-— {'osame*«* ittrilhi Di» 1‘—• ŠTEV. 20. V LTOBLdANl, sreda, dne 27. januarja 1926. Poštama plačaaa v gotorimi. LETO m. mODNI DNO/NIK lahaja vaak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO I« UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. II. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znaMka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.683. Davki se morejo znižati! Priznajte sovjetsko lusijoi Februarja se vrši na Biedu sestanek Male aniante in na tem sestanku se bo razpravljalo tudi o priznanju sovjetske vlade de iure. Po besnem članku dr. Kramara v praških »Narodnih Mstih« je jasno, da bo na tem sestanku sporočil dr. Beneš Jugoslaviji in Rumunski, «a bo Češkoslovaška priznala sovjetski) Rusijo. S tem bo naša država prisiljena, da se tudi ona jasno izjavi, če sledi češkoslovaškemu primeru, ali pa se izreče za rumunsko stališče. Če bi imeli v Jugoslaviji referendum in bi na ta način narod direktno odločil, če se ima sovjetska Rusija priznati ali ne, potem ni Prav nobenega dvoma, da bi naša drža-va že davno priznala sovjetsko Rusijo. Ker žal nimamo referenduma in ker naša demokracija igra, pa obstoji nevarnost, da bo vpliv rumunske politike močnejši ko pa volja naroda. Zato smatramo jia potrebno, da .z vsem poudarkom zahtevamo, da se spoštuje narodna volja in da prizna naša država sovjetsko Rusijo. Odkar se je naš {narod nacionalno Prebudil, je bil vedno tudi odločen pristaš slovanske misli. V direktnem nasprotju s to mislijo pa je, če je naša država z največjo slovansko državo v slabših stikih ko pa Italija, Avstrija in Nemčija. Zato so sami Irazerji tisti, ki govore, da so Slovani, a ugovarjajo priznanju sovjetske Rusije. Argumenti, ki se navajajo proti priznanju, so stari in že stokrat ovrženi. Če pravi dr. Kramar, najbolj goreči nasprotnik sovjetov, da ni mogoče podati roke onim, ki so pomagali Nemcem, potem treba reči, da je danes tudi sovraštvo do Nemcev napačno. Zaradi starih grehov ni mogoče, da bi narodi živeli v večnem boju. Bojev je bilo že več ko dovolj in narodi hočejo mir in konec pokoljev. Kdor pa izkopava vedno znova na dan stare grehe, kdor stalno odpira stare rane, ta je hujskač, ki je sovražnik miru, ki je škodljivec človeštva. Nemogoče je mirno sožitje narodov, če se vtika en narod v življenje dru- , gega. Vsi ti, ki nasprotujejo priznanju Rusije, se vtikajo v notranje življenje Rusov. Kakor ne moremo trpeti mi, da bi nam sovjeti predpisovali naše notranje uredbe, tako se ne moremo vmešavati mi v ruske razmere, če so Rusi zadovoljni s sovjeti — in sovjetska vlada, ki obstoji že deveto leto, more to o sebi trditi — potem moramo zadovoljni biti tudi mi. Nobenega veljavnega argumenta ni proti priznanju sovjetske Rusije, pag pa cela kopa argumentov, ki govore za takojšnje priznanje. Ne bomo govorili o političnih, ki so najbolj znani in najbolj jasni. Pač pa bi opomnili na gospodarsko korist, ki bi jo imela naša industrija od priznanja s&vjetske Rusjie. Pred kratkim smo prejeli pismo slovenskega industrialca, ki piše, kako je njegova tovarna pred vojno mnogo izvažala v Rusijo. Ker danes tega odjema več nimai, je morala iskrčiti svoj obrat in odpustiti delavce. Če bi naša država priznala sovjetsko Rusijo, potem bi tovarna obnovila svoje stike z ruskim trgom in nobenega dvoma ni, da bi si pi?dobila nazaj svoje nekdanje odjemalce. In to velia še za mnoge druge industrije. Poudarjati moramo, da kažejo Rusi mnogo zanimanja za našo industrijo, toda zaključki niso brez priznanja mogoči. Beograd, 27. jan. Včeraj ob pol 5. popoldne se je začela seja finančnega odbora, na kateri se je vzel v razpravo proračun državnih dohodkov. Vladna večina finančnega odbora je imela včeraj dopoldne in še popoldne vse dotlej, da se je začela seja finančne-ga odbora, svojo sejo. Predsedoval je tej seji predsednik finančnega odbora dr. Radonjič. Ta konferenca se je bavila z vprašanjem ugotovitve državnih dohodkov, ki jih predvideva predlog proračuna. V jako ostri diskusiji se je bavila konferenca z vprašanjem cene soli ter davčnih razmer v Vojvodini in drugih krajih hi z vprašanjem odkupa tobaka v Bosni in Hercegovini Nekateri poslanci so zahtevali, da se zniža cena soli na ono višino, ki jo je imela pred povišanjem in da ne sme v nobenem slučaju cena biti višja ko 2 Din za kilogram. I Pri vprašanju davčnih prilik v Vojvo-| dihi se je razvila živahnejša debata Na ! koncu je poslanec Pucelj izjavil, da ne-katere oblike davkov v Sloveniji preveč ! pritiskajo narod, ki ne more več izpol-i njevati svojih davčnih obveznosti. Zato !. se morajo že prav pogosto davki prisilno ; izterjevati. Zahteva, da se dotične oblike S davkov v Sloveniji ukinejo. ■ Na drugi strani so zahtevali nekateri poslanci, da se zviša odkupna cena tobaka, ker država nesorazmerno dražje prodaja tobak, kakor pa ga kupuje. Vsa ta vprašanja so se obravnavala tudi na seji finančnega odbora, na kateri je namestnik finančnega ministra Uzunovič dal najprvo kratko izjavo in prosil ?inačni odbor, da usvoji predloženi proračun tak, kakršen je. Poslanec Milan Stepanovič je v imenu vladne večine predlagal nekatere spremembe, in sicer: 1. Da se pri ministrstvu financ znižajo zneski neposrednih davkov, prirezov, posrednih davkov* carin in nekaterih monopolnih predmetov za 106,192.000 Din; 2. da se pri državnih posestvih Belje in Topolovac črtajo izdatki in vneso v proračun samo čisti dohodki v znesku 10 in pol milijona Din; 3. da se pri državni tovarni za svilo znižajo dohodki za 9 milijonov Din in 4. da se črtajo nekateri manjši dohodki. Po tem predlogu poslanca Stepanoviča bi se predlagani proračun državnih dohdkov znižal za skupno 199 milijonov Din. Nato je poročevalec vladne večine izjavil, da je dosedaj dosežen prihranek od 613,668.000 Din in da zaradi tega predlaga: 1. da se cena soli, ki je eden najbolj potrebnih predmetov človeške in živalske prehrane, zniža tako, da ne bo presegala 2 Din za kg; 2. da se popolnoma ukinejo doklade na dohodnino, ki težko pritiskajo narod v Vojvodini, Bosni in Hercegovini in Hrvatski; 3. da se prav tako ukinejo tudi nekatere oblike davkov v Sloveniji, ki so zelo slične dokladi na dohodnino v omenjenih krajih; 4. da se poviša odkupna cena tobaka proizvajalcem in da se vrši klasifikacija to- Naša industrija, ki komaj živi vsled pretiranih davkov, cm© pač zahtevati od države, da ji omogoči priti do novih trgov in s tem do povečanja obratov. Vitalni interesi našega naroda zahtevajo priznanje Rusije in če so pristale na priznanje Rusije vse češkoslovaške stranke razven čeških mladinov, potem moramo tudi mi slediti češkoslovaškemu in ne rumunskemu zgledu. Naš narod si hi prisvojil ruske zemlje in Rumunija naj sama pazi, kako bo ohranila Besarabijo. Nas pa se Besarabija ne tiče. . i baka pri odkupu enakomerno in pravično. Za tem je izjavil namestnik finančnega ministra Uzunovič, da bo te spremembe predložil vladi in finančnemu ministru, ne da bi se sam spuščal v to stvar. Izrazil pa je vseeno mnenje, da se bo cena soli znižala in da se bo dovolil prost uvoz soli, tako da bo dobil narod čim ceneje potrebne količine tega blaga. Dalje se bo tudi olajšalo plačevanje davkov. Glede odkupne cene tobaka bo minister poročal vladi in se zavzel za to, da se tudi tej želji ugodi. Govorila sta nato še dr. Spaho in dr. Kumanudi. Ta je kritiziral dohodke drž. posestev. Za njim se je dr. Šečerov ba-vil s finančno politiko vlade. Minister dr. Šuperina je izjavil, da bodo dohodki njegovega ministrstva še večji, kakor jih predvideva proračun. Ob 10. zvečer je bila seja prekinjena in se je nadljevala zopet ob pol 11. Prvi je govoril Pušenjak, ki je s številkami dokazoval, da plačuje Slovenija šestino vseh državnih dohodkov. Po proračunu, ki je predložen, bi se povišali davki v vsej državi na vsako osebo od 114 Din na 156 Din. Za njim sta govorila Juraj Demetrovič in dr. Polič, ki sta se proti vila amand-manom finančnega ministra. Dr. Žanič je izjavil, da je težko razpravljati o proračunu, ko ni zaključenih računov. Dr. Kulovec se v glavnem bavi z ob-dačenjem v Sloveniji. Za dr. Kulovcem je govoril še namestnik finančnega ministra Uzunovič, ki je obljubil, da bo uvaževal vse upravičene pripombe. Za tem je finačni odbor ob 1. ponoči prešel na glasovanje in je bil proračun državnih dohodkov sprejet z večino glasov. AVDIENCE. Beograd, 