Listek. Spodnji in Gornji. Povest iz kmečkega življenja — Prevel I. Vuk. (Dalje.) »Ha, ha!f se je greako aasmeial. »Koga pa bom videl? Sedaajo Marico, katero sem zapustil kot dekle, potem pa jo bom aaSel kot žeao »Razbijačevo«. — Bog te obvaruj, Marica!« IV. Marica, dasiravao obljubljena drugemu, ni mogla pozabiti Junja. Upala je, da bo priSel vsaj po slovo ia v ta aamen je povila lep Sopek iz belih ia rudečih rož. Rela zvestoba, rudeča ljubezea Mesec je razsvitljeval okolico, pa Ooa je čakala Sama doma. Na vasi so ukali aoviaci ia se poslavIjali. Na zgoraiem koDCu je vse tiho. Up ji Je začel upadati Ura je že bda jedaajst. Polagoma so utihnili vasovalci in zavladal je mir. Po leppm obledelem licu Mdnce pa so tekle vroče solze ia ji padale v aaročje. »Sedaj šele vem, da ga imam rada, ko ga ai.« Ia zopet je zaplakala. »Saj me ai Ijubd«, šepetala je zopet. »Ako bi me ljubil, bi prisel po slovo ia tedaj bi zvedel, da ae bom Leopoldova. Zavrgel me je, zavrgel. Oh, zakaj sem ga morala poznati!« »Ne, ae!« začela je zopet tiho šepetati. »Ne upa si, oče ga je zavrnil. Ne bo me pozabil, ae. Vsakokrat me je pogledal tako lepo, ko me je srečal, ali jaz sem se mu skrivala . . . Pozao je že .. . treba bode iti počivat« Ia začela se }e spravljati. Molila Se ni... Pa kako to! Nič ne more daaes zbraao moliti. Vedao se ji meSajo v molitev besede pesmi, katero so daaes faatje toliko prepevali. Ia začela je aa tihem sama peti: Nocoj, pa oh nocoj, Ko mesec svetil bo, Bo k meni ljubi moj Prišel jemat slovo. Nežao, tiho je zveael ajea glasek in Ijubko se je smehljala. Potem pa še eakrat odprla okao ia vzdihnila. »Mesec že sveti, ali ljubega še ai!« Nato zapre okao ia leže k počitku. Kmalu zaspi ia saaja se ji, da je pod ajeao okao priSel Jurij ia jo prosil za cvetlico. Pravil ji je o svoji ljubezai, kako jo ima rad, ia da Baj bo trdaa, da se bo vse dobro izteklo Potem globoko vzdihae, gotovo se revici saaja, da ji je zadnjikrat stisBil roko ia odSel Zjutraj, ko je sprevidela, da so bile te lepe sanje le )až, postala je ža- lostaejša. Ali znala se je premagovati. Niti očetu se ni pokazala, temveč se delala veselo, smejala se, dasi je bil jok bližje, kakor pa smeh. Kakor omeajeBo, je bila Marica tudi trmoglava; imela je svojo trmico, a bila je veadar poslušen otrok. Vedela je, da spravi ajeaa možitev z Jurijem vso vas po koacu. Sklenila ga je torej pozabiti, saj čas celi srčae raae, posebflo pa med prostim ljudstvom. Tudi oče se ji je smilil, da ne bi mu zaaesli rudečega peteliaa Ba strebo. Tako je bila v zadregi, ne vedoč, aa katero straa naj se aagae. Oaa pač ai slutila, da je cela saubitev iB ženitev osaovaaa na podlagi maščevanja aad Jurijem. Vrh tega je bila pa še bogata ia Polde dobi ob eaem bcgato žeao ia se s tem maščuje aad »GorBjimi«. Pri ajem so veljale besede, kakor tudi Se pri maogo drugib, češ: Prav'jo: bogata bo, Pojd'mo le klicat jo, Eo bi denar ne bil, Bi jo puatil. Ko je župaa svoji hčeri povedal, da je dal Leopoldovemu očetu besedo, da vzame Leopolda za svojega zeta, prestraši se deklica v dflo srca. Ib ker Bi rekla ae »da^, he »ae«, si je mislil oče, da ie hči s kup- čijo zadovoljaa ter da je vse v najboljšem redu. Marica pa je v resaici dvomila, ali je dolžaa v tej reči slediti četrti božji zapovedi in ubogati očeta. Ni dovolila, da bi bila kedaj z njim sama, ter se tudi ni nikjer kazala, da ie aiegova zaročeaka. Oa pa se za to ai brigal. Imel je župaaovo besedo ia to mu je bilo dovolj. V drugih krajih bi se kaj takemu rčklo, da je to grda kupčija ia krutost starišev, med prostim liudstvom pa — žalibog — ni nič aovega. Čim bolj je Marica premišljevala o tem, tem bolj se ji je zdela zveza z Leopoldom nemogoča. Njej je bilo sicer vse jedao, ali je žeaa tega ali oaega, ali če se je spomnila Jurija, sprevidela je, da bi bila z Leopoldom nesrečaa. Spomiaja se, kako je šel eakrat »Razbijač« ob ajeai straai z ofietom, kot bi imel že kako pravico do aje. In ko jo je zagledal Jurij, se je obrnil ia odSel na drugo »traa, da je ne bi srečal. Ia to jo je zadelo v dao srca; čutila je, da je bilo to molCeče očitaaje — ia sedaj so se ji odprle oči —. »Ne! Nikoli!« zakliče ji nek skriven glas v prsih.; Kako naj spolni ta sklep? Ko bi mogla sedaj Juriju povedati, da ostaae samo njegova. Bada bi mu potožila svojo nesrečo, da bi ji pomagal se zviti iz teh kleSč. Ib ako je Jurij jo pozabil, potem Bima upaaja na aobeflo rešttev. Kai potem? Tako so tekli daevi; Jurij je bil vojak ia Leopold, ki je že bil prost vojaščiae, je silil, da se naj okliCeta ia zvrSi poroka. Sedaj torej ni bilo več aobeaega odlašaaja; odločilea treautek za celo življeaje je prišel. V siloi srčai stiski poda se Marica v nedeljo po službi božji aa pokopaliSče, da pomoli aa mamičnem grobu »OCeaaS« ia ji potoži svoje aadloge. Grob je bil v kotu pri zidu ia vrba žalujka ga je obdajala s svojimi dolgimi vejicami. Marica je priaesla cvetlic aa grob svoji liubljeai materi. »Oh, ko bi še oaa živela«, vzdihne potrto dekle, »bilo bi vse drugače!« Ko je vstala, čutila se je močnejSo in tako je zapustila kraj miru. Ko pride domov in stopi v sobo, najde svojega očeta z Leopoldovim očetom v razgovoru. Gotovo sta se pogovarjala o prihodnji gosttji. Pozdravi uljudao in poprosi očeta, da pride za treautek k njej v sobo, kjer mu hoče aekaj važaega povedati. Gospod Marvea pa lahko počaka; ako mu pa ai ljubo, pa naj pride pozaeje. Stari Marven pa je ostal, ker je župaa pred ' ajega postavil steklenico viaa, češ, da jo mora izprazaiti. . (Konec.)