HOVOTEHNH PRODAJA TEHNIČNEGA BIAGA IN GRADBENEGA MATERIALA NOVO MESTO, LJUBLJANSKA C. 26 TELEFON: 1 0 6 8 ) 3 2 1 4 3 4 Št. 30 (2293) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 29. julija 1993 • Cena: 85 SIT EU iv Upora ni bilo Zanikali govorice o uporu v novomeški vojašnici LJUBLJANA - Na tiskovni konferenci Slovenske nacionalne stranke 23. julija so ob predstavitvi nove revije Prijatelj v Ljubljani med drugim povedali, da je po podatkih SNS v novomeški vojašnici po Kučanovem obisku izbruhnil upor vojakov, ki jim je potekel vojaški rok, vendar jih častniki še dva dni po tem niso spustoli domov. Vojaki naj bi razbijali pohištvo, umivalnike, vrata in drug inventar. Ministrstvo za obrambo je trditve zanikalo, na novomeškem sekretariatu za obrambo pa smo izvedeli, da je bila večina vojakov, ki so končevali vojaški rok, odpuščena že med 15. in 20. julijem. V vojašnici je poveljstvo zadržalo 7 vojakov, katerim je bil v skladu z 2. odstavkom 35. člena zakona o vojaški dolžnosti izdan sklep o podaljšanju služenja vojaškega roka od enega do deset dni. DOSvE ! J&is___ Izseljenci za Belokranjce Soča iz Hamiltona METLIKA, ČRNOMELJ -Konec julija in v začetku avgusta bosta v Sloveniji gostovali dve kultumo-umetniški skupini, ki jih sestavljajo potomci naših izseljencev iz Kanade in ZDA. Prva je folklorna skupina Soča iz Hamiltona, druga Osartova misija zaključila delo Ocenila je, da ni bistvenih pomanjkljivosti v obratovalni varnosti Nuklearne elektrarne Krško - Predlagala izboljšave - Urediti finance, izboljšati usposabljanje KRŠKO - Pretekli teden je skupina 15 strokovi\jakov (OSART) Mednarodne agencjje za jedrsko varnost zaključila tritedenski pregled obratovalne varnosti Jedrske elektrarne Krško. V petek je predstavila rezultate pregleda vodstvu nuklearke, Republiške uprave za jedrsko varnost in slovenske energetike. Bistvene ugotovitve je povzela tudi v izjavi za tisk, medtem ko bo uradno poročilo slovenski vladi, ki je dala pobudo za pregled, predloženo v nekjy ia mladinska pevska skupina Circle 2 iz Euclida SNPJ (Cleveland). S folklorno skupino Soča iz Hamiltona v Kanadi se bomo kmalu pobliže spoznali tudi pri nas, saj bo nastopala v Metliki in Črnomlju. Ne dvomimo, da bosta oba nastopa dobro obiskana, saj je med folkloristi iz Hamiltona tudi več potomcev naših izseljencev iz Bele krajine, zato bo srečanje z njimi še toliko zanimivejše. Folklorna skupina Soča deluje že več kot dvajset let v slovenski župniji sv. Gregorij Veliki v kanadskem mestu Hamilton, sestavljajo pa jo tri starostne skupine, ki skupaj štejejo okoli 60 članov. Veliko nastopajo v državah Ontario, Quebec in po ZDA. Tam so imeli tudi zadnji večji nastop, • Gostovanje po Sloveniji bo za skupino precej naporno, saj bo imela od prvega, ki je bil v soboto v Radencih, pa do zadnjega, ki bo 6. avgusta v Ljubljani, kar enajst nastopov. V Metliki bodo mladi rojaki nastopili v soboto, 31. julija, ob 19. uri na grajskem dvorišču, v Črnomlju pa v nedeljo. 1. avgusta, ob 2030 v Jurjeva-njski dragi. in sicer v Lincoln Centru v New Yorku na mednarodnem slavističnem festivalu. Gostovanja po Sloveniji, prvega v zgodovini Soče, se bo udeležilo 29 pesalcev, ki jih vodita Toni Horvat in David Antolin, spremlja pa jih tudi Darinka Fer-letič, predsednica Slovenskega kulturnega društva Hamilton-Wentworth. TJ. mesecih. Pregled v NEK ni imel namena finančne kontrole, pregleda projekta ali celovitega ocenjevanja varnosti nuklearke, ampak odkriti, kaj bi lahko izboljšali pri vodenju in organizaciji elektrarne. “Bili smo prijetno presenečeni, da ni bilo odkritega nič takega, za kar nismo vedeli in kar bi zahtevalo takojšnje ukrepanje. Poročilo poudatja, da so zelo pomembne urejene finance, ravno tako usposabljanje operateijev na popolnem simulatorju. Skupina je dala tudi priporočilo, da se izdela celovit program za zmanjšanje proizvodnje radioaktivnih odpadkov,” je dejal direktor Republiške uprave za jedrsko varnost Gregorič. Skupina OSART je odkrila v nuklearki vrsto odlik, od izkušenega, prizadevnega in izobraženega vodstva, močne skupine operaterjev s strogim konzervativnim pristopom, jasne organizacije, dokumentacije in postopkov v elektrarni do močnega • Iz krške jedrske elektrarne so v torek sporočili, da so v minulih dneh v elektrarni izvajali rutinska testirala, ki so običajna pred vnovičnim zagonom. Zaradi n^javfjene priključitve v elektroenergetski sistem je NEK bila v fazi vzpostav(jai\ja delovnih parametrov. Elektrarna mora po zaključenem remontu oziroma zaustavitvi vedno dobiti pozitivno oceno in dovoljenje za obratovanje od pooblaščenih ustanov. Kot so napovedali, nnj bi proizvodnja električne energije stekla še danes. programa nadzora vplivov na okolje in visoke motivacije za zaščito prebivalcev. V skladu s svojo osnovno obnovi cerkve sta sliki levo) in Milan škodovana. Pripravke proti gnilobi - botricide - celo odsvetuje, češ da preslabo učinkujejo in jih je vredno uporabiti le, če so iz neporabljene zaloge. Kaj pa v sadovnjakih? Služba priporoča uporabo kaptana, ki deluje proti škrlupu, hkrati pa razkuži rane, ki se potem hitreje celijo. V močno [(oškodovanih nasadih tudi odsvetuje poletno tijstvo na sevniški občini inž. Tine Zupančič, je komisija za oceno škode zaradi suše že po ustnih poročilh s terena zvedela, da je volumenska teža pri ječmenu manjša kot običajno. Komisija je zato, ko je bila žetev žit v polnem teku, na različnih predelih sevniške občine vzela vzorce pšenice in ječmena. Meritve žit, opravljene v brežiškem silosu, so pokazale, da je bila hektolitrska teža pšenice na Pokleku in Šmarčni 78,05, precej nad povprečjem, na Mrzli planini pa 69,45, to je za približno prav toliko pod • Denar, ki ga kmet posredno dobi od države s cenejšo koruzo, semeni, gnojili itd., po mnenju Tineta Zupančiča in inž. Ivana Kelharja s kmetijskega referata sevniške občine, dolgoročno nič ne pomeni, če bo kmeta naslednje leto spet pestila suša. “Po našem mnenju je potrebno pretežni del tega denaija, ki ga država namenja za sanacijo škode zaradi suše, nameniti za korenito reševanje takih problemov, predvsem tako, da bomo omogočili izgradnjo oz. postavitev naprav za namakanje, migali odporne kulture itd.,” poudarjata Kelhar in Zupančič. povprečjem. Po meritvah volumenske teže in hektarskega donosa bodo rezultate porabili za bolj natančno oceno škode v celotni občini. P. PERC SREČANJE BELOKRANJSKIH VINOGRADNIKOV SEMIČ - Društvo vinogradnikov Bele krajine - podružnica Semič bo pripravilo v nedeljo, 1. avgusta, ob 15. uri v Gorencih pod lipo tradicionalno 17. srečanje vinogradnikov. Ob tej priložnosti bo mag. Julij Nemanič iz Kmetijskega inštituta Slovenije predaval o kletarjenju ob trgatvi. Dane bodo informacije o strokovno-poučnem izletu, ki ga društvo pripravlja v avgustu za svoje člane. Predstavniki Vinske kleti pa bodo udeležence seznanili s pripravami na trgatev in odkupu grozdja. Ob zaključku srečanja bo društvo pripravilo veselico, igral bo ansambel Franca Ocvirka. Vabljeni! EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Narava nas s svojimi zgledi največ nauči Nadaljevanje Za 26. julij je bilo napovedano obilo dežja j>o celi Sloveniji. Če bo ta napoved uresničena, bo večini vinogradnikov prihranjena velika skrb, kaj bo z letošnjim pridelkom. V tem primeru bo trgatev zelo zgodaj. Obilen dež je za trto tokrat, ko pade na kvadratni meter več kot 100 litrov dežja. Takšen dež bi omogočil nadaljnje normalno dozorevanje grozdja. Do trgatve zgodnjih sort nam potem ostane približno štiri tedne. Ker moramo upoštevati karenco oz. čakalno dobo, bomo takoj po dežju opravili zadnje škropljenje. Priporočamo bordojsko bro-zgo in žveplo. Pozne sorte bo potrebno škropiti še dvakrat, pri predzadnjem škropljenju naj bi uporabili euparen in močljivo žveplo. Popolna negotovost pa bo pred nami, če napovedanih padavin ne bo, kajti suša bo ogrožala sam obstoj trte. Če bo dežja manj kot 30 litrov na kvadratni meter, se bo suša nadaljevala v nezmanjšanem obsegu, poleg tega bo povečana nevarnost peronospore, oidija na listih in botritisa (sive grozdne gnilobe) na grozdju. Če trta nima dovolj vlage, ni le ustavljeno dozorevanje, ampak se izgublja že ustvaijeni sladkor in slabša kakovost pridelka. Resno je ogrožen obstoj zlasti tistih trsov z nekoliko večjim pridelkom, še posebno na legah, kjer je bila trta že v lanskem letu prizadeta. Rešitev je v tem, da je treba čimprej začeti vsaj delno odstranjevati grozdje, ker edino to pomeni resno razbremenitev. Zalivanje z manjšimi količinami vode je neučinkovito. Ob pojavi suše bo nujno imeti pravilno razumevanje do narave. Dosedaj je vedno bilo mogoče izsiljevati bodisi z večjim pridelkom bodisi z zagotavljanjem zdravega grozdja. Tokrat pa bo večina občutila nemoč pred naravnim pojavom. Napočil je namreč čas, da priznamo krat-koročnost naših uspehov in se takoj prilagodimo zahtevam narave, ki ima utečene zakonitosti. Morali se bomo še veliko naučiti, predvsem skromnosti ter spoštovanja pravil življenja v naravi. Potem trta od nas ne bo veliko terjala in bo dajala več, kot bomo pričakovali. Predvsem bo potrebno vestno načrtovati in izvajati obnovo vinogradov. Poseben pomen bosta imela pravilna in zadostna preskrba tal s humusom tudi v globljih plasteh in izbira cepljenk z brezhibno zaraslim cepljenim mestom (cepljene na zeleno) in mnogokrat večjim številom dobro razvitih korenin, kot je zadostovalo do sedaj. Z večjim številom trsov, a z bistveno manjšo obremenitvijo posameznega tTsa bo možno izkoristiti vso razpoložljivo vlago iz tal, ki jo bo med letom potrebno še kako varovati pred nepotrebnimi izgubami. Ker uporaba mineralnih gnojil pravilom povečuje občutljivost za sušo, teh gnojil ne bomo uporabljali. To bo sicer zmanjšalo pridelek, vendar pa ne bo ogrožen obstoj trsa. Pridelek pa bo bolj kvalitnejši in bo upravičeno imel večjo ceno. Ko bomo prenehali gnojiti z mineralnimi gnojili, se bo ponovno vzpostavilo naravno ravnovesje. Trta bo sposobna ustvarjati vse snovi, potrebne za dobro kakovost, rast ter odpornost, ker to zmore po svoji dedni zasnovi, ki se je ustvarila skozi tisoče let in se ni mogla spremeniti tako naglo, kot smo mt naglo spremenili razmere, v katerih je morala rasti. Ponovno bo odporna proti vsem boleznim in bo občasno potrebna zaščita samo proti perono-spori in oidiju. Inž. JOŽE MAUEVIČ Z dušikom P revic [noti ud ia igod lah Inž. Andreja Brence o izkušnjah največjega pridelovalca jagod v Sloveniji, krškega M - Agrokombinata (iz Sadjarsko-vinogradniških novic, ki izlivajo v Sevnici) M - Agrokombinat Krško je že dolga leta največji pridelovalec jagod v Sloveniji, zato bodo tudi za druge zanimive dolgoletne izkušnje, o katerih piše v 29. številki tedenskega priročnika “SW novice” kombinatova tehnologinja inž. Andreja Brence. Povzemamo nekaj najpomembnejših. Brez vode, dobro pripravljenih tal, zdravega sadilnega materiala in tehnološke discipline ni uspeha v pridelovanju jagod, takoj na začetku poudarja avtorica. Svetuje previdnost v gnojenju z mineralnimi gnojili, predvsem dušikom, ki v preveliki količini povzroča večjo obolevnost (botritis), večjo občutljivost za mraz, preveliko količino zelene mase na račun plodov ipd. Mineralno gnojenje z NPK naj bo zaradi nevarnosti ožigov opravljeno vsaj dva do tri tedne pred sajenjem. Inž. Brencetova piše seveda o plantažnem pridelovanju jagod na foliji in posebej poudarja, da mora biti pred polaganjem folije zemlja čimbolj ravna. Zemljišče naj bo nekoliko vlažno, pri polaganju namakalnega črevesa pa je treba pazi- ti, da so luknjice obrnjene navzgor. Nikoli se jagode ne smejo saditi v povsem suha tla, čeprav je priporočljivo poletno sajenje. Nasad je potrebno sproti pleti, prav tako pa odstranjevati vitice, ki se pri nekaterih sortah (agrokombinat zdaj sadi 80 odst. sort elsante in marmo-lade ter 20 odst. drugih sort) pojavijo zelo zgodaj. Če je le mogoče, položimo med grebene slamo, da je manj rastlinskih bolezni in so plodovi bolj čisti, dovolj zgodaj pa je treba začeti tudi z namakanjem. Za dognojevanje je najbolj enostavna in priporočljiva ujjoraba uree, saj KAN povzroča močne ožige. In še to: namakanje je za razvoj jagod zelo koristno, vendar z njim ne smemo pretiravati. Prav tako je potrebno vedeti, da smejo jagode rasti na istem mestu omejen čas in da se smejo na isto mesto vrniti šele po 5 do 6 letih zavoljo preutrujenosti, bolezni in škodljivcev. HELENA MRZLIKAR gospodinjski kotiček Česen za okus in zdravje KVALITETNEJŠA KOŽA IN MESO - Klavnica metliške kmetijske zadruge je od tega meseca bogatejša za stroj za odiranje govedi. S pomočjo tega nemškega stroja je kvaliteta odrte kože veliko boljša, saj ni poškodovana. Manjši je tudi kalo, ker meso nima vrezov. Poleg tega je delo bolj higienično, kajti mesar nima stikov z govejo kožo. Nenazadnje je strojno odiranje kože tudi lažje za mesarje. (Foto: M.B.-J.) Česen in njegova uporabnost imata dolgo zgodovino. Že od nekdaj ga cenijo zaradi značilnega ostrega vonja in okusa. Glede na vrsto in uporabnost ločimo beli, rožnati prime-aelavo, deče sorte pa za sprotno uporabo. Prihaja čas, ko bomo pobrali česen z gredic in ga primemo skladiščili. Listi morajo biti porumeneli in skoraj suhi. S česnovih glavic odstranimo zemljo, porežemo korenine in odstranimo vrhnji sloj lupine. Pobrani česen razprostremo na sončen prostor, da se dobro posuši, nato pa ga spletemo v kite in hranimo na hladnem in suhem. Pozimi pazimo, da ne zmrzne. Česen za sprotno rabo hranimo v dobro zračni posodi. Za dodatek jedem česnove stroke olupimo, sesekljamo ali stremo z nekaj zmi soli. V razne juhe, omake in tudi k pečenemu mesu ga dodajamo v zadnjem delu priprave, sicer izgubi prijeten okus. Nekateri ljudje odklanjajo česen zaradi ostrega okusa in slabe prebavljivosti. Da postane lažje prebavljiv, ga na hitro prevremo, nato pa ga za dobro uro namočimo v mleko. Največ se ohrani hranilnih snovi, če ga dobro sesekljamo in namočimo v olje, s katerim nato začinjamo solate. Česen vsebuje vitamine A, B in C ter minerale natrij, fosfor in kalcij. S česnom začinjamo tudi dietne jedi. V 100 g česna se nahaja samo 41 kcal. Že davno so naši predniki izkoriščali zdravilnost česna. Še danes ga v domačem zdravilstvu uporabljamo kot naraven antibiotik, za boljše delovanje srca, ožilja in dihalnih poti. Česen tudi ureja prebavo in preganja črevesne parazite. Cenjena je tudi česnova tinktura, ki preprečuje nastanek arterioskleroze in tromboze ter težav, ki jih povzročata artritis in revmatizem. Česen se zelo dobro sklada z okusi sezonske zelenjave, še posebno pa bi ga pogrešali v naših domačih mesninah. Vsem, ki jih moti vonj po zaužiti hrani, naj prežvečijo vejico peteršilja ali zrno prave kave. 1 IZ NKŠIH OBČIN JJllLm IZ NKŠIH OBČIN Krka posluje po pričakovanjih Uspešno gospodaijerye Krke v prvem polletju - Več kot polovico izvozijo - Dobiček namenjajo v investicije -1. septembra se bodo na novo organizirali NOVO MESTO - V Krki so v prvem polletju izpolnili optimistično zastavljene načrte in presegli polovico letnega plana, čeprav so pred pol leta pričakovali uspešnejše poslovanje šele v drugem polletju. Več kot polovico proizvodnje je Krka izvozila, 16 odst je prodala v republike bivše Jugoslavije, 28 odst proizvodnje pa je namenila kupcem v Sloveniji. V prvih šestih mesecih leta je Krka nija porabili 11,7 milijona ameriških brez hčera prodala za 97 milijonov dolarjev. Med večjimi investicijami, ameriških dolarjev svojih proizvodov, zato pričakujejo, da bodo letni plan 190 milijonov dolarjev dosegli še pred koncem leta. Največ, 81 odst., je prodala zdravil, zelenih zdravil je prodala 8 odst., farmacevtsko kemijskih surovin 5 odst in veterinarskih proizvodov 4 odst. Načrtovani celotni prihodek so presegli za odstotek, stroški prodanih izdelkov so bili manjši, kot so pričakovali, posredni stroški pa nekoliko večji. Medtem ko je prodaja zdravil potekala po načrtih, so zelenih zdravil in veterinarskih izdelkov prodali manj, kot so pričakovali. Glede na načrte je bil izvoz v države nekdanje Sovjetske zveze v prvem polletju nekoliko manjši, vendar v Krki pričakujejo večja naročila šele v drugi polovici leta, nad pričakovano pa je bila prodaja na slovaškem, madžarskem in ukrajinskem trgu. Izredno dober položaj Krke na trgih držav nekdanjega vzhodnega bloka je posledica dolgoletnih prizadevanj Krkinih predstavnikov v tujini in strokovnih sodelavcev, ki so vzhodne trge osvajali še v časih, ko je klirinški izvoz veljal za manj vrednega in skoraj nezaželenega. Za naložbe, kamor sta všteta tudi nakup osnovnih sredstev in investicijsko vzdrževanje, so do konca ju- ki potekajo ta čas, velja omeniti obnovo fermentacijske proizvodnje, obnovo prostorov Zelenih zdravil v Brš-ljinu, predkliniko, nadzidavo kemijske sinteze in kabelsko elektro povezavo med Bršljinom in Ločno. Da bi v Krki povečali učinkovitost trženja in raziskovalne dejavnosti, izboljšali usklajenost organizacijskih enot in vodenje le-teh, so pripravili novo organizacijo podjetja, ki bo za- čela veljati 1. septembra. Na čelu matičnega podjetja bo vodstvo, ki ga bodo sestavljali generalni direktor, namestnik za področje ekonomike, namestnik za področje trženja in financ ter tehnični direktor. Kot svetovalne organe bo imel generalni direktor odbor direktorjev, odbor za ekonomiko in finance, razvojni odbor in odbor za kakovost. V vodstvu podjetja bodo delovale 4 samostojne službe,- Podjetje bo razdeljeno na farmacevtsko kemijsko dejavnost, ki se bo delila na 11 sektorjev, in samostojni orgamizacijski enoti - Program zelena zdravila in Program veterine. I. VIDMAR Vodovod v Birčni vasi Prihodnje leto naj bi imela vodovod polovica vseh gospodinjstev v KS Birčna vas - Rezervoar tudi za naprej BIRČNA VAS - Od 320 gospodinjstev v krajevni skupnosti Birčna vas jih ima vodovod le 65, in to 45 v Stranski vasi, 12 v Rakovniku in 8 v Rajnovščah. “Prihodnje leto, ko bo končana letos začeta akcija, pa naj bi imela vodovod polovica vseh gospodinjstev,” pravi Lojz Muhič, predsednik sveta krajevne skupnosti. Letošnja naložba za preskrbo z vodo v tej obmestni krajevni skupnosti znaša 30 milijonov tolarjev, od tega pričakujejo 12 milijonov od Komunale, prav toliko od republiškega sklada za razvoj demografsko ogroženih, 6 milijonov pa naj bi zbrali Tretji bencinski servis Zamisli o gradnji bencinske postaje ob cesti proti Beli krajini - Spremljevalne dejavnosti - Dostopnost NOVO MESTO - Novo mesto utegne ob obstoječih dveh bencinskih servisih dobiti še tretjega. O možni gradnji “črpalke” je pred nedavnim razpravljal občinski izvršni svet, kar mestu z okrog 24.000 prebivalci in mimoidočim daje upanje. Doslej so načrtovalci pripravili programsko zasnovo za postavitev bencinskega servisa ob Vzhodni cesti v Novem mestu, in sicer osnutek. