Natisov 15.000. „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; na Ogrskem in v inozemstvu: Za celo leto 9 kron, za pol leta 4 krone 50 vin. Naročnino je plačali naprej. Posamezne številke se prodajajo po 20 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Štev. 5. V Ptuju, v nedeljo dne 3. februarja 1918. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je strani K 160*— strani K 80"— strani K 40 — strani K 20 — strani K 10 — strani K 5"— strani K 2.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. XIX. letnik. Vojna in mir. Novi boji na Italijanskem in na zapadu. - Hude revolucije na Ruskem. - Mnogo novih republik. — Govori našega in nemškega ministra. - Proti brezdomovinskemu „jugoslovanstvu." Italijani so torej zopet pričeli z nekako „ofenzivo" proti našim postojankam na južnem Tirolskem. Po večurni artilerijski pripravi se je pričela infanterijska bitka za nekatere obmejne visočine, ki je vkljub sovražnikovi premoči za nas ugodno potekla. Pričakuje se pa na italijanski fronti nove dogodke. ~ Na Ruskem postaja položaj vedno bolj nerazumljiv in zmešan. Boljševiki se trudijo z najhujšim nasiljem, s kanoni in strojnimi puškami, da bi se obdržali na krmilu. Y splošnem pa dokazujejo ti čudoviti „aposte-iji svobode" z vsakim dnevom nanovo, da se gre le za moč> *ue pa za pvotost. Zato nastajajo tudi v prejšnji Rusiji vedno nove republike, ki proglašajo svojo samostojnost m delujejo proti skupnosti razbite Rusije, ¿a nas ima to precej pomena ; kajti z Rusijo je padla naša najnevarnejša-sosednja in z njo tudi p roti avstrijska vseslovanska misel, ki so jo hoteli tudi pri nas na južnem Avstrijskem vdomačiti. Čimpreje bodejo vseslovanski sovražniki na Ruskem konečno premagani, tem-preje bode tudi resnični m i r dosežen. Avstrijsko uradno poročilo od četrfea. K.-B, Dunaj, 24. januarja. Uradno se danes razglaša: Položaj je nespremenjen. Šei generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 24. januarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se Zapadno bojišče. Nobeni posebni dogodki. Živahno poizvedovalno delo pripeljalo je v mnogih krajih fronte vjete. Ob železnici B o e s i n g h e r S t a d e n smo zaplenili 6 strojnih pušk. . v nos„ Makedonska fronta. V posameznih oddelkih artiljerijsko delovanje. Juž-no-zapadno od jezera Doiran izjalovil se je en angleški sunek. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 2-1. januarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Med P o 11 e n-pellom in Lys o, pri Lensu in na obeh straneh S carpe se je popoldne bojevno delovanje zopet oživelo. Na raznih krajih fronte poizvedovalni boji. P¡vi -generalkvartirmojster ^ude'hcl-0-rfi:- j Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 26. januarja. Uradno se danes razglaša: Artiljerijsko delovanje je bilo zlasti na visoki planoti „Sieben Gememden" in na obeh straneh B rente jako živahno. Šef generalštaba. Avstrijsko uradno poročilo *od nedelje. K.-B. Dunaj, 27. januarja. Uradno se danes razglaša: •' , • Italijansko bojišče. Na visoki planoti od A s i a g a in vzhodno od B r e n t e je bilo artiljerijsko delovanje tudi včeraj jako živahno. Neki sovražni napad proti našim postojankam na M on tu Pertico bilje zavrnjen. Sef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 27. januarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Skoraj na vsej fronti je ostalo bojevno delovanje neznatno. Pri manjših podjetjih južno od O i s e 111 v zgornjih Vogezah južno od Luise smo dobili vjete. . xT ... Italijansko bojišče. Na visoki planoti od A s i a g a in vzhodno od B r e 111 e živahni ognjeni boj. En italijanski napad proU Mo nt u P e rt i c o se je izjalovil. Prvi generalkva-rtirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 25. januarja. Uradno se danes razglaša: Nobeni posebni dogodki. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 26. januarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Na flandnjski fronti med jezerom Blankaart m L y s o, pri L e n s u in na obeh straneh S c a r p e je bil od opoldne sem artiljerijski boj. Naša m* fanterija pripeljala je iz poizvedb pri Lensu, Croisillesu in C a p e c h v vjete. -Armada nemškega prestolonaslednika. V nekaterih oddelkih ob kanalu 01 s e-Aisne, v Champagni in na obeh bregovih M a a s e se je ognjeno delovanje oživelo. Naše napadalne čete pripeljale so po kratkem pripravljenem ognjenem učinku iz francoskih jarkov v gozdu od AvocourU 24 vjetih in eno strojno puško. Istotako je imel neki hrabri napad na sovražne črte ob gozdu C o r i e r e s uspeh. - V zadnjih štirih dneh smo v zračnem boju m od zemlje sestrelili 25 sovražnih letal. Naši letalci izvršili so uspešne napade proti francoskemu severnemu obrežju. Dobri učinek seje opazil v D ti n k i r c h e n u, Calaisu in Bou-logne. Lajtnant Roeth sestrelil je včeraj v par minutah 3 sovražne balone. Italijansko bojišče. Na visoki planoti od Asi a g a. in na obeh straneh Brente prišlo je do živahnih artiljenjskih b0J0V' prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 28. januarja. Uradno se danes razglaša: . Na visoki planoti od „Sieben I v avst smatra v ame i varu št ih vpra mnogo močnejšemu nasprotniku v naši lasti. Krajevna mesta vloma sovražnik ni mogel razširiti. V zapadnem delu visoke planote razbili so se italijanski napadi že v našem odpornem ognju. Doslej smo vjeli 10 oficirjev in nad 350 mož. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 29. januarja. (W.-B.) Iz glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Iiupprechta. Na raznih krajih fronte artiljerijsko delovanje. — Armada nemškega prestolonaslednika. V C Ji a m p a g n i razvili so se živahni krajevni boji. Na obeh straneh ceste St. H i 1 a i r e-St. Souplet izjalovila so se zjutraj manjša francoska napadalna podjetja. Naše postojanke od Somme-Py in Riponta proti jugo-zapadu vodečih cestah ležale so dopoldne pod najljutejšim sovražnim ognjem. Pod njegovim varstvom sunila je francoska infanterija z metalci plamen k močnim poizvedbam proti večim krajem fronte. S težkimi izgubami je bila deloma pred našimi obrambami, deloma pa v bli-žinskem boju nazaj vržena. Nek a j vjetihje ostalo v naši roki; zaplenili smo več metalcev plamen — Živahno letalno delovanje vodilo je do mnogoštevilnih zračnih bojev. Sestrelili smo včeraj 13 sovražnih letal in en balon. L o n d o n in S h e e r n e d se je uspešno z bombami obmetalo. Francoski letalci nadaljevali so svoje napade proti našim bolnišnicam. Medtem ko so bila meseca decembra bolnišna taborišča od Rethela večkrat cilj njih bomb, napadli so v zadnjih dneh bolnišnice .od Labry. Italijanska fronta. Na visoki planoti» „S i e b e n G e m e i n d e n" se je nanovo ljuti boj pričel. Italijani napadli so včeraj v oddelkih vzhodno od A s i a g a do B rente z močnimi silami. Na M o n t u S i-s e in u 1 in vzhodno od njega se je njih napad pred avstro-ogrskimi postojankami večinoma že v ognju razbil. Monte di Val b e 11 o, na katerega so zamogli mimogredoč priti, se jim je v protisunku zopet odvzel. Istotako so vrgli naši zavezniki v pokrajini Gol del Rosso ter med dolino Fren-zela in B rento napadajočega sovražnika po težkih bojih nazaj. Opetovani poskusi sovražnika, razširiti krajevna mesta vloma z vpo-rabo svojih rezerv, so se pod krvavimi izgubami izjalovili. V j elo se je 10 oficirjev in 350 mož. — Eno naših bombnih brodovij vrglo je v noči od 26. na 27. januarja z lju-tim učinkom 21.000 kilogramov bomb na C a-stelfranco, Treviso in M e s t r e. pred kratKim proti transportnemu prometu v posebno močno zastraženemu vzhodnemu delu Kanala krasne uspehe. Sedem pamikov s skupno 28.000 prostornimi tonami je bilo v kratkem času z posebno junaškimi napadi uničenih. Šef admiralnega štaba mornarice. Veliki parnik potopljen. K.-B. London, 28. januarja. (Reuter.) Cunard-parnik „Andrante" (18.405 ton) s 40 potniki in 200 mož posadke na krovu bil je na obhodu od Ulster-obrežja torpediran. Vse osebe so se zamogle v čolne rešiti. Čez eno uro se jih je doseglo. Upa se, da se bode parnik zamoglo v pristan spraviti. 