Spomenik naj bodo dejanja
Ko se bomo zbrali na osrednji proslavi v počastitev 22. julija, dneva vstaje sloven-skega naroda, bo to pomemben dogodek. Ne samo zato, ker datum, ki ga slavimo, po-meni simbol upora, boja in zmage, temveč predvsem zato, ker se bomo ob tej prilož-ftosti poklonili spoininu Edvarda Kardelja. Spomenik, ki slikovito pripoveduje o tem velikem revolucionarju in njegovem mestu med Ijudskimi množicami, ima seveda obli-kovno izpovedno moč, toda kiparjeve ma-terializirane zamisli dajejo slutiti tudi dru-ge razsežnosti Kardeljevega lika.
Velik sin slovenskega naroda in vseh na-ših narodov in narodnosti je bil hkrati tudi velik svetovni revolucionar in državljan sve-ta. Tovariš Kardelj ves pripada Ijudstvu, re-voluciji, partiji — do konca življenja je de-lal za revoluoijo. V njem so se združile naj-boljše lastnosti revolucionarja, znanstvenika in misleca, plemenitega, človečnega in skrom-nega človeka. Kardefj je bil celovita oseb-nost, kakršne se redko rodijo.
Velik ugled, ki ga je užival, ne temelji le na njegovilt ogromnih zaslugah, temveč tudi na dejstvu, da je bil predvsem človek v najbolj popolnem pomenu besede. V njem sta se čudovito ujela resnično človečna oseb-nost in velik revolucionar. Prav zato je bil
tudl laliko kos zgodovinskim nalogam delav-skega razreda, revolucije in partije.
Bogastvo njegove analitične misli, ki je zajemala vsa področja našega življenja, nam je bilo velika opora in nam je kažipot tudi danes, tako kot je ostala nespremenjena Titova pot. Toda vendarle moramo priznati, da smo se v marsikaterem okolju le površ-no dotikali tega marksističnega akumula-torja, ali pa smo se celo omejevali le na štu-dij, prebiranje iri citiranje posameznih misli. Ce bi se po znanem pogovoru tovariša Kar-delja v SAP Kosovo tamkajšnji dejavniki resneje zainislili nad njegovimi ugotovftva-mi, bi se najverjetneje izognili marsikateri grenki preizkušnji.
Tudi njegova razmišljanja o družbeno-ekonomskih odnosih bi morala odločneje voditi naše ravnanje, nekatera poglavja nje-govili »Smeri razvoja« pa bi morali pazlji-veje (ali še enkrat) prebrati tudi v naši ob-čini...                                 .
Spomenik bo stal sredi Ljubljane. Lep je, veličasten. Toda kljub vsemu je le skulp-lura. Tiste prave spomenike, ki bi si jih tudi tovariš Kardelj najbolj želel, pa mu lah-ko postavijo le naša dejanja, naše uresniče-vanje ugotovljenega in dogovorjenega!