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 31. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živi: •Novo mesto: od 7. do 19. ure: Dolenjka, Market Diska od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 1930: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7. do 1930: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmluk od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 730 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8 do 18 ure: mini market Pero, Stopiče od 8 do 20. ure: Perko, market v Sentpetru •Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market •Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Prodajalna Rog •Žužemberk od 7. do 17. ure: Meroator-KZ Krka, Samopostrežba •Straža: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 1. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živi: •Novo mesto: od 8 do II. ure: Prodajalna, Glavni trg 3 od 8 do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12 ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8 do 13. um: market Saša, K Roku 33 od 7. do 1930: trgovina Čuček, Ul Slavka Gruma od 7. do 1930: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8 do 11. um: mini market Maja, Bučna vas od 8 do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8 do 12 ure: samopostrežba Azalea, Brusnic od 730 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8 do 12 ure: mini market Pero, Stopče od 8. do 12 ure: Perko, market v Sentpetru Arhitekti so na papirju postavili bencinski servis ob magistralno cesto Ljubljana-Metlika, in sicer na levo stran ceste, gledano od mostu v Ločni proti križišču v Žabji vasi. Poleg “črpalke” naj bi na tem mestu postavili tudi nekatere spremljevalne objekte, kot so avtopralnica, prodajalna avtomobilov in avtomobilske galanterije, skladišče avtomobilskih rezervnih delov, servis osebnih in tovornih vozil, trgovina za prodajo kurilnega olja in podobno. Gradih naj bi v več etapah, kar pomeni, da bi najprej postavili bencinski servis in pozneje objekte za spremljevalne dejavnosti. Ce kdo težko čaka na napovedani bencinski servis, so to poleg Novo- • Mnogi se očitno strii\j^jo, da je predvidena lokacija bodočega bencinskega servisa zelo dobra za podobne objekte. Toda vsega o predvidenih gradnjah na tem mestu Novo-meščani najbrž še ne vedo, ker je prostor vojaški. meščanov lahko tudi vozniki s ceste proti Metliki. Razlog je v tem, da avtomobilist, ki potuje iz Ljubljane proti Metliki, ob cesti zdaj nima na voljo bencinskega servisa drugje kot v Trebnjem in Metliki. Toda preden bo zadeva zrela za veselje, se bodo morali Novomeščani še pogovoriti o tem, ali bodo načrtovani bencinski servis naredili dostopen iz obeh ali samo iz ene vozne smeri, kajti v drugem primeru bi ostalo pri starem. L. M. PASJA ŠOLA NOVO MESTO - Kinološko društvo Novo mesto vabi ljubitelje psov vpišejo svoje štirinožne ljubljence v tečaje šolanja psov vseh pasem. Tečaj se bo pričel 1. avgusta, poudarek pa bo na učenju pravilnega obnašanja psa med ljudmi m živalmi. Prijave in mforma-cije na telefon (068; 65-042 (Žare Henigman). UKRADLI SPOSOJEN AVTOMOBIL NOVO MESTO - S. G. iz Novega mesta si je pri prijatelju za nekaj dni sposodil kombinirani avtomobil znamke IMV Trafic T 1000 D, letnik 1985. Parkiral ga je pred stanovanjsko hišo, 17. julija ponoči pa ga je neznan storilec ukradel. S tem dejanjem je lastnika J. M. iz Metlike oškodoval za 840.000 tolarjev. krajani sami, in to s samoprispevkom, dodatnim prispevkom 1500 mark na gospodinjstvo, poleg tega pa mora vsako gospodinjstvo prispevati 30 delovnih ur na primarnem in 60 ur na sekundarnem vodovodnem omrežju. Letos naj bi zgradili primarni cevovod in, čc sc bo le dalo, tudi del sekundarnega omrežja. Prihodnj' leto pa bo zalogaj še večji, saj bo t:Ja zgraditi 200-kubični rezervoar na Ušivcu, prečrpališče, primarni vr do konca Bircne vasi in dokončati sekundarno omrežje. Prihodnje leto bo za ta dela po sedanjih cenah potrebnih 60 milijonov tolarjev. Letošnja dela naj bi bila končana do začetka novembra. “Rezervoar na Ušivcu ne bo zadostoval samo za potrebe novega vodovoda, ampak tudi za naprej, ko naj bi vodovod dobili Petane, Mali in Veliki Podljubcn, Vrh pri Ljubnu in G. Mraševo,” pravi Muhič. A B. NEDELJSKA KOSILA PRI GOSPODIČNI GOSPODIČNA - Najemnik planinskega doma pri Gospodični na Goijancih, Vojko Merhar, je znan kot izvrsten in izviren kuhar. Tako je sedaj pri rpodični moč dobiti divjačinski gc o Ji Gospodični moč dc golaž in druge speciali tete, poleg tega pa Džeri, kot pravijo Vojku, pripravi izboren goijanski fižol in zadnje čase tudi skoraj že pozabljeno lečo pa joto in še marsikaj dobrega. V tej sezoni je uvedel nedeljska kosila. Komur se torej ob nedeljah ne da kuhati, lahko do 10. ure dopoldne zavrti telefon 24-920 in pri Gospodični naroči nedeljsko kosilo, ki ga bo veljalo 490 tolaijev. Seveda je kosilo najbolje združiti z nedeljskim izletom po Gorjancih, za kar je Gospodična prav lepo izhodišče. In še eno novost so pri Gospodični uvedli letos: vikend paket, ki se začne z večeijo v petek in konča z nedeljskim kosilom. Sest obrokov hrane in dvakratna nočitev stane 2.980 tolaijev. Sicer pa penzion pri Gospodični stane 1.450 tolaijev. Srečanje upokojencev v Toplicah Na Jasi 7. avgusta NOVO MESTO - Občinska a veza društev upokojencev Novo mesto bo organizirala 7. avgusta ob 11. uri tradicionalno in popularno srečanje upokojencev na Jasi v Dolenjskih Toplicah. Udeležence bosta med drugimi pozdravila glavna govornica Jožica Puhar, ministrica za delo, družino in socialne zadeve, in Stane Hvale, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije. V kulturnem programu bodo sodelovali pevski zbori DU iz Novega mesta, Straže, Šentjerneja in Žužemberka ter instrumentalna skupina iz OŠ Škocjan. V zabavnem delu programa se bodo pomerili športniki 11 društev v streljanju z zračno puško in vlečenju vrvi. Omeniti velja še dvoje, in sicer poleg srečelova še bogato gostinsko ponudbo, za katero bo poskrbelo Zdravilišče Dolenjske Toplice. Organizatorji pričakujejo na srečanju kakih 3.000 upokojencev in njihovih sorodnikov in znancev. Odbori društev upokojencev zbirajo prijave za udeležbo na prireditvi v Dolenjskih Toplicah Ker bodo poskrbeli za posebne avtobuse in zato potrebujejo kar najbolj natančno število potnikov, prosijo upokojence, naj udeležbo prijavijo svojemu poverjeniku upokojenskega društva ali v društveni pisarni. Da bi srečanje potekalo čimbolj nemoteno, orga-nizatoiji prosijo udeležence, naj upoštevajo navodila redaijev in svojih vodičev. R. HRVATIN NA OTOČCU ŽIVAHNO OTOČEC - Ob tekmi za evropski pokal v triatlonu bo na Otočcu več zanimivih spremljajočih prireditev. V petek ob 19. uri bo v motelski restavraciji za vse, ki jim je všeč malce drugačna glasba, pel in igral ansambel Sukar s širokim repertoarjem ciganskih pesmi. V soboto po 20. uri bo v tej restavraciji igrala skupina Foxy. Najbolj pestro in živahno bo v nedeljo na otoškem kopališču, kjer bodo nastopili številni športniki. Organizatorji bodo poskrbeli tudi za najmlajše in bodo od 17.30 do 19. ure pripravili živ žav s številnimi presenečenji. Ob 19. se bo pričel program za vse generacije s popularnim Jasminom Stav-rosom. JEZIKOVNE POČITNICE NOVO MESTO - Slovenski otroci iz avstrijske Koroške, ki so na tri tedenskih jezikovnih počitnicah pri vrstnikih iz Novega mesta, svojo slovenščino izpopolnjujejo tudi z igrami. Prejšnjo sredo jih je na Osnovni šoli Grm obiskala lutkovna skupina Zoom iz Ljubljane. Korošci so si skupaj z Novomeščani ogledali predstavo “Kam pa kam, kozliček...” ter s pomočjo lutkarjev izdelali lutke. OBVESTILO Predsedstvo Društva invalidov občine Novo mesto obvešča vse svoje člane in poslovne partnerje, da smo se preselili v nove poslovne prostore, in sicer na naslov Novo mesto, Breg št. 1. Uradne ure so ostale nespremenjene. s katerimi so nato zaigrali na lastni predstavi. UTRIP KRKE SREDI POLETJA Pravkar je izšla četrta številka glasila tovarne zdravil, ki je tudi tokrat pripravila bralcem veliko zanimivega in dobrega gradiva. Delavce obvešča o poteku obnovitvenih del starega obrata fermentacije, ki bo konec avgusta že pod streho, janu-aija pa naj bi v njem stekla poskusna proizvodnja. Ta letošnja naj-večja Krkina investicija je vredna skoraj 16 milijonov DEM. Časopis ponatiskuje članek o Krki, ki ga je 15. junija objavil Profit. V njem razlaga Jože Colarič, namestnik glavnega direktoija, kako bo tovarna zdravil v prihodnje izvažala 70 odst. proizvodnje. Drugi članki, razmišljanja in prispevki govore o Kozmetiki, o certifikatih, Centru za dokumentacijo, o letošnjih 450 upokojencih Krke in o novi pravici oddelka za biološko kontrolo, ki poslej lahko opravlja biološko kontrolo zdravil tudi za zunanje naročnike. O vtisih Krkinih delavcev, ki se vračajo iz tujine ali tja odhajajo, je vedno marsikaj zelo zanimivega. Glasilo objavlja tudi tokrat vrsto novic, izkušenj in raznih ocen. m PLOČNIK - Da Šentjernej postaja prometno vse bolj obremenjen, čutijo vozniki motornih vozil, ki ob konicah dodobra zasedejo kraj, in pešci, za katere je vse manj primernih poti. Krajanom, ki hodijo peš, se je namenila pomagati tudi domača krajevna skupnost, in sicer z gradnjo pločnikov v Dolenjem Maharovcu in ob cesti Dolenja Brezovica-Smarje. Le-tega so z valjarjem pripravljali za asfaltiranje. Na sliki: Jože Bregar, tajnik KS Šentjernej, nadzoruje potek gradbenih del na trasi pločnika med Dol. Brezovico in Šmarjem. (Foto: L. M.) Levji delež prispevali naročniki V KS Bučna vas so končali gradijo telefonskega omrežja - Skupno 400 telefonov -Če bo pošta podražila impulz, bodo iz krajevnih skupnosti predlagali olajšavo NOVO MESTO • V novomeški krajevni skupnosti Bučna vas so po štirih letih naporne gradnje pred časom naposled končali napeljavo več kot 30 km dolgega telefonskega omrežja. Cena priključka dosega vrednost 3.200 mark. Del gradbenih stroškov so poravnali z denaijem, ki se zbira v posebnem skladu, osnovanem s samoupravnim sporazumom o gradnji telefonskega omrežja. “Toda glavno finančno breme pri tej gradnji je na novih naročnikih. Z denaijem je sodelovala tudi občina, vendar je šlo v tem primeru za menjavo, kajti krajevna skupnost ji je za to soudeležbo odstopila nekaj telefonskih številk,” pravi Jože Florijančič, predsednik krajevne skupnosti Bučna vas. S tokratno naložbo v telefonske zveze so v KS Bučna vas pridobili 250 novih telefonskih priključkov in zdaj jih imajo prebivalci na voljo skupno okrog 400. Glede na število gospodinjstev v 11 vaseh krajevne skupnosti pomeni po Florijančičevih besedah ta številka dobro pokritost terena. Telefonsko omrežje so gradili s takimi ali večjimi mukami, kot so običajne pri takih naložbah. Za potek del je skrbel gradbeni odbor, ki ga je vodil Slavko Bašelj. Ko je ta odbor prevzel organizacijske posle pri gradnji, si je naložil težko nalogo, ki mu jo je kljub zahtevam domačinov • Za telefonske priključke so torej naročniki plačali pravcato premoženje. Zd:jj ljudje čakajo na morebitne zakonske novosti. Šušlja se namreč, da bodo bodoči predpisi znižali ceno telefonskega priključka in občutno podražili impulz. Ce bi prišlo do teh sprememb v cenah, bo KS Bučna vas in še nekaj krajevnih skupnosti poslalo zakonodajalcu peticijo. V i\jcj bo zahtevalo, naj pri podražitvi impulza prizna nekatere olajšave za naročnike, ki so telefon dobili pred kratkim in zai\j še plačali visoko ceno priključka. o zasedbi pošte in podobnim skrajnim dejanjem uspelo opraviti. L. M. VRATA - Potem ko je razpadel prejšnji sindikat, ki je bil verjetno organizacija za zaščito delavcev, je nastal nov sindikat, ki je veijetno organizacija za zaščito delavcev. Se pravi, da je današnji sindikat verjetno enako dober, kot je bil prejšnji. Vrata bi si pa vseeno lahko dal izboljšati. Na sedežu sindikatov v Novem mestu se namreč ena od vrat izjemno težko odpro. Govori se, da jih nalašč ne dajo popraviti, da ima osebje bolj mir. Ce bi se odprla zlahka, bi prišlo na sindikat preveč dolenjskih delavcev, ki so že ostali brez dela in brez pravic. SPREHEJAUŠČE - Nevarnost, ki grozi pešcu na znanem sprehajališču v Portovalu v Novem mestu, ni stekla lisica, odvezan pes, neusmiljen klop ali bananin olupek na tleh. Nevami so avtomobili, s katerimi posamezni ljubitelji narave obiskujejo ta lepi predel ob Krki. Ti obiski z avtomobilom so videti nekako taki: avtomobil z družino brzi po potki med pešci do najlepšega mesta ob Krki. Ob reki se vozilce ustavi in ven se zvalijo oči in mami in sinček in hčerka in babi in dedi in kuža in “roštilj”. Zakurijo ogenj in se nacejajo in bašejo in nasmetijo za celih prihodnjih deset tednov. Ko ogenj še malce pogori, se očiju podre kupček. Potem se zbašejo v avtomobil in se odpeljejo, družinski sprehod v naravo pa je s tem končan. SKRBNO - Pred Novotehno v Kandiji so pred kratkim postavili stole, da kupec malo posedi. Običajno odide prej, preden prejme blago, saj čaka v trgovini na nekatere avtomobile več mesecev, ker avtomobilska tovarna pač ne naredi dovolj primerkov. Tako stoli pomenijo, da je potrebno čakati na avto nekaj mesecev. Videlo se bo, če se bo čakalna doba kdaj v prihodnje podaljšala na več let. V tem primem bo pred trgovino veijetno čakala krsta. Ena gospa je rekla, da je direktor Bernard Coursat prijazno nesramen gospod. Delavcem, ki jih je njegov Revoz pognal na cesto, je iz Ljubljane poslal prijazno pismo, v katerem jim želi prijetne počitnice. Kupčki pod katedralo Romi v Žužemberku ŽUŽEMBERK - Ob podpisu pogodbe za gradnjo žužemberške cerkve so rekli, da bo objekt lep. Za katedralo, kot so se izrazili o stavbi, svet ve Ob tem si lahko upravičeno mislimo, da si jo bo tudi ogledoval. Če bodo res prišli turisti iz sveta, je kar prav, kajti navsezadnje bodo imeli kaj videti, saj gre za veličastno cerkveno stavbo. Vse lepo in prav, toda ob obisku Žužemberka bodo morebitni obiskovalci videli v kraju ne samo spoštovanja vreden kulturni spomenik, ampak tudi kaj grdega. Zadeva, o kateri bo beseda, z omenjeno gradnjo nima druge zveze kot to, da je slučajno nedaleč od bodoče katedrale. Naključje je hotelo, da bodo lepo cerkev delali malce nad žužemberškim pokopališčem. Ker je na pokopališču tudi voda, so na njem radi Romi, saj tani najlažje pridejo do pipe. In tu se začne žužemberška neprijetnost. Romi se zadržujejo na pokopališču po cele dopoldneve, perejo in svojo žehto sušijo, kjer se pač na tem mestu da. Cunje k sreči potem poberejo, pustijo pa nekaj drugega: lastne iztrebke. Tudi tako nesnažen kraj bodo videli občudovalci žužemberške katedrale. Domačini so obupani nad tem dejstvom in nad Romi, pri katerih je vsaka beseda bob ob steno, vendar si ne morejo pomagati. Če se bo res zgodilo, kar napovedujejo na skrivaj nekateri, bodo veselje nad Romi imeli še drugi. Govori se namreč, da bi kazalo zbrati iztrebke in jih poslati v Novo mesto za plačilo tistim, ki rešujejo in rešujejo t. i. romsko vprašanje, a niso še nič rešili in očitno ne vedo, kakšen je pravi odgovor. M. LUZAR KOGA MOTI GROB? STOPIČE - M. B. iz Stopič in sorodniki so na pokopališču v Stopičah pred tremi tedni zamenjali nagrobno ploščo, ki jo je neznanec pred dvema letoma polil s tekočim parafinom in jo uničil. V času od 7. do 18. julija je neznanec s parafinom polil tudi novo ploščo, jo uničil in s tem povzročil za 35.000 tolaijev škode. Črnomaljski drobir) TABLA - Tisti, po katerih se pretaka semiška kri, protestirajo in Hkrati zahtevajo, naj se hribu nad Semičem, ki se že dolgo imenuje Smuk, vrne to ime. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da je na lovski koči na Smuku napis Preloge. Vendar so jih z geodetske uprave potolažili, da Smuk ni izgubil svojega imena. Res pa je, da Smuk spada pod naselje Preloge, zato ima lovska koča napis Preloge in pripadajočo hišno številko. Na pobudo krajanov je mejo med naselji sicer moč spremeniti tako, da bi Smuk spadal pod Semič. Razlika bi bila očitna: namesto table z napisom Preloge in s hišno številko bi na lovski koči blestela tabla z napisom Semič. Borci za Smuk bi tako prišli iz dežja pod kap. PARKIRIŠČE - Črnomaljci pa zahtevajo, naj jim pri zdravstvenem domu uredijo parkirišče. Našli so tudi primeren prostor, in sicer zelenico ob domu, kjer pacienti že sedaj puščajo avtomobile, ko sta z njimi zatrpani obe strani ceste, ki vodi k Zdravstvenemu domu. Očitno bi v Črnomlju poleg zdravnikov za ljudi potrebovali še kakšnega dohtarja za okolje. “ZIIIER” JE “ZIIIER” - V črnomaljski občini kljub razvijajočemu se podjetništvu spoznavajo, da so še vedno vse preveliki “ziheraši” in da le s težavo tvegajo. Tisti, ki bi želeli, da se Črnomaljci spustijo v podjetniške vode z nekoliko več tveganja, jim dajejo za zgled pogumne Štajerce ali Gorenjce, ki dp novosti niso tako previdni. Toda Črnomaljci se ne dajo. “Smo pa že rajši Belokranjci, pa četudi nekoliko bolj plašni in nezaupljivi, :ot da bi morali biti Gorenjci ali tajerci,” so vsaj enkrat odločni podjetniki. Š' Sprehod po Metliki TRIJE ČLANI pripravljalnega odbora Vinske vigredi so si v Laškem ogledali prireditev Cvetje in pivo, da bi si tam nabrali izkušenj. Po večurnem obisku so se vrnili v Metliko, polni piva, pleskavic in čevapčičev ter trdne odločitve, da bodo nastopale na Vinski vigredi 94 Ukrajinke, dekleta, ki so v Laškem plesala pod šotorom in dvigala temperaturo tamkajšnjim obiskovalcem. !‘To bo bomba!” se je hihital v dlan eden od “izletnikov”, drugi pa mu je zabrusil: “Res bo, ker bo v tem primeru eksplodirala tvoja žena.” NA JUGORJU JE BILA vaška olimpiada, v Gradcu pa tridnevno “poletje s pivom”. V prvi vasi pod Gorjanci so izbrali tudi lepotico prireditve, v Gradcu pa se nikakor niso mogli odločiti, kdo si je zaslužil naziv “mister piva”. Preveč “tre-bušnjakov” se je namreč v treh dneh sprehodilo od šanka do Sanka, prireditelj pa si kiksa ni hotel in ni mogel privoščiti. Spodrsljaj je naredila le vzgojiteljica otroškega vrtca, ki je pred vrati zavoda čakajočega trebušatega možakaija vprašala: “Čakate otroka?” “Ne, to je od piva,” je odvrnil. 31. JULIJA BODO PLESALI na grajskem dvorišču člani folklorne skupine Soča iz kanadskega mesta Hamilton. Gre za otroke Slovencev, živečih v Ontariu, združene v skupini, delujoči v okviru slovenske župnije, sv. Gregoija Velikega. S slovenskimi pesmimi in plesi nastopajo v glavnem po Ontariu, Ouebecu pa tudi po ZDA. Zadnji večji nastop so imeli v Lincolnovem centru v New Yorku, z obiskom v Beli krajini pa se jim bo izpolnila velika želja. /g ®I Trebanjske iveri ) PODJETNIKI - Odbornika Viktorja Tomažina iz Šentruperta je ob sprejemanju odloka o zazidalnem načrtu za urejanje obrtno-podjetniške cone v Šentrupertu spet silno zanimalo, kam neki so izpuhteli številni obrtniki in podjetniki (po nekaterih podatkih jih je 126, po drugih še več - celo 1391), ki so prijavljeni v Šentrupertu. Kraj ima od večine teh zelo malo koristi, podjetniki pa kar precej, saj imajo svojo dejavnost na papirju v Šentrupertu zato, ker je to demografsko ogroženo območje, dejansko pa bolj oplajajo kraje, ker živijo in delajo. PLAKETE - Letos bodo ob občinskem prazniku, kot je dejal podžupan Drago Kotar, izjemoma podelili štiri plakete zaslužnim Tre-banjcem, in sicer Ignaciju Bukovcu, Janezu Gorencu, Božidarju Krištofu in Francu Polanku. Po Kotaijevih besedah je bilo 8 predlogov, eno od meril za podelitev pa je bila tudi starost kandidatov. Odbornika Alojza Metelka je zanimalo, ali je to zato, “ker smo tako stara občina, vsi štirje predlagani občani so namreč upokojenci, ali pa zato, ker se to zadnjič daje”. Metelko je imel pri tem v mislih predvideno reorganizacijo lokalne samouprave in morebitno ustanovitev novih občin. Župan Ciril Pungartnik pa je povedal, da nimajo (toliko različnih?) priznanj kot v drugih občinah. nra IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Gradnja mostu bi bila tvegana Na občini menyo, da je gradnja mostu od starega mestnega jedra do poslovne cone Majer, ki ga predlagajo podjetniki, za sedaj še neutemeljena - Kam gre najemnina ČRNOMELJ - Podjetniki in obrtniki, ki so si ali si še urejajo obratovalnice v podjetniški coni Majer, torej v nekdanji črnomaljski vojašnici, predlagajo, naj bi to cono povezali z mestom z mostom, ki bi ga zgradili od “suhega” mostu. Denar zanj naj bi šel iz najemnine, ki jo plačujejo za najete prostore, želijo pa, da bi čim prej začeli s pripravami idejnega projekta mostu. Na oddelku za družbeni razvoj občinske skupščine pa so prepričani, da za mostovno povezavo med okljukom Majer in starim mestnim jedrom ni dovolj tehtnih razlogov. To svojo ugotovitev utemeljujejo s tem, da je bil do ukinitve vojašnice prostor pod gradom Majer izključen iz vseh urbanističnih načrtov mesta. Ko pa so vojašnico izpraznili, se je najprej zastavilo vprašanje, kaj naj bo na tem prostoru. Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, bi morali v planih občine in republike opredeliti uporabo prostora tudi glede na programske zahteve mesta, potem pa s prostorskim aktom natančneje določiti merila in pogoje za posege v prostor, kar velja tudi za most. Ker je program poslovne cone vsaj za sedaj začasen, zanjo niso potrebni omenjeni dokumenti. Ne bi pa bilo smotrno, da do takrat, ko bo s planskimi in urbanističnimi UREDITEV OB OBRHU METLIKA - Tukajšnji izvršni svet jc sprejel ponudbo Projektivnega ateljeja iz Ljubljane za načrt ureditve doline potoka Obrh. Gre za okrog štiri hektare zemljišč od vodnega zajetja do klavnice. Atelje bo načrt pripravil v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine ter z Vodnogospodarskim podjetjem iz Novega mesta. w v IZŠLA IZLETNIŠKA KARTA BELE KRAJINE BELA KRAJINA - Pred kratkim je v merilu 1 : 50.000 izšla izletniška karta Bele krajine. Poleg zemljevida Bele krajine so v besedi predstavljeni tudi večji kraji v Beli krajini in sosednji Dolenjski, ki so tudi na zemljevidu. Karta, ki je delo Geodetskega zavoda Slovenije, bo gotovo dobrodošel pripomoček vsem, ki bodo krenili po Beli krajini. Res pa je, da v njej ni moč prezreti nekaj večjih ali manjših napak, med drugim tudi te, da napisi na naslovni strani naznanjajo karto v slovenskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku, opisi krajev pa so le v prvih treh. dokumenti natančno določena raba prostora na Majerju, ne bi izkoristili objektov nekdanje vojašnice. Sestanek s strokovnjaki s področja arhitekture in urbanizma je potrdil, da prostor, o katerem pol stoletja ni nihče razmišljal, ne bo mogoče tako kmalu vključiti v mestno strukturo. Ker se takšna priložnost in hkrat izziv v zgodovini mesta pojavi le redko, so predlagali, naj se postopoma in s pomočjo študij na univerzi in na strokovnih ustanovah opredeli uporaba Majeija.Na oddelku za družbeni razvoj menijo, da je gradnja mostu za vse vrste prometa vsaj za sedaj nesmotrna in tvegana, saj je poslovna cona začasen, most pa trajen poseg v prostor. Predvsem pa se za most ne morejo odločiti, preden ne bodo imeli ustreznih urbanističnih dokumentov. Vanje mora biti vključen nov urbanistični načrt mesta ter naravna in kulturna dediščina starega mestnega jedra. In ne nazadnje tudi temeljita prometna študija Zaradi vsega tega, a tudi zato, ker na občini • Glede predloga podjetnikov, naj bi za gradnjo mostu iz starega mestnega jedra do poslovne cone Mgjer namenili denar iz ngjemnin za objekte nekdanje vojašnice, na občini pojasnjujejo, da se najemnine stekajo v republiški proračun. Tako s stavbami kot z zemljo nekdanje JLA namreč razpolaga ministrstvo za obrambo. menijo, da bi pravkar obnovljena prometna povezava mesta z Majerjem preko črnomaljskega “tromostov-ja” morala zadostovati za začasno uporabo podjetniške cone na Majerju, so prepričani, da pobuda obrtnikov in podjetnikov za gradnjo mostu za motorni promet še ne more biti utemeljena. M.B.-J. KANADČANI V BELI KRAJINI METLIKA, ČRNOMELJ -Med dvotedensko turnejo po Sloveniji bo slovenska folklorna skupina “Soča” iz kanadskega Hamiltona gostovala tudi v Beli krajini. 43 članov mlajše in starejše folklorne skupine, od katerih jih skupine “Ivan Navratil”. V soboto, 31. julija, se bodo ob 20,30 v okviru metliških kulturnih prireditev “Pridi zvečer na grad” predstavili na dvorišču metliškega gradu. Ob tej priložnosti bodo izročili metliškemu zdravstvenemu domu denar za nakup ultrazvočnega aparata, ki so ga kanadski Belokranjci zbrali z dobrodelno akcijo. V nedeljo, 1. avgusta, bodo ob 20,30 Kanadčani nastopili s slovenskimi ljudskimi plesi v črnomaljski juijevanjski dragi. Po nastopu bo rajanje z Abadoni. Pokrovitelja bivanja folkloristov v Beli krajini bosta predsednika metliške in črnomaljske občinske skupščine. Da se bodo gostje dobro počutili, pa bodo poleg metliških folkloristov poskrbeli še Glasbena mladina Bele krajine, hotel Lahinja, Beti Metlika in Elek-tromehanika Barič. Budnica turizmu V Črnomlju up^jo, da jim bo uspelo turizem prebuditi iz globokega sna ČRNOMELJ - Tukajšnji izvršni svet je že zgodaj spomladi objavil v časopisju javno povabilo pravnim in fizičnim osebam, da bi v okviru svoje redne dejavnosti opravljali tudi dejavnosti na turističnem področju, kot so izobraževanje, organiziranje, promoviranje, trženje. Žal vabilo pri mnogih očitno ni bilo pravilno razumljeno, saj so se nanj odzvali predvsem nosilci posameznih turističnih dejavnosti, ne pa tisti, ki bi te dejavnosti povezovali, jih promovirali in tržili, kar je bil smisel razpisa. Kljub temu je bil z vabilom cilj dosežen, so menili na razgovoru ob zaključku zbiranja ponudb tisti, ki so v črnomaljski občini na kakršen koli način povezani s turizmom. Enotni so bili, da Bela krajina nujno potrebuje podjetnika ali družbeno podjetje, ki bo profesionalno opravljalo turistično dejavnost. Ker je Bela krajina turistično še dokaj neraziskana in celo zanemarjena, brez tradicije, a z velikimi naravnimi danostmi so prisotni sprejeli nekaj pomembnih nalog. In sicer bodo morali čim prej evidentirati vse za turizem pomembne in razpoložljive dobrine ter obstoječe in še možne nosilce turističnih pro- gramov in pripraviti načrt ures- V ničevanja programov. Zbrali bodo Živijo, kot da ni državne meje S Ne nazadnje pa bodo morali najti tudi primeren prostor za turistično agencijo, ki naj bi na svoja ramena prevzela dobršen del omenjenih nalog. M.B.-J. V KS Slamna vas si najbolj želijo redno preskrbo s pitno vodo - Za vsako delo tudi lasten prispevek • Meja jih ni razdražila s hrvaškimi sosedi SLAMNA VAS - Krajevna skupnost Slamna vas velja z okrog 170 prebivalci za eno manjših v metliški občini. Združuje le dve vasi, Slamno vas in Boldraž. V obeh vaseh je neknj praznih hiš ali takšnih, Id nimajo naslednikov, zraslo pa je tudi precej novih. Po besedah predsednika KS Jožeta Nemaniča z Boldraža se mladi, ki odhnjni0 iz teh dveh vasi, praviloma ne vračajo živet naznj, zato pa so tisti, ki ostanejo, bo (j vztrajni. V slamnovaški krajevni skupnosti ni čistega kmeta, prav tako ni na voljo niti enega samega delovnega mesta. Toda od vsake hiše, kjer imajo za delo sposobne ljudi, je zaposlen vsaj eden, pri skoraj vsaki hiši pa se ukvaijajjo tudi s kmetijstvom. V zadnjem času se poleg vinogradništva vse bolj uveljavlja sadjarstvo. Tako, kot je značilno za vse belokranjske vasi, tudi v Slamni vasi in na Boldražu niso izjema, ko je potrebno urediti različna, za prebi- valce tako pomembna dela. Vaščani so se dogovorili, da občinsko dotacijo vsako leto namenijo eni vasi. “Razumljivo, da tega občinskega denarja ni dovolj za dela v krajevni skupnosti, ampak ga morajo, poleg dela, seveda, vaščani precej potegniti tudi iz lastnih žepov. Pa naj gre za cesto, gasilski dom, telefon, vodovod. Prav slednji nam je največji trn v peti,” pove Nemanič. Problem je v tem, da po vodovodu, ki so ga zgradili ieta 1970, v sušnih mesecih Sanacija, ne izkoriščanje Žolčna polemika na seji trebanjske občinske skupščine bo vsak, “kdorkoli bi hotel nadaljevati posege v Žalostno goro, naletel na žživi zid’”. In tudi zato, ker ga je njegov odbomiški kole-bno kot na prejšnji seji ga Jože Hočevar podprl, da v Mo-predlog dnevnega reda kronogu zahtevajo, da se beseda odobnm razlogov. Od- “izkoriščanje” črta, po izdelanem ureditvenem načrtu pa bo že bolj jasno, ali se da kamnolom v Žalostni gori sanirati brez kakršnekoli dodatne eksploatacije, je Dolenšek TREBNJE - Potrditev skrajšanega zapisnika 21. skupnega zasedanja vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine se je zavlekla podobno kot SO že sam predlog in zaradi podobnih razlogov. Odbornik Marijan Dolenšek je namreč zahteval, naj se iz sklepa zapisnika o peskokopu Žalostna gora črta beseda eksploatacija in naj ostane zgolj besedilo, da ...”naj sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo in Zavod za urbanistično načrtovanje Trebnje vodita postopek za izdelavo ureditvenega načrta za sanacijo (poprej je bila pred to besedo in veznikom žin’ sporna beseda - eksploatacija, op. p.) v skladu z veljavnimi predpisi..." Župan Ciril Pungartnik je rekel, da ne ve, če lahko skupščina zakonito sprejme sklep o prepovedi eksploatacije, a kljub temu so zatem odborniki po polemični razpravi le soglasno sprejeli omenjen sklep. Odbornik Franc Smolič je vprašal, ali ni bil zadnji zbor združenega dela in tudi družbenopolitični zbor pisniku Ibomi-umik točke dnevnega reda o spremembi prostorskega načrta sodeč, prisotna le trojica odbornikov iz zrora KS in peterica iz DPZ. Kdo ima zasluge za tako matematiko in zapisnik, bodo še ugotovili. Kajti po tem zapisniku tudi prejšnji sklep skupščine ne bi mogel dobiti prehodne ocene, da je zakonit, saj naj bi ga večinsko podprlo le 10 odbornikov zbora krajevnih skupnosti. Dolenšek je uvodoma povedal, da mu je predsednik mokronoške lovske družine Franc Hribar naročil, naj pove na skupščini, da ii al devanjih uspel. Župan Pungartnik je predlagal, naj bi sprejeli sklep, da v peskokopu Žalostna gora ne sme biti nobenega izkoriščanja, dokler ne bodo narejene ustrezne listine, ki bi Žalostno goro opredelile kot naravni in kulturni spomenik, Dolenšek je opomnil, da je pri predsedniku trebanjskega izvršnega sveta že tak predlog in da je bil že leta 1984 sprejet sklep o prenehanju izkoriščanje Žalostne gore, ko ie imel tam peskokop še KPD Dob. Predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj je potrdil, da je odlok za začasno razglasitev Žalostne gore za kulturni in naravni spomenik že nared, čakajo le še na načrt krajinske zasnove Žalostne gore. Tudi direktorica Zavoda za urbanistično načrtovanje Vida Sušterčič ni imela nič proti, če se beseda “izkoriščanje” izpusti, kot sta zahtevala tudi odbornik Maijan Uhan in republiški poslanec Alojz Metelko. Polemika se je zaostrila do te mere, da je odbornik Marko Kapus očital predsedniku občinske skupščine, da je edino on trdil, da gre za nov sklep, na kar je župan odvrnil le, da ne gre za to, kaj kdo trdi, ampak kaj je res. Tokrat njegova beseda ni bila zadnja in, kot rečeno, je ostal osamljen. P. PERC a-4' Jože Nemanič priteče kaj malo vode. “Slamna vas, ki je višje ležeča, je še bolj prizadeta kot Boldraž. Žato poleti komaj čakamo dežja. Na srečo ima vsaka hiša še vodnjak, da si lahko pomagamo s kapnico. V načrtih je gradnja tlačnega voda do Bojanjega hriba. Potem, upamo, bo naš problem s pitno vodo rešen,” pripoveduje Nemanič. Ko pa govori o načrtih, se ustavi predvsem pri asfaltiranju vaških poti in obnovi vaške hiše na Boldražu, v kateri je sedaj zbiralnica mleka. Skoraj vse metliške krajevne skupnosti so obmejne, tudi slamnovaška. A Nemanič pravi, da se zaradi meje zanje življenje ni prav nič spremenilo. Res, da se večkrat kot nekdaj skozi njihove vasi peljejo policisti, a se domačini zaradi tega počutijo le še bolj vame. “Sicer pa sami ne zaznamo ilegalnih prebegov v našo državo. Gotovo imejo žilegalci’ drugje boljše možnosti. Še vedno pa se, tako kot nekdaj, skozi Boldraž vozijo bodisi v Slovenijo ali na Hrvaško prebivalci hrvaške Brašljevice, ki so kot v nekakšnem žepu in tudi v druge kraje lastne domovine ne morejo priti drugače kot skozi Slovenijo. Z njimi se še naprej pozdravljamo kot z drugimi sosedi. Skratka, ne občutimo, da v naši sosedščini poteka državna meja,” pove predsednik KS Slamna vas. M. BEZEK-JAKŠE SKD PREDLAGA SPOMENIK POBITIM MED VOJNO IN PO VOJNI TREBNJE - Prvak trebanjskih krščanskih demokratov Franci Smolič in odbornik tukajšnje občinske skupščine je na zadnjem zasedanju vseh treh zborov SO v imenu SKD predlagal, naj bi v občini postavili spominsko obeležje z imeni vseh med vojno in po vojni pobitih, “da bi ob dnevu mrtvih lahko Marijan uoiensek je predlagal, naj občina podpre akcijo, da bi popisali vse med vojno in po vojni pobite, ker da je njegova (občinska) komisija za ugotavljanje množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti “prešibka, zato naj bi določili še izvršni svet” za pomoč. Odbornik Nace Škoda je vprašal, ali naj bi popisali tudi pobite Nemce, Italijane, Hrvate itd. Župan Ciril