27. jan. Včeraj popoldne je bil v avdienci pri kralju minister zunanjih zadev dr. Ninčič, ki je poročal kralju o sestanku Male antante na Bledu. Takoj za njim je kralj sprejel vojnega ministra Dušana Trifunoviča. Beograd, 27. jan. Sinoči od pol 6. do pol 7. je bil v avdienci na dvoru minister za agrarno reformo Pavle Radič. O namenu te avdience se ni izvedelo nič zanesljivega. Ve se le toliko, da je minister nesel s seboj v podpis nekaj ukazov, ki jih je kralj tudi podpisal. Beograd, 27. jan. Čeprav vlada popolno zatišje, se vendar krona redno obvešča o stanju v posameznih strankah. Sinoči je bil v avdienci na dvoru šef demokratske stranke Ljuba Davidovič. Tej avdienci pripisujejo veliko važnost in so včeraj trdili, da je voditelj demokratov pripravljen vstopiti v vlado in na ta način sodelovati pri utrditvi sporazuma. Sam Ljuba Davidovič ni dal nobenih pojasnil o tej stvari . PRAZEN 'DEMANTI. Bukarešta, 27. jan. Dementirajo se vesti, da bi se pripravljal v Rumuniji kak državni prevrat zaradi tega, ker se je prestolonaslednik Karol odrekel prestolu. IVANOV IZPUŠČEN. Moskva, 27. jan. čičerin je prejel iz Harbina obvestilo, da so aretirani ruski funkcionarji zopet spuščeni na prosto. S tem se je povečala možnost, da se konflikt med Rusijo in Kitajsko reši na miren način. Pravi vzrok komunističnih arstecij NAŠA VLADA NOČE PRIZNATI RUSIJE. Beograd, 27. jan. Aretacije komunistov so v inozemstvu izzvale efekt ki smo ga želeli, a hkrati pa tudi efekt, s katerim nismo računali. Nekateri krogi namreč spravljajo aretacije komunistov v zvezo s sestankom Male antante na Bledu. Na tem sestanku se bo razpravljalo tudi o priznanju sovjetske Rusije. Po nekih vesteh namerava Češkoslovaška sovjetsko Rusijo priznati, med tem ko se Rumunija najenergičnejše temu protivi. Govorilo se je, da tudi naša država misli priznati Rusijo. S tem je bil v zvezi tudi poset Ruždibeja v Beogradu, ki je takrat dajal razne izjave baje po navodilih Či-čerina. To so sicer naši službeni krogi najkategoričneje dementirali. Zaradi teh okolnosti trde, da je s tem v neki zvezi aretacija komunistov. Hoče se pokazati javnosti, a tudi konferenci Male antante,-da, če se sproži vprašanje priznanja Rusije naša država za sedaj še ne namerava priznati Rusije de iure. Kakor se deznava iz zanesljivih virov, se bo preiskava komunistične afe-re razširila na vso državo. Tako se pri-, čakujejo aretacije in hišne preiskave v Kragujevcu, Zagrebu in Sarajevu. VSE DELO STOJI, KER NI PAŠIČA. Beograd, 27. jan. Politična vprašanja, ki bi morala postati aktualna, da bi se že nehalo mrtvilo, še vedno čakajo, da. pridejo na dnevni red. Na eni strani še niso znane dispozicije g. Pasica, ki zaradi bivanja v inozemstvu ni v takem stiku s svojo okolico, da bi mogel dati izraza, svojem stališču o političnem stanju. Zaradi odsotnosti šefa vlade je položaj stalno enak, stalno enako pa tudi nedelo; vlade. Razpoloženje radikalnih poslancev po njihovem povratku iz notranjosti države je kljub daljšemu odmoru ostalo isto. ko pred skupščinskimi počitnicami. Niti en spor ni pozabljen, niti eno nasprotje lik- ■ vidirano. Nekateri poslanci so se za časa svoje odsotnosti sicer nekoliko pomirili, ko pa so se zopet sešli, je bil mir brž porušen in pojavlja se ista politična nervoza, kakor je biia pred mesecem dni, ko je moral zapustiti vlado prometni minister Ante Radojevič. V sedanjem času ni misliti na rešitev situacije, ker razmere med radikali š®. niso sanirane. Če bi se kaj takega pod-vzelo v odsotnosti Pašiča, bi to značilo, postaviti ga pred dovršeno dejstvo. Bil bi to neke vrste puč. Zato se stvari odlagajo, ker se smatra za potrebno, da se razmere razbistre in da pride Pašič v Beograd. Pričakujejo, da nastopi Pašič svojo službo konec tega 1 meseca. Te vesti se nikjer ne zanikajo. Pašič bo po mišljenju njegove ožje okolice najprvo razčistil vprašanje finančnega ministra dr. Stojadinoviča. Druga vprašanja pa se zaenkrat najbrže ne bodo načenjala, ker bi preveč vplivala na . same odnošaje med radikali, na drugi strani pa obstoji tendenca, da se izbegne krizi vsaj dotlej, dokler ne bo narodna skupščina končno sprejela proračuna. • Proračun je vzrok, da se parlament v nobenem slučaju ne bo razpustil. Ker poleti zaradi dela na polju ni mogoče iti na volitve, zato se bo kriza na vsak na- » čin zadrževala, tako da ostane sedanji parlament vsaj do pozne jeseni. S tem pa ni izključeno, da se ne razširi današnja koalicija z vstopom demokratov in muslimanov. „Zmsgujejo .. Kdor Cita samo »Jutro« in slična samostojno demokratska glasila, ta je najbrže uverjen, da se kar ves svet podira od samih smag SDS in od njenega kolosalnega napredovanja. Toda v resnici je stvar čisto drugačna, kar mora raz videti vsak, ki ie količkaj misli. Skoraj istočasno, ko je »Jutro? pisalo o triumfu SDS, je »Učiteljski Tovariš« objavil debato o zadnji seji širšega sosveta UJl\ Iz te debate, še bolj pa iz nezaupnice prejšnjemu predsedstvu UJU je jasno vidno, da je SDS izgubila zaupanje učiteljstva, ki je j bilo še pred pratkim glavni steber SDS. V soboto je bil podan drug lep dokaz o I »napredovanju« SDS. Ni še tako dolgo, ko je zmagala pri volitvah v akademsko reprezentanco lista, ki je bila SDS naklonjena. V soboto pa je hotela SDS angažirati dijaštvo za demonstracijo proti Radiču, pa je dijaštvo dejalo: jok! V vsem je prišlo s pristaši SDS in radovedneži vred le okoli 30 ljudi in protest je obtičal v »Jutru«. In če ne bodo ustavljene volitve v delavsko zbornico, potem bi se videlo, da tudi med delavstvom SDS propada. Pa saj itak nikdar nič imela ni! Ampak v »Jutru« SDS slejkoprej krepko zmaguje. Slava ji! Francija zah-eva zaslišanje Harthyia. Francoski upolnomočenci so obiskali državnega višjega pravdnika Sztracheja in zahtevali od njega na podlagi predložene liste, da se zasliši še cela vrsta oseb, med drugimi tudi Horthy. Po informaciji »Magyarszaga« so zahtevali zastopniki vladne liberalne stranke od ministrskega predsednika Bethlena, da takoj podasta svojo demisijo notranji minister Rakovzsky in honvedni minister Czaky. Nn-dossy je namreč oba navedel kot sokrivca. Izjava šef urednika »Matina«. Šef urednik »Matina« Sauenvein je izjavil madjarskim novinarjem, da francoska javnost ni zadovoljna z dosedanjim potekom preiskave. Francoska javnost hoče natančno vedeti, kdo je vse udeležen pri tej aferi. Pa tudi vse povzročitelje in protektorje afere je treba dognati. Nato je dejal Sauervvein sledeče: »Najprej bi izjavil z ozirom na izjave grofa Karolyija, ki so v Budimpešti izzvale tako potrtost, da se grozi grofu Karolyiju * zaporom, da je povedal grof Karolyi mnogo več in mnogo hujše stvari o sedanjih mogotcih Madjarske, kakor pa sem jih objavil v »Matinu«. Kar se tiče dnevnika polkovnika Janko-vicha, moram izjaviti, da sem objavil samo pr v i del, ki je manj važen, da pa sem mnogo bolj važnega še pridržal. V tem drugem delu se imenujejo imena raznih oseb, 'ki še niso bila dosedaj imenovana v zvezi z afero. Med drugim se imenuje tudi ime osebe, katere začetna črka je H. Zaradi tega smatram za neobhodno potrebno, da osebno govorim z državnim upraviteljem Horthvjem. Takoj po svojem prihodu v Budimpešto sem se mu tudi prijavil. Končno je dejal Sauervvein, da je nujno potrebna razjasnitev pisma grofa Bethlena Perennyju kot tudi vzrokov, ki so povzročili to pismo. Sauervvein je vsled postopanja madjarske vlade s francoskimi zastopniki ogorčen in skušal bo razložiti vzroke ma-djarskih oblasti za to postopanje.