20.000 ton potopljenih. W.-B. Dunaj, 28. januarja. Novi uspehi podmorskih čolnov v zatvornem okolišu okrog Anglije : 20.000 brutto-register-ton. Šef admiralnega štaba mornarice. Daleč tja se : o, Treviso in Mest r e. je opazilo velike požare. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Vojna na morju. ■ .......................................................i Potopljeno! W.-B. Berlin, 24. januarja. Novi uspehi podmorskih čolnov na severnem bojišču : 18.000 brutto-register-ton. Novi uspehi. W.-B. Berlin, 25. januarja. Naši podmorski čolni so zadnjič 6 pamikov in eno stražno ladjo, potopili. 4 parnikov se je tesno ob angleškem vzhodnem obrežju, kjer je straža posebno močna, sestrelilo, eden od njih iz posebno močnega spremstva, obstoječega iz razruševalcev in ribiških parnikov. Šef admiralnega štaba mornarice. Pomorski junak. W.-B. Berlin, 25. januarja. Pod izkušenim vodstvom kapitanlajtnanta V i e b e g dosegel je eden naših podmorskih čolnov Dunajska „Reichspost", ki je na vsak način najpomembnejše glasilo avstrijskih katoličanov in obenem list vrhovnega nadpa-stirja avstrijskih katoličanov, dunajskega kne-zoškofa, ki pa stoji tudi v najožji zvezi s cesarskim dvorom, — prinesla je preteklo soboto velezanimivi članek, ki razsvetljuje naše domače razmere in katerega vsled tega tudi objavljamo. Članek se glasi v prevodu približno tako-le : Včeraj končana debata o izjavah grofa Czernina je odprla marsikatero srčno kamrico. Tudi ono poslanca dr. Korošca, ki se jako trudi, da bi spravil svojo skupino iz dobro avstrijskih tradifij „Slovenske ljudske stranke zanesljivo v taborišče balkanskega neoslavizma. V svojem včeraj predloženem predlogu, — ki je seveda dobil le priznanje od onih Čehov, ki so izjavili svojo odpoved napram Avstriji, ne pa nobenega druzega slovanskega glasa, raz ven onega Korošca samega! — očita Nemčiji, da njene „prejšnje aneksijske želje" še vedno „pod plaščem* obstojijo, medtem ko obstoji stari aneksijski • program Bolgarov" še vedno in tvori „nevarnost za mir." Da je poslanec dr. Korošec postelji vi družbi z g. Klofačem in j udom Stransky napad proti Nemčiji dolžan, bode vsakdo rad razumel: Ni pa tako jasno na prvi pogled, kako zamore en politik (dr. Korošec), ki na-glaša, da hoče razviti zastavo „jugoslovanst-va", biti n e v o š 1 j i v nekemu hrabremu j ligo slovanskemu narodu, kakor so to Bolgari, in jim ne privošči njih razširjenje. Bolgarski zaveznik si je s svojo zvesto zvezo na osrednje sile pridobil bistveni delež na tem, da je zamogla Avstro-Ogrska, od vseh tega sovražnike A vstrije Dos lebmundTreibznanderOstfronh. FreundcchcPHisdisr V3f*ke.>rz.v;šrf ske te j o r L1 irišev, o, vljudno pa odločno odklanjam. V Av-pa riji imamo parlament splošne, enake, direkt- ni- >0- in tajne volilne piavice. Bolj demokratič->ozna ega parlamenta ni na svetu. In le ta parla- ; vslelent ima skupaj z drugimi ustavno opravilnimi činitelji pravico, da odloča o notra- ! ih zadevah Avstrije. Govorim le o Avstriji, j r v avstrijski delegaciji ne morem govoriti j notranjih zadevah ogrske države. Tega bi ■ smatral za ustavno. Mi se tudi ne meša- ' o v ameriške stvari in ravno tako ne želi- j ¿o varuštva kake zunanje države. V vseh ve- j ikih vprašanjih pa z Združenimi državami j ilašamo in naše naziranje se zbližuje tudi onkretnih vojnih vprašanjih. Ker sta Av-►-Ogrska na eni strani in Združene države tališči,a drugi tisti velesili med sovražnima skupi-je pofma, katerih koristi si medsebojno najmanj ivstrijiasprotujejo, je opravičen preudaiek, da-li ne ►bčujei niogel pogovor med tema dvema velesila-ajšanoU tvoriti izhodišče za spravljiv razgovor tuli med vsemi drugimi državami, ki še niso >dseki?ristopile mirovnim razpravam, je pol In sedaj, gospodje, naj končam. Ali ta i v ob-0nec je morebiti najvažnejše, kar imam po-fazaWati. Jaz delujem za mir z Ukrajino in s 'etersburgom. Mir s Petersburgom na našem .......petini ti vnem položaju prav ničesar ne spre- eni. Nikjer ne stoje avstro-ogrske čete na-roti četam petersburške vlade. Izvažati se Petersburga ne more nišesar, ker Peters-a kažsiirg sam nima druzega kot revolucijo in rja nanarhijo; izvozno blago, katero uljudno od-jej vilanjam. Kljub temu hočem mir tudi s Pe-evanjttrsburgom, ker nas pripelje bliže k splošne-na eniiu miru, kakor vsak mirovni sklep, iigi p» Drugačna stvar je z Ukrajino. Ukra-na ima zaloge živil, katere bo izva- -(tla, če se bomo glede trgovine ze- inili. Prehranjevalno vprašanje je danes 7etovno slabo. Povsod pri naših sovražnikih, a tudi v nevtralnih državah igra veliko vlogo, kleniti hočem mir s tistimi ruskimi državami, «i morejo izvažati živila, da se pomaga na-ljudstvu ; poznam pa svojo dolžnost in dolžnost mi ukazuje, da poskusim vse, da bednemu prebivalstvu olajša pomanjkanje, atero mora prenašati. Mir pa potrebuje časa. !ez noč se to ne da napraviti. Kajti pri mi-ovnem sklepu se mora ugotoviti kaj in kako nam bo ruski kompaciscent dobavil. To pa zato, ker želi Ukrajina ne po marveč pri sklepu miru skleniti dobave in hoče zvedeti protivrednost, s katero mislimo plačati te dobave. Povedal sem Vam že, da povzročajo nejasne razmere v tej novonastali državi velike težkoče in naravno zavlačujejo pagajanja. Če mi padete za hrbet, če me prisilite, da da nevtegoma sklenem mir, potem ne bomo imeli nobenih gospodarskih prednosti in potem bi se moralo naše prebivalstvo odpovedati prednosti, katero bi imelo od sklepa miru. Ge pri naših današnjih sovražnikih vzbudite napačen utis, da moramo za vsako ceno in takoj skleniti mir, ne bomo dobili niti enega stota in uspeh bo večalimanj platonski. Ne gre več za konec vojske na ukrajinski fronti, ker niti mi niti Ukrajinci ne nameravajo več nadaljevati vojske, in ker smo se zedinili na brezaneksijski podlagi. Ne gre — ponavljam drugič — za „imperialistične", ne za aneksijske načrte in namene, gre za to, da se našemu prebivalstvu končno zagotovi zasluženo plačilo za vztrajno vzdržanje in da se mu dajo tista živila, katera bo rado sprejelo. Naši nasprotniki so danes računarji in natančno opazujejo, če me boste spravili v prisilen položaj ali ne. Če si hočete pokvariti mir, če se hočete odpovedati dovozu žita, potem je logično, da pritiskate name z govori, sklepi ter stavkami in demonstracijami, sicer ne. In tisočkrat ni res, da smo v takem položaju, da bi morali skleniti raje danes slab mir brez gospodarskih prednosti, kakor jutri ugoden mir z gospodarskimi prednostmi. Prehranjevalne težkoče v zadnji inštanci ne izvirajo samo iz pomanjkanja živil, marveč premogovne, prevozne in organizacijske krize, ki se bodo odpravile. Če v zaledju vprizarjate stavke, je to samo circulus vitiosus. Stavke poojstrujejo omenjene krize in napravljajo težkoče pri dovozu živil in premoga. S tem si režete v lastno meso in vsi, ki mislijo, da bodo taka sredstva pospešila mir, se strašno motijo. Po monarhiji baje razširjajo vest, da vlada ni daleč od stavke. Tem ljudem prepuščam volitev, če hočejo veljati kot zločinski obrekovalci ali pa kot norci. Če bi imeli vlado, ki bi hotela drugačen mir, kot ga hoče trpeči del vsega prebivalstva, če bi iz osvo-jevalnih namenov podaljševala vojsko, potem bi bil boj zaledja proti vladi umljiv. Ker pa hoče vlada natančno isto, kot večina monarhije, t. j., da 3e kmalu doseže časten mir brez aneksijonistiških ciljev, potem je norost, da se ji pade za hrbet in da se jo ovira in moti. Tisti, ki to delajo, se ne bojujejo proti vladi, bojujejo se kakor slepci proti narodom, katerim hočejo baje pomagati, in proti sebi. Vi, gospodje moji, Vi nimate samo pravico, Vi imate dolžnost slediti alternativi: Če mi zaupate, da nadaljujem mirovna pogajanja, potem mi morate pomagati, če mi ne zaupate, me morete vreči. Gotov sem, da imam večino ogrske delegacije za seboj. Ogrski odsek