Pungartnik pa je menil, da kaže proučiti, “ali imamo ustrezno podporo v zakonodaji” za kaj takega. • Novinarji ne ustvarjamo zmede, mi od zmede živimo. (E. Hladnik -Milharčič) V Sentruperčani odprli svoje srce 5. ekološki raziskovalni tabor Šentrupert ’93 uspel tudi zavoljo dobrega sodelovanja domačinov - Do jeseni zbornik, tudi o lanskem taboru, in videofilm o letošnjem delu ŠENTRUPERT - “Etnološki raziskovalni tabor je skušal odkriti našo dediščino - v tem primeru gre seveda za etnološko - letošnjemu taboru pa smo dodali tudi umetnostnozgodovinsko, sqj smo delali umetniškozgodovinsko topografijo trcbelske župnije, kar je prva tovrstna topografija v občini Trebnje. Koliko smo uspeli boste zvedeli kasneje, ker bodo ti podatki zbrani v zborniku, ki bo združeval letošnje raziskave, pa tudi iz lanskega tabora, sty nam lani zaradi finančnih zadreg ni uspelo objaviti tega zbornika,” je povedal trebanjski kulturni in športni delavec Marko Kapus ob zaključku 5. tovrstnega raziskovalnega tabora v Šentrupertu. Tabor, ki je od 12. do 17. julija povezoval ustvarjalna hotenja in raziskovalno žilico 15 udeležencev, zvečine študentk etnologije ljubljanske fakultete, umetnostne zgodovinarke z novomeškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Marinke Dražumerič in že omenjenega organizacijskega vodje tabora Kapusa, je lahko uspel tudi zato, ker je župnišče v Šentrupertu na široko odprlo vrata udeležencem in jim omogočilo takšne bivalne razmere, da so se lahko resnično v celoti posvetili svojemu delu. Zato so se se posebej zahvalili župniku Janezu Vidicu in gospodinji Pepci Slapšak s Homa. Nekaj utrinkov z letošnjega raziskovanja so predstavili krajanom že ob zaključku tabora s predvajanjem dela nekaterih intervjujev s krajani, ki bodo objavljeni v 40-minutnem videofilmu, in z razstavo. Ta je šele začetek raziskovalnega dela, ki ga bodo nadaljevali doma s pripravo člankov, kompletiranjem podatkov, zbranih med obiski pri Šentruperča-nih in okoličanih. Za etnološki videofilm o Šentrupertu sta snemalka Nadja Valentinčič in scenaristka, režiserka in novinarka hkrati - Daša Hribar posneli kar za okrog 9 ur gradiva. Pogumni Nadji je šel za posnetke iz zraka na roko zmajar krškega kluba Krila, ki jo je popeljal s svo- jim motornim zmajem nad čudovito pokrajino Šentruperta in okolice. Na filmu naj bi predstavili mogočno župnijsko cerkev in župnišče, osnovno šolo, Agrostroj, Plasto, kmečko zadrugo Šentrupert, trgovino Orhideja, družini Frelih in Štamcar, zgo- • “Ekološkega raziskovalnega tabora ne bi bilo tudi brez Šentruperčanov in vseh tistih, ki so nam radi posredovali podatke. Srce Šentruperčanov se je odprlo in to nam je omogočilo, da smo zbrali več podatkov, kot bi jih sicer. Pomemben podatek za tak tabor je nedvomno ta, da intelektualni potencial občine Trebnje nenehno odteka. Seveda gre za naše študente, na katere pozabljamo, oni pa na nas. Zato tudi vse bo(j zaostajamo,” je poudaril Kapus. dovino družine Jaki in Lunaček, kmečko družino Cugelj, gostilno Jaklič, dom sester, novo stanovanjsko naselje in študentko Anko Grčar. P. PERC ii m IZ NkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Življenje ob meji postalo že nevzdržno Strah pred zapiranjem - V Kuželj ni ministrov KUŽELJ - Nihče izmed povabljenih ministrov ali njihovih namestnikov (navzoč je bil le predstavnik obrambnega ministrstva), poslanskih skupin državnega zbora (izjema so bili le trije poslanci) se ni odzval povabilu vodstva občinske skupščine in krajanov Kuželja na pogovor o reševanju cestne problematike slovenskih krajev v zgornji Kolpski dolini in njihovega povezovanja z matično državo. Srečanja so se udeležili v glavnem tisti, ki te težave vsak dan občutijo na svoji koži, le redki so prvič slišali o svojevrstnem gordijskem vozlu, ki buri duhove v vaseh, daleč odrinjenih od skrbi države. Potem ko so vsi za to pristojni dali zeleno luč za gradnjo ceste od Petrine do Kuželja po nižinski varianti, so temu nasprotovali v ljubljanskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Stališča tega zavoda kažejo nepoznavanje dejanskega stanja. Višinska varianta, ki jo zagovarjajo predstavniki zavoda, ima po mnenju domačinov vrsto pomanjkljivosti (dražja, težje izvedljiva, v zimskem času težko prometna in nevarna), močneje in bolj vidno posega v naravo. Udeleženci v razpravi so poudarili pomembnost ohranjene narave, vendar se zavedajo, da morajo imeti v tem primeru prednost ljudje, ki so se jim življenjske razmere močno poslabšale. Težave ljudi v vasen ob Kolpi pa je nujno sprejemati tudi s stališča negotovih političnih odnosov v sosednjo Hrvaško. Domačini so se spraševali, kaj se bo zgodilo, če se, denimo jutri, zapre meja. Postali bodo enklava v svoji državi. Nadalje: v sedanjih razmerah je nemogoč nadzor, kontrola državne meje in ukrepanja države, še posebej, ko gre za obrambo. Vse to bo imelo hude posledice za to okolje, ki bo potegnilo krajši konec. Če sporazum s predstavniki zavoda ne bo možen, bo potrebno sprejeti politične odločitve. Zbrane krajane so nekoliko potolažili trije poslanci, ki so demantirali govorice, češ da se Slovenija in Hrvaška na skrivaj dogovarjata glede zamenjave dela Kolpske doline za Piranski zaliv. Strinjali so se tudi z oceno, da so razmere v teh krajih kritične ter da ljudje ne morejo biti v nedogled odvisni od dobre volje slovenskih in hrvaških obmejnih organov. Če pa se v kratkem ne bo storilo nič, imajo krajani, kot trdijo, svojo “varianto”: z lopatami, buldožerji in traktoiji se bodo lotili težkega, a zanje sila koristnega dela. Obljub in vseh mogočih papirjev imajo čez glavo! M. G. pipa presahnila obmejni zapleti se že začenjajo S samoprispevkom, kije d 1 tj S samoprispevkom, kije zdaj usahnil, so v Loškem potoku veliko naredili LOŠKI POTOK - Zadnje petletno obdobje samoprispevka se je končalo junija. Pomembna finančna pipa je ostaja suha tako za občinske, kakor za krajevne investicijske načrte. Kaj se je postorilo v krajevni skupnosti Loški potok in kaj bo v bodoče z načrtovanimi dejavnostmi, smo povprašali Janeza Bambiča, tajnika krajevne skupnosti. “Kot je znano, je bil samoprispevek izglasovan predvsem zaradi obljub po ureditvi telefonije, ki je bila v tistem času skoraj nemogoča, zlasti v nekaterih krajih, med drugim tudi v Loškem potoku. Žal so poznejši dogodki preprečili, da bi načrt investicij v celoti uspel. Del predvidenih del je končan v Ribnici in Sodražici, medtem ko se v Loškem potoku na področju telefonije ni napravilo nič. Nujno pa bi potrebovali vsaj 200 novih priključkov. Te želje so se najbrže odmaknile kar za nekaj let. Imamo pa tudi nekaj uspešnih akcij. ' 1 *' '—*------J—‘--"a v os- ga vrt-predšolskih otrok, dokončana je mrliška vežica, asfaltirali smo nekaj sto metrov lokalnih cest, delno smo financirali TV pretvornik v vasi Retje, v vasi Mali Log pa je pravkar v gradnji, sofinancirali smo šest zbiralnic - hladil- • Žal pa nekateri objekti, zlasti kulturni dom, popolnoma razpadajo. Ta je bil doslej zapisan v vseh načrtih, a iz nerazumljivih razlogov vedno (zavestno) pozabljen. nikov za mleko. Zadovoljivo so urejena odlagališča smeti in zadostno opremljena s kontejneiji. Seveda smo izpeljali še nešteto manj pomembnih akcij, s preostankom denarja iz samoprispevka pa bomo asfaltirali nekaj uličic v zgornjem delu vasi Hrib,” našteva Bambič. A. KOŠMERL Krajevna skupnost Osilnica se je pritožila zavoljo šikaniranja hrvaške policije in nepotrebnih zapletov na hrvaško-slovenski meji - Primeri z vrvjo in prvo pomočjo OSILNICA, BROD NA KOLPI - Pred kratkim smo poročali, da na meji s Hrvaško ne prihaja do večjih zapletov in neprijetnosti, zdaj pa smo zvedeli, da je krajevna skupnost Osilnica, ki je z matično občino Kočevje povezana le po hrvaških cestah, naslovila na občinsko skupščino Kočevje protest, ker prihaja na hrvaških cestah za Osilničane in druge goste na tem območju do raznih neprijetnosti in nepotrebnih zapletov. Na cestnem odseku, ki vodi do Osilnice po hrvaškem ozemlju, so pogoste cestne kontrole. Zaradi same kontrole se avtomobilisti in potniki niti ne bi pritoževali, saj so do te hrvaški policisti upravičeni. Nevšečnost, ki je najbolj pogosta, je ta, da hrvaški policisti zahtevajo od voznika, naj ima v avtu tudi vlečno vrv, ker tako zahtevajo hrvaški predpisi, slovenski pa ne. Kazen, če nimaš vrvi, znaša 800 tolaijev ali 12.000 hrdov. Kaznujejo vsakega. Nič ne pomaga dejstvo, da v sodobnih, evropskih, avtomobilih ni drugega orodja kot ključ za menjavo avtomobilskih koles, v vzhodnih pa res - hkrati z avtom - dobiš, skoraj popolno mehanično orodje (npr. v ruskih). In Hrvaška bi bila rada del IZŠEL JE “SNEŽNIK” Podjetje Snežnik iz Kočevske Reke, ki se ukvaija z gozdarskimi in lesnimi proizvodi, s kmetijskim programom, z gostinsko - turističnimi storitvami in servisnimi storitvami v mehanični delavnici, je izdalo prvo številko internega glasila Snežnik. Urednik Robert Tomazin vidi perspektivo internega glasila v predstavljanju dela podjetja ter v pogledu v prihodnost in tendence razvoja podjetja. V prvi številki je predstavljeno gozdarstvo, obširno pa je opredeljen tudi izven-gozdni prostor na območju podjetja Snežnik. Prikazani so cilji poslovnih enot kmetijstva in lesne predelave, razgrnjena pa je tudi urbanistična ureditev Kočevske Reke. Zelena stran v glasilu pa je namenjena pisanju o tem, kako bi svoje okolje ohranili, oz. ga še izboljšali. w Pravična odškodnina za zemljo? Kar 112 (od skupno 145) vlog oz. zahtev za denacionalizacijo oz vrnitev kmetijskih zemljišč in gozdov v sevniški občini - V Sloveniji ni enotnih meril za odškodnino SEVNICA • Sevniška občina ni na repu med slovenskimi občinami po odstotku rešenih vlog v postopku denacionalizacije, kot bi lahko sklepali po kritikah o domnevni počasnosti sevniških občinaijev, temveč je celo med uspešnejšimi. Glede na republiko so Sevničani prejeli 0,45 odst. vlog, rešili pa 0,85 odst, kar je blizu dvakrat več. Od 57 popolnih vlog so jih samo v zadpjem obdobju rešili 23 ali 40 odst. Pri pristojnem občinskem upravnem organu so doslej prejeli skupno 145 vlog za denacionalizacijo, večina, kar 112 vlog, pa se nanaša na vrnitev kmetijskih zemljišč in gozdov. V okviru teh zahtev je treba reševati tudi vrnitev stavb (zidanic in kozolcev), v nekaterih primerih pa tudi celotnih kmečkih gospodarstev; 23 zahtev se nanaša na vzpostavitev lastninske pravice na zazidanih in nezazidanih mestnih zemljiščih, dve zahtevi na vrnitev premičnin oz. določitev odškodnine za odvzete premičnine, v osmih primerih pa upravičenci zahtevajo vrnitev hiš in poslovnih prostorov; 39 nepopolnih vlog zaenkrat niso mogli obravnavati, ker zvečine vlagatelji niso priložili zemljiškoknjižnih izpiskov. Od 106 popolnih zahtevkov so ugodili 33 vlagateljem, katerim so premičnine vrnili v trajno last in posest, v treh primerih pa so v njihovo korist vzpostavili lastninsko pravico. Skupno so vrnili blizu 462 ha gozdov in 21 ha kmetijske zemlje. Vlogo Marte Murko za vrnitev valjčnega mlina v Sevnici so odstopili krajevno pristojnemu občinskemu sekretariatu za družbenoekonomski razvoj v Celju. Ker pa v številnih primerih zahtevam upravičencev za vrnitev v naravi ne bo mogoče ugoditi, bo v teh primerih po besedah sekretarja občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Jožeta Kolarja potrebno določiti odškodnino. Določitev pa je vprašljiva, ker so premoženjskopravnim referentom in Evrope, posluje pa po rusko. Temeljito ti pregledajo tudi škatlo s prvo pomočjo, in če ti v njej kaj manjka, je spet takoj kazen. To velja tudi za zdravnika, ki ima s seboj vedno v svoji zdravniški torbi vse za nudenje prve pomoči, manjka pa mu v avtomobilskem kompletu prve pomoči kakšna malenkost. Posebno tarifo zaračunavajo hrvaški policisti za prevoz lovskega orožja prek meje. Znaša 12.000 hrdov. Lovci na območju Osilnice morajo večkrat prek meje in vsakič morajo plačati to tarifo. Seveda lovci pričakujejo, da bodo ta denar (ki ga imajo za kavcijo) dobili vrnjen ob ponovnem prehodu meje. Pa ni tako. Čeprav orožja ne izvažajo, ampak ga iz Slovenije v Slovenijo (prek Hrvaške, ker drugje ni ceste) le prepeljejo, morajo Hrvatom plačati to takso. • O vsem tem in še drugem govori pritožba krajevne skupnosti Osilnica občinski skupščini Kočevje, ki naj bi o tem obvestila pristojne republiške organe. Ti pa naj bi s pristojnimi hrvaškimi organi uredili, da do takih in podobnih nepotrebnih zapletov na tem območju ne bi več prihajalo. Znano je, da na Hrvaškem primanjkuje denarja, vendar tako zaračunavanje ni v duhu dobrih sosedskih odnosov. Še posebno pa bi ga morale preprečevati uradne hrvaške oblasti, saj v nekaterih primerih hrvaški policisti za izterjano kazen niti ne izstavijo [»trdila, kar lahko pomeni, da kasirajo za svoj žep. J. K. MNOŽICA NA OSLOVSKI NOČI - Tako kot so organizatorji pričakovali, se je minulo soboto od zgodnjih popoldanskih ur proti Mozlju pri Kočevju valila dolga kolona osebnih avtomobilov, ki so okoli 10. ure zvečer '‘prekrili" cesto 2 km proti Kočevju. Na prireditvenem prostoru med cerkvijo in šolo se je tlačila skoraj 3.000-glava množica radovednežev na 12. tradicionalni Oslovski noči Zbrane je zabaval Pop De-sign, poleg tega ansambla pa sta nastopila tudi radio Ga-ga s Sašo Hribarjem in vse bolj priljubljeni narodni ansambel Alč in Micka. Poleg številnih zanimivih nagrad in točk v programu, ki so bile nenavadne, a zanimive, je tudi tokrat glavni zadetek bil osel Gostitelji so se potrudili in so tega štirinožca kupili v Zbiljah pri Medvodah. Enajst mesecev starega Miha je odpeljal novi lastnik Peter Logar, upokojeni direktor Tek-stilane. Barvni TV sprejemnik je zadel komaj 7-letni Rok Rijavec. Poleg teh dveh so pripravili še številne druge nagrade. Glavni sponzor prireditve je bilo podjetje Pemoz iz Kočevja. ZANIMIVA PRIREDITEV- Obiskovalci, med njimi je bilo zlasti veliko malčkov, si je v soboto in nedeljo ogledalo zanimivo letalsko prireditev na letališču Požar ob novomeški cesti v Kočevju. Tukaj so se namreč zbrali številni lastniki motornih zmajev, ultra lahkih letal, modelarji in celo padalci. Pestro dogajanje na letališču pa so povezovale kočevske mažoretke. Letalski miting je povsem uspel in kaze, da bo ta športna zvrst kaj kmalu pridobila vse večje število privržencev tudi v mestu ob Rinži. (Foto: Milan Glavonjič) referentom za kmetijstvo na republiškem seminarju povedali, da bodo odškodnine določali v taki višini, kot so veljale cene za taka zemljišča ob • Premoženjsko-pravna referentka na sevniški občini Eva Špan nam je v ponedeljek povedala, da bi ngj republika določila enotna merila, da bi upravičenci v Sevnici ali na Gorenjskem dobili enako odškodnino za zemljišče iste kulture in bonitetnega razreda. Če to ni mogoče, ngj bi enotna merila veljala vsgj v okviru katastrskih okrajev, čeprav bo imela sevniška občina tudi v tem primeru velike težave, ker se razprostira deloma tudi na območju katastrskih okrajev Brežice, Krško, Vransko-Laško, Trbovlje in Planina. njihovem podržavljenju. Take cene bo zelo težko ugotoviti, še težje pa bodo določiti enotna merila med občinami. P. P. ZDAJ “URBANI” NA PRAH RIBNICA - Pred kratkim so v ribniškem ITPP pričeli s proizvodnjo in prodajo gasilnih aparatov na prah v velikosti 3,6 in 9 kilogramov. Po besedah Andreja Mateta, direktorja podjetja, so letos v primerjavi z enakim obdobjem lam povečali izvoz in proizvodnjo. Z manjšim številom delavcev (med tem časom so nekatere upokojili, ne odpustili) so povečali tudi proizvodnjo. Podjetje je do zdaj največ prodajalo žične tkanine in plastiko in sicer v številne evropske gospodarsko razvite dežele pa tudi v Argentino in Brazilijo. Gasilski aparati, imenovali so jih “urban”, bodo seveda zadovoljevali potrebe domačih kupcev. Glede na skrčeno tržišče bodo kar 70 odst. izvažali, predvsem v Nemčijo in Italijo. V kratkem naj bi dobili izvozne certifikate. 