« Škandal se torej šele pričenja in upati je, da vse brihtnosti madjarskih falzifikator-jev ne bodo pomagale in da bo resnica prišla na dan, z njo pa tudi kazen. Politične vesti, := Kongres balkanskih dijakov. — Pred kratkim so sklenili bolgarski dijaki, da skličejo v Sofijo kongres balkanskih dijakov. Kongres naj bi omogočil skupen nastop vseh balkanskih študentov. Jugoslo-venski študenti so pristali na poziv svojih bolgarskih tovarišev in sta v ta namen odpotovala gg. Kosta Pavlovič in Aleksander Cvetic, oba slušatelja beograjske univerze, v Sofijo. Ko se tam dogovorita glede kongresa balkanskih študentov v Sofiji, odpotujeta v Bukarešto, da pridobita tudi ru-munske študente za kongres. — Prizadevanje študentov za skupen nastop vseh balkanskih študentov je toplo pozdraviti, ker je s tem ustvarjena podlaga za zbližanje vseh balkanskih narodov. To zbližanje je je nujno, ker le sloga vseh balkanskih narodov more uresničiti geslo: Balkan balkanskim narodom. — Sleparske volitve. Kristanova »Delavska politika« nas pozivlje, da navedemo samo en dokaz, da so se zgodile sleparije. Poziv je do?ela odveč, ker smo to že storili in s citati iz vseh atov. listov — tudi onim iz »Delavske politike*: — dokazali, da se vrše sleparije. Ni naša krivda, če so slovenski l'sti lagali in z njimi vred »Delavska politika«. Sicer pa moramo reči, da so v tem slučaju listi izjemoma vsi pisali resnico. = S psovkami, neslanostmi in sličnimi nekulturnostmi se je zaletela v naš list »Delavska politika«, ker smo nastopili proti sleparijam pri volitvah v Delavsko zbornico. Ni naša navada, da bi na take surove izbruhe reagirali. V njih vidimo le onemoglo jezo,, ker smo gospodom račune prekrižali. Zato »Delavsko politiko« in njene bralce, ki morajo te surovosti čitati, samo pomilujemo. r= Stare čase, ko so bili slovenski listi polni psovk, bi menda hotela oživeti »Delavska politika«. Tako piše v svoii včerajšnji številki, da se je posl. Smodej smukni okrog gospoda odposlanca ko ponižen kužek, da je cinično laeral in slične ljubeznivosti, ki jih bo »Delavska politika« pred sodiščem seveda vs? preklicala, če se bo g. Smodeju zdelo vredno na tako ostarijsko polemiko odgovarjati. — Krepke je napisala »Delavska politika« tudi na naslov g. Bernota in ženirala se ni niti gorostasne laži, da je zahtev;',! g. Bernot mesto portirja pri delavski zbornici. — Tudi g. Juvana si je nekaj privoščila »Delavska politika«, toda v milem tonu, če sodimo .po splošni pisavi »Delavske politike«. — Zato pa si je tem bolj privoščila naš list in svoj klasičen članek ravno tako divno začela ko končala. Nastlov se namreč glasi: Buržuazijska nadutost in neslanost. Konča se pa: Pritlikavec naj molči, Seme naj ne gobezdajo — tako se glasi ljudska modrost. — Konec bi se moral pravilno glasiti: Tako pravimo mi, ki imamo denar in smo pravi socialisti! — čenčnrijc »Slovenec« se jezi, zakaj ni dosegel posl. Pucelj z ozirom na novomeški shod, da bi bili v proračunu od finančnega ,min!rtra vstavljeni potrebni krediti sca zvezo Slovenije z morjem. Stvar je silno enostavna, ker po ustavi nima finančni odbor nobene pravice vnašati v proračun nove postavke, temveč samo že vnešene črtati. To menda vedo tudi pri »Slovencu«, ampak pospodie niso srečni, če včasih ne zasedejo tudi m Mo demaooškenra koniička. Zalibože pa ta koniiček tako slabo skače, da postavi v m«t pozicijo samo tistega, ki ga prestavlja. Sicer pa bi bilo dobro, da bi »Slovenec« omenil, kakšen zmisel ima še d^nes prina-iati članke za Musilovo progo. Tudi to sna-da v Zasavje demoeomije, ker bo »Slovenec« naibrie tudi razumel. — »Tzvestfa o rusko-kitajjskem konfliktu. Glavno glasilo sovjetov piSe, da Imajo Čang- solinove nasilnosti samo ta namen, da bi izvale konflikt med sovjeti, Kitajsko in Japonsko. Že nekaj časa je opažati, da stari (sovražnik sovjetov Čangsolin sistematično pripravlja generalni napad na Vzhodno kitajsko železnico. Sedanji umetno povzročeni konflikt je posledica divjih nasilnosti Čang-solinove vojske. Sovjetska vlada ne more trpeti, da bi postale pogodbe, sklenjene od nje s Kitajsko in Čangsolinom samo krpa papirja. Vsled objektivnosti (kitajskih oblasti je bilo dosedaj mogoče vse spore mirno poravnati. Sedaj pa sovjetska vlada ne more trpeti, da bi si Čangsolin prisvojil vse pravice, ki mu gredo po pogodbi, vse svoje obveznosti pa ignoriral. Tudi če Čangsolin ne postopa samostojno, temveč po naročilu neke velesile, ki bi hotela izzvati na Daljnem Vzhodu komplikacije, se je vendar čuditi, da Čangsolin ne pomisli na posledice. Sovjetska "vlada sicer noče nobenih rešitev z orožjem, toda ima vsa sredstva, da ohrani svoj uoled. Če more pekinška vlada z lastnimi silami napraviti red, potem ji bo sovjetska vlada hvaležna, drugače pa bo naredila red sama. »Izvestja« izražajo na koncu članka upanje, da bo spoznala tako Japonska kot tudi Čangsolin, da je stališče /sovjetske vlade pravično. — Skupen nastop opozicije proti Bratia-nu. Vlada je nenadoma razpisala za 18. februar občinske volitve. Očividno hoče vlada s tem razpisom presenetiti opozicijo, ki se v tako kratkem času ne bo mogla pripraviti za volitve. Vsaj vlada je tako računala. Toda zelo mogoče je, da je račun vlade napačen, ker opozicionalne stranke že predlagajo kot odgovor na predčasni razpis volitev edinstven nastop opozicije. Če bi do tega prišlo, potem bi bilo stališče opozicije zelo olajšano in njena zmaga verjetna. — Boj za volivni mandat v Rumumji. Do-čim so opozicionalni listi že popolnoma prenehali s pisanjem o odstopu prestolonaslednika Karla, so začeli vladni listi nakrat zopet pogrevati to afero. To pa žito, da so inogli priobčiti izjavo Bratiana, da prevzema vso odgovornost. S tem hoče Bratianu dokazati kralju, da je edino on njegov zvest pristaš, na katerega sme računati v vsaki priliki. Zato bi smel kralj Ferdinand poveriti samo gosp. Bratianu volilni mandat. Stara stvar pa je, da na Rumunskem zmaga tisti, ki ima v rokah volilni, oziroma vladni aparat. Zato je tudi opozicija iz lastnega nagiba opustila vsako debato o Karlovi abdikaciji, da je tako Ferdinandu dokazala svojo lojalnost. To pa seveda moti račune g. Bratiana in zato je prevzel vso odgovornost za sprejem abdikacije. Rumunski parlament bi imel biti zaključen 31. marca in je zato vprašanje volilnega mandata zelo aktualno. = Nevidna cenzura na Rumunskem Po ustavi bi smela biti v Rumuniji cenzura samo v času vojne. Da je mogel Bratianu uvesti vseeno cenzuro, je najprej proglasil obsedno stanje in tako Omogočil uvedbo cenzure. Razven dveh ali treh vladnih listov pa so proti cenzuri vsi listi ostro nastopili in vlada je nato v tujini proglasila, da je cenzura odpravljena. V resnici pa se to ni zgodilo, temveč je cenzor samo povabil k sebi vse zastopnike listov in, jim izjavil, da vsled lojalne pisave listov cenzure sicer ne bo izvajal, da pa s tem ni rečeno, da je cenzura tudi odpravljena. Ona še obstoji in če ne bodo listi pisali lojalno ko dosedaj, bo takoj nastopil rdeči cenzorski svinčnik. = Kako škodujejo državi Komunistične aretacije so naredile v tujini silno slab vti9. O naši državi se zopet govori kot o državi, ki ni konsolidirana, ki je tik pred propadom- Tako piše »W»enpr Sonn- und Montags^eitunz« na uvodnem mestu na sen-zacionelen način o številnih aretacijah komunistov v Jugoslaviji Položaj da je tako napet, da je bil Pašič brzojavno pozvan v Beograd. Gospodje so hoteli z aretacijami komunistov pomagati sebi v sedlo, pa so škodovali samo drživi. Ali bo tudi ta nečeden manever ostal nekaznovan? jame**** Naš novi roman. S prvim februarjem pričnemo priobčevati ras novi roman morski vrag, ki ga je napisal slavni ameriški pisatelj J a c k L o n d o n, Že samo ime slovitega ameriškega pisatelja Jacka London-a, glasnika amerišken duha in življenja, je porok, da bo vzbudil napeto pozornost vsakogar. Prezanimivo dejanje, ki se razvija z rastočo, uprav grozotno napetostjo, ki citat,-lja kar omamlja, je povzeto iz življenja mornarjev in lovcev na morske pse v Tihem oceanu. Parnik, s katerim se visoko na-obraženi in bogati Van Weyden, drugi glavni in na koncu zmagoviti junak povesti, vozi domov, zadene v gosti megli z drugim parnikom skupaj in potopi. Weydena reši mala ladia »Duh«, ki gre lovit morske pse. Kapitan Wolf Larsen ga pa ne popelje nazaj na suho. ampak ga celo kruto prisili, da se na ladji vdinja in opravlja najnižja dela. Življenje na tej ladji je pravi pekel, njega hudobni duh kapitan, prava pravcata pošast v človeški podobi. Človek in pol je po telesu in duhu, nasilen, okruten, grozen, brezčuten, brezobziren, ki mu je tuje življenje nič, opremljen z izobrazbo in modrostjo o živlienju. pridoblieno s samouče-niem in trdimi življenjskimi izkušnjami. Ko pa rešijo ob japonski obali neko tudi naobraženo žensko Maud Brevvster, kapitan tudi nje noče prepeljati na bližnjo Japonsko in si jo skuša usužnjiti. Pretresljivi dogodki se vrste kalejdoskopično drug za drugim. Viharji, delo, lov na morske pse, boji, poboji, pobegi zamikajo bralca, da ne pride do oddiha. Weyden in Maud, med katerima je vzklila ljubezen, doživljata grozovite dogodke. Ko se jima posreči beg z ladje, prideta