mi je izrekel zaupnico, če je enako tu dvomljivo, potem stvar pojasnite, naj se predloži vprašanje o zaupnici in če imam večino proti sebi, boni takoj iz tega izvajal posledice. Veselje tistih, ki me hočejo odstraniti s tega prostora, bo še daleko manjše, kot moje veselje. Mene na tem prostoru ne drži druzega kot zavest dolžnosti, da ostanem toliko časa, dokler uživam zaupanje cesarja in večine delegacij. Dostojen vojak ne pobegne v uri nevarnosti. Noben zunanji minister pa ne more voditi tako dalekosežnih pogajanj, če ne ve on, če ne ve ves svet, da uživa zaupanje večine ustavnih korporacij. Gre za vse. Ali mi zaupate ali mi ne zaupate. Morate mi ali pomagati ali pa me vreči, tretjega ni. Končal sem. Minister je končal svoj znameniti govor ob velikem odobravanju večine članov odseka, ki so mu za njegova izvajanja prisrčno čestitali. Razvila se je potem živahna debata. Naposled je odsek sprejel z veliko večino zaupnico zunanjemu ministru. Proti zaupnici so glasovali raz ven Čehov seveda tudi — Jugoslovani! Na Ruskem, ki je danes vsled nesrečne vojne politike že preplovljena s človeško krvjo, se odigravajo zopet novi revolucijski dogodki. Boljševiki, ki so proglašali svobodo in demokracijo za prvi svoj cilj in smoter, so se hitro spremenili, ko so dobili nekaj moči in veljave. Pokazali in izjavili so očitno, da je sila in nasilje i temelj njih politike. Kdor se jim ne klanja, tega pobijajo istotako s krvavimi sredstvi, kakor je pobijala carska vlada svoje nasprotnike. Ni Čuda, da se pojavlja zdaj že po vsej tej ogromni državi velikansko ogorčenje in velikanska jeza zoper bolj-ševike, ki so obljubljali mir, medtem ko so prinesli le še notranjo vojno. Rusija se nahaja vsled tega v nekakem razsulu : na vseh krajih nastajajo in se uresničavajo nove republike, ki zahtevajo samostojnost in svobodo in ki kljubujejo vsem grožnjam Trockega. Na ta način ni izključeno, da bode i boljše-vikom kmalu odklenkalo . . . Nove republike na Ruskem. K.-B. Petersburg, 24. januarja. (Agence Havas.) Nove republike se pričenjajo ustanovljati, zlasti ona od Turke-stana, ki jo bode razglasila v Taškentu zbrana krajevna konstituanta; potem republika baškirskih plemen, ki bivajo na federalističnih planjavah, zlasti v gubernijah Orenburg, Perm in Samara, konečno republika Ufa, ki jo bode razglasila v Ufi zborujoča tatarska konstituanta. Zadnja republika bode gubernije Ufa in Kasan ter del oren-burške gubernije obsegala. Iz Wladikavkasa se poroča o vstaji Cirkasjerev proti Kozakom in Rusom. Jako mnogoštevilne tolpe tega plemena so vdrle do gorovja Kavkazusa in marširajo v smereh Wladikavkas ter Groznij. Polastile so se že trdnjave Wedenj, naprej Premirje. DerfäffensiMstdrrd imOsteniRussische und öst. ung. Soldaten beim Warenaustausch. Naša slika kaže prizor iz ^ časa premirja med našimi in ruskimi armadami. Na sliki vidimo avstro-ogrske in ruske vojake pri izmenjavi različnega blaga. Zahtevajte povsod w „Štajerca" potisnjene straže Kozakov in so vpepelile veliki ruski trg Wozdvizenskaja. r..........................................................; | Pogajanja za mir. j Izjava ministra Czernina. K.-B. Dunaj, 18. januarja. Jamčim, da se (separatni) mir ne bo izjalovil vsled naših osvojevalnih namenov." Ta izjava vzbuja v političnih krogih veliko senzacijo. Splošno se jo smatra za apel na nemško diplomacijo in kot napoved, da je avstrijski državnik pooblaščen, če bi ne bilo druzega izhoda, nastopiti tudi samostojno. Položaj v katerem se nahaja grof Czernin, je skrajno težaven. Diference ne obstojajo le glede skupnega nastopa napram boljševikom, oziroma mirovnim pogojem, temveč so tudi notranje. Kakor so že poročali listi iz Berlina, je nastal v zadnjem času preobrat v nemškem na-ziranju glede na poljsko vprašanje. Nemčija je svoj čas pristala na tkzv. avstro-p oljsko rešitev, računajoč na paralelno pridobitev Kur-lanske in Litve. V zadnjih kritičnih dneh pa je v Berlinu prevladalo mnenje, da se mora ves načrt revidirati. Galicija naj ostane pri Avstriji, kongresna Poljska pa naj se konstituira kot omejena avtonomna država, ki naj bo zvezana tako z Nemčijo kakor z Avstrijo po vojaški in gospodarski konvenciji. Ta be-rolinski načrt si v dunajskih krogih ni pridobil nobenih simpatij in otežkoča solidarno postopanje avstrijske in nemške diplomacije v Brestu Litovskem. (Samoumevno je pa, da se bodo i ta nasprotja rešila, ker se gre pri celi vojni ravno za obstoj osrednjih sil. Op uredn.) ?...................................................... j Nemški kancler o položaju, j Velezanimivi govor je imel o položaju tudi nemški državni kancler grof Hertling. Prinašamo poročilo c. kr. kor. urada : Z veliko napetostjo je pričakovala nemška javnovt 24. t. m. kanclerjev govor v glavnem odseku nemškega državnega zbora. Pred zbornico so se zbrali radovedneži, kar se še pri odsekovih sejah ni zgodilo. Hertling se je pečal pred vsem z zadnjim pripetljajem v Brestu Litovskem. Pogajanja v Brestu Litovskem počasi napredujejo: izredno težavna so, a upam, da se v doglednem času z rusko delegacijo pogodimo. Z zastopniki Ukrajine se bodo morale še premagati težave, a upamo, da se z Ukrajino kmalu sklene pogodba, ki bo obema strankama koristila, nam pa posebno v gospodarskem oziru. Ker se sporazum ni odzval vabilu ruskih delegatov, da se udeleži mirovnih pogajanj, nismo v nobenem oziru več vezani nanj; prosta nam je pot za posebno pogajanje z Rusijo. Mesto odgovora, ki smo ga takrat pričakovali, je govoril 5. t. m. Lloyd George. 6. je podal Wilson svojo poslanico. Kancler je pripoznal, da je Lloyd George Nizpremenil svoj način: ne psuje več; a resne volje do miru in prijaznosti ni v njem našel, kar se je nagiašalo v inozemstvu. Nazor, da se mora kriva Nemčija obsoditi, se prevečkrat pojavlja ; ne morem se pečati ž njim, ker ga ne preveva resna volja do miru. Kancler je odgovarjal, da ima zveza z Avstrijo le defenziven značaj. Wilson ni nič več govoril, češ, da zatira avtomatična vlada nemški narod ; tudi Holien-zollerjev ni napadal. Kancler se je podrobno pečal z vsemi 14. točkami, ki jih je bil navajal Wilson. Zahteval je, naj se ne sklepajo več tajne pogodbe. Celemu svetu je še od leta 1889. znana naša defenzivna zveza, a za ofenzivne namene sovražnih držav smo izvedeli šele med vojsko, ker so se razglasili ruski tajni akti. Tudi Nemčija zahteva popolnoma svobodno plovbo na morju. Močni morskim opirališčem, kakršne ima Anglija v Gib-raltaru, na Malti in drugod, naj bi se odpo- vedala. .Nemčija soglaša z odpravo vseh go-. spodarskih ovir. Finančni položaj vseh držav po vojski bo naj bolje pospeševal razorožbo ; o tej točki smo že rekli, da se hočemo o njej pogajati. Glede na kolonijalne spore se bo morala pred vsem Anglija sprijazniti z Wilsono-vim predlogom. O tej reči se bo moralo pozneje govoriti. Ker je sporazum odklonil, da bi se bil v določenem roku pridružil mirovnim pogajanjem, moramo glede na izpraznitev ruskega ozemlja njegovo vmešavanje odklanjati, ta reč tiče le Rusijo in štiri zaveznike. Upam, da ko se posreči doseči priznanje samoodločbe zahodnih narodov nekdanjega ruskega carstva, bomo tudi dosegli dobro razmerje ž njimi, kakor tudi z ostalo Rusijo. Belgije ni nemška politika nikdar nameravala priklopiti Nemčiji, kakor tudi ne okupiranih delov Francije. Odstopiti ne namerava Nemčija nič. Ta vprašanja se morajo rešiti pri mirovnih pogajanjih. Wilson se peča v 9., 10. in 11. točki z vprašanjem italijanskih meja in o bodočnosti balkanskih držav. Gre večinoma za koristi Avstrije. V kolikor gre za nemške koristi, jih bomo odločno varovali, a v prvi vrsti se mora odgovor prepustiti avstrijskemu zunanjemu ministru. Zveza s podonavsko monarhijo tvori jedro naše današnje politike in smer bodočnosti. Prosto orožno pobratimstvo, ki se je v vojski tako sijajno izkazalo, mora učinkovati tudi v miru. Vse bomo storili, da doseže Avstrija mir, ki upošteva upravičene zahteve. Turčiji se