100 LET KOČEVSKE ŽELEZNIŠKE PROGE KOČEVJE - Pred dvema letoma sta častitljivo stoletnico obstoja praznovali kamniška in savinjska proga, letos pa slavi ta visoki jubilej kočevska proga. Slovenske železnice v sodelovanju z občinami in krajani Šmarja-Sap, Grosuplja, Ribnice in Kočevja pripravljajo za soboto, 25. septembra, slovesnosti ob vsej progi od Ljubljane do Kočevja. Gospodinjska pomoč na domu vse bolj iskana Center za socialno delo ima podporo vlade TRŽIŠKI GASILCI VABIJO TRŽIŠČE - Gasilsko društvo Tržišče priredi v soboto, 31. julija ob 20. uri veliko vrtno veselico na šolskem igrišču v Tržišču. Postregli vam bomo z jedmi z žara in dobro malkovško kapljico. Pripravili bomo tudi bogat srečelov, ob prijetnih zvokih ansambla Nagelj pa se boste lahko vrteli dolgo v noč. Vsi pa ste lepo povabljeni v Tržišče že ob 19. uri istega dne, ko bomo svečano prevzeli avtocisterno, ki smo jo s skupnimi močmi nabavili in obnovili. m J. SEVNICA - Center za socialno delo v Sevnicijjzvaja javna dela -gospodinjsko pomOČ že od leta 1990. Po besedah direktoija Centra za socialno delo Franca Kiosa zelo dobro sodeluje s patronažno službo sev-niškega zdravstvenega doma, saj se redno medsebojno obveščajo o razmerah na terenu. Lani so skušali to družbeno koristno delo razširiti še na širšo okolico Sevnice in druge krajevne skupnosti v občini. Zato je center poslal krajevnim organizacijam Rdečega križa in krajevnim skupnostim svoj predlog programa za opravljanje gospodinjske pomoči. Na ponudbo centra sta se odzvali boštanjska in loška krajevna skupnost ter Društvo invalidov Sevnica. Ob obiskih občanov, za katere so predlagali pomoč, so našli drugačne rešitve, kot je, denimo, sosedska pomoč, nekateri pa pomoči še niso potrebovali. Ti občani so želeli le, da bi jih večkrat obiskali socialni delavci in patronažna služba. Ker kaže, da je potreb po gospodinjski pomoči še več, je sevniški izvršni svet ob obravnavi poročila o teh javnih delih dal centru podporo, da po potrebi in na osnovi programa, ki so ga izdelali v centru v začetku leta in ga je vlada že potrdila, razširi to dejavnost in vanjo vključi še nove delavce. • Pri nudizmu najbolj i ni, za katere bi bilo moti to, da se slačijo takšni, za katere bi i bolje, da bi ostali oblečeni. (Grote) • Spomin izgublja moč, če ga ne urimo. (Cicero) • Nekateri karieristi si pri skoku v višino pomagajo s palico. (Toti list) (15fobne iz Kočevja^ ERIK PREDRAG - V scenarij proslave 50. obletnice zasedanja zbora odposlancev - posamezniki mu že oporekajo legitimnost - ki bo 2. oktobra v Kočevju, je bilo eno mesto rezervirano tudi za nadaijenega domačega pianista Erika Šuleija, učenca znanega moskovskega Konservatorija Čajkovskega. Glede na to, da bo Erik v času proslave v Moskvi, so člani odbora menili, da bi bilo za organizatoije velik strošek, če bi Erik priletel iz Moskve za deset minut nastopa. Raje so se odločili, da za “domačo” točko poiščejo nekoga drugega. Torej, razpis je še vedno odprt! ŠE GOVORICE - V mestu ob Rinži krožijo govorice, da se načrtno lotevajo rušenja spomenika žrtvam NOB, ki stoji v bližini Name. To ni res, je zatrjeval Nace Karničnik, predsednik OOZZB NOB, in dodal, da ga skušajo z majhnimi sredstvi, ki so jih dobili iz občinskega proračuna, delno obnoviti. Spomenik je načel zob časa in je potreben generalne obnove. Bil je [»stavljen leta 1953 ob 10. obletnici zasedanja kočevskega zbora in ga 40 let niso obnavljali. Sredstva za obnovo pa bodo morali poiskati v občini, ki je tudi do zdaj plačevala popravila. GOTENICA - Tudi prebivalci kra: jevne skupnosti Kočevska Reka, ki jih jc okoli 700, so končno lahko videli zaklonišče v Gotenici, ki je bilo prvič pokazano javnosti (novinarjem) pred dvema letoma. To se jc zgodilo minulo soboto 3. julija, ko jc ta objekt obiskalo med 8. in 13. uro več skupin Kočevske Reke. Ribniški zobotrebci) TEŽAVEN ODSTREL - Letos bodo imeli ribniški lovci pravico, da ustrelijo eno divjo mačko in v jesenskem terminu enega medveda. Na vsakih devet uplenjenih divjih prašičev imajo pravico do odstrela enega dve- ali večletnega meijasca. Do konca leta imajo pravico odstreliti 18 lanščakov in črva dve- ali večletna divja prašiča. Ker je bil uplenjen tretji starejši divji prašič, so upleni-telja dali v disciplinski postopek. Inozemski lovski gostje so uplenili 3 srnjake, domači lovci pa 9. Po planu imajo za odstrel 30 dve- in večletnih trofejnih srnjakov in 23 lanščakov gumbarjev. Skupaj je plan odstrela 150 srnjadi, toda marsikdo se sprašuje, ali ga bodo dosegli. KOLIKO STANE KABELSKA TV? - Vse kaže, da se bo v jeseni tudi Ribnica vključila v kabelski TV sistem. Celo poletje poteka akcija zbiranja mnenj naročnikov oz. občanov o smiselnosti tega projekta. Kot kažejo prvi izidi, je odziv občanov še kar dober in obstaja interes med njimi. Če bo vse potekalo po načrtih, naj bi že oktobra začeli s priključitvijo stolpnic na Prijateljevem trgu in Trgu Veljka Vlahoviča. Cena priključka v stolpnici znaša 300 mark, v individualnih hišah pa 700 mark. Hkrati poteka tudi akcija za dograditev kanala A. ( Sevniški paberki SODNIKI - Nedeljska mednarodna gorska hitrostna dirka “Sevnica 93 - TOP RACING” na 3700 m progi Impoljca - Studenec, ki jo je odprl predsednik zelo številnega častnega odbora Igor Umek, slovenski minister za promet in zveze, je tudi po mnenju temovalcev iz 7 držav zelo lepo uspela. Veselje številnih domačinov, med okrog 6000 gledalci, ki so navijali pretežno za najhitrejšega Sevničana Sama Valanta pa tudi za Janka Rezca, Damjana Žičkaija in Rajka Starmana, je bilo na koncu močno skaljeno, ko so po tehničnem pregledu sodniki diskvalificirali Valanta, češ, da je njegov nissan 4 mm Sunny GTI R prenizek. Je bila ta pomanjkljivost posledica Valantovega trka na sobotnem uradnem treningu, po katerem so mehaniki in ostali iz njegove ekipe skoraj vso noč krpali avtomobil, da bi ga usposobili za dirko? Prav pa bi bilo, ko sodniki in redarji (okrog 50), ki so bili zvečine iz bele Ljubljane, enako dosledni tudi do gledalcev na sami progi, kjer so se nekateri obnašali kot purmam, (menda tudi od piva), ki naj bi prišli kmetavzarjem odkrivat Ameriko. Sevničani Ljubljančanov te dni niso le gostili, temveč naj bi AK West Olimpiji plačal še 16.200 mark za pomoč pri izvedbi dirke! NAPOVEDOVALCA - Če so že omenjeni Ljubljančani delovali naduto, sta bila pa zato uradna napovedovalca dirke, Radečan na startu in Brežičan na cilju, toliko bolj prikupna gledalcem, oz. poslušalcem. Predsednik organizacijskega komiteja omenjene dirke Brane Busar je imel srečno roko, ko je izbral Matjaža Hana za prvega uradnega spikerja. Matjaž je imel na startu v vroči nedelji ob prevajalki in pomočnici Nataši Okrajšek dosti potrpljenja za nekoliko preveč zgovornega kolega na cilju na isti frekvenci. 6 DOLENJSKI UST j Krške novice KONKRETNO - Novinarji so ugotavljali, da je poročilo Osartove misije za tisk preveč splošno. Alfred Železnik je še po zaključeni tiskovni konferenci z besedami dokazoval, kako bi bilo treba o ugotovitvah pregleda v NEK poročati bolj konkretno. Tisti trenutek, ko je najbolj iskal primemo besedo, s katero bi pokazal, kaj je mislil, ga je poklical kolega s televizije. Prosil ga je, naj mu pridrži luč. To je bilo povsem konkretno. SKRITI SPIZ - Posavci se ne morejo sprijazniti s tem, da Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja noče odpreti svoje enote v Krškem, ki bo po vsej verjetnosti središče upravnega okraja. To bi bil Potem edini okraj brez take enote. Posavci bodo še naprej vztrajali, saj ne vetjamejo, da se enota ne bi splačala, še posebej zato ne, ker vedo, na kakšen način je skupnost preverjala upravičenost enote. Preči časom je namreč za poskus odprla pisarno v Krškem, v katerem je delala neka ženska. O tem niso nikogar obvestili. Ker strank v pisarno, za katero ni nihče vedel, ni bilo veliko, je skupnost sklepala, da enota ni smiselna. OVNOVSKA - Krška občina se še vedno ne more otresti posledic zaradi celoletnega slabega dela, blokirane skupščine, sporov, prepirov, padca standarda, razkroja gospodarstva in še česa. Dela ima veliko, zmedo še večjo. V času, ko se ne vidi iz lastnih težav, ko po mnogih merilih zaostaja za sosedama, sta ga ravno ti dve “določili” za center okraja. Krško na to svojo funkcijo, za katero se je dolga leta potegovalo, sploh ni Pripravljeno. Zato se Brežicam in Sevničani zaman ozirajo po ovnu, za katerim bi capljali kot ovce. Oven je trenutno brez rogov, brez volne, da ne omenjamo še kakšnih vitalnejših delov. PODPORA - Brežiška vlada veijetno niti sama ne ve, kako velikega zaveznika ima v krajevni skupnosti Velika Dolina. Le kdo ji more biti večji zaveznik kot tisti, ki poskrbi, da ostane kak tolar več v občinski blagajni. Krajani Velike Doline kar ne morejo razumeti, od kod taka odločenost za podporo Občinarjem. Sami so malo bolj lokalpatriotski. Vsak večer, ko jim usahnejo pipe, ker živijo v pomanjkanju vode, in vsako jutro, ko čakajo, da se bodo spet lahko umili, si želijo, da bi tudi v njihovo vas pripeljali vsaj kakšno cisterno vode. Pa se ne zgodi nič takega. POSKUSNO - Nekateri kopalci se gredo samo enkrat zapeljat po novem akvaganu v čateških Termah. Pravijo, da jih preveč premetava, drgne po telesu in na nekem delu tudi pošteno butne ob steno. Menda mnogi odnesejo od tam buške in odrgnine. V Termah pravijo, da nimajo informacij o nepredvidenih posledicah spustov. Menda pa se bo isno i nas dogodku pravočasno obvestili. MODEL - Ni še dolgo tega, kar so v nekaterih mestih poskusili z ležečimi policaji omejiti hitrost avtomobilov. Gre za izbokline, ki jih na vsakih nekaj metrov namestijo na cesto, tako da voznika mine vsaka želja po hitri vožnji. Podobno se dogaja tudi na cesti Novo mesto -Obrežje. Tu sicer uniformirani ljudje bolj prežijo ob cesti kot na cesti, zato pa so (na to nas je opozorila novinarska kolegica z belokranjskega konca) na cestišču ležeče poli- posieaican spusiov. ivicnua pa se o v kratkem eden od gospodov poskusn le spustil proti vodi. Upamo, da na bodo o tem dogodku pravočasn čajke. Izum je preprost: luknja pri luknji, avto pa gor in dol. Če bi Dolenjci in Posavci znali posbrbeti za primemo promocijo, bi idejo o policajkah lahko še komu prodali. Tako pa bodo še lep čas ostale tam. Menda do leta 2000 ali še čez. V času od 10. do 21. julija so v brežiški porodnišnici rodile: Karmen Starc iz Brestanice - Andraža, Danica Pereč iz Leskovca - Žiga, Ivanka Lukša iz Kraja Gornjega - Katarino, Dušanka Omerzel iz Starega Grada - Marijo, Mirica Iljaš iz Slo-gonskega - Denisa, Simona Mlakar iz Artič - Klemena, Andreja Zapla-tič z Jesenic - Patricijo, Olga Burja s Kalc-Naklega - Andreja, Simona Šulc z Osredka - Matica, Vesna Borko z Bizeljskega - Dajano, Terezija Pegam iz Brežic - Valerijo, Jožica Radej iz Sremiča - Branka, Tatjana Plevnik iz Cerkelj - Mihaela, Veronika Fink iz Brežic - Lariso, Erika Koprivnik iz Leskovca -Tilna, Alenka Tihole iz Sevnice -Niko in Antonija Kranjc z Vinjega Vrha - Klavdijo. Čestitamo! • Ni je večje sreče od tuje nesreče. (E. H. - Milharčič) IZ NNŠIH OBČIN MrvjfVl ilikiiM IZ NKŠIH OBČIN Razpad sveta ni konec sveta Je pa neumnost Če bi bile posavske občine bolj enotne, bi lahko v slovenskem prostoru dosegle vsaj malo. Tako za zdaj ne dosežejo skoraj nič. V zadnjem času se spet malo pogosteje sestaja Svet posavskih občin, organ, v katerem so vodilni ljudje in predstavniki vseh treh občin. Čeprav se skupne težave kopičijo, svet le stežka doseže sklepčnost. Na zadnji, spet nesklepčni seji so predstavniki brežiške, krške in sevniške občine imeli pred sabo celo vrsto nujnih zadev -od cest in lokalne samouprave do razvoja regije in še česa. Ostali so pravzaprav nemočni, ker niso mogli sklepati. Zastonj pa na seji le niso sedeli, povedali so si, kar so si imeli povedati in slednjič prišli do odrešilne misli Ugotovili so namreč, da je neenotnost, nenehna napetost in naporno usklajevanje pravzaprav nekaj najbolj normalnega in je sestavni del njihovega dela. Kaj bi pomenilo, če bi razpustili svet posavskih občin, kot so v najbolj pesimističnih trenutkih razmišljali nekateri? Samo to, da bi morali začeti znova, saj brez povezanega dela tudi v bodoče ne bo šlo. Na koncu koncev seje Sveta posavskih občin niso nič drugega kot sestanki vodstev treh občin. Če se jim reče svet ali kako drugače, niti ni pomembno. Bolj nujno je, da v Posavju preverijo, ali je delo, kakršnega jim predpisuje statut, lahko dovolj učinkovito ali pa bi bilo treba nemara kaj spremeniti in poenostaviti. B. D.-G. PRAZNIK KS CATEZ ČATEŽ - Gostitelji letošnjega krajevnega praznovanja so bili vaščani Čerine, generalni pokrovitelj prireditve pa VGP Novo mesto, ki ima svoj obrat na Čatežu. Kulturni program so popestrile recitatorke Simona, Barbara in Katarina ter moški pevski zbor pod vodstvom Ignaca Slakonje. Preteklo soboto so na svečani seji skupščine krajevne skupnosti podelili tri priznanja: župniku Jožetu Packu, poveljniku gasilske enote Martinu Tomšetu in zaslužnemu krajanu Matjanu Komočaiju. V imenu KS je spregovoril član sveta Jože Avšič, ki je orisal delo v kraju in nakazal težave, ki pestijo krajane iz leta v leto. Povedal je, da kraj močno občuti, da je jugjužne občine, saj ima kopico nerešenih zadev: vodovod, telefon, avtobusna postajališča, cestna signalizacija. V nedeljo so pripravili tradicionalne vaške igre, na katerih je zmagala ekipa Sobenje vasi. Ob tej priložnosti je krajanom spregovoril gost prireditve, poslanec državnega zbora Marjan Šetinc. FANIKA ZANIUK E Na vrat na nos v novo ureditev? Posavske pripombe na pomai\jkljivo zakonodajo o lokalni samoupravi - Obravnava naj se sočasno z zakoni o državni upravi, javnih financah in prostoru POSAVJE - V Posavju so oblikovali pripombe na zakon o lokalni samoupravi. Prepričani so namreč, da iz sedanjega osnutka zakona ni mogoče dobiti nikakršne predstave o tem, kako naj bi delovali in se povezovali lokalna samouprava in državna uprava ter kako naj bi izvedli prehod k novi ureditvi. Ugotavljajo, da niti tisti, ki se več ukvarjajo s tem vprašanjem, ne vedo, kako in kaj, kaj šele, da bi bodočo ureditev poznala vodstva krajevnih skupnosti ali celo občani, ki mg bi se navsezadnje z referendumi odločali za nove občine. Kljub temu se s postopkom za sprejemanje nove zakonodaje o lokalni samoupravi hiti, menda zaradi nujnosti novih lokalnih volitev. Lokalna samouprava je kar naprej vprašljiva, kot da bi bil ravno od tega zakona odvisen obstoj države, medtem pa drugi zakoni zaostajajo. Tako na primer zakonodaja s področja državne uprave, javnih financ in prostorske zakonodaje, ki bi morala, tako vsaj menijo Posavci, nastajati sočasno s tisto o lokalni samoupravi. Vse kaže, da bo zakon zdaj zdaj v parlamentu in tudi poslanci izražajo občutke, da bo gladko sprejet ne glede na to, kakšno zmedo bo prinesel v lokalne skupnosti. Na posvetih predstavnikov slovenskih občin in tudi na drugih sejah je redno slišati, kako Za pasje dni je najboljša voda Za konec tedna seje v bazenih čateške termalne riviere namakalo 8.000 kopalcev -Gosti iz vse Slovenije že nadomestili nekdaj številne hrvaške obiskovalce ČATEŽ OB SAVI - Sredi turistične sezone je v Termah zelo živo, saj imajo vsak dan povprečno 3.000 gostov, od tega 500 hotelskih in 2.500 gostov v kampu. Kamp je tako bolj zaseden, kot so načrtovali za julij, zato upajo, da se bo tako dober obisk nadaljeval tudi do konca avgusta. Slabše je z gosti v hotelih, kjer pogrešajo predvsem tujce. Čeprav so pred začetkom sezone optimistično napovedovali, da bo v hotelih kaka petina tujih gostov, se jim napoved ne uresničuje. Ugotavljajo, da so očitno le preblizu meje s Hrvaško in da ni skoraj nobenega tranzitnega TERME NAMESTO MORJA - Letos je še bolj opazno^ da si mnogi ne morejo več privoščiti dopusta. Termalna riviera na Čatežu je zato ob vročih dneh kar preveč polna. Vsi, ki radi zaplavate in se želite izogniti drenja, se odpravite na kopanje raje med tednom. (Foto: B. D.-G.) prometa, na katerega so včasih smeli računati. Domačih gostov je doslej približno za 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. 'Poleg že omenjenih 3.000 redno nastanjenih gostov se na termalni rivieri vsak dan zabava in namaka v topli termalni vodi najmanj še enkrat toliko zunanjih kopalcev. Minulo soboto in nedeljo jih je bilo vsakič okrog 3.500. Vse več gostov prihaja ob vikendih ne le iz bližnjega krškega in novomeškega območja, ampak tudi iz območja Ljubljane, Kranja in Postojne. Ti kopalci so tako že skoraj v celoti pokrili izpad nekdaj zelo množičnih hrvaških kopalcev. Terme Čatež nudijo marsikaj, česar nobeno bližnje kopališče na celini ne more ponuditi. Parkirnega prostora je dovolj, vendar je treba plačati 70 tolaijev parkirnine. Vstopnina za celodnevno kopanje v bazenu znaša 350 tolarjev za odrasle in 250 za otroke. Prodajajo tudi vikend karte, ki veljajo dva dni in stanejo 400 tolaijev za odrasle in 300 za otroke. Pred kratkim so potešili tudi jezo tistih, ki prihajajo na kopanje samo popoldne - uvedli so popoldansko vstopnico, za katero je treba odšteti 250 tolaijev. Vstop na kopališče je za marsikoga Jeseni v Brežicah sejem obrti Obrtna zbornica Brežice pripravlja predstavitev obrti in podjetništva - Iščejo nova tržišča - Če se bo prireditev obnesla, bi jo radi ponovili BREŽICE - Obrt in podjetništvo brežiške občine si še nista dobro opomogla od izgube hrvaškega tržišča, na katero sta bila neposredno vezana. V obrtni zbornici so se zato odločili, da od 22. do 24. oktobra letos pripravijo sejem obrti in podjetništva. Po uspeli razstavi obrti pred 9 leti bo to prva prireditev te vrste. V občini je trenutno okrog 950 obrtnikov in zasebnih podjetnikov. Število obrtnikov je padlo na račun porasta števila podjetnikov, vendar Ida Križanec, sekretarka Obrtne zbornice Brežice, kljub temu ugotavlja, da je s sicer tradicionalno razvito obrtjo v občini nekaj narobe. Po drugih zbornicah namreč narašča poleg podjetništva tudi število obrtnikov. “Kar nam je vzela meja, je treba nadomestiti z drugimi tržišči, zato se morata brežiška obrt in podjetništvo primemo predstaviti,” pravi predsednik zbornice Franc Bratanič. Sejem bo v novi športni dvorani pri OŠ Brežice, kjer bodo razstavljalcem lahko ponudili okrog 600 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Poskrbeli bodo tudi za primemo gostinsko ponudbo in za različne obsejemske dejavnosti, kot so posveti in okrogle mize. Brežiški obrtniki in podjetniki so že prejeli vprašalnike o morebitnem sodelovanju na sejmu, poleg tega pa zbornica zbira prijave tudi na terenu. Organizatoiji bodo dali seveda prednost razstavljalcem iz domače občine, čeprav je že zdaj, ko je bila v Obrtniku objavljena samo vest o sejmu, veliko zanimanja iz vse Slovenije. V zbornici so se obrnili po nasvete k posebnemu podjetju za organizacijo sejmov. Ocenjujejo, da bo letošnji sejem stal 40.000 nemških mark. Nekaj sredstev bo zbornica prispevala sama iz članarine obrtnikov, zato bodo ti lahko najeli prostor po nižji ceni. Občina Brežice je doslej neprijetno presenečenje, saj je možen le s posebno kartico, ki odpre ozek prehod. To, da tako onemogočijo prehod “švercerjem” je gostom povsem jasno, malo težje jm razumejo, zakaj tako ozki prehodi, skozi katere se nato morajo prebijati skupaj z goro krame za cel dan. V hladilnih torbah in cekarjih namreč običajno prenašajo tudi hrano in pijačo. Ne zato, ker se okrog bazenov ne bi dalo kaj kupiti. Kdor zmore, lahko kaj poje v piceriji in gril restavraciji ob vhodu, ali gre na kosilo v samopostrežno restavracijo, ki stane od 300 do 600 tolarjev, odvisno od tega, s čim si zadovoljen. Nekateri si kupijo samo krompirček, kremno rezino ali sadje na stojnici. Pred stojnicami s sladoledom so nenehne vrste. Ker kepica stane 40 tolarjev, si marsikateri mali pre-računljivež raje za 30 tolaijev privošči vožnjo po akvaganu. Sladoled dobi tudi drugod, medtem ko predrzne vožnje proti vodi ni vsak dan. Najraje se drenjajo pri “starem” akvaganu, medtem ko ob letos odprtem ni take gneče. Mnogim se je zameril, ker so pri vožnji že staknili kako buško ali odrgnino. B. D.