zopet na ladjo Morskega vraga. Znova preživljata nepopisno trpljenje, zopet zadivja na ladji boj z Morskim vragom in pred bralcem se razvijajo dogodlja-ji, da človeku kri zastaja. Nemogoče je strniti vse dogodke v okvir peščice stavkov, vendar že povedano jasno spričuje, da bo moral vsqk tudi razvajen jčitatelj zadovoljno zasledovati zgodbo vse do konca. Vzlic vsej obilici romantičnih in grozotnih prigod »Morski vrag« ni navaden pustolovski roman. Z globokim občutjem in nedoseženo finostjo razanotriva v njem pisatelj visoke probleme življenja ter ima roman »Morski vrag« tudi svojo visoko umetniško vrednost. Prepričani smo, da bo naš novi roman za naročnike prava senzacija. Da se morejo nardocila izvršiti natanko in pravočasno je potreba da primejo delavke m vsako delo in izvršijo vsako naročilo, ker le potem bode trgovec lahko oddal vse blago m si ohranil odjemalca, delavke pa stalen zaslužek. Če se pa 'branijo izdelovaiuja n. pr. m ©terskih čipk, se in-ozemci obračajo navadno potem tudi tja za druge predmete, kjer dobijo metersko blago. In danes ni svetovna konkurenca ravno majhna. Italija producira mnogo te robe, Francija ima v Vogeaih na tisoče delavV: in Belgija je znana po svojih najcenejših delavskah. Na Češkem je delalo » Rudogorju že pred vojno 6O.COO žen in deklet: Nemčija ima tudi veliko čipkaric, čipkacstlvo je zašlo tudi v francoske in angleške kolonije in postaja nevaren konkurent, zlasti manjšim državam. Vse. to naj hi imele pred očmii v prvi vrsti naše delavke, da bodo razumele položaj, v katerem se nahaja naše čipkarstvo. Bolje ja namreč delati vso zimo z malo manjšim zaslužkom, kakor pa 1 mesec z navidezno visoko plačo. Pri splošni organizaciji se bode treba vseh sklepov tudi res držati in ne imeti odprta tam zadaj še kaka skrivna vratiča »za vsak slučaj«, kar bode imelo sigurno usodepolne posledice. Država bi morala naše čdpkaratvo bolj podpirati. Poskrbeli smo, da bodo informirana nasa ministrstva o vsem, da ne bode potem izgovorov. r Druga tehnika ročnih del je vezenje, ki se vporablja za najrazličnejše predmete. Razni trgovci zaposlujejo sicer precej veziilj, vendar trdimo, da bi lahko organizirali še par tisoS zen in deklet za razna večja naročila D 'ne* gredo n. pr. razne vojaške nabave še v inozemstvo, ker ni organizirano delo doma. Oficirske epolete n. pr. za mornarico se izdelujejo v inozemstvu, ker ni nikogar doma, ki bi prevzel naročilo, kar bi se pa lahko izvršilo doma. Naše obrtne šole so vzgojile na stotine dobrih vezilj, ki bi prav rade prejele za delo Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Lubljani, Turjaški trg 4 I. hoče organizirati žensko ročno delo in v to svrho bi potreboval informacij, ki bi služile kot podla era nadaljnjemu delu. Vse interesentke naj bi javile svoj naslov zavodu po dopisnici in navedle : 1. Kake vrste ročno delo znajo (klekljane čipke, šivane čipke, mreženje (file) navadno belo vezenje, pisano vezenje specijalne vezne tehnike, slikanje z iglo, zlato vezenje, fino belo vezenje, kineško vezenje, arabsko aplfcira-nje, vezenine na koži in kožnate aplikacije, toledo.) 2. Koliko ur časa bi dnevno lahko delale. Na ta način nam bode mogoča evidenca vseh delaVk, kar je velike važnosti za presojanje delovne kapacitete. Nič nemogočega ne predvidevamo, ampak vse to bo izpeljivo, če najdemo ljudi z resno voljo in veseljem do dela. Tudi ta važen gospodarski problem nam mora preiti v meso in kri, kakor je to drugod in postati velik plus v našem narodnem gospodarstvu. 0 vsem nadaljnem bodemo poročali .po potrebi. R. Beležko, Prosto po »Delavski politiki«. Anton Kristan: »Nema« vladne j krize, da ne bi bil glede rešitve vprašan od najvišjega mesta tudi jaz za svet. »Nema« delavske stranke, če ne posluša moje besede. In »nema« delavske politike brez moje j »Delavske politike«. j Cvetke iz »Delavske politike«. Divno filozofično razpravo je napisala Kristanova »Delavska politika«. Da jo bodo uživali tudi naši bralci, naj bo ponatisnena: »Mraz se je naenkrat poostril, ivje se na š.roko razlezlo po drevju, pod nogami škriplje in živali so vse preprežene s sneženo ali pa ledeno pajčevino. Upanje je že naraščalo, da ne bo več hude zime, pa kot vidimo, ne bomo še zlepa smeli od peči in marsikdo bo moral težko pristradane vsote dati za kurjavo in se tudi zadolžiti. Draga je zima. draga ...« — Pametna je »Delavska politika«, pametna ... Sploh se »Delavska politika« na žvepel zelo dobro spozna. Tako je odkrita novost, da tudi zima nudi dokaj poezije, seveda — kakor pametno dostavi ia — samo onemu, komur je dano, da jo uživa. — Ali kristaliziran svefel iz poročila o plesu: ...ž;vl.ienje je bilo živahno in naravno, brez običajne napetosti kot je v navadi pri drugačnih večerih.' Velelist je »Delavska politika«, ve-lelist. Skoraj piše tako, kakor klepetajo otroci pod lipo! N*ši ženski dnrmci obli. Važen gospodarski problem so naši ženski domači obrti. V današnjem Č"kii nam pač ne sme biti vseeno, ali se izdelki, ki se dajo napraviti doma uvažajo ali izvažajo. To velja predvsem za naša ročna dela. Uv;>žainje ženskih ročnih del je docela nepotrebno, pa naj se žo nanaša na katerokoli panogo ženskih ročnih del. Ker pa vlada pri nas še precej nejasnosti glede organizacije ženskih obrtov, naj nam bode dovoljeno podati nekaj misli, ■kako bi se dalo to delo organizirati. Čipkarstvo razpolaga danes s tisoči delavk in je še deloma neorganizirano. Zato ni enotnosti v cenah, materija-lu in vzorcih za eks-port, kar dela pri kupčiji veliko zmedo, ruši cene in ustvarja nepotrebno konkurenco. Tu je potreba, če že ne organizacije, pa vsaj skupnih domenkov, da se pokaže enotnost na svetovnem trgu. Zaradi neenotnosti je vsafk večji ekspont danes nemogoč in to odpira na široko vrata tuji konkurenci. Malenkostne osebne diference se morajo umakniti visokemu cilju aplošnosti. Potem bodo Siveli trgovci in delavke, v neslogi pa trpita oba dela. Mnogo krivde Ježi tudi v tem, ker niso trgovci vedno in pravočasno informirani 6 potrebah svetovnega trga. CENE MLEKA. Iz krogov »Mlekarskega društva« za Ljubljansko okolico nam pišejo: Z ozirom na tozadevno poročilo tržnega nadzorstva (cene mleku v Ljubljani) ljubljanskim konsumen-tom nekaj stvarnega pojasnila. Bralec tega poročila, ki nima prilike opazovati produkcijo mleka ki se prepričati koliko pridelovalca mleko stane, bi sodil da kmet umetno in neopravičeno navija cene mleku na ljubljanskem trgu. Po strokovnjakih in po praktičnih kmetovalcih, ki vodi,o knjigovodstvo je dognano, da pridelovalca to fje kmeta stane liter mleka dražje, kakor mu je pa sedanja tržna cena v Ljubljani. Vsak stan, tako tudi kmetski je po božji io državni postavi upravičen do eksistence. Ce pa producentke mleka ne reflektiraj« na pokritje pridelovalnih stroškov in če dalje ne reflektirajo na po zakonu zaščiten čisti dobiček, ampak ga prodajajo v izgubo, potem res ne vemo iz kakih nagibov se tržnemu nadzorstvu zdi potrebno še pritiskati na cene mleka. Kmetje, ki vodijo račune, ža sedaj opuščajo pridelovanje mleka. In če bodo prenizke cene prisilile še druge, da jim bodo sledili, pride sigurno do slabih posledic za ljubljanske konsumente, da zlasti še ubožno mestno prebivalstvo ne bo prišlo do potrebnega mleka. Tržno nadzorstvo poroča, da je mleka na trgu dovolj. Ne pove pa zakaj.