mora ohraniti integriteta in varnost glavnega mesta. Nemčija in Avstrija sta sporazumno osvobodili Poljsko od carske vlade. Naj se Nemčiji, Avstriji in Poljskim prepusti, da se dogovore o bodočnosti te dežele. Zveza narodov mi je, tako je rekel kancler, simpatična in je pripravljen, da se, ko bodo uredili pereča vprašanja, peča ž njo. Sporazum govori z nami kakor zmagovalec z premaganci .' Naše prejšnje izjave smatra za slabost: to stališče, to naziranje morajo voditelji sporazuma opustiti. Opozarjam jih : naš vojaški položaj ni bil še nikdar tako sijajen, kakor je zdaj. Če so voditelji sovražnih držav res pripravljeni, da sklenejo mir, naj še enkrat revidirajo svoj program. Če to store in stavijo nove predloge, jih bomo resno proučili, nam gre namreč predvsem le za to, da se ponovi trajen, splošen mir, ki pa ni mogoč, dokler se ne zagotovi nedotakljivost Nemčije, dokler se ne zavarujejo njene živ-ljenske koristi in njena čast. Do takrat velja, da smo mirno-složni in da čakamo. Zapostavimo in ne prepiraj m o se v oblikah, ker jih vedno prehiti čas. V politični zrelosti naj nas ne varajo puhlice, ločimo med realnostjo življenja in sanjami, ki obetajo srečo. Tak narod ne more propasti. Bog je z nami in ostane. j Pomanjkanje gnoja in po- i i misleki za bližnjo prihod- i j nost. i t............................-..............-......mmmmmmmmi Po dr. Wolfu vsebuje 1000 kilogramov travniškega sena 1'55 kilograma dušika, 1*6 kilograma kalija. 0 43 kilograma fosforove kisline. Od teh snovij prihaja iz zraka deloma le dušik, vse drugo mora dati zemlja od svoje moči. Travniki našega zavoda so dajali pred gnojenjem prvo leto po prevzemu samo 25 meterskih stotov sena in otave na hektarju. Za ta donos še so zadostovale naravne zemeljske snovi. Zemlja je dala za to iz svoje lastne zaloge 40 kilogramov kalija in 10.47 kilograma fosforove kisline. Brez nadomestila bi morala naravna zemeljska zaloga opešati in z njo bi pojemal tudi donos. Po gnojenju s 40 kilogrami fostorove kisline in z 80 kilogrami kalija na leto se je pridelek hitro podvojil. Tako sta dala 2 me-terska stota kalijeve soli in 2 meterska stota Tomasove žlindre povprečno na hektarju 25 meterskih stotov več krme. Okroglo 400 kilo- gramov umetnega gnoja je dalo povprdftorejo us 25 meterskih stotov več sena, torej v težJava vrec razmerju 1 : 6'25. idravje S senom po vporabni vrednosti v lastnsemlja se gospodarstvu pred vojno, namreč^po 6 Klripraviti 100 kilogramov, se je doseglo za 150 K Jejo seda vrednosti na hektarju s stroški v znesku jplivale K. Torej je dala 1 K izdatkov 3 K 75 v uvažanje vrednosti. 3o kriv k Dani presežki so pomnožili zemelidaj ma: moč, raditega se je poznal upliv več let. iplošnost: pet se pojavljajoče nazadovanje prirodnih Kosti. nosov je znak o pešanju zemlje. 1 gv Člani naše kmetijske podružnice so I bili na leto približno 400 meterskih stoji-teh gnojil, katera so donašala 2500 mež| skih stotov več krme, torej se je v tem I"' meroma malem ozemlju s tem doseglo 15.® K več vrednosti. Pri današnjih krmnih t; nah bi znašalo to štirikrat več, torej GO.Ir.......... K. Kmetje dobro poznajo te okolnosti, ii so v hudih skrbeh radi pomanjkanja gni . Gojenje ali zanemarjenje travnikov i ( ... rediteljev njiv ima v naših razmerah najrf*01?1" to ji upliv na donosnost njiv. Travniku dF mt^ie kalij in fosforova kislina ne ostaneta v njePtuten 1 zvečine prideta v krmo in iz te v hlev)0' ^ ;n gnoj. 100 kilogramov sena vsebuje tudi 5ePeJ iluJ* 1-55 kilograma dušika. Brez dodatka durme še : so se dosegli na travniku samo s kalijemrsem tc fosforovo kislino več kakor dvojni donosi phranilo. me, torej tudi dušika. Množina dušika rajnike, celo tudi primerno vsled gnojenja s kalifldon3°vl fatom. Ta okolnost je zlasti pripisati pofa v^ ševanemu razvoju metuljnic ali stročnic (Povlh n teljne in grašične vrste). Pripomni se še, Vinc so vsled tega postali travniki izvrstna p£uča se za čebele. Pomen dušika za njivos pozna ?e J6 P di neveščak, brž ko zve, da je dal 1 kFakrene gram dušika v čilisolitru ali amonijaku v? naših izkušnjah približno 20 kilogramov Tbodc vit zrnja, dasi se je skrbelo tudi za dovoz dr0 PraV( gih redilnih snovij, zlasti fosforove kislinef. e' sc kalija. Na gomiljnice in korenjske plodovePz]ra^°-še ugodnejše uplival. Ako pojemajo donosi travnikov, se oimos sredno zmanjšujejo tudi pridelki njiv. IS- ™7a Med dolgo vojno tudi iz drugih razlojT /' se pojavljajoče pojemanje zemeljskih donortlini je za sedajnost in prihodnost zelo nevanku!skan Kmetovalec ni kriv, da ne more ustrezf\,Jl\ zvišanim zahtevam v enakem razmerju, v. , mu manjkajo obratna sredstva. Tovarne r1 , ŽK' žijo o prenapolnjenih skladiščih, toda pot®1™" tovarne do kmetovalca ne najde posredovPar g0C ca. Hirajoče rastline povečajo lakoto pri II deh in živalih. ' mk okr Tisoč vagonov Tomasove žlindre in kJe v SP] jeve soli za travnike bi odvrglo skoraj sigjP1'0^ ^ no 625.000 meterskih stotov več sena, a gnoju je leljskfzdaj manj zadeva samo kmetovalca kakor splošnosti in zasluži največje, splošne pozor-hosti. t. Z. ih d so stoto mete rn pr 15.« iih c GO.OÍ i, za gno )V íajv i dj Sv. Jurij, dne 6. januarja 1918. Ivan Bellé, (Gosp. Glasnik.) Tedenski pregled. Štajerske vesti. nje alev i še duš em osi i rasi lalifo pospi ic (( še, i a pa su a i 1 ki ku Cenjeni naročniki! V zadnjih tednih smo obili toliko novih naročnikov, da imamo res v interesu poštene avstrijske misli veselje, itoteri in tisočeri novi naročniki nam jamči-o. da med poštenim našim ljudstvom vkljub Ivsej hujskariji ljubezen do avstrijske domovine še ni izumrla, da si je ljudstvo vkljub ¡psem težavam vojne to ljubezen še vedno ihranilo. Prosimo cenjene prijatelje in somišljenike, da naj i zanaprej brez ozira na pro-tidomovinsko hujskarijo nevstrašeno delujejo ;za „Štajerca" in mu pridobivajo vedno več novih naročnikov ! Vsi na delo za „Štajerca!" Vinogradniki ptujskega okraja, pozor! Poroča se nam : Okrajnemu zastopu ptujskemu «e je posrečilo, pridobiti potrebne množine bakrene galice. Vinogradniki naj ne hodijo zdaj vsaki dan povpraševat, kdaj in kje se ov v; Jbodc vitrijol dobil. Okrajni zastop bode vse z di line love se . p izlog onos svaril jtrez j", ^ ne pot edov pri lj j sigi a, a ¡ni einar 'n a p vaj a d za to pravočasno javnosti sporočil. Kolikor mo ¡goče. se bode na slehernega vinogradnika bziralo. Zopet morilski napad ? Poroča se nam : V ormoškem okraju je slovenskemu trgovcu g. Kuhariču poverjeno rekviriranje po deželi. Te dni enkrat se je nahajal g. Kuharič v gostilni svojega sorodnika. Nespametni in na-hujskani ljudje so ga napadli in težko ranili. K sreči se je gostilno še pravočasno zaklenilo in storilce s streli prepodilo, drugače bi bržkone g. Kuharič tudi svoje življenje izgubil. 