-G. država načrtno centralizira odločanje, tudi s pomočjo drobljenja na občine. Kljub temu, vsaj v Posavju, ni zaznati kakšnih aktivnosti, s katerimi bi poskušali občanom prikazati, kaj jih čaka. Kaže, da se vodstva občin nočejo iti v take akcije, ker sodijo, da bi jih vnaprej obtožili, kako se bojijo za svoje stolčke in privilegije. Ni rečeno, da ravno na to, do konca sprto in razdeljeno javnost, računa tudi država. Ko bodo občine razpadle, bo namreč lahko krojila njihovo usodo po svoje. Po mnenju posavskega poslanca v državnem zboru Braneta Janca bi se morali Posavci zavzeti, da bi odločanje o tako slabo pripravljenem zakonu odložili. Predlagane rešitve o premoženju in financiranju občin sistemu lokalne samouprave ne dajejo samostojnosti, temveč ga celo podrejajo državi. Kaj pomaga občinam samostojnost, če bi razpolagale le z minimalnimi lastnimi viri financiranja? Zato Posavci zahtevajo, naj zakonodaja jasno opredeli za lastne vire občin dohodnino ali vsaj njen pretežni • Posavci o poza tj njo še na pretiran državni nadzor nad lokalno samoupravo, ki ji jem(je še bistvo - samoupravo. Predlagajo, iuy država nadzira le zakonitosti poslovanja, medtem ko naj morebitne spore med občino in državo rešile sodišče. Motijo jih tudi neurejena razmeija in ppistoj-nosti med upravnimi okraji in pokrajinami ter mnogo prekratki roki za prehod v novi sistem. Urejanje medsebojnih premoženjskih razmerij med občinami bo za zdaj praktično nemogoče, saj še niso končani procesi denacionalizacije, lastninjenja podjetij in oblikovanja javnih podjetij. del ter poleg tega še del prometnega davka, ki se pobira na območju občin. Tudi sami predlagatelji sedanje zakonodaje ne prikrivajo, da bodo neenakopravnost in razlike med bogatimi in revnimi občinami v bodoče na ta način še večje. K temu bo prispevalo tudi dejstvo, da občine brez jamstva države ne bodo mogle najemati kreditov. B. DUŠIČ-GORNIK s—i ist* Franc Bratanič Ida Križanec pokazala veliko razumevanje za tako prireditev, zato upajo, da se bo odločila za pokroviteljstvo, saj ima na razfiolago sredstva za promocijo občine. Sejem pa gotovo je priložnost za promocijo in še za kaj več. Organizatorji so k sodelovanju povabili banke, zavarovalnice, nekatera večja podjetja, Turistično zvezo Slovenije in Terme Čatež, pomoč pa so jim obljubili v ministrstvu za gospodarstvo in Obrtni zbornici Slovenije. Želijo si, da bi jim uspelo • Pred organizatoiji je vsekakor veliko trdega dela, saj morajo prireditev finančno kriti s prodajo prostora in s pokrovitelji. Sejem bo zares uspešen šele potem, če bodo razstavljala in dejavnost v celoti imeli od prireditve neposredno korišt. Morda vsem na enem samem sejmu ne bo uspelo, zato bi bilo še toliko več vredno, če bi sejem postal tradicionalen, vsaj na vsaki dve leti. In še nekaj. Obrtne zbornice iz Posavja bodo letos prvič skupno nastopile na obrtnem sejmu v Celju. Morda tako povezovanje vendarle kaže, da bomo v Posavju ali tudi na širšem Dolenjskem dobili sejem, na katerem se bo malo gospodarstvo tega območja lahko učinkovito predstavljalo. na ogled sejma pripeljati obiskovalce iz vse Slovenije in morda še koga iz sosednjih držav - Hrvaške, Italije in Avstrije. B. DUŠIČ-GORNIK To ni bila navadna noč V Kostanjevici pustna povorka, okrašeni čolni in še k^j KOSTANJEVICA - Letošnja Kostanjeviška noč se je začela v soboto proti 20. uri s povorko pustnih skupin po ulicah Kostanjevice. V njej so se predstavili Pustje iz Liga, Koranti iz Markovec, Lavfarji iz Cerknega in kostanjeviški Šelmarji. Čeprav je pustno povorko spremljalo kar lepo število ljudi, je Kostanjevica zaživela šele kako uro pozneje, ko so se maškare vračale z obhoda po mestu. Na kostanjeviškem kopališču so še za dneva prikazali, kako se pelje čoln s pomočjo ladijskega vijaka, ki ga je ravno na valovih Krke preizkušal njegov izumitelj Josef Ressel. Ko se je zmračilo, je množica obiskovalcev pozdravila prihod domiselno okrašenih &>lnov, ki se niso le obložili s svetili in lampijoni, ampak so prikazovali tudi dogodke ali posredovali sporočila iz vsakdanjega življenja. Pisani čolni so v temi spremljali osrednje plovilo, t.j. splav, na katerem so se na veselični prostor na otoku skupaj z godbo pripeljali Šelmarji. Iztovorili so svoj top in druge pripomočke, nato pa pred množico molili, da bi bilo ta večer dovolj jedače, pijače in veselja ter otvorili veselico. S tem pa zanimivih dogodkov te noči še ni bilo konec. Zaplesala so še dekleta domače plesne skupine, razglasili in nagradili so najlepše okrašeni čoln ter ob polnoči pripravili še ognjemet. Obiskovalce, ki so povsem napolnili veselični prostor, je zabaval ansambel Kara- » van’s. B. D.-G. m PRIŠLI SO ŠELMARJI - Kostanjeviška pustna skupina se je na veselični prostor pripeljala s splavom. Resda splavarji sprva niso zadeli pravega prehoda pod mostom, zato pa je bilo po njihovem prilwdu, ko se je zares začela veselica, še toliko bolj zabavno. (Foto: B. D.-G.) Št. 30 (2293) 29. julija 1993 DOLENJSKI LIST kultura in izobra- ževanje BAJČEVA SPET RAZSTAVLJA DOLENJSKE TOPLICE - V torek je bila v velikem salonu Zdraviliškega doma v Dolenjskih Toplicah odprta razstava slik Novomeščanke Danje Bajc. Nekaj razstavljenih del je prenesenih z razstave v Šmarjeških Toplicah, nekaj pa je novih. Gre predvsem za dolenjske pokrajinske motive in za slike dolenjskih arhitekturnih značilnosti, ki vse bolj izginjajo - hramov, skednjev, kozolcev itd. Razstava bo predvidoma odprta do 5. avgusta. • Pragmatizem je prazna slama in puhlica nadutosti političnih strank. (Šeligo) • Živeti v nasprotju z lastno pametjo je najbolj neznosno izmed vseh stanj. (Tolstoj) f | je s petjem popularnih jazzovskih skladb očarala številno občinstvo na dvorišču metliškega grada. Na kliviaturi jo je spremljal novomeščan Marko Boh, na bas kitari Blaž Jurjevič in na Bobnih Marko Juvan. (Foto: T. Jakše) “Kako lep je ta svet!” Jazz pevka Mia Žnidarič privabila veliko Metličanov METLIKA - Druga metliška poletna kulturna prireditev “Pridite zvečer na grad” je lepo uspela Tokrat je bilo prirediteljem naklonjeno tudi vreme,, zato je bil nastop jazz pevke Mie Žnidarič, tako kot je bilo predvideno v prijetnem ambientu velikega grajskega dvorišča, ki so ga Metlicam domala vsega napolnili. Mia Žnidarič, po rodu Mariborčanka, ki živi v Ljubljani, je s prepevanjem jazzovskih evergreenov publiko zagotovo očarala. “Rada pojem vse lepe skladbe, zlasti tiste otožne, žalostne,” je o svojem petju po nastopu povedala Mia, ki je malo prej na s ploskanjem izraženo željo po podaljšku zapela še prekmursko narodno Zorelo je žito. Na klavia- turi jo je pri tej pesmi spremljal samo Novomeščan Marko Boh. Marko že nekaj časa igra v Miinem ansamblu, ki jo spremlja na njenih nastopih. V njem sta še Blaž Jufjevič na bas kitari in Marko Juvan na bobnih. S petjem se Mia Žnidarič ukvarja štiri leta in je to zdaj tudi njen poklic. Njen glas poznamo že iz slovenskega celovečernega filma Babica potuje na jug, saj ga je posodila glavni igralki, posnela je že eno kaseto z naslovom Kako lep je ta svet, na kateri so pesmi pete v slovenščini in angleščini, eno malo CD ploščo z istim naslovom, na katerih so pesmi v slovenščini, ter eno veliko CD ploščo z naslovom I’ts just lučk. T. J. Pustne like bi morali zaščititi Tudi zato si bodo med drugim prizadevala Skupščina pustnih skupin Slovenije, ki so jo v soboto ustanovili v Kostanjevici - 4 skupine na 2. srečanju KOSTANJEVICA - Pustje Iz Liga pri Novi Gorici, laufaiji iz Cerknega, koranti in orači iz Markovec ter kostapjeviškl šelmarji so preteklo soboto ustanovili skupščino pustnih skupin Slovenije. Ideja o tem, da bi se pustne skupine, ki še uspešno ohrapjrgo stare pustne običaje, na nek način povezale, se je porodila na lanskoletnem prvem srečanju pustnih skupin Slovenije, ki je bilo prav tako kot letošivje v Kostanjevici na Krki. Drugo srečanje pustnih skupin Slovenije so priredili v sklopu tradicionalne Kostanjeviške noči. Skupine so predstavile svoje delo in načrte za naprej ter imenovale svoje predstavnike v organ, ki bo vodil skupščino pustnih skupin. Pri delu naj bi poleg njih sodelovali še strokovnjaki s tega področja. Kot so povedali na srečanju, je etnolog Janez Bogataj že obljubil svojo pomoč v obliki mentorstva. Zakaj skupščina pustnih skupin? Mile Kuplenik iz kostanjeviškega društva je predlog obrazložil takole: “Saj smo zagnani in delamo vsak po svoje, a morda zavijemo kdaj tudi v smer, ki ni v etnološkem duhu.” Pustne skupine so nato določile naloge, ki naj bi jih njihovo združenje uresničevalo. Še naprej bodo seveda ohranjali pustne šege in običaje v svojih domačih krajih, prenašali tradicijo na mlade rodove, si prizadevali oživljati tradicionalne skupine, katerih delo je v zadnjem času zamrlo, organizirali strokovna predavanja in si s skupnim nastopom zagotovili več uspeha še na drugih področjih. Tako naj bi družno lažje prišli do strokovnega usposabljanja vsaj vodilnih lju- MASKE SREDI POLETJA - Štiri slovenske pustne skupine so po družabnem popoldnevu, ko so se med sabo pomerile v igrah na vodi, sodelovale tudi v tradicionalni šelmarski povorki po Kostanjevici in se predstavile še na Kostanjeviški noči. Na sliki Tastar in Tastara iz Cerknega. (Foto: B. D.-G.) di v skupinah, do finančnih sredstev za svoje delo, clo turističnega prospekta pustnih skupin in do pravne zaščite slovenskih pustnih likov. Udeleženci srečanja so namreč menili, da se leti prepogosto izrabljajo v komercialne in velikokrat neokusne namene. Zavzeli so se, da bi se pustni liki prikazovali v svojem avtohtonem okolju, ne pa da se prenašajo na karnevale v velikih mestih. Skupščina pustnih skupin se bo sestajala najmanj dvakrat letno. Da bi nastopali navzven čimbolj enotno, bodo o ustanovitvi združenja obvestili javnost in hkrati tudi vse ostale skupine, za katere vedo, da obstajajo, a niso sodelovale na ustanovnem zboru. Krški župan Danilo Sitarje predlagal skupščini, naj pošlje poziv ministrstvu za gospodarstvo (odseku za turizem), Turistični zvezi Slovenije in kulturnemu ministrstvu, da bi jim priskočili na pomoč pri izobraževanju, strokovnih ekskurzijah in pri navezovanju stikov s podobnimi skupinami v tujini. B. DUŠIČ-GORNIK Gledališka skupina “Sončnica” Uspeh metliške folklore Belokranjska promoega Slovenije v Franciji brez pomoči države • Povabila za prihodi\je leto METLIKA - Ob lanskem gostovanju na festivalu na nemško- francoski meji so člani metliške folklorne skupine “Ivan Navratil” dobili povabilo vodje folklorne skupine iz francoskega Charbonniera na letošnji folklorni festival v njihovem kraju. Metličani so se vabilu odzvali, bivanje od 8. do 18. julija pa so v Franciji izkoristili za številne nastope ne le v Charbonnierju, ampak tudi v drugih krajih. Tako se je 36 plesalcev in tamburašev najprej predstavilo na festivalu evropske folklore v Argentonu, poleg njih pa še folkloristi iz Slovaške, Portugalske in Francije. 14. julija, na francoski državni praznik, so v Charbonnieru pripravili velik folklorni festival, poleg domačinov in Matjaž Rus Belokranjcev pa so na njem zapeli in zaplesali še folkloristi iz Španije, Peruja, Kolumbije, Mehike, Gambije. “Navratilova” so pesmi in plese iz vse Bele krajine v metliški, bo-janski in poljanski narodni noši predstavili tudi na štiridnevnem festivalu svetovne folklore v Amber-tu. Tam se jih je zbrala kar pisana druščina, od Čerkezov, Kitajcev, Grkov, Špancev, Belgijcev in Kanadčanov do Slovakov, Rusov, Italijanov, Paragvajcev, Estoncev, Latvijcev in seveda Francozov. Tri celovečerne nastope so imeli Metličani tudi v manjših krajih v okolici Clermont-Ferranda. Kot je povedal dolgoletni tamburaš pri metliški folklorni skupini Matjaž Rus, je bilo njihovo gostovanje v Franciji, Meki za folklorne skupine iz vsega sveta, zelo uspešno. Med te uspehe štejejo tudi precej ponudb za gostovanja v prihodnjem poletju. “Presenetilo nas je, da se je ob naših nastopih zbralo po nekaj tisoč ljudi, ki niso skrivali svojega navdušenja. To je bila za nas velika nagrada/ pravi Rus, ki ne pozabi omeniti, da jim slovenska država, kljub temu da so jo kot edini Slovenci dostojno zastopali na francoskih folklornih festivalih, za to ni namenila niti tolarja. Denar so si prihranili od nastopov iz preteklih let in dotacije iz občinskega proračuna, nekaj pa so primaknila še belokranjska podjetja. M.B.-J. Predstava vsko leto DOLENJSKE TOPLICE - Pred dvema letoma, malo pred kulturnim praznikom, se je na OŠ Dolenjske Toplice zbrala skupina otrok, ki jih zanima gledališče. Prvo delo, ki so ga naštudirali, je bila dramatizacija zgodbe “Zrcalce”, s katero so se predstavili otrokom in staršem svoje sole in vrtca. Ker je bilo zanimanje za gledališko delo med otroki veliko, so se pričeli sestajati enkrat tedensko, skupini pa so dali ime “Sončnica”. Za besedilo, kostume in sceno poskrbijo sami, glasbeni krožek, ki ga vodi Alenka Novak (Orffov instrumentarij), pa za glasbeno spremljavo. V preteklem šolskem letu je bila skupina zelo aktivna, raj je z igro Svetlane Makarovič “Škrat Kuzma dobi nagrado” razveselila veliko otrok. Z njo je gostovala v vrtcih in šolah v Vavti vasi, Birčni vasi, na Senovem ter doma v Dolenjskih Toplicah. Odzvali so se tudi na natečaj ZKO Slovenije za srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin v Murski Soboti in bili kot prizadevna skupina tja tudi povabljeni. To je otrokom pomenilo veliko priznanje in spodbudo. Tridnevno udeležbo na srečanju so omogočili starši in vodstvo šole. Cilj srečanja je bil spoznati se in sodelovati med sabo, spoznati gledališče in pridobiti nove izkušnje. Rezultat srečanja je bilo tudi gostovanje v Izoli. Za prihodnje šolsko leto pripravlja otroška gledališka skupina “Sončnica” predstavo “Žogica Nogica”, s katero se bo okoli novega leta predstavila domačemu občinstvu pa tudi drugod, če bo povabljena v goste. DARJA MR VAR mentorica OŠ Dolenjske Toplice ČETRTEK, 29. VII. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.10 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 1035 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.25 TEDENSKI IZBOR 11.25 MEDNARODNI MLADINSKI PEV-SKI FESTIVAL 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, 25/52 12.30 ANSAMBEL NIKA ZAJCA 13.00 POROČILA 16.00 OBISKI, ponovitev 1730 OTROŠKI PROGRAM: SNORČKI, amer. risana serija, 4/11 18.00 DNEVNIK 1 18.10 KRONIKA kanadska dok. serija 1835 ŽE VESTE? 19.10 RISANKA 1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 TV NOCOJ 20.10 ŽARIŠČE 20.40 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška naniz., 8/13 2130 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA 2240 NOVOPEČENI PRINC Z BEL-AIRA 7. epizoda amer. naniz. 23.05 L0VEJ0Y, angl. naniz., 6/11 SLOVENIJA I 15.15 - 22.40 Teletekst 1530 Video strani - 16.05 Tedenski izbor: Milar-eo - vojna za fižolovo njivo (amer. film); 18.00 Sova (ponovitev): Ribicija (amer. naniz. 2/6); 18.25 Lovejov (amer. naniz., 5/11) - 19.20 TV nocoj • 1930 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Poslovna borza - 20.10 Stol (angl. dok. oddaja) • 20.40 Umetniški večer: Kurt Vonnegut (dokumentarec o življenju in delu pisatelja) - 21.40 Znanost in resnica: Zemljemerstvo (amer. znanstvena serija, 3/6) PETEK, 30. VII. SLOVENIJA 1 9.15 - 1.25 TELETEKST 930 VIDEOSTRANI 10.00 TEDENSKI IZBOR 10.00 LEGENDE SVETA 6/9 10.25 MOŽ Z ZLATO ROKO, amer. film 1225 ZE VESTE? 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 POSLOVNA BORZA ponovitev 13.15 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 1725 ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade 18.00 DNEVNIK 1 18.10 STOL ponovitev angl. dok. oddaje 18.40 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI 19.15 RISANKA 1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 2030 TOLPA COLA YOUNGERJA IN JESSE-JA JAMESA amer’ 61® 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2230 SOVA 22.30 LOVEJOY, angl. naniz., 7/11 23.25 CIKLUS FILMOV P. DE BROCA: CARTOUCHE, franc.