* Posledica v decembru zvišane cene mleku je bila, da je dovoz mleka na trg na rast el, kakor je tudi naravno, da bo mleko izginilo iz ljubljanskega trga čim se mn bo cena znižala. Tržno nadzorstvo napačno tolmači, če misli, da je že upravičeno kar sistematično ceno mleku znižati če ga je slučajno kakšen d«n malo več na trgu. Saj v tem ga lahko pr ep niča vsa ostala ljubljanska trgovina. V nninu- . fakturnih trgovinah n. pr. je« ?a nakopičenega, pa vendar tržno nadzorstvo tukaj ne čuti nobene potrebe preiskovat, na anižanje Tržno nadzorstvo v svojem poročilu navaja da se je prodajalo nekatere dni mleko na itrgu pod priznano tržno ceno. Ne pove pa nič koliko je bilo vode v tistem mleku. Ugotavljamo, da se na;dejo nepošteni prodajalci mleka, ki to tečno in zdravo pijačo mešajo a vodo ali pa tudi posneto mleko prodajajo za pristno. Tako mleko seveda lahko prodajajo pod pravo četno. Naloga ‘tržnega nadzorstva pa je ali naj bi vsaj biila, da kakovost dovo-ženega mleka kontrolira. S lem bi skrbelo, da konkumenti dobijo dobro in zdravo mleko obenem bi pa tudi ščitilo poštene mlečne producente. Mlekarsko društvo je že opetovano opozorilo tržno nadzorstvo na to njegovo dolžnost, toda pri izvrševanju te naloge ne kaže tiste vneme kakor pfi pobijanju cene mleku. Pridelovalci mleka bodo radii sami popustili v ceni kakor hitro bodo,lahko ceneje krmili molzne krave in to bode spomladi, ko pride zelena krma. Dnevne vesti, KAKO SE JE SKRBELO NA PARIŠKI RAZSTAVI ZA IZVOZ NAŠIH CIPK. Neki pariški interesent, ki ima svetovno klljentelo, mi je pisal sledeče: »Institut Del-va« v Bratislavi je napravil dosti reklame na razstavi v šestih mesecih, ljubljanski zavod pa nobene. S težavo sem mogel pregledati Vašo tako zanimivo zbirko s 3 odjemalci samo enkrat. Ameriški odjemalec je pri tej priliki napravil večje naročilo. Tri mesece nato so mi iz razstave poslali negativen odgovor, dali pa so mi naslov neke tvrdke iz Strasbourga, ki ima prodajalno na drobno. Tako imenitno je torej skrbel za izvoz naših čipk komiisarijat razstave, katerega šef je bil .Slovenec.« K temu dodajamo sledeče: Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani je poslal na razstavo za 17.C03 Din vzorcev, kar značis, da jih je bilo dovoli. Dalje je poslal lep, s slikami opremljen seznam naših čipkarskih del v SCO izvodih. Naši poslanci naj se zanimajo za razstavo, čeprav je že minula, ker bi se zopet nekateri radi vrinili v Phiiadelphijo, čeprav so nam napravili v Parizu ogromno gospodarsko škodo. Čipkarski trgovec. — »Uradni list« št. 7 z dne ‘25. t. m. objavlja program za opravljanje strokovnega izpi-Ja za uradnike pripravljalnih skupin I. in II. kategorije miin. za notranje zadeve ter pravi- . 0 posesti in prodajanju strupov in strupenih stvari po trgovcih. ~7 Neupravičeno trgovanje. Zagrebška trgovinska in obrtna zbornica je predložila ministrstvu trgovine in .industrije predistavko, v kateri zahteva, da se zvišajo kazni za neupra-' I(:eno trgovanje. Zbornica predlaga, da se uvedejo tudi zaporne kazni. — Štipendije za trgovske pomočnike. Ministrstvo trgovine in industrije namerava uvesti štipendije za trgovske pomočnike in mlajše obrtnike. Štipendije naj bi omogočale omenjenim osebam izpopolnitev strokovne izobrazbe. — Delegati sarajevskih železničarjev v Beogradu. V pondeljek je prispela v Beograd deputaclja železničarjev dz Sarajeva, obstoječa iz dveh delegatov. Deputaclja je urgirala v prometnem ministrstvu realizacijo raznih že preje predloženih zahtev. — Nov vinski zakon. V poljedelskem ministrstvu pripravljajo nov zakonski načrt o vinogradništvu in vinih. Zakon, ki bo veljal za vso državo, predvideva vse potrebne mere za izboljšanje kvalitete vina. Za izvrševanje teh mer se določijo posebni organi. — Zakon je res potreben' — Posetnikom vinskega sejma v Središču dne 19. januarja t. 1. je bil z odlokom ministrstva za promet M. S. št. 1073 z dne 13. januarja 1926 odobren 50% popust voznih cen. Radi pokvarjene brzojavne zveze z Beogradom je direkcija drž. železnic Ljubljana pre-ifkff odlok o dovolitvi pismeno s pošto šel© 19. t. m. popoldne po 16. uri in ie takoj po prejemu istega brzojavno obvestila svoje postaje. Ker so nekateri posehdld pri povratku iz Središča trdili, da je postaja Ma-rioor ze vedela o popustu zjutraj in da so to vedeli tudi sprevodniki, ter valili krivdo na postajo Središče, ki je pravilno zahtevala, predrto je bila uradno o popustu obveščena, ce'e karte za povratno vožnjo, izjavlja direkcija, da so hile vse postaje obveščene šele po-po.dne in da tudi direkcijo ne zadene nobena krivda. — Direktor: Borko. — Ukinjenje jedilnih vozov na progi Zagreb—Brod in Zagreb—Split. Na progi Zagreb—Brod in obratno, pri brzovlaku, ki odide iz Broda ob 4.36, se ukinejo jedilni vozovi, ide iz Broda ob 4.36 se ukinejo jedilni vozovi. Jstotako odpadejo odslej jedilni vozovi na progi Zagreb—Plaški—Ogulim—Split. Pri brzovlaku, ki odhaja iz Zagreba ob 18.30 ter pri brzovlaku, ki odhaja iz Plaškov ob 6.47 ostanejo jedilni vozovi še nadalje. — Na progi Prod—Grevž se uvedejo spalni vozovi. Za enkrait se vlakom ne bodo priklapljali pravi spalni vozovi, temveč se uredi samo nekaj voz 1. razreda za spanje. Potnikom se bodo izdajale proti plačilu predpisane takse posteljne garniture. — Tunel skozi Ivan-planino se prične te dni vrtati. Delo se prične na obeh straneh h kratu. Zaenkrat bo zaposlenih samo manjše število delavcev. Poleti se število znatno zviša. — Ameriške štipendije za dva zagrebška vseučiliška docenta. Rockefellerjev podporni lond za strokovno izobrazbo visokošolskih profesorjev, »Internationale Education Bo-ard« je podelil privatnima docentoma zagrebške gospodarsko-gozdarske fakultete ing. dr. A. Ogrizku in ing. dr. A. Tavčarju enoletni štipendiji v s vrbo speeializiranja v inozemstvu. Dr. Ogrizek gre na veterinarski institut v Hanover, dr. Tavčar pa na univerzo v Itaki (Amerika). — Albert Thomas, ravnatelj mednarodnega urada za delo pri društvu narodov pride v kratkem v Beograd. Proučaval bo v vseh naših večjih industrijskih mestih socialne razr mere. — Nov list. Dne 1. februarja začne izhajati, kot se poroča, v Sarajevu nov list »Sloboda«. — Tujski promet v Dubrovniku. Leta 1925 j« obiskalo Dubrovnik 23.260 tujcev. Od teh je bilo 19.169 Jugoslovenov. — Konzum tobaka v Zagrebu. Glasom natančne statistike je bil konzum tobaka v Za- ?eta 1925 sledeči: Zagrebčani so popu-1 o« enot manj kot 102.165 kg tobaka, f m evalčic ln 2,492.000 smodik. Celo-Kupna vredinost tega tobaka znaša 82 milijonov dinarjev. Neverjetno, kako ogromno sveto ljudskega premoženja so popuhali Zagrebčani tekom enega leta v zrak! , N°ve ^manelobske odredbe na iuinem Tirolskem. Iz Innsbrucka poročajo: Doslej je bilo dovoljeno, da so bili na železniških postajah na Južnem Tirolskem poleg italijanskih v oklepaju tudi nemški napisi, kii so jih sprevodniki tudi izklicavali. Seveda je postajalo slednje v zadnjih letih vedno manj uzuelno, vendar pa so bila navedena nemška imena vsaj v vseh voznih redih. Sedaj pa je izšel dekret, kii nemška imena prepoveduje ter odreja, da imajo nemudoma izginiti. Seveda je prepovedano odslej tudi izklicavanje nemških imen. — Razven tega je izšel pred kratkim kraljevski dekret, s katerim so ukinjene določbe šolskega zakona glede nemščine. Dočim je bula na italijaniiziranih tirolskih šolah nemščina doslej pripuščena kot fakultativen predmet, je odslej popolnoma prepovedana. — Razpisana mesta. Oblastna uprava humanitarnih fondov pni direkciji državnih železnic v Ljubljani odda: 1. eno mesto specialista za kirurgijo in ortopedijo; 2. eno mesto specialista za fizikalno zdravljenje; 3. eno mesto specialista za kožne in venerične bolezni; 4. eno mesto specialista za otroške bolezni v centralnem ambulatoriju v Lmbljani. — Ponudbe je vložiti najkasneje do 31. januarja t. 1. pri Oblastni upravi humanitarnih fondov pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. — Avanccment zdravnikov. V ministrstvu za narodno zdravje pripravljajo ukaz, s katerim se pomaknejo v višjo stopnjo vsi zdravniki, ki so po uradniškem zakonu k temu upravičeni. — Napredovanje v upravni službi. Za poli-tično-upravne uradnike v 5. skupini I. kat. so postavljeni sledeči srezki poglavarji v Mariborski oblasti: dr. Bronislav Fišer pri vel. županu v Mariboru, dr. Josip Hubad v Ljutomeru, Rihard Koropec v Prevalju, Gašper Lipovšek v Murski Soboti, Ivo Poljanec v Mariboru, desni breg, Karol Trstenjak v Konjicah, dr. Herbert Karlin v Šmarju prt Jelšah (dodePen srez. poglavarju), Rajko Mulaček pri velikem županu v Mariboru, in dr. Stanko Majcen pri vel. županu v Mariboru. — Napredovanja v vojaški službi. Imenovani so isledeči oficirji v rezervi: Franc Koder, Peter Podboršek in Ivan Renčelj za poručni-ke pri pehoti; Josip Ciperle, Andrej Gostiša, Oton Šterk in Ivan Trstenjak za poručnike pri »rtiljeriji; Niko Kopač, Anton Repič in Fr. Vrabič pa za poručnike fregate v vojni mornarici. — Promocija. V soboto dne 30. januarja t. 1. bo na tukajšnji univerzi promoviran za doktorja prava odvetniški kandidat g. Aleš Stanovnik iz Horjula pri Vrhniki. — Profesor Andrej Zehe umrl. Predvčerajšnjim je umrl v Gradcu profesor zgodovine Zehe, ki je poučeval svoječasno tudi na stari ljubljanski gimnaziji na Vodnikovem trgu. — Veliki snežni zameti v južnih krajih države. Iz vseh južnih krajev države