0 celi zadevi bodemo še poročali, kadar bode resnica dognana. Še en nepad ? Poroča se nam : Neki uradnik okrajnega glavarstva v Ptuju peljal se n ]caj je v spremstvu orožnika in še nekega gospoda proti mestu. Dva moža sta jih hotela napasti. Gospoda sta potegnila revolverje in orožnik je nastavil svojo puško ; vsled tega sta neznana zločinca odnehala od svojega nameravanega čina. Vse to so seveda plodovi ; „jugoslovanske" hujskarije, ki delujejo v na-/( šili krajih brez ozira na interese avstrijske Ipisal domovine za svoje p roti domovinske cilje. pravj«Oblast mora vendar enkrat to naravnost azpoiš neverjetno in nezaslišano hujskarijo opaziti gOSp|ter proti njej z vso potrebno strogostjo st je j nastopiti! Izločil P'uJa 86 Poroča : Cerkveno tatico, ki vilnea Jc v ,liestQi cerkvi ptujski opetovano sveče aho I oltarske prte kradla, so že dobili in sodniji oddali. Sodnijska preiskava teče še naprej ; kadar bode končana, bodemo o stvari poročali. Vlom. V trgovino g. Sirka v Mariboru vlomili so neznani tatovi in pokradli blaga v vrednosti 1500 kron. V Mariboru se dogajajo v zadnjem času pobalinski čini, ki morajo res že najmirnej-šega človeka razburiti. Gotovo je, da izvršujejo te čine nahujskani fantički, ki hočejo pod vodstvom svojih političnih zapeljivcev na ta iIWXA način dokazati opravičenost „jugoslovanstva". )kjsle*Pred kratkim so ti pobalini poškodovali v ajati | spomin na velikega nemškega pesnika Schil-jlerja vsajeni hrast. Zdaj pa se je zopet polko pii škodovalo s sekirami „sedem hrastov", ki se tne po j**1 Je patrijotičnega mariborskega prebi-ih rasi valstva vsadilo v spomin na padle junake ana di domačega 47. inf. regimenta. Torej celo spo-stvo a menik junaških vojakov, ki so prelili svojo srčno kri za avstrijsko domovino, omadežujejo ti „jugoslovanski" pobalini, ki jih brezvestna gospoda v politično besnost zapeljuje. To vse je tako podlo in grdo, da človek ne najde dovolj ojstrih izrazov za take lumpa-rije. Morda se bode enega ali druzega teh zločinčev dobilo, — morda ve tudi kdo v „Narodnem domu" kaj o tej zadevi. Ali dokler bode oblast glavne hujskače popolnoma prosto pustila razširjati med nezavednim ljudstvom in nezrelo mladino svoj „jugoslovanski" strup, toliko časa še bodejo tudi take zločinske lumparije na dnevnem redu. Vojaki 87. in 47. infanterijskega regimenta! Ves svet, posebno pa vaša avstrijska domovina pozna junaško vaše delo in hrabrost, ki kinča častne vaše zastave. V vaših vrstah se borijo slovenski in nemški vojaki združeno vsi za avstrijsko domovje in za cesarja. Vsakdo, kdor ima pravični čut za domovino, vam mora biti hvaležen. Žal pa, da se je pričela v zaledju, doma za pečjo, med ženskami m otroemi gonja za neko novo „jugoslovansko" državo, ki naj bi se zgradila na razvalinah Avstrije. Tem hujskačem, ki zasledujejo v bistvu iste cilje, kakor naši zunanji sovražniki, je vsako sredstvo dobro došlo. Vojaki! Namesto, da bi vas ti „Jugoslovani" hvalili, vas psujejo in žalijo na ostudni način. Se ni dolgo, ko sta „Slov. Gospodar" in „Straža" pljuvala na vojake 87. regimenta in rekla, da so ti vojaki „šnopsarji." To dejstvo je javno dokazano, čeprav ga iista zdaj tajita. Še hujša pa je žalitev, ki so jo od strani teh hujskačev doživeli zdaj vojaki junaškega regimenta št. 47. V spomin na padle junake tega odličnega regimenta je hvaležno mariborsko prebivalstvo vsadilo sedem hrastov. late hraste so „jugoslovanski11 fantiči v svoji z a g r i-ž e n o s t i s sekirami uničili. Torej niti mrtvim junakom tega regimenta ne privoščijo časti! . . Vojaki! Zapomnite si te zločinske čine „jugoslovanske" protiovstnjske hujskarije in znali ji bodete svoj čas sami odgovoriti ! G. Miha Brenčič objavil je v listih svojega političnega komandanta dr. Korošča „iz nosti na pač zverinski način umorili v For-minu cesarskega uradnika g. Wiederwohla. Mi smo kot pošteni ljudje ta umor z vso odločnostjo obsojali. Povedali smo pa takoj, da ljudje pravzaprav niso pravi krivci, marveč da je največjo krivdo iskati v protidomovin-ski, grdi hujskariji prvaškega časopisja. Med te časopise spadata v prvi vrsti „Slov. Gospodar" in „Straža." Namesto, da bi ta dva lista po umoru v Forminu razumela svojo sokrivdo, pričela sta še hujšo in še gršo gonjo. „Slov. Gospodar" je objavil več člankov, v katerih je skušal umorjenega VViedenvohla na vse mogoče načine očrniti in umazati. Seveda, pokojnik, ki leži v preranem grobu, se ne more braniti in opravičevati; on ne more nastopiti proti hijenam, ki njegov grob omadežujejo. Z mrtvimi se kregati je pač lahka stvar, čeprav tako postopanje nima ničesar opraviti s človečanstvom in s krščanstvom. Ali — podlost je pa vendar, ako se ob svežem grobu v svoji službi ubitega cesarskega uradnika pljuje na grudo in zagovarja morilce ! !! Tako podlost je zmožna le klerikalna cunja, ki pod neverjetno protekcijo oblasti zastruplja itak zbegano slovensko ljudstvo. Kdor morilce zagovarja, ta pač sam ni nič boljši, ta je sam brezvestni zločinec . . . Kam pa bode prišlo naše ljudstvo, ako se bodo navadni' morilci in ubijalci javno opirali in zagovarjali ? „Ne ubijaj", stoji v sv. pismu. Pa krščansko sv. pismo je hujskačem okoli „Slov. Gospodarja" in „Straže" že davno deveta briga. Njim se gre le za protiav-strijsko gonjo. Ako bi šlo po njih srcu, bi se vse cesarske uradnike, ki na podlagi svoje prisege svojo dolžnost izpolnujejo, ednostavno pobilo. In na pokopališčih teh avstrijskih uradnikov bi se menda ustanovilo novo „jugoslovansko državo" . . . Človeka je sram, da se mora s tako podivjanostjo pečati. Ali ker je oblast slepa in gluha, moramo mi svojo časnikarsko dolžnost tem natančneje izpolniti! :e. o koni že p .ekoli je pr Ija v noja rom ,kon javo." Mi sicer ne vemo, kdo mu je to izjavo spisal ali diktiral; ali od prve do zadnje črke se pozna, da mu je bila vsiljena. G. Miha Brenčič je to izjavo m oral v časopisih priobčiti. V ostalem stvar sicer res nima posebnega pomena. Kakor znano, jo namreč dr. Korošec s svojimi tovariši vložil v prvaško-klerikalnem tonu drž&no interpelacijo zoper okrajni zastop ptujski. V tej interpelaciji se je dolžilo okrajni zastop, da je občinske predstojnike zvabil na neko politično zborovanje. Da bi stvar bolj zalegla, opsovalo se je g. načelnika Orniga, češ daje ta „denuncijant". Zanimivo je pa, da poslanec ptujskoormo-škega okraja g. Miha Brenčič te interpelacije ni podpisal. To je načelnik g. Ornig v znanem svojem „odprtem pismu" tudi pribil. In zdaj pri ca pij a g. Miha Brenčič — kakor vse kaže na komando ! — in pravi, da le vsled tega interpelacije ni podpisal, ker je bila — njegova žena bolana. Obžalujemo g. Brenčiča, ako ima v resnici bolano ženo ; ali tako bo-lelina pa gospa vendar ni, da bi Brenčič ne mogel svojega imena pod neko pisarijo postaviti ! Tako huda vendar ni nobena bolezen. En podpis! Nam, ki smo navadni ljudje in ne gledamo skozi špeglje tega ali onega komandanta, se pa zdi, da g. Brenčič dotične sramotne interpelacije ni hotel podpisati. Kajti on je vendar po milosti volilcev poslanec ptujsko-ormoškega okraja in edino o n bi imel pravico, vložiti dotično interpelacijo. Pa tega ni hotel storiti, ker je nekako instinktivno čutil vso zanikernost dotične pi-sarije. Pozneje je pa dr. Anton Korošec g. Brenčiča prijel za ušesa in tako je moral interpelacijo sprejeti, ter to smešno „izjavo" priobčiti. Tako-stoji stvar! Želimo gospej Brenčič zdravje, da bode zamogel odslej njen soprog politične zadeve svojega okraja sam opravljati in da ne bode potreboval več nekakega političnega kuratorja! Zagovorniki morilcev. Kakor znano, so nekateri nahujskani ljudje v neverjetni podivja- Koroške vesti. Težka nezgoda. V C e 1 o v c u je eksplodirala čevljarskemu mojstru Rudolfu W e i (5 petrolejska svetilka. Obleka nesrežneža je stala takoj v plamenih. Bežal je na cesto, kjer je neki nemški vojak vkljub lastni nevarnosti plamena zadušil. Weiß je bil težko poškodovan. Vsega opečenega so po prvi pomoči odpeljali v deželno bolnišnico. Razno. Varčevanje v Italiji. Komisar za prehrano je zvišal prodajno ceno za sladkor na debelo na 344 lir za meterski stot. Nadalje se more pšenični moki za kruh odslej primešati 20 do 30 odstotkov drugih močnih vrst, moka za testenine mora vsebovati 75 odstotkov riževe moke. Komisar pravi, da veljajo te odredbe za februar, svetuje pa, naj se izvajajo že sedaj glede na težko dobavo žita vsled podmorske vojne. Moskva po revoluciji. Belokamena Moskva, matuška . . . Tako so govorili nekdaj pesniki. Sedaj pa piše Aleksander Jablanovski v „Ruskem Slovu" in po njem „Nova Reforma" to le : Tekom šestih dni in šestih noči so ruski topovi, ki so jih ravnali ruski ljudje, razstrelje-vali srce Rusije, staro Moskvo. Naša narodna umetnost, naša stara prošlost, naši neprecenje-ni spomeniki in naše starodavne svetinje — vse je porušeno pod koraki novih zmagovalcev in nad vsem je enako kraljeval samo vladni šrapnel! . . . Ljudje Moškovčani! Pomnite, v kako krvavi luni je vplamenelo nebo nad Moskvo v teh dneh nenasičenega sovraštva ! To je gorela vaša čast, s krvjo dobljena dobrina. Gorele so ogromne mnogonadstropne