-italij. film SLOVENIJA 2 16.45 - 1,10 Teletekst 17.00 Video strani -17.10 Tedenski izbor Gozdarska hiša Faikenau (nemška naniz., 8/13); 18.00 Sova (ponovitev) - 19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Tisočletje (amer. dok. serija, 4/10) - 21.10 Intervju: Igor Bavčar - 22.10 Zenova izpoved (TV priredba gledal, predstave SNG Trst) - 0.10 Kristjani: Krščansko cesarstvo (angl. dok. serija, 2/13) SOBOTA, 31. VII. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.35 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 1030 TEDENSKI IZBOR: 1030 RADOVEDNI TAČEK 10.40 LISICA ZVITOREPKA 1055 SNORČKI, amer. risana naniz, 4/11 1120 OTROCI ŠIRNEGA SVETA amer. dok. naniz, 5/26 11.40 ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade 12.10 ZGODBE IZ SKOUKE 13.00 POROGU 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK 13.45 INTERVJU: IGOR BAVČAR 16.25 TOLPA COU YOUNGERJA IN JESSE-JA JAMESA ponovitev amer. filma 18.00 DNEVNIK 1 18.10 BROOKLYNSKl MOST, amer. naniz, 2/12 1835 DIVJI SVET ŽIVALI, 12. del angl. poljud-noznan. serije 19.00 RISANKA 19.14 ŽREBANJE 3 x 3 1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 2030 /(GODBA O PLAVAJOČEM GLEDAUŠ- 2130 UUBEZEN DA LJUBEZEN NE, II. epizoda amer. naniz 2155 TERRA MYSTIKA 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2240 SOVA- GWENDOUNE, franc, film SLOVENIJA I 14.45 • 24.00 Teletekst 15.00 Video strani - 15.20 Tedenski izbor: Trio Orlando; 16.35 Sova (ponovitev): Lovejoy (angl. naniz, 7/11); 1730 Cutlus filmov P. de Broca: Cartouche (franc.-italij. film) - 19.20 TV nocoj -1930 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Studio Citv • 21.10 Vrzi kovanec (avstral. nadalj, 2/4) • 2200 Sobotna noč: Trinajsto prase z gosti; 22.30 Nočni videomeh NEDELJA, 1. VIII. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.25 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.15 OTROŠKI PROGRAM 10.15 ŽIV ŽAV, ponovitev 11.05 HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, 21/26 1130 OBZORJA DUHA 12.00 GLASBA IN PLESI SVETA 1230 TRETJI POLETNI VIDEOMEH 13.00 POROGU 13.05 VRANEC, amer. film 15.20 TISOČLETJE, ponovitev amer. dok. serije, 4/10 16.20 IŠČEM POMOČ ŠIFRA: MOŠKI, amer. film 18.00 DNEVNIK 1 18.10 SPLOŠNA PRAKSA, avstral. naniz, 7/11 19.00 RISANKA 19.20 LOTO 1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 2030 NEDEUSKIH 60 21.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 2/15 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA UUBEZEN DO LIDIJE, angl. nadalj, LOVEJOY, angl. naniz, 8/11 SLOVENIJA 2 15.45 - 23.05 Teletekst 16.00 Video strani - 16.25 Tedenski izbor Ognjeno drevje Thike (angl. nadalj, 1/7); 17.15 Zgodba o plavajočem gledališču - 18.10 Športna nedelja ■ 1930 Dnevnik 2 vreme, šport - 20.00 Alpe-Donava-Jadran - 20.40 Jesus uuist Superstar (amer. film) - 22.25 Športni pregled PONEDELJEK, 2. VIL SLOVENIJA 1 10.45 - 0.15 TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 1130 TEDENSKI IZBOR 1130 LEGENDE SVETA, 12.00 DIVJI SVET ŽIVAU, 12/15 12.25 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI 13.00 POROČ1U 13.05 TEDENSKI IZBOR ALPE-DONAVA-JADRAN ŠPORTNI PREGLED 14.05 VIDEOSTRANI 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 DNEVNIK 1 18.10 DOBER DAN, KOROŠKA 18.40 UNIVERZITETNI RAZGLEDI 19.10 RISANKA 1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 DOSJE 2055 OMIZJE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA SO LETA MINILA, angl. naniz, 9/13 LOVEJOY, angl. naniz, 9/11 SLOVENIJA 2 14.45 - 23.10 Teletekst 15.00 Video strani -15.20 Tedenski izbor: Forum, Utrip, Zrcalo tedna, Obzorja duha, Nedeljskih 60, (ponovitve); 17.05 Ljubezen da, ljubezen ne (11. epizoda) - 17.30 Sova (ponovitev): Ljubezen do Lidije (angl. nadalj, 5/13); 18.25 Lovejoy (angl. naniz, 8/11) • 19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Sedma steza - 20.30 Eden za vse (ponovitev nemške drame) - 21.25 Tuja znanstvena oddaja - 21.55 On the live side TOREK, 3. Vffl. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.10 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 1035 TEDENSKI IZBOR 1035 SREČNI PRINC, lutkovna igrica, 2/3 1050 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET 11.00 UNIVERZITETNI RAZGLEDI 1130 TUJA ZNANSTVENA ODDAJA 12.05 EDEN ZA VSE, nemška drama 13.00 POROČIU 15.15 TEDENSKI IZBOR 15.15 SOBOTNA NOČ 15.45 NOČNI VIDEOMEH 17.05 SEDMA STEZA 17.25 OTROŠKI PROGRAM HUCKLEBERRY FINN, 22/26 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PORABSKJ UTRINKI 18.35 IZ ŽIVUENJA ZA ŽIVUENJE DA NE BI BOLELO 19.10 RISANKA 1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.45 MAGUA IN MODA 21.40 KRONIKA, 15. del kanadske dok. serije 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2235 SOVA ALO, ALO, angl. naniz, 22. epizoda LOVEJOY, angl. naniz, 10/11 SLOVENIJA 2 16.45 - 2355 Teletekst 17.00 Video strani - 17.15 Tedenski izbor: Dosje - 1755 Sova (ponovitev): So leta minila (angl. naniz, 9/13); 18.25 Lovcioy (angl. naniz, 9/11) • 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Modžcjcvska (poljska nadalj, 1/7) - 21.30 Videošpon - 22.10 Svet poroča SREDA, 4. VIII. SLOVENIJA 1 10.15 - 0.25 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.45 TEDENSKI IZBOR 10.45 SAFARI, češka nadalj, 1/13 11.15 VIDEOŠPON 1155 IZ ŽIVUENJA ZA ŽIVUENJE 1230 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 2/15 13.00 POROČIU 13.05 VIDEOSTRANI 16.35 MODŽEJEVSKA, ponovitev poljske nadalj, 1/7 18.00 DNEVNIK 1 18.10 SVET POROČA 18.45 ANALITIČNA MEHANIKA, amer. izobraž. serija, 26/52 19.15 RISANKA 1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 2035 FILM TEDNA FAHRENHEIT 451, angl. film 2230 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 77 44 SOVA RIBICUA, amer. naniz, 3/6 LOVEJOY, angl. naniz, 11/11 SLOVENIJA 2 14.15 - 2355 Teletekst Opomba: 20.10 Zuerich: mednarodni atletski miting 14.30 Video strani - 15.00 Tedenski izbor: Magija in moda; 15.50 Omizje • 17.05 Sova (ponovitev): Alo, alo; 17.35 Lovejoy (angl. naniz, 10/11) -1830 Otroški program - 19.20 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda ENCIJAN NA LOVRENCU NARAVNI SPOMENIK SEVNICA - Sevniška občinska skupščina jc z odlokom razglasila rastišče kluzijevega svišča na Lovrencu za botanični naravni spomenik. To rastišče, na katerem se je ohranila ta vrsta encijana v razmeroma velikem številu primerkov še iz zadnje ledene dobe, postaja vse bolj ogroženo. Temeljni vzrok ogrožanja planinskega cvetja na teh nadmorskih višinah jc spremenjena raba travnatih površin, ki so bili nekoč pašniki in so jih kosili le enkrat letno. Opustitev paše in košnje, razlaga predlagatelj odloka, sekretar sekretariata za družbene dejavnosti in občo upravo Jože Maurer, so povzročile zaraščanje teh površin z gozdom, v današnjih časih pa so takšni planinski travniki ogroženi zaradi stremljenja, da bi povečali pridelavo živinske krme z intenzivnim gnojenjem. Encijan ogrožajo tudi obiskovalci. • Strpnost je najbolj junaška krepost prav zato, ker navzven ni v ničemer junaška. (Leopardi) • Zla beseda rani bolj kot oster meč. (Portugalski pregovor) OLAsmje tivum-M Na sobotni glasbeni pogovor v oddaji Glasba je življenje bom povabila predsednika državnega sveta dr. Ivana Kristana. Gospod Kriš- kim slovenskih predsednikov. Kučan, Drnovšek, Rigelnik in Kristan so tan je eden izmed štirih ključnih pred Rige nedvomno vodilni slovenskih kvartet in Kristan pravi, da so ubran kvartet. Naša poletna nagradna igra Sola dobiva vse močnejši odmev. Prejšnji teden je žreb dve majici namenil tudi Beti Radež iz Novega mesta. Vse sodelujoče opozaijamo na kon- čno žrebanje konec avgusta, glavna nag-ada pa je potovanje v Špa- nijo. Glasba je življenje je naslov naše oddaje. Kaj pa so o glasbi in življenju izjavili veliki možje glasbenega sveta? Ženske so prav gotovo glasba življenja (Richard Wagner). Tudi smrt je glasba (Duke El-lington). Smeh je glasba življenja (sir William Osler). Brez glasbe bi bilo življenje zmota (Friederich Nietzsche). Glasbeni pozdrav! Simona H,O Zgodovina novomeške občine je tudi zgodovina boja za pitno vodo. Kdor tega ne verjame, ta ne ve za krajevno skupnost brez vodovoda. Ne ve za jezo Podgorcev in Krajinčanov, ki čakajo ob suhih vodovodnih pipah. Ne ve za že bolj ali manj pozabljen sestanek v Leskovcu pri Brusnicah, na katerem je pred leti občinsko vodstvo obljubilo, da bo dalo narediti vodovod v to vas. Ne ve za to, da v nekatere predele novomeške občine v teh dneh kot tudi prejšnja leta ob tem času dobesedno dan in noč vozijo vodo. Ne ve konec koncev za tepež, do katerega je prišlo 20. julija ob vodnem zbiralniku v Gornjem Kamenju pri Novem mestu. Priča - in več kot to - tepeža je bil Slavko Bašelj iz Gorenjega Kamenja. Dan po dogodku je pripovedoval tako: “Sinoči je skupina krajanov iz Dolenjega Kamenja nasilno s krampi odpirala ključavnico na vodnem zbiralniku na Lazah. Ko sem opazil njihovo namero, sem jim prinesel ključ, da bi vrata odprli, kot je treba. Rekel sem jim, da ne bi smeli odpirati na silo. Ko sem ob tem ponudil ključ, mi je eden iz skupine rekel, naj se umaknem, češ da me bo drugače ubil. Tisti trenutek je že zamahnil s krampom. Odskočil sem in hip za tem sem že dobil po obrazu udarec s revnimi kleščami. Ko sem krvav ležal na tleh, je eden iz skupine spet skočil nadme s krampom.” “Urezal se je z britvico” Dogajanje spominja na napeto kriminalko z dobro igralsko zasedbo, kjer podivjana tolpa odlično odigra svojo vlogo nasilneža. Toda dogodek na Lazah žal ni igra. Da gre za resnico, je pričala tudi podoba Bašljevega obraza. Bašija smo v sredo, torej dan po dogodku, našli na delovnem mestu z obvezano brado. Bil je vznemiijen in bržda tudi prestrašen spričo vsega, kar je doživel prejšnji večer. Torkov tepež na Lazah, kjer se je sedmerica znašala nad enim človekom, je prišel na ušesa tudi policiji. V uradnem poročilu organov pregona so do četrtka, ko nastaja ta sestavek, vpisali naslednje: S. B. je omenjenega dne opazil skupino občanov iz Dolenjega Kamenja, ki je šla proti rezervoaiju. Sel je za njimi m opazil, da so člani omenjene skupine nasilno odprli vrata rezervoarja. Ko je S. B. vprašal F. S., zakaj so razbili ključavnico, je prišlo do prepira in S. B. je padel po bregu. Je torej padec po bregu povzročil rano na bradi Slavka Bašija? Ker je bilo v sredo videti, da je Bašljevo rano oskrbela vajena roka, smo vprašali v novomeško bolnišnico, če so imeli z njo opraviti oni in če torej vedo; kje jo je imenovani dobil. V ordinaciji dr. Smodeia so potrdili, da so tisti večer sprejeli poškodovanega Bašija. Prejel je nekaj šivov na bradi in injekcijo proti zastrupitvi. Zdravniški izvid navaja, da je Bašelj ranjen, ker ga je pretepla znana oseba. Kakšna je resnica o torkovem nasilju v Gorenjem Kamenju? Je Bašelj zadevo napihnil ali je policiji ostalo še skoraj dva dni po dogodku marsikaj prikritega? Dejstvo je, da Bašljeva izpoved o grenki torkovi izkušnji razen pri medijih ni naletele na pričakovano pozornost. Človeku z razbitim obrazom nekateri niso verjeli, ko je rekel, da jo je skupil s kleščami. Tovrstni dvom je povsem upravičen, kajti korenjaki so po svoje razložili stvari. skupine so rekli policiji, da sem se urezal pri britju in sem krvav zaradi tega. Trdili so, da sem prišel k njim s papirčkom na porezani bradi. Pomenljivo so rekli, naj drugič bolj pazim, ko se brijem.” Da je roka Franca Sajeta - bil je kolovodja delno podivjane sedmerice - razbila obraz Slavku BaŠlju, je kljub vsem okoliščinam malce presenetljivo. Mar ni bil tepež precej nevsakdanji, če o njem ranjeni inženir Bašelj pravi takole: “Po mojem je to poskus naklepnega uboja. Ne gre samo za to, da so udarili mene, pač pa tudi za to, da so grozili, da bodo ubili mojo družino!” Ali ni dosti neobičajno, da je šest ljudi neprizadeto opazovalo, kako je sedmi iz njihove skupine fizično obračunaval s človekom? Kot da nasilje postaja vrednota. Tako se zdi tudi spričo nekaterih drugih dogodkov. Pred časom so v Kališovcu strahovali novinarje, ker so prišli poročat o domnevni gradnji odlagališča za radioaktivne odpadke. Ko so se nedavno pogovaijli v Sevnici o plinovodu, je eden od občinskih poslancev zagrozil, da bo v Sevnici Kališovec, če to jesen v mestu ne bo obratoval plinovod. Grožnje s smrtjo v Gorenjem Kamenju, oklofutani novinaiji in grožnja s Kališovcem - ali vse to ne kaže, da tudi Slovenija ubira pot nasilja? Toda zakaj nasilje? Udariš, kogar dosežeš Tudi v pravkar omenjenih primerih ima zakaj svoj zato. Sevničani grozijo, ker so upravičeno neučakani glede plina. Kališovčani so se znesli nad nekom na dosegu roke, ker se je oblast delala, kot da Kališovec in njegovi ljudje sploh ne obstajajo in da lahko vladne službe meni nič tebi nič nanosijo radioaktivno kramo po mili volji v bližino vasi. V Gorenjem Kamenju jim je v torek prekipelo, ker imajo zares dovolj svojega vsako poletje suhega vaškega vodovoda in zadosti odgovorov, da za boljši vodovod ni ne denaija ne pravih izvirov. Zato so za klešče v bradi in za duh Kališovca sokrivi vladarji sodobne politične države, ki mogoče res ljubijo .človeštvo, a jim ni mar za človeka. Slovenci so svojim prejšnjim vladarjem za tako brezbrižnost pogosto pogledali skozi prste. Toda danes, ko na svetu domnevno doživlja renesanso humanizem in ko je hkrati kri že manj vredna kot voda, je vsakršnega odpuščanja tudi v podalpski idiliki vse manj in so mnogi pripravljeni seči za svoj prav tudi po meču in ognju. Voda bo ali je ne bo? Toda vrnimo se k vodi, ki je bila razlog za nemir v Gorenjem Kamenju. O tem, afi je voda v vaškem rezervoaiju, ali je ni, menda tečejo v tistih krajih polemike že dalj časa. Dolenje Kamenje dolži Gorenje, da privija neki ventil in s tem zapira vodo Dolnjemu Kamenju. Domnevno, a nikakor dokazano Pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je policaja napisala ovadbo zoper 31-letnega F. S. iz Dolnjega Kamenja. V ovadbi piše, da je F. S. storil kaznivo dej a rje lahke telesne poškodbe, ker je s kleščami udaril po bradi S. B. iz Gorijega Kamenja. Hidrogeološke raziskave v okolici Gorenjega Kamenja. zapiranje vode je med vzroki za prepir v vasi omenila tudi novomeška policija. Ob natančnem razmisleku bi lahko rekli, da je bil dobro nameijeni udarec s kleščami, ki ga je prejel Slavko Bašelj, namenjen Komunali Novo mesto in njenim pokroviteljem. Ti so namreč odgovorni, če bodo občani lahko pili tudi vodo. Medtem ko je Komunala marsikje vzorno uredila vodovode, jo ponekod to opravilo še pred njo. Da pridejo na vrsto za vodovod, čakajo tudi na območju Kamenja. Inž. Jože Bašelj, v Komunali poverjen za razvoj vo-dooskrbe, pravi, da komunalno podjetje opravlja načrtne hidrogeološke raziskave vodnih virov v občini. Med drugim z vrtanjem prav ta čas išče vodo tudi v Gorenjem Kamenju in iz te vrtine naj bi po pričakovanjih v prihodnje prejemal vodo na širši predel; gre za načrt o vodooskrbi celotnega območja Trške gore. MARTIN LUZAR Slavko Bašelj protitočna obramba Pri domačiji Železnikovih na Vrhu nad Boštanjem, na enem izmed 129 strelnih mest protitočne obrambe, razmeščenih po vsej Sloveniji, je ljubljansko podjetje Pumex predstavnikom več ministrstev, zavodov in novinarjem uspešno predstavilo izstrelitev protitočne rakete MTT 9 makedonskega proizvajalca Temko-Makpetrol in prototip lansetjev za izstreljevanje raket, delo slovenskih podjetij Viktor in Valter. Skoraj meter dolga in poltretji kilogram težka raketa je z začetno hitrostjo 65 metrov na sekundo švignila visoko po oblake, na višini okrog 7500 metrov raztrosila reagens, to je 400 gramov srebrovega jodida. Po približno devetih sekundah je -bilo zaslišati ponoven pok. Raketa se je sama uničila, da ne bi morebiti ob ponovnem padcu na zemljo povračila kakšne nevšečnosti, predvsem požar, za kar v zadnjem času v kar nekaj primerih dolžijo zastarele protitočne rakete. In kot da bi bilo vse domenjeno “z onim zgoraj”, je že čez nekaj minut po uspešni demonstraciji začelo rahlo deževati. Iz tega oblaka že ne bo toče, so se smejali zadovoljni domačini. Gostje so na hitro zvrnili še kozarček dobre domače kapljice, s katero so postregli prijazni Železnikovi, in brž oddrveli v bližnje Gostišče Dolinšek. Predstavniki Pumexa, d.o.o., katerega vodilni možje so Dolenjci iz sevniške občine, so na srečanju s predstavniki ministrstev za kmetijstvo in gozdarstvo, za notranje zadeve in za obrambo želeli predvsem dobiti zagotovilo, da se bo država oz. pristojno ministrstvo opredelilo za sistem obrambe pred točo in pravočasno zagotovilo odkup ustreznega števila raket in lanseijev. Kot je povedal direktor Pumexa Bruno Bregar, ki že več let dobro sodeluje z znanimi makedonskimi podjetji in je tudi generalni, izključni zastopnik Temko-Makpetrola iz Skopja, je s tem podjetjem več kot zgolj načelno že vse dogovorjeno, da bi v Sloveniji začeli sestavljati rakete MTT 9 in bi se tako izognili dokaj dragemu in zapletenemu transportu iz Makedonije pa tudi strokovnemu prevzemu raket v tej