poročajo o velikih snežnih zametih, ki ovirajo posebno v južni Srbiji in Dalmaciji promet. — Katastrofalen potres. Dr. Belarjev observatorij javlja dne 25. t. m.: Danes ob 2. so zaznamovali seizmografi katastrofalen potres v veliki daljavi. — Velik hotel pogorel V Allentovvnu (Pensilvanija) je pogorel eden od največjih hotelov. Pet oseb je poginilo, 20 se jih je težko poškodovalo, ko so poskakali »kozi okna. — Odvetnik in novinar dr. Wollner, o katerem smo pred par dnevi poročali, da je bil obsojen na tožbo neke učiteljice po tiskovnem zakonu, je bil te dni aretiran radi komunistične propagande. Obtožen bo po zakonu o zaščiti države. — Štirikratni roparski umor. Iz Budimpešte poročajo: V Galaczu so našli umorjeni v njunem stanovanju sestri Curatos in njihovi služkinji. Ženske so bile zvezane in tako razmesarjene, da jih ni bilo spoznati. Eni od služkinj je bila odrezana glava: Med morilci in žrtvami se je moral vršiti strašen boj. Aretiranih je bilo že okrog 100 osumljencev, ne da bi bilo mogoče_ komu izmed njih kaj dokazati. Domneva se, da gre za roparski umor, kajti v Galaczu je bilo znano, da sta podedovali sestri Curatos pred letom dni 2,000.000 lejev. — Zadnji član tolpe falzifikatorjev tisočdi-narskih bankovcev pod ključem. Kot znano, so bili že pred dnevi vsi člani tolpe potvar-jaicev tisočdinarskih novčanic v roki pravice, razen enega. Edini, ki se je še skrival je bil krošnjar Marijan Jurčeviič. V soboto so vtaknili tudi njega pod kliuč. Po malheurju, ki ga je doletel v družbi Maduniča v Novi Gradiški, se je skrival nekaj časa pri svojih bratih v Slavoniji. Ko so mu postala tla prevzroča, je skušal pobegniti v inozemstvo. Poizkus se je ponesrečil. Zato se je hotel vtihotapiti v petek v svoj rojstni Ikraj v Dalmacijo. Pri tem ga je dohitela usoda. V soboto zjutraj so ga prijeli v Studencih orožniki in včeraj je priromal v varnem spremstvu v Zagreb, kjer bo čakal z drugima vred na plačilo. — Zopet potvarjalec denarja. Zagrebška policaja je prejela te dni ovadbo, glasom katere namerava falzifioirati daruvarski gostilničar Edvard Svoboda dinarske novčanice. Policija je izvršila pri osumljencu hišno preiskavo ter našla v njegovem stanovanju kliše, ki ga je dobil z Dunaja. Svobpda je priznal. Motiviral je svojo zločinsko namero z maiterielmimi težkočaini. Njegov načrt je tembolj kuriozen, ker bodo vzeti bankovci po en dinar v kratkem iz prometa. Moža so seveda zaprli. — Nenavaden slučaj izsiljevanja ali pa neslana šala Iz Budimpešte poročajo: Minister za ljudsko prehrano je dobil pred par tedni dopis, v katerem ga poživlja več anonimnih kemikov, da jim da na razpolago 2.4 milijard kot prispevek za zgradbo doma za zaščito dojenčkov. Pisci poživljajo ministra, da jim odgovori potom časopisov ter groze, da bodo zastrupili, če prijavi zadevo policiji, pol ure pozneje bu&impeštanski vodovod z bacila kuge. Minister je poklical k sebi šefa policije in državnega tajnika dr. Scholza ter se ž njima posvetoval o nenavadnem 9lučaju izsiljevanja. Nato je pozval v listih prebivalstvo, da naj obvesti, če opazi, da je postala,' voda kal- 'n:i, nemudoma oblast, ter zahteva baikteriolo- ! gično preiskavo. Od onega časa je minilo že več tednov, vendar pa doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, če gre za poizkus izsiljevanja ali pa za neumestno in neslano šalo. — Radi proslavljanja falzifikatorjev se bo zagovarjal v kratkem v Budimpešti madjarski po$anec Ulain. Obtožen je, da se je izrazil na hodniku sodnega poslopja, da so pri falzd-ficiranju frankovskih novčanic udeleženi možje dostojni ljudje in patrioti. — Rajši v smrt kot ceste pometat. V hotelu »Jakovac« v Zagrebu se je zastrupil te dni 241etni pleskar Jakob Tomaševič. Zapustil je pismo, v katerem izjavlja, da je .izvršil samomor radi neozdravljive bolezni, pred svojo smrtjo pa je tožil napram gostom in hotelskim uslužbencem opetovano, da ne more najti dela. Ko so mu svetovali, naj gre ceste pometat, je dejal: »Rajši v smrt!« Tomaševi-ča so našli popolnoma golega, ležečega v mlaki krvi na tleh. Na nočni omarici je stala steklenička z napisom »digitalis«. Strup je sredstvo za pospeševanje delovanja srca, ki pa učinkuje v večjih dozah absolutno smrtno. — S pariškega slavoloka »Are de triomphe« se je vrgel. Te dni se je pripetil v Parizu nenavaden način samomora: Neki mož se je vrgel z znanega slavoloka »Are de triomphe«. Obležal je na mestu mrtev. — Samomor morilca Daskalova. Iz Prage poročajo: Morilec nekdanjega bolgarskega poslanika Daskalova, dijak Cečenkov, se je v kaznilnici obesil. aBBBBBBBBflBflBBBBBBB&ISI (Vrhunec prireditev) Kedaj? Kje? Pazite na datumi >BEI9il!!BBBBBBBBnMRBBBBBI — G rans obsojen na 12 let ječe. V zadnjem trenutku na nastal v procesu zoper Uransa velik preokret. Šlo je za ugotovitev, če je verjeti prvotni Haarmannovi obdolžitvi, ki jo je izrekel zoper 'svojega prijatelja, ali njegovi poznejši opetovani izjavi, da obdolži tev ne odgovarja dejstvom. Eden od izvedencev je izjavil, da se po njegovem mnenju absolutno ne da ugotoviti v katerem ozira je Haar-mannu verjeti: Stvar ostane za vekomaj nerešljiva zagonetka, drugi pa je izjavil, da je prepričan, da je govoril Haarmamn resnico, ko je zatrjeval, da je obdolžil svojega prijatelja po krivici. Veliko pozornost so vzbudile izpovedbe več prič, ki so ugotovile, da so Haarmanna na policiji neusmiljeno pretepali ter mu izsilili tudi priznanje z batinami. Končno je bil Grans obsojen radi sokrivde pri dveh umorih na 12 let ječe. — Tiskovni proces zoper čehoslovaškega poslanca Hlinko. Kot poročajo iz Prage, se je zagovarjal te dni znani čehoslovaški poslanec Minka radi žaljenja, Masaryka, katerega je imenoval »Tataleben«. Hlinka je bil oproščen. — Z avtomobilom preko Afrike. Te dni je prispela v Kaira avtomobilna ekspedicija majorja Treatta. Major Treatt se prevozil v spremstvu svoje soproge vso Afriko od Kap-stata do Kaira. Ekspedicija je trajala leto dni. V Kairu so priredili majorju Treattu in njegovi soprogi navdušen sprejem. — Usmiljenim srcem! 100% invalid se obrača v skrajni sili na usmiljena srca s prošnjo za pomoč. Je bolan, brez dela in zaslužka, pri tem pa oče šestih mladoletnih otrok, od katerih je enega povozil avtomobil ter ga težko poškodoval. Pokojnine ima 446 dinarjev. Da s temi dohodki ne more preživljati sebe in svoje družine, je umevno. Prosilec sprejme hvaležno vsakršno darilo ali podporo, ki naj se blagovoli poslati na upravo lista pod »Nujna pomoč«. — Zahvala. Neznan dobrotnik nam je poslal za invalide pod »Usmiljenim srcem« sto dinarjev. Invalid se najiskreneje zahvaljuje. Ljubljana. 1— Pogojilo za zgradbo 7. stanovanjske hiše za Bežigradom. Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal naredbo, s katero dovoljuje mestni občini, da najame posojilo 1,000.000 Din za zgradbo 7. stanovanjske hiše za Bežigradom. Posojilo je najeti proti 6% obresto-vanju in amortizaciji v 100 semestrih. Anuitete se morajo kriti z najemnino. 1— Pravljice za deeo Opozarjamo na današnji večer pravljic, ki ga priredi Atena v mali dvorani Narodnega doma ob 5. uri popoldne. Ga. Šaričeva, odlična dramska umetnica bo pripovedovala našim malim lepe pravljice. Vstopnine ni — pobirajo se prostovoljni prispevki v kritje stroškov za kurjavo. LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI. Po daljšem premoru je pričela ljudska univerza v nedeljo dne 24. januarja t. 1. zopet s svojimi predavanji. Vodstvo iste je prevzelo Društvo slušateljev filozofske fakultete in se je odločilo, da prične z literarnimi predavanji, na katerih naj bi predavali slovenski književniki. Otvoritveno predavanje se je vršilo v nedeljo, na katerem je predaval pisatelj dr. Ivan Pregelj. Podal je svoje naziranje o umetnosti in njenih nalogah, obenem pa tudi poudaril zahteve, ki jih stavi na umetnika, 1 da bodo njegovi umotvori popolni. ! Kot temelj vsemu je postavil tezo: Umetnost ni sama sebi namen. To se pravi, da nobeno res umetniško delo, ne more nikoli nastati samo iz hotenja po ustvaritvi nečesa lepega ali umetniško-veličastnega, temveč le dz notranje umetnikove potrebe po ustvaritvi. | Dokaz za to so gotovi poiskusi romantikov, ki so se ravnali po geslu: Umetnost je sama šebi namen,in so pisali samo zato, da bi ustvarili nekaj lepega. Zato njihova dela nimajo pre-pričevalnosti, manjka jim resničnosti