256
Listek.
Po veri je 68,260.000 Slovanov pravoslavnih, 21,280.000 rimskokatoliških, 3,276.000 unijatov in ravno toliko razkolnikov; 1,436000 protestantov in 900 000 mo-hamedancev.                                                                                                                   S. R.
Trstenjakov spominski večer je priredilo »Pisateljsko podporno društvo« v zvezi s »Čitalnico« in »Sokolom« dne 29. sušca v čitaluični dvorani. Društveni predsednik dr. Vošnjak je opomnil na stari slovanski običaj, da se umrlim nekaj časa po njih smrti priredi spominska svečanost, in mi Slovenci smo tem bolj dolžni pokojnega Trstenjaka spominjati se, ker je on že pred petdesetimi leti začel buditi narodno zavest, ob času ko je bilo po slovenskih pokrajinah še zelo malo zavednih rodoljubov. Vsi drugi njegovi soboritelji so že zdavna pomrli, samo njemu je bilo dano gledati sad njegovega rodoljubnega delovanja. Kot najboljše sredstvo za širjenje narodne zavesti in za povzdigo omike je spoznal Trstenjak literarno delovanje in temu se je z jekleno vztrajuostjo posvetil, na tem polji je dosegel svoje največje uspehe.
Za tem je govoril dr. Majaron o duhu, kateri je Trstenjaka prešinjal. Pokojnik je bil izvrsten mož v vsakem obziru, neupogljiv značaj, mož železne volje, skoz in skoz oduhovljen mož in duhovnik v pravem pomenu besede. Klasično izobražen, občeval je najrajši z ljudmi, ki so ga umeli in mogli umeti. On ni govoril, kakor navadni ljudje, temveč vzvišano, včasih dovtipno in celo sarkastično, vselej pa klasično, Trstenjak ni več govoril, nego on je predaval. Živel je vedno le »virtuti et musis«. zato naj nam ostane vedno pred očmi kot sijajen ideal. Trstenjak je skoro jedino le s slovensko inteligenco, zlasti z mlajšo, občeval in dopisoval, ker ni bil suženj svojega stanu, ker ni iskal dogmatikov, nego resnicoljubnikov in takih, ki so po idealih hrepeneli. Najbolj je čislal tiste, ki so imeli vedno pogum, resnico povedati. Do tako jeklenega značaja se je Trstenjak s tem izobrazil, da ga je vedno vodila najblažja ljubezen do naroda in do domovine On je vedno vršil svoje patrijotične dolžnosti in tako je postal naš oboževanec. Delavni patrijotizem je vzgojevatelj dobrih značajev, katere nam je vedno podpirati,   zatorej   slava D. Trstenjaku, ki nam je dal tako dober vzgled!
G. profesor Rutar je opisoval Trstenjaka kot prvega slovenskega arheologa: ki je v letih 1854—72. napisal nič menj nego 168 člankov arheologične in mvtholo-gične vsebine. Čeravno Trstenjak ni mogel očividno dokazati, da so Slovani že v prazgodovinski dobi stanovali med Adrijo in Karpati, vender je temeljito podrl »čenče« keltomanov in pripravil pot treznejšemu preiskavanju. Celo Mommsen, Conze in Grimm prašali so radi Trstenjaka za njegovo mnenje. Trstenjakovo ime je že sedaj znano med vsemi Slovani, znano pa bode kmalu tudi vsem učenjakom, ko neki slovenski profesor izda rezultate Trstenjakovih raziskavanj.
Vmes je pel slavnoznani čitalniški pevski zbor več. novih in jako lepih skladeb s svojo občeznano  točnostjo.
Zbrano   občinstvo je bilo sicer zelo   odlično,    ali  prišlo je v premajhnem    številu
za tako važen večer, kakeršen je bil Trstenjakov.
Kedaj je umrl Trstenjak? V zadnji številki smo z drugimi slovenskimi časopisi vred poročali, da je Davorin Trstenjak umrl dne" 3. svečana t. 1. A ta datum ni resničen. Na dotično vprašanje g. predsednika »Matice Slovenske« so poročili iz Starega Trga,  da je slavni učenjak umrl dne* 2. svečana ob  8/4 na 8. zvečer.
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po   4 pole   obsežen v veliki osmerki   po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta   1  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele  po  5  gld.  60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik:   Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti,  15.
Tiska  »Narodna tiskarna«  v Ljubljani.