Leto 28__________ANGELČEK_________Stran 111
Zgodba o malem sužnju.
Prečastiti pater Klaus 12 Družbe očetov Svetega     j Duha poroča Klaverjevi družbi o nekem krščencut ki ga je odkupil neki dobrotnik, sledeče :
Trinajstletni Kadšaki )e bil rojen v Ugogo v vzhodni Afriki. Njegovi rojaki Vagogo so pastirski narod. Pečajo se pa nckoliko tudi s poljedeljstvom. S svojimi sosedi Masaji, nekim drugim zamorskim plemenom, so vedno v vojnera stanju; a ne dajo se podjarmiti. Ker so Vagogo zelo iztirjeni v boju s su-licami, se jih Masaji bojž napasti na odprtem polju ; 1 izkušajo jih torei zahrbtno iznenaditi. In pri nekem ] takem napadu je izgubil mali KadŠaki celo svojo rod-bino, sam pa }e prišel v sužnost. Zdaj je moral pasti Črede divjih Masajev. Če se je vračal na večer z njo domov in mu je manjkalo katere živali, ga je ^ospodar vselej strahovito kaznoval. Ubogi Kadšaki je bil zelo slabotne narave in nikakor ni mogel obvladati Črede trmoglavih oslov, ki rajši prenočujejo na prostem. Zato mu jih \e ob svetlih raesečnih nočch redno nekai zaostalo na pašniku. Raditcga ga je gospodar, ki je bil ropar in morilec, vsakokrat neusmiljeno pretepel. Ker je bil mali Kadšaki vsled takega rav-nanja vedno bolehen, ga je gospodar nekoč prodal mimopolujočim Arabcem.
Novi gospodar je bil skoro belega obraza z dolgo sivo brado. Oborožen je bil z raecem in bičem in zato pač ni mogel vzbuditi v dcčku zaupanja. Kad-žaki je sklenil, da mu ob prvi priliki pobegne, Ko torej vidi v jutru drugega dne, kako sirovo ravna ta Arabec z ljudmi, in zapazi tudi verigo, v katero so uklepali uboge sužnje, se izmuzne iz množice, skrije v visoki travi in potera zbeži. In ni se ustavil prej, dokler ni imel karavane že daleč za sebo), Potera se potaji v bližini reke med grraovjem in opazuje 12 varnega zatišja svoje zasledovalce, ki pa kmalu izgube slcd za njim in se morajo vrniti brez plena. Proti vc-čeru spleza KadŠaki na drevo, da se tako zavaruje prcd divjimi zverinami, Od tu zapazi v daljavi ogenj. Zato sklene, da odidc drugo jutro proti isti smeri, Na
Stran 112_________ANGELČEK__________Uto 28
svojo žalost naidc ondi le zapuščefto taborišče. Skoro    '
obžaluje, da je ubežal Arabcu. Kar zagleda ob"v2nožju nekega drevesa sedeti bolno žcno, ki ga pros,i za po-žirek vode. Pripoveduje mu, da je tisti Arabec tukaj prenoČeval ter zjutraj zgodaj odrini] naprej.   Njo pa,
§ pHpBt- v '^^
ki onemogla vsted krutega ravnanja ni mogla dalie.B so tu prepustili  njeni usodi.   KadSaki prinese ženi v™ neki  črepinji,   ki  jo je našel v taborišču,   vode,   pa poiščc tudi sadežev za hrano sebi in bolnici  ter na-slednjo   noč prebije na drevesu,   pod katerim je po-čivala uboga žena.   Nato se  novega dne počasi po-
Uto 28__________ANGELČEK                Stran 113
dasta na pot v taborišče Masajev, do katerih je žena poznala pot, Med potom srecata trumo Vandeborov, ki so iskali novih ugodnih prostorov za svoja bivališca. Ti ljudje so poseben rod med Masaji-zamorci; govore isti jezik in se žive od ropa in lova slonov in bivolov. Radevoije sprejmejo ženo in dečka ter ju odvedejo na oslih v svoje šotore, ki so bili blizu onega kraja, koder   se je bil Kadšaki pred dvema dnevoma skril.