in so radi' tega, ie več ali manj izročena pozabi. n j j : • Relciame ne potrebuje | • • I O.BERNATOVIČ j s * : i ker se blago radi svoje kvali- j | tete in cene samo priporoča! j !! • ° ! Nasprotno pa najdemo, da so vsa velika dela nastala iz potrebe umetnika po izpovedi, i* so bila zajeta iz resničnega občutja ali preživetja umetnika samega. Vsled tega je skoro nemogoče tendenčnost tega ali onega umotvora negirati. Iz tega izvaja drugo zahtevo in sicer: Umetnost bodi socialna To se pravi umetnost mora biti dostopna vsem in vsakomur. Da pa bo dostopna mora biti predvsem jasna in razumljiva, in sicer tudi najširšim plastem naroda. Proti temu so zlasti veliko grešili nekateri moderni, ki so v svojih delih zašli v tak skrajen subjektivizem, da je bilo večina iiateljev vživetje v delo nemogoče in jih jo vsled tega razumela le majhna peščica ljudi. Umetnik je vsled tega ostal mrtev'za ljudstvo in istotako njegovi umotvori. Predavatelj nadalje zanikuje tudi absolutne svobodo ustvarjajočega umetnika. Vezan j* vedno in predvsem na tradicijo. Zakoni poetike in estetike, ki so že najdeni se ne smejo zavreči, temveč se morajo le še izpopolniti. In že samo po sebi sledi iz tega, da je umetnik vezan tudi na šolo. Izobrazba in znanje, sta dva izmed prvih pogojev velikega umetnika. Učiti se mora zunanje tehnike, kako* tudi spoznavati notranje človekovo življenje. Razumljivo je, da spada k tradiciji tudi jezik, na katerega je umetnik predvsem vezan. Poznati ga mora do najmanjše potankosti in zanikati ne sme niti najmalenkostnejšega pravila slovnice — in mora biti tudi v jezikovnem oziru ustvarjajoč. Tri stvariso torej na katere je umetnik predvsem vezan: Prvič: Zmjnje jezika, drugič: Poznanje snovnosti in tretjič: Poznanje poetike in estetike. Umetnik mora imeti obzorje in biti časoven. To se pravi, da mora natanko poznati in obvladati čas in okolico v kateri živi. Vsaki umetnini četudi je zajeta iz davne zgodovine mora utisniti svoj pečat, ki je obenem pečati dobe v kateri je živel. V tem so skrite tudi skoro vse epohalne vrednote dela. Zatem preide na domače slovstvo, ki je bilo mnogokrat prigodniško in diletantsko. Poudarja, da ne zanika s tem, da prigodniška umetnina ne more biti umetniška. Za primer navede. O. Župančičevo »Našo besedo«, ki je tudi prigodniška, a je kljub temu velika umetnina. Za slabo prigodniško, smatra predvsem tisto slovstvo, ki je nasialo iz navdušenja ob drugih velikih umetninah in je bilo po ■njihovih vplivih napisano. Zakon je: Umetnik zajemaj iz sebe! Za diletantsko pa smatra ono slovstvo, ki je nastalo od ljudi, ki so bili sicer veliki talenti, a jim je manjkalo znanja in so vsled tega njihova dela nepopolna. Primer za to je pri nas A. Medved. Nihče ' ne more zanikati, da on ni bil velik dramatičen talent, a ker je vedno živel na deželi in ni poznal odra, ni vstvaril niti ene drame, ki bi bila resnično velika. Dotaknil se je ob tej priliki tudi Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, ki je sicer veličastno delo, a vendar tehnično šibko vsled tega, ker je hotel v njem združiti ep in parabolo. To vsled tega, ker je živel v času, ki je zanikat vsako teorijo. Govori nadalje o slovenski umetniški duši Kaj in kakšna je slovenska umetniška duša se ne more povedati. Vemo le to, da je bilk v Prešernu tako velika, da vsakdo obstrmi nad njo .in ista tudi njega dela velikega in veličastnega. Isto najdemo tudi pri vseh drugih naših res velikih umetnikih. Ves slovenski je Levstikov »Martin krpan«, ki uživa ob njem, kdorkoli ga črta. Istotako je z Jurčičem, Gregorčičem, Cankarjem, Župančičem i. dr. Kot najboljšo metodo za slovstveni študij umetnika predlaga ono, da se tehnično usposobi, kako mora biti njegova snov podana. Na podlagi tega je dana tudi možnost tvorjenja novih pesniških oblik. 0 domačnostnem slovstvu med Slovenci poudarja, da ne more in ni moglo roditi skrajnega naturalizma ali realizma, ker pri nas ni takšnega življa, kakor je pri drugih narodih, kakor pri Francozih ali Nemcih. Zanika tudi pesimizem v našem slovstvu; ker v slovenski duši je preveč optimizma in je vsled tega pesemizem nepristen in vtihotapljen iz druge svetovne literature. Končno se dotakne še vprašanja našega velikega teksta in pravi, da pri nas veliki tekst že imamo. Ne moremo pa imeti romanov, kakor so nekateri francoski veliki romani, ker je življenje pri nas drugačno. S tem svoje predavanje zaključi. K debati se je oglasil neki akademik, (ki pa je svoje misli tako neurejeno povedal, da se daljša debata ni mogla razviti. V nedeljo dne 31. t. m. bo predaval Josip Vidmar o literaturi in kritiki. DVORNI PLES V BEOGRADU. Nobeden od vseh plesov, kolikor jih je bilo prirejenih v tej sezoni v Beogradu, se ne da niti oddaleč primerjati glede elegance, di-stingviranosti in razkošja z velikim dvornim plesom, ki se je vršil v soboto v kraljevskem dvora. Na ples je bilo povabljenih nad 1300 oseb. Vabilo na dvorni ples pa ni čast, ki doleti lahko vsakogar. Zato pomeni ta prireditev za člane beograjske elite dogodek prve vrsta Kljub temu so bili zastopani na dvornem plesu raznovrstni krogi. Povabljeni so blB razven diplomatov, ministrov in drugih ■ uradnih dostojanstvenikov politiki, učenjaki,. , umetniki, visoki uradniki, oficirji, dijaki, in- ,r dustrijaloi, trgoVbi in ugledni reprezentanti dragih stanov in poklicev. „ _ Gosti so jeR prihajati ob 9. zvečer. Preo’ kraljevskim dvorcem ae je ustavljal aivtamo- # mivn ulica 1/11. - Telefon 56« Stekleno (189) I oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kralt. S časom jih našteje Georg šestnajst, štiri žene, •edem mož in tri nedorasle otroke. Ker imajo tako malo otrok, sklepajo, da bo ta pranarod kmalu izumrl. Le tu, na tej osamljeni gori, je dopustila narava njihov obstoj. Morda pa so imeli tudi še druge otroke kje skrite. Ti ljudje so podobni zelo razvitim opicam. Stanujejo v votlinah, ki jih opremijo s suhim listjem. To |>a je tudi edini luksus. Ognja ne poznajo, kakor tudi oblek ne, ki bi jih varovale mraza. Ker imajo pa tako gost kožuh, jih najbrže sploh ne zebe, hudega mraza pa tu ni nikoli. Njihova hrana so sadovi, korenine in surovo meso manjših živali in ptičev, ki jih pobijejo * kamni ali s palicami. Toda nikdar ne nosijo s seboj pravih gorjač kot orožje. Pridno pobirajo tudi ptičja jajca. Čim dalje jih opazuje Georg naskrivaj, tembolj se mu zdi, da ima pred sebcj le človeku podobne opice, in prav nič bi ga ne pekla vest, če bi eno usmrtil. Toda ni potrebno. Bitja se bojazljivo izogibljejo ljudi; za votlino se sploh ne brigajo več. Vseeno pa so potniki zelo previdni. Zlasti Leonor ne sme biti nikdar sama. Za obrambo dobi Georgovo puško, za katero imajo še deset patron. O priliki, ko je ustrelil Georg severnega jelena, je* pokazal opičjim ljudem, ki so ga na skrivaj opazovali, kako strašno orožje je to. Tako se torej igrajo Robinzone. Najpreje, kar stori človek v takem položaju, je pač, da si poišče kruh ali nadomestilo zanj; to je: gotovo rastlinsko hrano, ki jo vživa vsak dan. Da je to skoro določen pogoj za življenje, vidimo skoro pri vseh narodih. Mi Srednje-evropejci imamo kruh iz pšenice ali rži, in tudi krompir, Škotcu je ljubši ječmen, Italijan in prebivalec Severne Amerike jesta koruzo, Kitajec ima svoj riž, v Afriki jedo poleg kaše še korenino yams, v Južni Ameriki pa imajo za kruh tapijoko ali manihol, ki ga dobivajo iz sicer strupene korenine kasava. Našteli bi lahko še več primerov, kako hoče imeti človek rastlinsko hrano, ki jo uživa vsak dan in katere se nikdar ne naveliča. Kmalu najdejo divjo koruzo z majhnimi, a močnatimi zrni. Nikakor pa ne nabirajo storžev, da bi nasadili zrna na obdelanem polju, kjer bi pridobili v naslednjem letu vsa drugačna zrna. Ne morda zato, ker upajo, da jim ne bo treba ostati eno leto tu. Kakšnega pomena bi bilo tedaj, da bi obdelovali polje? To bi bil znak nespametnega, in zelo slabotnega značaja. Govorica: »Ah, če bi le kdo prišel in me vzel seboj!« je izvor neuspeha, kakor vsako odlašanje, ker delo morda ne bo uspelo. V nasprotju je rek, ki ga govori eden izmed Jules Ver-neovih junakov: »Grem na delo, čigar korist sem uvidel, tudi če nimam upanja, da bi dosegel končni •smoter, in vztrajam pri delu, tudi če nimam uspeha.