palače. Vzplala je Beda suterenskain se neobo-orožena premetavala v rdeči luni požarov, zblaznela je v obupu Nesreča. Mnogo teh najnesrečnejšili je za vedno odšlo od nas. Ne bodo več videli solnca in neba in nikdo izmed nas ne vpraša zaostalih: „Za kaj Toda še sedaj stoje pred nami ti črni, zakajeni skeleti zažganih hiš . . . Stoje kakor silni grozni žalobni katafalki ruske revolucije, kakor ubežci z onega sveta, ki so nam prišli povedat strašno zgodbo svojega trpljenja. Žalostno je, poslušati^ to povest opek o pred-smrtnih mukah. Žalostno je, gledati na te hiše, zadete po eksekuoiji, kjer vse govori o prokletstvu in smrti. Kakor izgrebene oči gledajo temna okna brez okvirov. Kakor polomljene kosti gledajo njih železna spojiJa. Veter nosi komade počrnelih streh, kosi pločevine se zibljejo zvené, kakor obstreljene ptičje porotnice. Vse to je zamrlo in ovito v žalovanje. In odslej nam govori ta obžgana opeka : Ljudje Moskovčani! Ko pojdete na veliki zbor zemlje ruske, povejte tam vse, kar ste videli! Povejte o nas celo resnico, samo rcsnico in ničesar proti resnici! To je naša zadnja prošnja in naša zadnja volja. A hočemo izročiti ta tvoj testament čistim rokam, ki jih ni omadeževala kri človeška in ne osramotilo svetoskrunstvo ! Promet na progi Sarajevo - Mostar je vsled snežnih žametov ustavljen. Umrl je najstarejši sinfeldmaršala Conrada, v Arosi v Švici, kjer se je zdravil radi sušice. Bil je 31 let star. Prebivalstvo Zagreba. Mesto Zagreb šteje danes brez vojaštva 87.000 prebivalcev. Oktobra lanskega leta je štelo mesto 105.000 civilnega prebivalstva. Begunci so zdaj po večini odšli in tako je število zopet normalno. Dvatisoč kron za reveže v Žehušicih ali iz čeških rok. Ubožna ali češka občina Žehu-šice na posestvu grofa Ozvalda Thuna je odklonila z zahvalo dar 2000 kron, katere je dal ta grof za občinske reveže. Predrzno prav kavalirsko so Čehi v Žehušicih zavrnili dar iz rok moža, ki je v gosposki zbornici pred nedavnim časom baje žalil čast češkega naroda. Kako izgleda kraljevski grad v Belgradu. Češki poslanec in delegat Haberman, ki se j a mudil nedavno v Belgradu, pripoveduje : Srbski kraljevski konak je popolnoma opu-stošen. Kar je imelo le količkaj cene je iz palače izginilo. Bivše kraljevske sobe, prestol-na dvorana, knjižnice in konferenčne sobe so prazne. V levem zadnjem oglju palače se nahaja velika odprtina, ki jo je napravila granata. V kraljevskem arhivu so le gole stene, na tleh pa raztrgane knjige in listine, umazane in na pol sežgane. Pohištva ni nikjer. Nobene slike nikjer, še kljuke pri vratih so pobrane. Odtrgane so zavese, odnešene preproge, skratka vse je izginilo. Gole stene, raztrgani parketi nemo prepovedujejo o vojni. Zanimiva dobava. ,.Arbeiter Zeitg." poroča, da je neki tovarnar na Češkem dobil nalog od vojnega ministerstva, da neko blago po 2 K 99 v komad dobavi za skladišče uniform. Tovarnar jé izvršil nalog ali skladišče je izjavilo, da je blago neporabno. Tovarnar je nato prodal to blago na Ogrsko po 3 K 90 v komad. Ker pa ogrski trgovci dobro vedo, da kar odbije avstrijski „Monturdepot" kupi rada vojaška uprava, je ponudil dotičnik isto blago vojnemu ministerstvu za 4 K 25 vin. komad. In glej čudo! Isto blago, katerega poprej ni hotelo kupiti po 2 K 90 vin. in ga celo označilo za nerabno, kupi in plača po 4 K 25 vin. in pravi, da je dobro. In da bo komedija, popolna, je ena in ista oseba podpisala ponudbo ogrskemu trgovcu za višjo ceno, kakor tudi odgovor, da blago prvega tovarnarja s Češkega ni porabno. Izžrebani porotniki za mariborsko okrožno sodišče. Za porotno zasedenje mariborskega okrožnega sodišča, ki se bo pričelo dne 4. februarja, so bili izžrebani sledeči glavni porotniki: Jakob Holzl, posestnik v Selnici ob Dravi; Franc Kothbauer, ključavničarski mojster v Mariboru; Franc Skerbinek, posestnik na Slatinskem dolu ; Franc Hergout, posestnik Sp. Hoče; Franc Lorber, vpokojeni orožniški stražmojster, Ormož; Janez Kren, posestnik na Plaču ; Anton Anderluh, posestnik na Tezni ; Herman Posti, posestnik in gostilničar, Bistrica nad Mariborom; Janez Slavitsch, trgovec, Sv. Lenart v Slov. Goricah ; Franc Vollmeier, posestnik, Vurmat; Kari Dadieu, vpokojeni revident južne železnice Maribor ; Jožef Platajs, posestnik Poličkavas • Franc Hikl, posestnik, Ptuj ; Franc Krajnc posestnik, Sp. Senarska; Josip Pijavec posestnik, Ploderšica ; Ferdinand Jagrič, posestnik, Selnica ob Dravi ; Alojzij Šušnik, posestnik Selce ; Fr. Miilleret, posestnik, Ptuj ; Alojzij Valdhuber, posestnik, Šober; Alojzij Fras, posestnik, Gočova ; Ivan Veselič, trgovec, Ormož ; Franc Žunko, posestnik, Vertiče ; Jožef Bubak, tapetar v Mariboru ; Andrej Pajtler, posestnik, Šober ; Anton Hauptman, posestnik Sleme; Maks Hedl, veleposestnik,Sp. Vižinga; Janez Klemenčič, posestnik, Sv. Martin ; Jožef Farkaž, posestnik lljašovci; Alojzij Žitek, posestnik, Muta ; Franc Kirbiš. posestnik, Fram; Avgust Blažič, strugar, Maribor ; Matija Keržič, posestnik Pohorje ; Janez Komauer, posestnik, Gornja Sv. Kungota; Simon Namesnik, posestnik, Vurmat; Anton Črnko, posestnik, Lembach; Ludvik Gerbl, zidarski mojster, Maribor. Kot nadomestni porotniki: Vpokojeni poštni nadoficijal Ivan Peče, gostilničar Andrej Matzhold, trgovec Vid Murko, gostilničar Jož. Muzger, mesarski mojster Franc Zokaly, posestnik Janez Prešern, čevljarski mojster Janez Marčič, posestnik Andrej Petek in izdelovatelj cementnega blaga Ferdinand Rogač, vsi v Mariboru. i Gospodarske stvari. : ■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■»■■•»•»■•••■■■•■■■■••■•»■■•■ Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi zaznamo vani z zvezdieo (*) so živinski sejmi, sejmi z dverna zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 1. februarja: Gorje**, okr Laško; Rogatec (svinjski sejem); Vojnik**, okr. Celje. Dne 3. februarja: Windisch-Hart-mannsdorf, okr. Gleisdorf; Admont, okr. Liezen. Dne 4. februarja: Brežice (svinjski sejem); Unzmarkt**, okr. Judenburg; WeiB-kirchen*, okr. Judenburg; Videm*, okr. Brežice; Zeleni travnik**, okr. Ivnica ; Sv. Jurij ob Ščavnici**, okr. Wildon ; Jarenina*, okr. Maribor ; Spodnja-Polskava*, okr. Slovenska Bistrica; Sv. Jakob-Kklobje**, okr. Celje; Trbovlje**, okr. Laško; Dobrna**, okr. Celje; Ormož*.' j Listnica uredništva in ; j upravništva. j ■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Vsem naročnikom. Naročnino je naprej plačati. Prosimo tedaj vse zaostale naročnike, da naj kolikor mogoče hitro naročnino vpošljejo,'ker bi se jim moral drugače list vstaviti. Naslove naj se piše kolikor mogoče natančno, da ne bode pri tiskanju naslovov pomot. V zadnjem času se množijo tudi naznanila o izgubljenem denarju. Kdor je denar izgubil, ta naj to v inzeratu lista objavi; kajti mi ne moremo vsa ta naznanila brezplačno obljavljati. Tudi žepne tatvine se vedno pogosteje godijo ; treba je torej previdnosti. Denar je treba ravno skrivati! — Radovednež. Še vedno Vam ne moremo to čudno prikazen pojasniti. Dr. Korošec je menda še vedno duhovnik, čeprav ne vemo ničesar o izpolnjevanju njegovih duhovniških dolžnosti. Zato se nam zdi ravno tako čudno, da dotični cerkveni poglavar prav nič ne zine o neverjetni hujskariji, ki jo vodi »Jugoslovan» dr. Tone Korošec. — Ptuj. Po našem mnenju ne bode šel g. načelnik Ornig k dru. Korošcu na spoved; prvič zato ne, ker Korošca sploh nikdar v spovednici ni, drugič pa zato, ker bode g. Ornig bržkone boljšega in vestnejšega duhovnika našel. Zato je gotovo, da Korošec ne bode zvedel, zakaj se je g. Ornig na Dunaj peljal. — Anonimna pisma. Naš urednik g. Linhart prosi prav uljudno, da naj se mu še več nepodpisanih in grozilnih «jugoslovanskih» pisem pošlje; kajti papir gori prav lepo v peči, kar je v časih pomanjkanja kuril tudi prijetno. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 80. januarja. Uradno se danes razglaša: Težki boji na visoki planoti od A s i a-ga trajajo naprej. Južno-zapadno od Asia-ga in v pokrajini Monta S i s e m o 1 izjalovili so se vsi italijanski napadi pod velikimi krvavimi izgubami. Monte di Val b e 11 o in C o 1 del Rosso sta se morala po junaški To je obrambi in trdi borbi na številu mnogo nagi zamo: nejšim sovražnim silam prepustiti. ejši Šef generalštabaf Nemško uradno poročilo od srede, ato ne K.-B. Berlin, 30. januarja iW.-B MSkeu iz velikega glavnega stana se poroča': Zapadno bojišče. Na raznih - jih fronte ogenj artiljerije in minskih m( cev. Infanterijsko delovanje je ostalo on» jt no na poizvedovalne boje. — Naši letalci| vršili so uspešne napade na Angl in na francosko severno obrežje. NordsoB h e n d ter Diinkirchen, Gro veli lirav in in Calais bili so z bombami obrnetani.Ihanu Kri zračnem boju smo sestrelili včeraj 8 sovraii letal in 2 balona. - Makedonska fronta. Sunek HJ^^^ vražnih kompanij proti bolgarskim stražflT JL ® postojankam severno-vzhodno od jezera Di . . ran bil je zavrnjen. Da . Italijanska fronta. Na ris|Lv. 0 planoti od A s i a g a so Italijani z močnr aJa na silami svoje napade nadaljevali. V p okraj i. } a od Monta S i s e m o 1 so se pod težkimij 0 gubami izjalovili. Monte di Val b e lf **** in Col del Rosso ostala sta po trdovrr nih bojih v roki sovražnika. Prvi generalkvartirmojjLesljiv \ Ludendorff. rejme tal ...ld), za s : fabo te nuibe r b i Loterijske številke. Gradec, 30. januarja 1918:81, 11, 34, 73.1 Dunaj, 26. januarja 1918: 64, 84, 14, 87, f|*pn Trst, 23. januarja 1918: 18, 90, 31, 39. Line, 19. januarja 1918: 58, 8, 11, 70, t ■ Znana f. ur Max Bdhnel, Dunaj, IV., Margaretenstr. rP1'1 nam naznanja* da ima vkljub povišanju cen še nekatere vrste i Wcstsrii stari ceni na razpolago, ki bodejo pač v kratkem času razproH j.^. Na zahtevo dobi vsak čitatelj našega lista veliki proti vpošiljatvi K 1'— cenil i Ne podpisujte ,Jugoslovan-j ske" pole! ¿ensk, Cesarska oblast n i odredila nobenem glasovanja med preprostim ljudstvom glef bodoče sestave naše domovine Avstro-Ogrel) Zato to podpisovanje kc dl nima nobene veljave M. TI in ima edino ta namen, da bi povzročilo n slogo v vrstah poštenega avstrijskega prek valstva. Nabiranje podpisov pa je tudi frgovci protipostavno in vsak nabiralec podpisov zamore priti p r kazensko sodnijo. To pa tembolj, se to nabiranje vrši v mnogih slučajih na sleparski način, ker se nevedne ženske in otroke v ta nai zlorablja, ker se govori o rekviriranju in ta ljudem gradove. V resnici pa se ne g za ničesar druzega nego za razrušenje Avstrije prod in za uresničenje neke nove ,Jugoslovan, države", ki bi bila v prvi vrsti srb država. Nikdo t/ trgo- v • torej naj ne podpisuje te pole, pa jih nr prinese kdorkoli, nikomur se ne pustite zk pelje vati na flZMJ protiavstrijsko pot. S to ^jugoslovansko" hujskarijo se c. slovens vsak način podaljša vojno in one m HIaJto > g o č i častni mir. Kajti naši sovražni! mislijo vsled te hujskarije, da je res veliRevaj^® del avstrijskega prebivalstva protidomovi: P" skega mišljenja. Naši nasprotniki mislijo, čeJte P1' smo slabi in razdraženi, da smo revolucijski ga mnenja ! Naš cesar ' je v prestolnem govoru jasno povedal, da si bodemo svoj dom sami uredili. ogo To je pravo načelo in edino na tej pod-agi zamoremo doseči čimprejši in čimugod- Ji Lštaba.I mir! ide. Zato ne podpisujte protiavstrijske „jugoslo-Vanske" izjave, kajti trpeli bi sami z vso domo 43 vino velikansko škodo! snih ki h me1 o omei Btalci u g 1 i j| rd so elin&drav in krepak, se sprejme z oskrbo pri stani, lohanu Krainz, sedlarju in tapetniku, Bruck sovražni a. M. 29 cenec:® nek straž] ra D 1 vist močni: p okra j ii žkimi [bel trdovr; irmojs rf f. rodaja hiše ¡na hiša na voglu za trgovine, enonadstrop-ja, v dobrem stanju s 3 stanovanji. 1 velika jrodajalna v živahni prometni cesti, se proda, "ojasnila daje J. Gspaltl v Ptuju. Tam se odda idi okroglo 800 mladih drevesc raznih vrst. 40 Mafer 1 41 ? Inesljiv in priden, s 5 delavskimi močmi, se prejme takoj ali pozneje. Visoka plača (Stand-Id), za sedaj ena, pozneje 2 kravi za last« rabo ter mnogo njive in vrta za zelenjavo, rauibe na g. Ogriseg, Maribor, Langergasse. tenstr. 27 i vrste ur razproda cenik frari pri hrani in stanovanju takoj sprejme pri Westermayer, izkušeni podkovski in vozni kovač v Celju, Spitalgasse 21. Št. P Vil 83/10 125 Najemnika za kovačijo se išče. Na posesti otrok Drevenšeka v Leskovcu, okraj Ptuj, se umejeno kovačijo s stanovanjem, svinjskimi hlevi in eno njivo odda v najem za letnih 200 kron. Za pridnega kovača izborno mesto brez konkurence, ker na ure daleč ni nobenega druzega kovača. Ponudbe je poslati ali natančnejša pojasnila dobiti pri podpisani sodniji, soba št, 17. Najem se zaraore pričeti z 10. februarjem 1918. C. k. okrajna sodnija v Ptuju. oddelek VIL, 10. januarja 1918. (Pečat.) (Podpis.) IiiÄerati imajo vsled velike razširjenosti najboljši uspeh. Sprejemajo se : * Pti pri upravi lista; v Celju pri pp. Prflz IM; s Mariboru pri t »Štajerc" posreduje nakupe in pro- J daje posestev, hiš, blaga, posreduje ■ službe vsake vrste itd. Inzerati v ■ „Štajercu se sprejemajo v sloven- J skem, nemškem ali obeh jezikih, a DDHBBI BIBaiHIIBBBaaHaaBH Cenjeninaročniki in odjemalci! 39 Kot iafer ali gospodar išče službo oženj eni mož, ki se razume tudi na amerik. vinogradniško delo. Naslov pove uprava tega lista. Za prodajo portretov In io-foorafil liki nlsemsKim znam- 44 Proda 37 42 iščem pridne zastopnike. Ponudbe na : Otto Neumann, Karolinenthal, Königstr. 52. ran- vsake vrste, jute, odpadki novega sukria, krojaški ostanki, raztrgane nogavice, raztrgane obleke gospodov in .......... žensk, stare posteljske odeje, kocne obenegL kosti, konjske repe, svinjsko — m gled dlako, kožuhe zajcev in lesic kupuje po najboljših cenah M. Thorinek & Co., Celje Trgovci in krošnjarji dobijo posebne cene. -Ogrske se dva jako lepa le-sičja kožuha, izdelana, za muf in pele, en medic, mikroskop, eno jako lepo kuhinjsko kredenco, vkuhalne čaše in razna steklenice, enjako lepi šivalni stroj, umi-valni servis, garnituro za peč. Čretšt. 37 pri Celju, na desno zgoraj čevljar Reicher. zdrav in krepak, se takoj sprejme v ^ vrtnariji g. Ignac Wauda, Ptuj, pri mestnem pokopališču. Zahtevajte povsod i name i in ob i ne g lovans r b s k jih 118— stite zal M ki se dobro razume na vinogradniško delo, se pod ugodnimi pogoji sprejme pri g. Josef Urch, trgovec, Sv. Barbara v Halozah. 50 azširjajte „ŠTAJERCA" ki je edini o se nal slovensko-pisani strogo avstrijski list! nem opijajte „Štajerca" na fronto, ker naši vo-vražnikil želijo vesti iz domovine, is velikiPltevaJ^ „Štajerca" v gostilnah, kavarnah, pri trgovcih% in v tobakarnah. vejte prijateljem in znancem, da je huj-skarija proti „Štajercu" laž ! Vsi na delo za naš list! (vi časi so pričeli za Avstrijo — bodimo složni! Delujmo za „Štajerca" ! , Štajerca6 Viničar z večimi delavskimi močmi ne pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri g. Josef Urch, trgovec, v Sv. Barbari v Halozah. Vkljub neznosni draginji papirja, tiska, delavskih plač in materijala, ki je vse cene od 300 do 1000 procentov povišala, ni „Štajerc" med vojno svoje naročnine povišal. Zdaj pa smo prisiljeni, povišati naročnino, da zasigurimo i zanaprej obstoj lista! „Š t a j e r c" stane z novim letom: v Avstriji: za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K; na Ogrskem in v inozemstvu: za celo leto 9 K, za pol leta 4-50 K. — Upamo, da nam bodejo cenjeni naročniki vkljub temu zvesti ostali. Vsi ostali listi so že davno morali naročnino zvišati. Mi pa smo čakali do zadnjega trenutka, ker ravno nismo na dobičok namerjeno podjetje, marveč le pošteni ljudski list! Cenjeni prijatelji! Delujmo vsi skupaj, da bode naš list tudi zanaprej zamogel svojo zvišeno nalogo izvršiti. Vse za domovino, vse za cesarja in rodno zemljo! lomovin- slijo, da ilucij ske- li, da li. Cenjene naročnike in prijatelje prosimo najuludneje, da naj takoj naročnino za novo leto vpošljejo. kajti pri sedanjih razmerah je vsakemu časopisu nemogoče, čakati na naročnino. Mi zamoremo svojo dolžnost napram naročnikom in čitateijem le tedaj izpolniti, ako izpolnjujejo i oni svojo dolžnost napram listu. „Štajerc" je ljudski listin nima nobenih skladov, iz katerih bi mogel tiskarja in druge stroške plačevati. Zato mora se držati na svoje naročnike in odjemalce! Iz tega vzroka prosimo še enkrat za nujno vplačilo naročnin. „Štajerc" bode tudi v bodoče nevstrašeni zagovornik ljudskih pravic ! naročil? Ako ne, stori g to takoj! Uredništvo in tiprarnis'vo i.ahajata s" v P t o j u, gledališko poslopje štev. 3. Mlinarji pozor! Mühlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri lawitsM Heiler trgovina vinarjev za eno dopisnico Vas stane «moj «lavni k:;talo?, ki st Vam na zahtevo zastonj dopošljt. Prva fabri-ka ui Hanns Konrad, c. in k. dvorni hferant Brüx 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene an ker-ure K 16, 18, 20. Armadne radij anker-ure K 18,22, 26. Bela kovina (Gloria-srebro) dvojni mantelj, a;ikcr-rernont. ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60 Budilnice in stenske ure V veliki izbiri. 3 leta garancije. Rarpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 386 Garnitura «a darilo Za kosmato blago in divfačisio kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, srne, gamze, jelene, vidre, zajce itd. plačam najvišjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se p*osi na Maks Stossl, trgovina z usnjem in kožubastim blagom, Celovec. 567 ?f oimiing- and Dienstvermittlong) za m službe, učence, stanovanja in posestva v Ftufu izrršuje rse vrste posredovanja najhitreje. Vprašanja pojasnila v mestni Stražnici (rotovž) i 35 Štajerc" petek, dati prihodr laročnins I Sirijo: z; |8 kron, 14 krone, 2 kroni; n in v ino Wurmolcelo leto pol leta 4 nach Fettau werden gegeörar^ni^ iicipik-j. n vilke se fisbrleii! zum Holzfuhren von Dobri aparati za briti in lase striči 1-a britev iz srebrnega jekla K 8o0. ^^^ JI —, 5*—, zaniklana K H'—, 5'—, caESHÄö4J znamka „Perfekt" s 6 klinjami K16'—, II 20 —, rezervne klinje 1 tucat K 6 —. 9 1-a stroji za lase striči K 11-—, 12-—. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po c. in kr. dvornem life-rantu Hanns Konrad, eksportna, in razpošiljalna hiša Brüx št. 1741 v Češko). 51 Razglas. Zaradi pröihalega odkazanja' špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode žganje leJjfl v malih množinah obdajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeljkih ter sobotah zaprta. Maks Straschill žgalnica, fabrika žganja in likerja na Bregu pri Ptuju. 349 prodaja in kupuje. — Prevzame tudi popravila. J0S. PUKL, Celje, Seiler-gasse 2. fUadska fcepeij mestnega kopališča t ñm. Čas srn k*p*aj«t «fe wf 18. ure do 9 «ir* p«pt»IÍM (MftgajMt ye «i I« d* 1. m «frtfc». J1AÍ» m k oi t rs» IKftM»*^ HM 4tp9itM 1 kop«K i miUm viko«, muc rl JknnvM" 11t - -70 obstoječa iz: 1 dobro idoča anker-remontoar ura, srebro imit., 1 pancerska verižica s priveskom, 1 prstan, 1 igla za kravato, 2 gumbi za ovratnik, 2 prsni. 2 manŠetni gumbi, v elegantnem iinitirancm usnjatem etuiju po sliki vseh 12 kosov skupaj le 50 K. S Ista garnitura za dame, obstoječa iz : 1 ura za dame ali na naročnik, 1 Zidana žnora s Šuberjem, 1 prstan, 1 brošna igla, 2 uhala, dve ušesni šravbi, I koljerska verižica s priveskom v elegantnem imitiranem usnjatem etuiju vseh 12 kosov skupaj le 50 K. Pri naročilu prosim natanko pisati, ali je garnitura za gospode ali dame določena in obenem 2 K v papirju ali markah kot naplaček priložiti. Ostanek po povzetju. Max Bohnei, Dunaj SV.Margarethenstr.27 51. 598 sehr gut© Besahlui aufgenommen beim Ptuju, g' Stadtamt Pettau. sl°p'1 Uoztiiki ta O „Asanoi4 ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št Valentinov rediini prašek za prašiče44 je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. 500 kron Vam plačam, ako moj iz~ trebnik korenin Rla-bal-sam Vaša kurja očesa, braflavioe in t rto fci-žo ne odpravi v 3 dneh brez lK)leČin. Cena ene posodice z garanti skim pismom K 2 75, 3 posodice K 5 50, 6 posodic K 8 50. Stotero zahvalnih pisem. Kemeav. Kascitau (Kassa)I. poStni predal 12/614 (Ogrsko,. za prevažanje drv od Vurmb v Ptuj se proti Y i Jovi jako dobremu placi^^ ^ sprejmejo pri mestnem uradu pjeliki -nanj i rinsm t h n 800 ' hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Giselastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. 2 moderno zgrajeni cisižnl K^l^r s še 3 stavbenimi prostori in postranskim poslopj/51 ¿r šupo, ležeči 2 minuti od kolodvora, primerne £ špedicijske namene, ležeči v nekem spodnje-štaj| y0j mestu. Hiši ste še 5 let davka prosti. Lastni voem nef ? in plinska razsvetljava v vsakem stanovanju. L. . } stavbeni prostori se posamezno ali skupno p.f". Resne ponudbe na lastnika pod „Cinžni hiši štolske s na upravo tega lista. »ili so ] a tudi • ® Bv ®afco so »adu sv od razi )d rusk dčesar 1 1 odmor? ispehe. kupi trgovina Briider Sla^tsch, Ptuj Po^ J ----—-—Rusije ijajo I tu sadni jeslh V obliki polna J se doseže z po zanesljivosti učinka mno- j ^Jfftt. CrÄ gokrat preizkušenim preparatom JJPÄ ___ H Y P E R I N = j Avtomatični lovilec za podgaijL nad: K 5-50, za miši K 4*—, vlovi brez nadispeha do 40 kom. v eni noči, ne zapusti 4teS pra Rapi;ijo s P se postavi sam. Past za ščurke soČe ščurkov in Rusov v eni noči, OTT» L" t ' Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpok po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tintner, WiJbenem Neulinggasse Nr. 26/P. Luga. s ¡patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena iznajdba znanosti. Vidni uspeh še v 14 dneh, nadaijna raba nepo- ■ vii) iimumij.im • "vc" trebna.Ta izredni preparat se vsem damam vsake starosti najtopleje • priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisateljice J opetovano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan. Preseneči na ; najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako ne do- : pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 8-90. Po ? pošti za 90 vin. več. Tajna razpošiljatev brez navedbe vsebine po { higij. razpošiljalni J. Kukla, Prag, Perlg. 31. 433 j i,.,.. . .iii «»mi—i--wiuiiii ■■■■■■■■ ii ..... ni i "n ------- J Vsak svoj lastni reparater! Moje Lumax ročno-šivalno šilo šije štep-štihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, štofe za šotore, filc, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Uarancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega šila z cvirnem, štirimi različnimi Šivankami in navodilom K 4 —. 2 kosa K 7 50, 3 kosi K 11—, 5 kosov K 18'—. Se dobi v vsaki trgovini ali pa razpošilja pošt-i nine prosto, ako se denar napret pošlje; pri povzetju pošt-| nina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josef f Pelz, Troppau 122, OlmOtzerstrasse 10. Naprej-proda-jalci dobijo rabat. _____________________________________ Pol liakupovalnlca m MEL, Ounaj. 9., iBisC°w, vhod Hebragasse 1. Teleion ši.žredsed Zidane ostanke, stare in nove do 40 K. »Cupiani>et stai židane niti, židane štrene po vrsti in kakovosti ¿^e 0; do 100 K. Plačam najvišje cene za raztrgane f. ^ bluze, židana krila, židano perilo ter raztrgane ¿rec odpadke blaga in pavole, juta-vreče, platno, starci klobuke. — Povrnem troške za cestno železrležeiah Provinčne pošiljatve se reelno in takoj izvršugato ki ---- dli so s Sigurna naložba kapit^md(P i 2'Vt nadstropna, moderna zidana cinžnaLjju^ še 5 let davka prosta, v nekem spodnjljčenja j jerskem mestu, parketna tla, lastni Nobene ki je vpeljan v vsako stanovanje, se t0 nepC obrestuje. Mitnina se zamore še povišatku(js^vt nudbe resnih kupcev pod „Naložba k2105e tu 554i na upravo „Štajerca." nočno - ~ lanska1 trijske Prima kavini — nadomestek in žajfa se dobi pri mestni oddaji živil (Stadt. Lebensmittelabgabe) v Ptuju, Av K.-lanes i It i*üfti*tolj u» (Kígoforui urednik: ü&rl Linhart. Tisk: W. Blanke r 10 od 7rnj en.