Pri novih gospodarjih se dečku ni godilo ravno slabo. Iskal je v votlih drevesih in v skalnatih raz-pokah satovja in medu divjih čebel. Iz tega so pri-pravljale žene lovccm njih priljubljeno pijaČo. Življenje njegovo je bilo v primeri s prejšnjim celo srečno. Res je tudi tu včasih primanjkalo hrane, a drugič je bilo zopet divjačine in medu v obilici. Toda vsled neke bolezni, ki je pricela razsajati med čredami bi-volov in jih ugonabljati, so prišli Vandebori v veliko bedo. Lakofa in pomanjkanje sta jih primoraia, da so prodali vse otroke kot nerabne jedce. Tako je prišel naš mali znanec k nekemu možu v Arušo, ki je imel pa že toliko sužnjev, da ni vedel kam z niimi. Zato je prodal drugega za drugim misijonarjem ob Kilimand-žaru. Koncno jc prišla vrsta tudi na našega Kadšaki in na nekega drugega, bolnega decka. Na potu v misijon jc prenoči! pri nekem zamorcu, Mhogo po imenu. Ta je pa ponoči ubil njunega gospodarja ter ju drugo jutro sam privedel v misijon, da ju prdda v svojo korist. Toda misijonar ni imel dovol) denarja za odkup obeh otrok. VzeJ je torej ]e bol-nega fantiča, za katerega je zamorec tnanj zahteval. Kadšaki kar ni mogel umeti, čemu jc dobri oče dal prednost bolnemu dečku, ki je bil še vrhuvsega poln hudib ran. Zaželel si je torej bolezni, da bi odkupil beli mož tudi njega in da bi mogel iudi on bivati z otroki v raisijonu, kjer jih je videl tako veselo igrati se. Njegov sklep je bil kmalu storjcn. Kazal se je bolnega in ni jedel, ne pil, ter se le s trudom in opotekaje vlačil okrog. Mhogo, vsled tcga vznemirien, ga \e spct hitro odvedel v misijon, in sc zadovoljil z vsoto, ki mu jo je ponudil inisijonar prej zanj. Kako
StranJI4________ANGELČEK^        ^^BMB
srečen je bil sedaj Kadšaki, da je smel ostati v nt^ sijonu ! Deček je bil poštenega, odkritega značaja in rahločutnega srca tako, da se je precej vsem priljubil. Učil se je pridno katekizma in poizkuša! svojo spret-nost tudi na harmoniju. Ko je pasel malo misijonsko čredo, je peval pri tem rad kako božično pesem; pri tem mu je zrlo sanjavo oko po planjavi, koder je nekoč toliko pretrpel. Spominjal se je hvaležnega srca onega blagega dobrotnika, čigar milodar je omo-gočil misijonarju njegov odkup.
Ne bi li kateri ljubib. čitatciiev »Angelčkovib.«, ako rnu dopuščaio sredstva, tudi rad pomogel takemU ubogcmu pogančku do enake dobrote ter mu z odkup-nino ali z botrinskim darčkom preskrbel prostorčka v rnisijonu, kjer bi se ubogi zamorček pod skrbnim vodstvom misijonarjev ali misijonskih sester vzgojil v dobrega kristjana ? S tem plemenitim činom bi ga obvaroval mnogih časnili nadlog, zlasti pa večnc smrti. Kdor pa reši dušo svojega bližnjega, je svoji lastni zagotovil zveličanje. Vsota za odkup encga zamorčka iz sužnosti znaša povpreeno 60 K, botrinski dar pa 25 K. Dobrotnik postanc tako boter temu zamorčku in mu smc določiti tudi ime.