« Ne, ni bila slabost, da naši prijatelji v tem oziru niso mislili na prihodnjost. Seveda so edino upali, da zapuste otok po zraku, upanje, ki se lahko izkaže kot zelo varajoče. Za udejstvitev pa bodo rabili vse svoje moči in torej ne bodo imeli časa, da bi si napravili udobnejše življenje. Takoj drugi dan zjutraj razloži Adam tovarišema svoje vzvodove kvadrate. S koščkom mehkega apnenca razvija svcjo teorijo na temni steni votline in jo pojasnjuje z matematičnimi številkami. Naj povemo le toliko, da Gecrg ni razumel popolnoma nič, čeprav mu ni bila višja matematika nič tujega, in tudi Leonor, ki je študirala matematiko, ne more slediti. Vedno zopet vprašuje to in ono, cako da zakliče slednjič Adam ves ogorčen: »Na, slišite Leonor, če pa še tega ne razumete, potem se mi smilite, potem niste nič drugega kot stara kamela.« Glavno je, da hoče Adam s pomočjo svoje nove teorije o vzvodovih kvadratih leteti po zraku; to se pravi, ne morda z geometrijsko risbo, temveč z dvema perutima, ki jih pritrdi na roke. Kombinacija, s katero meni zvezati silo rok s silo nog, pa imenuje vzvodov kvadrat — res čudovita in popolnoma nova vezava raznih vzvodov. (Dalje prih.) Ne kupite prej nobenega' šitfalnega^fstroja, dokler ne ogledate irv.%reizkusitftJ fe^|JOSIP|PETELINC-a- v strojev* znamke^j I Gritzner, Adler,HPhoniks ter najboltše švicarske pletilne stroje „DUBIED", nadomestne dele, čolničke, igle za vse sisteme, pneu-Imatiko, dele za"kotese, olje 1. t. ‘i»» Večletna garancija?-”:;'.''Delavnica na razpolago 1 j Na malo! (Na veliko 1 MAM OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 5‘ 50 par. -, vsaka nadaljna beseda Mlad železniški uradnik ; &li lastnega ognjišča. Išče srčkano družico. Gospodične do 20 let naj se javijo pismeno na upravo lista pod i »Sreža«. Kontoristinja irnoina v »eh pisarniških del išče sluibe. Gre tudi na deželo ter nekaj 'aeieeev brezplačno. Ponudbe proti na upravo lista pod: »Natančna«. .VINOCET. fetra visskas« kisa, 1 z e. Ljubljana, nuti igMšl in najokusnejši namizni kis iz inskega kisa. ponudbo 5 '1&L ta UsOmKm iKsimsdsrnejf c BrejeiMi kisama v Jugastasiji. Hm. 1«, i. MKtetraiti*- »čstm: UBčflrai. Absoiventmja irgovske šole išče mesta kot prak-tikantinja. — Ponudbe na upravo lista pod: »Praktikantinja«. Mesečno sobo išče mlad gospod Dalmatinec, za takoj. Eventualno tudi s hrano in drugo oskrbo. Ponudbe na upravo »Narodnega Dnevnika« pod značko »Soliden«. strešno opeko imajo stalno v *a-logi Združene opekarne d. d. ' Ljubljani. w Opeka" prvovrstne zidake priporoča opekarna »EMONA" 0. D. v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v Pražakovi u ici 3, prtllčje. Iščem svojo mater, Ano Lah, rojeno leta 1877 v St. Vidu pri Grobeljnu. Okrog 20 let že ne vem nič o njej. Služila je dolgo časa v Gradcu na Gornje Avstrijskem. — Prosim, ako kdo kaj ve o njej, naj to sporoči proti povrnitvi stroškov na upravo »Narodnega Dnevnika«, Ljubljana, Adol! Lah. Gospodična išče mesečno sobo s separatnim vhodom. — Ponudbe na upravo pod >Soba«. Širite „Narodni Dnevnik"! Izdajatelj ln odgovorni rednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - 2a tiskamo »Mertar< v Ljubija*! Aadre} Sever fcil za avtomobilom, ekvipaža za ekvipažo, fi-jaker za fijakerjem. Če bi se bili postavili vsi ti vehikii drug za drugega, bi bila vrsta dolga nad 2 kilometra. V vestibulu prvega nadstropja je zagledal gost vse polno gala uniform. Stal je pa tam tudi policijski šef, ki je revidiral z eleganco, tako, da tega niti opazili ni bilo, vstopnice ter pošiljal goste najpreje v garderobo na desno, »ato v dvorano na levo. V enem izmed kotov veatibula je stala lepa miza, krog nje pa mladi oficiri od kraljeve garde, ki so izročali z gracioznostjo damam plesne rede 'ter jih vodili v veliko dvorano. V dvorani se je nudil gledalcu fascinujoč pogled. Na eni strani so stale dame, vse v •vili, beserih, zlatih čreveljčkih, na prstih, rokah in okrog vratu dragocen nakit in vse bolj ali manje dekoltirane, na drugi strani pa *o stali gospodje v frakih z belimi naprsniki, malimi belimi kravatami, modernimi laka-itimi čevlji, mnogi prsa polna dekoracij, mnogi so imeli tudi monoklje. Kamor je gost pogledal, povsod! je videl samo eleganco, lepoto, razkošje. — Gospoda se je neprestano pozdravljala med seboj. To je trajalo že skoro dve uri. Dvorana se , fco vag. sremska postaja bi. 1E0; koruza, času primerno suha, fco vag. slavonska postaja bi. 125; koruza, času primerno suha, fco Jesenice tranz. za II bi 165; koruza, času primerno suha, fco vas‘nakladalna postaja bi. 120; koruza medjimur-ska, foo vag. medjimurska postaja bi 175-koruza drobna, fco vag. prekmurska postaja bi. 175; oves srbski, fco Postojna tranz. blago 220; ječmen 66 67, par. Ljubljana bi. 235-ajda domača, fco vag. prekmurska postaja bi. 265; rž domača, fco vag. prekmurska postaja bi. 215; proso rumeno, fco vag. prekmurska postaja bi. 215; otrobi d rob mi, pšenični, fco vag. nakladalna postaja bi. 125; jezice, zlatorumene, fco vag. dol. p. den. 250; la Portlandcement »Salona«-Tour, fco vag. Solin v ijutavrečah po 50 kg bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg bi. 45; v sodih po 150, 180, 200 kg bi. 52.50. BORZE. — Zagreb, 26. jan. Devize: Newyork ček 56.252—56.852, London izpl. 274.52—276.52, ček 274.75—276.45, Pariz 210—214, Praga 167 —169, ček 166.8—168.8, Curih 1089.5—1097.5, ček 0—1093.25, Milan izpl. 227.48—229.88, ček 227.3—229.7, Berlin 1343.1—1353.1, Dunaj 792.88—802.88, Budimpešta 0.0791. — Curih, 26. jan. Beograd 9.16, Newyork 518.375, London 25.2125, Praga 15.35, Pariz 19.175, Milan 20.895, Bukarešta 2.225, Dunaj 73, Sofija 3.575, Berlin 123.425, Budimpešta 0.007255. DOBAVE. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. januarja t. I. ponudbe za dobavo 160 kg sivega motvoza, za dobavo navadnih in motnih šip, za dobavo 2000 komadov bakelj, za dobavo 15.000 kg živega apna, za dobavo 1500 111 bliga Hessian, za dobavo 2000 'kg katranovega olja; glede dobave 12.000 kg dvakrat rafiniranega petroleja, za dobavo 2C0 kg vazeline, za dobavo 3i0 m Moquette za II. razred, širine 1.30 m, za dobavo 1000 komadov zank za zastore, za doba- vo 2000 m »Plattschnurc za Moquette za I. in II. razred; do 26. januarja 1.1. za dobavo 6000 kg cilindenskega olja za pregrelo paro; do 3. februarja t. 1. za dobavo 120.OCO kg portland cementa v sodih. Pri isti direkciji se vrši dn« 13. februarja t. I. tretja ofertalna licitacija glede dobave 4000 komadov lokomotivnih ognjenih cevi pod izpremenjenimi pogoji. Predmeteni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Pri direkciji državnih železnic v Subotici se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. februarja t. 1. glede dobave raznega materijala (barve, firnež, špirit, boraks, glicerin, mavec, vosek, kreda, terpentin, sika ti v, formalin, karbolin, solna kislina, klej, šelak, soda kristalna, salmijak, sidol itd.) — Dne 6. februarja t 1. glede dobave 18.C00 kg firneža. — X Direkcija državnih železnic v Zagrebu obvešča zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se licitacija glede d o -b a v e 23 garnitur jeklenih Broten-cevi za lokomotive preloži od 10, februarja t. 1. na 3. marca t. 1. »Zvedave ženske.« Prva repriza komične opere Wolfa-Ferrarija »Zvedave ženskem bo 7 sredo, dne 27. t. m. Opera je pri premi-jen popolnoma uspela. V glavnih vlogah nastopijo gg, Potučkova, Lovšetova, Ribičeva, Poliževa, Rumpelj, Janko, Banove« “P.an’ Su^elj. -Dirigira g. Neffat, režira g. , ,aT‘ ,e8 svojih odličnih umetniških nj'go Mbavo1 ta opera občinstvu najprisrč- ZAHVALA. Povodom svojega 50 letnega poklicnega jubileja sem bil deležen prav posebnih časti. Zato si štejem v prijetno dolžnost zahvaliti se v prvi vrsti ravnateljstvu Učiteljske tiskarne gg. B e r n o t u, Dimniku in Štruklju za ginljive nagovore in častno darilo. Lepo in prisrčno hvalo izražam vsem drugim, ki so se me spomnili z voščili in darili, tako g. univerzitetnemu prof. dr. Fran Ra m o v š u . predsedniku podružnice Ljubljana SGRJ tov. Krašovcu ter 'tov. Št reki ju za podano darilo. Prav posebno se zahvaljujem pevskemu društvu »Grafika«, ki me je počastilo pod vodstvom g. D a c h -s a s podoknico. Ginljivo petje bo ostalo meni in moji družini v trajnem spominu. Hvala tudi vsem tovarišem in tovarišicem Učiteljske tiskarne, ki so se polnoštevilno zbrali in mi doprinesli osebne čestitke. V 'Ljubljani, 25. januarja 1926. Oton Tutta.