državi. Zaposlili bi do osem ljudi in ustvarili zametek lastne proizvodnje. Makedonci nimajo nič zoper koprodukcijo, še več, Temko-Makpetrol je dal Pumexu na voljo vso ustrezno dokumentacijo, analize in ateste, med katerimi imajo za bolj varno kompozitno gorivo celo ameriški atest. Skopjanci bi v začetku torej strokovno pomagali, nudili ustrezno tehnologijo in orodja, ne bi pa zapahnili vrat za uvoz nekaterih sestavnih delov za rakete, ki jih že zdaj izvažajo v Makedonijo slovenski proizvajalci. Skratka: z majhni zagonskimi stroški bi v Sloveniji za potrebe obrambe proti toči v letu 1994 že lahko sestavili dovolj, to je najmanj 5000 raket. V sestavljalnici bi lahko pripravili plamenice, kot imenujejo sredstvo za noj proti toči, ki ga posipajo iz letal. Bo(jše od črnogorskih Pumex je že lani dobavil iz Makedonije zadnjo zalogo 1500 raket MTT 8 A, predno so jih nehali izdelovati. Tudi te so bile opremljene z vsemi potrebnimi atesti in po mnenju večine strokovnjakov so boljše kot titograjske, s katerimi še streljajo proti točenosnim oblakom v Sloveniji. Letos je bil Pumex na javnem natečaju izbran za izključnega dobavitelja raket za vso Slovenijo. Toda namesto sprva dogovorjenih 4000 raket MTT 9 je Slovenija zaradi pomanjkanja denarja v republiškem proračunu kupila le 2000 raket. Po besedah Janez Čeplaka iz ministrstva za kmetijstvo s to količino raket in preostalimi črnogorskimi oz. srbskimi raketami b. zalog še zdaleč ni moč ustrezno braniti, kajti 21 od 129 strelnih mest, predvsem na Gorenjskem, v okolici Ljubkljane in delno tudi na Kozjanskem, nima niti ene same rakete. Slabo pa so opremljena tudi druga strelna mesta, lci naj bi imela vsaj 30 raket. “Prevažati po 5 raket z enega konca Slovenije na drugega, letanje za nevihtami, to ne pelje nikamor. Zalog praktično ni nobenih,” je dejal Čeplak in še poudaril, da Hidrometeorološki zavod (HMZ) Slovenije ne verjame v obrambo pred točo z raketami ali letali. Odločno je zanikal, da bi držale navedbe o ekološki vprašljivosti posipanja točenosnih oblakov z reagensom zaradi težkih kovin oz. tonah srebrovega jodida, kot je pred njim razlagal Borut GradiŠar, ki je bil pn HMZ Slovenije zadnji dve leti odgovoren za protitočno obrambo. Čeplak je izračunal, daje Gradišaijeva matematika sporna, saj naj bi 70.000 raket spustilo na zemljo le okrog 700 kg reagensa, Gradišar pa naj bi povečal to količno za stokrat. Gradišar je sicer govoril še, naj bi poprej rešili dilemo obramba pred točo - da ali ne, na kakšen način se boriti proti toči in koliko denaija naj bi zagotovili za to, da bi obramba morala temeljiti na podjetniških načelih in da bi se naposled moral še letos o tem odločiti tudi slovenski parlament. En radar ni dovofj Janez Čeplak je povedal, da je zanj raketna obramba pred točo eden najbolj primernih sistemov, ker lahko raketa poleti ob vsakem vremenu. Poudaril pa je, da so velike težave, ker ima Slovenija pod nadzorstvom enega radarja HMZ na Lisci največji poligon na svetu! Se leta 1982 so ognjevito zagotavljali, da je en tak radar dovolj za vse te akcije, ob hkratnih nevihtah v več predelih Slovenije pa se je pokazalo, da je radar na Lisci prvenstveno meteorološki. Po Čeplakovih besedah za protitočno obrambo ne potrebujemo dragih radaijev za milijon dolarjev, ampak bi potrebovali vsaj še dva ali tri operativne radarje, ki stanejo od 100 do 150 tisoč dolarjev. S tem bi ustrezno pokrili 970.000 ha branjenih površin, za kar bi potrebovali po besedah Andreja Kranjca 5 do 6 tisoč raket letno. Za obrambo pred točo se zanima tudi slovensko obrambno ministrstvo zaradi vzpostavljanja sistema protizračne zaščite. PAVEL PERC Protitočne rakete pod zvedavimi pogledi. priloga dolenjskega lista 9 naravna dediščina Na širšem območju spodnjega toka reke Save in Sotle najdemo zanimiv svet ptic, ki so si za svoja domovanja izbrale zadnje koščke močvirnega sveta ob teh rekah ter v gozdni Dobravi Močvirni biotopi so zaradi številnih hidromelioracijskih posegov prava redkost ne le na Krško-Brežiškem polju, ampak v celi srednji Evropi, zato so tudi ptice, ki so se zatekle v te zelene oaze sredi obdelanih polj, vse bolj redke in ogrožene. Z željo, da bi ta izginjajoči svet ohranili in primemo zavarovali, smo se lotili obsežnih naravoslovnih raziskav, ki so trajale od 10. do 14. junija. Nadaljevali smo lani začete omitoloske raziskave Jovsov ob Sotli, kjer smo letos kartirali tudi vegetacijo, pozorneje pa smo opazovali tudi ptice ob Savi in Dobravi. Omitološke raziskave so opravili člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, raziskave vegetacije in flore pa Biološki inštitut Jovana Hadžija SAZU. Lam sta prve raziskave ptic omogočila Lovska zveza Slovenije in GG Brežice, letos pa Ministrstvo za kulturo in Občina Brežice. Raziskave je organiziral in koordiniral Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, v delo se je vključevala tudi Kmetijska svetovalna služba Brežice. Prijetno bivanje je- omogočila Lovska družina Kapele. Jovsi • r«y za ptice Jovsi so večja ravan močvirnih travišč in vlažnih travnikov pod vasjo Kapele ob Sotli. Podoba prostranih travišč z osamelimi vrbami in grmi je ena najlepših tovrstnih slovenskih krajin. Prav tako je to tudi eno pestrejših omitoloških območij, saj je bilo tu na vsega nekaj kvadratnih kilometrih opaženih preko 90 vrst ptic, med njimi več redkih in ogroženih vrst. Kot posebne dragocenosti velja omeniti visoko število gnezdečih prepelic, čukov in drobnih bičjih trstnic, še posebej pa prisotnost v svetovnem merilu ogroženega kosca ter velikega strnada. Jovsi so pomembni tudi kot gnezdišče kozice, ki v Sloveniji gnezdi samo še na dveh mestih, ter vse redkejše zlatovranke in čmočelega srakopeija. Vse to uvršča Jovse med pomembnejše močvirne biotope v Sloveniji. Današnjo podobo Jovsov je ustvaril človek skozi stoletja, zato je tudi njihova usoda v njegovih rokah. Sedanja kvalitetna kulturna krajina in naravno bogastvo se lahko ohranjata le ob nadaljevanju sedanje ekstenzivne kmetijske rabe prostora. Hidromelioracije kmetijskih zemljič so namreč za živi svet lahko usodne. Sedanjega načina gospodaijenja ne bo lahko ohraniti, saj so pritiski lastnikov po intenzifikaciji kmetijskega pridelovanja pravzaprav logične. Rešitev je povezana z zagotavljanjem ustreznih odškodnin lastnikom, celovito rešitev pa vidimo v projektu celostnega urejanja kmetijskih zemljišč širšega območja Kapel, ki ga pripravlja Kmetijska svetovalna služba Brežice. Na ta način bi bilo ob kmetijskem urejanju celotnega območja tudi več možnosti za ohranitev kmetijsko manj dopust drugače Počitnice so čas, ko lahko koristno izrabimo obilico prostega časa in združimo prijetno s koristnim ter poskrbimo za svoje telo in dušo v smislu starogrške modrosti: “Zdrav duh v zdravem telesu” Letni dopust, ki ga preživimo ob morju, jezerih in rekah prepogosto izrabimo le za poležavanje na soncu, da bi se s počitnic vrnili zagoreli, pa če je to zdravo ali ne, le da bomo s svojim videzom zbujali občudovanje in zavist pri znancih in sosedih. Mnogi ne mislijo tako. Že ko načrtujejo počitnice, izbirajo med kraji, kjer bodo imeli kar največ možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Jadranje na deski, tenis, potapljanje, kolesarjenje, veslanje, plavanje, tek m sprehodi v naravo lahko dajo smisel vašemu dopustu. V vseh vetjih obmorskih turističnih krajih ponujajo svoje usluge šole tenisa, jadranja na deski in potapljanja. Med poletnimi športi bi na prvo mesto postavili plavanje. Zanj ne potrebujemo drage opreme, priporočljiva so le dobra plavalna očala, ki jih lahko kupite v vsaki športni trgovini. Plavanje je telesna vaja, ki krepi največje število mišic m blagodejno vpliva na srce, ožilje in dihala. V vodi je naše telo v breztežnostnem stanju, kar olajšuje delo srčne mišice. Gibi so mehki, zato lahko brez bojazni pred poškodbami plavajo tudi starejši ljudje, katerih kosti so že bistveno krhkejše, debelejši ljudje, ki jim gibanje na suhem otežkočajo odvečni kilogrami, in celo nosečnice, če je le voda dovolj čista in topla. Če želimo s plavanjem doseči boljši učinek, oramo plavati nekoliko hitreje. Primerno intenzivnost najlažje določimo z dihanjem. Vadba mora povzročiti nekoliko globlje in hitrejše dihanje. Hlastanje za zrakom je znak, da se preveč naprezamo in moramo temp« umiriti. Intenzivnost plavanja lahko natančneje določimo z merjenjem srčnega utripa. Merimo ga na zapestju ali na vratu. Pri manj pripravljenih in starejših naj bo srčni utrip med 120 in 130 udarci v minuti, vadba pa naj traja vsaj 10 minut. Tisti, ki jim celoletna skrb za dobro kondicijo ni tuja in so telesno dobro pripravljeni, si lahko privoščijo srčni utrip med 140 in 160 udarci v minuti. Tak plavalni trening si lahko privoščite tudi večkrat na dan. Plavalni gibi morajo biti čim bolj sproščeni, mehki in tekoči. Najboljši izkoristek energije je pri plavanju kravla, najbolj celosten vpliv na celotno mišičevje pa dosežete, če plavalne tehnike menjate. Če želite plavati hitreje in obenem izdatneje obremeniti mišiče nog, uporabite plavuti. Komur je plavanje dolgočasno, si lahko natakne še potapljaško masko in med vadbo opazuje zanimiv podvodni svet. Pravo potapljanje zahteva nekoliko več znanja, ki ga lahko pridobite le v potapljaških tečajih. Pri teku veljajo iste zakonitosti vadbe kot pri plavanju. Pri kolesarjenju naj bo srčni utrip nekoliko nižji, čas vadbe pa je lahko daljši. Izleti s kolesom naj trajajo od pol ure do ene ure in pol. Tek in kolesarjenje po največji vročini nista priporočljiva, zato se zanju odločite v jutranjih ah p»znih popoldanskih urah. Zelo pomembno je, da se med vadbo dobro počutite in ste po njej le prijetno utrujeni, naporen trening in izčrpanost p njem pa raje prepustite vrhunskim športnikom, ki imajo drugačne cilje in so zanje pripravljeni trpeti in celo žrtvovati svoje zdravje. Če boste počitnice preživeli aktivno, bo njihov namen dosežen v celoti. Na dopustu se boste spočili in si nabrali novih moči, pametno pa bo ravnal tisti, ki bo s športnim načinom življenja nadaljeval tudi doma. IGOR VIDMAR zanimivih zemljišč, ki jih predstavljajo prav močvirni biotopi. Ptice ob onesnaženi reki Savi Kljub močni onesnaženosti reke najdemo ob njej in v neprehodnih logih in rečnih rokavih še vedno bogat svet vodnih in obvodnih vrst ptic. Najbolj preseneča gnezdeča kolonija breguljk, saj srečamo te redke ptice pri nas le še ob Muri. Te drobne, lastovkam podobne ptice imajo gnezda v rovih, skopanih v mehkem nanosu strmih brežin. V stenah si rove naredijo tudi številni vodomci, prodišča pa so pomemben življenjski prostor malega deževnika in več vrst martincev. Nič manj zanimivi niso logi in grmičevja ob reki, kjer prevladujejo divje grlice, mali slavci, rečni cvrčalci in plašice. Prihodnost reke Save in poplavnih ravnic ob njej bo po sedanjih načrtih usodna, saj bo z izgradnjo načrtovanih hidroelektrarn ta pestri rani prostor s prodišči strmimi brežinami m poplavnimi logi potonil v akumulacijskih jezerih, z njim pa bodo odšle tudi številne ptice, ki jih danes lahko vidimo le še na tem odseku naše Save. Črna štorklja v Dobravi Pomembno naravno zaledje celotnega območja predstavlja Dobrava, nižinski poplavni gozd hrasta doba, kjer gnezdi ena naših najbolj skrivnostnih ptic - črna štorklja. Poleg nje velja tu izpostaviti še prisotnost srednjega detla in sove kozače. Usoda Dobrave je med vsemi še najbolj optimistična, bati pa se je, da se bo zaradi Jovsi, ena najlepših tovrstnih pokrajin pri nas. naše korenine regulacij potočkov, ki imajo tu svoja povirja, spremenil nivo podtalnice. Kot izjemna biotopa izstopata tudi zaliti gramoznici, pravzaprav jezerci v Vrbini ter pri Krški vasi, saj se tu kljub izkoriščanju zadržuje vrsta zanimivih ptic. Še posebej pestro je v Vrbini, kjer gnezdi kolonija že omenjenih breguljk, čista voda z ribami pa ne privablja le ribiče, ampak tudi vodomce in druge vrste vodnih ptic. Za razliko od jezerc v gramoznicah so bila glinokopna jezera za železniško postajo v Šentlenartu na naše veliko razočaranje, kar se tiče vodnih ptic, skorajda sterilna. Kot vse kaže, je vzrok stalna prisotnost ribičev. Izjemnega pomena pa je peskokop kremenčevega peska na bližnjem Bizeljskem, kjer gnezdi ena najbolj ogroženih in redkih ptic pri nas - čebelar. Raziskave so potrdile izjemen pomen raziskanih biotopov, saj predstavljajo zatočišča številnim redkim in ogroženim vrstam ptic, ki so jim življenjske prostore uničili številni hidromelioracijski posegi. Prihodnost, če o nji glede na prostorske načrte sploh lahko govorimo, za ptice ob spodnji Savi in Sotli nikakor ni rožnata. Zato bo jjotrebno ob poseganju v prostor vse sile in znanje vložiti tudi v ohranjanje teh malih oaz ptičjega petja. ANDREJ HUDOKLIN turizem in promocija Slovenije Slovenija se že desetletje poskuša uveljaviti kot prepoznavna dežela na turističnem zemljevidu Evrope, po osamosvojitvi pa se tovrstna prizadevanja povezujejo s splošnim trudom naše mlade države, da bi sc razločno vpisala na zemljevid in v zavest Evrope ter sveta. Turizem je verjetno tista dejavnost, kjer je mogoče glas o kaki deželi hitro in kvalitetno siriti, saj potuje po najbolj prepričljivih poteh, od ljudi do ljudi. Turist je tako lahko naš zaveznik pri uveljavljanju, vendar pa mora, če naj bo tudi to, o nas kaj več izvedeti. Ni dovolj, da pride v Slovenijo in jo spozna kot lepo in raznoliko deželo prijaznih ljudi, na voljo mu mora biti najrazličnejše propagandno in informativno gradivo, ki mu bo pomagalo tako pri praktičnih vprašanjih bivanja pri nas kot pn spoznavanju naše dežele. Temu sta namenjni dve novi publikaciji Cankarjeve založbe, ki sta izšli pred dnevi: Slovenija in Dobra zasebna gostišča. Knjiga Slovenija je izšla že v drugi, izpopolnjeni izdaji. Prva je namreč v slabem letu dni kljub visoki nakladi 20.000 izvodov hitro pošla, kar kaže, da je potreba po takšnih publikacijah res precejšnja. Prenovljena izdaja ima najnovejše statistične in druge podatke, nekateri deli besedila so deloma na novo napisani, nov in bolj svež pa je tudi izbor fotografij. Slovenija se tako s sliko in besedo jedrnato, a celovito predstavlja turistu, poslovnemu partnerju ali drugemu obiskovalcu. Knjiga je natisnjena v slovenskem in še treh svetovnih jezikih (v nemščini, italijanščini in angleščini). Sonce pripeka, da vlažna vročina kar puhti od tal. Pot čez polja od vasi pa do Kolpe sicer ni dolga, a sončni žarki te pritiskajo k tlom, da so noge kot iz svinca. Končno pa je le tukaj ta sveži, srebrno se bleščeči pas, ki z bistrim šumenjem mnogo obeta. Puhteči kotel je zdaj zadaj, ob belo se penečih kitah, ki jih spleta reka pod jezom, se igrajo otroci in vzklikajo od ugodja, ko jim hladni val obliva noge. Več avtomobrlov je parkiranih v visoki travi na bregu reke in nekaj manjših šotorov je postavljenih ob njih. Najbolj pogumni dopustniki so prišli kampirat celo sem, na neurejeno obrežje Kolpe v Poljanski dolini, v bližino Srednjih Radencev. V debeli senci pod mogočno tepko sedi starejši možakar in spušča v zrak bele dime. “Pridite v senco!” mi prijazno pomaha. In takemu vabilu se človek rade volje odzove. Res, da vabijo tudi hladni valovi Kolpe, a so prijazni le bolj od daleč, ko stopiš vanje pa so tu v gornjem toku reke še preveč hladni. Za otroško igro so že primerni, za kopanje pa še ne. Senca pod tepko pa je gosta m s svežino, ki veje od reke, človeka hladi in pomirja. Jože Rade je možakar pod tepko. V triinosemdeseto leto gre, pa bi mu človek tega še zdaleč ne prisodil. Krepko vleče cigareto, puha okoli sebe in opazuje živžav ob reki. “Le kje ima možakar živino?” se potiho vprašam, kajti nekaj na njem me spominja na pastirja. Kaj naj bi sicer kmečki človek popoldne počel tukaj ob reki? Pa je moja radovednost hitro potešena. “Glejte jih, kako parkirajo! Tisti tam mi še ni plačal, pa čakam, da pride iz vode,” pokaže proti rumenemu golfu. Zdaj se mi posveti. Seveda, to je njegova čreda - parkirani avtomobili ob reki! Kdor parkira na njegovem travniku, mu mora plačati nekdaj odškodnine. Avtomobili so sodobne kravice: potlačijo zelenico ob vodi, ki so jo včasih kmetje kosili za svojo živino. Ker kmetje od teh površin ob vodi nimajo več drugih koristi, poskušajo iz njih iztržiti, kar se pač da. “Svoje živine pa nimate več?” me zanima. “Ne, odkar je žena težka invalidka, sva se morala vsem živalim razen kokošim odpovedati. Krav že šest let ni pri hiši. Kdo bo pa kosil in sušil krmo, jo spravljal domov in kdo bo venomer pokladal živini, ko pa sva ostala sama z ženo doma? Tako je pri marsikateri hiši v vasi. Doma ni zaposlitve, pa so vsi mladi prošli v svet, v te preklete službe,” se razživi Jože Rade. Potem pripoveduje o časih, ko je bilo v vasi živine se dovolj. Leta 1922, dobro se še spominja, saj mu je bilo že enajst let takrat, je vaški črednik odgnal na pašnike nad vasjo več ko 120 glav. Ob štirin zjutraj je pred cerkvijo zatrobil na svoj rog, da so gospodinje pohitele z odpravljanjem živine, ki so jo potem spustile v skupno čredo. “Še pred leti sem tudi jaz trobif v tisti rog, da so me slikali etnologi,” pravi Rade, “zdaj pa se je menda nekam izgubil.” In kako je zdaj v dolini? Živine ni več dosti, pašnike nad vasjo je zarasel j>ozd, ob Kolpi pa se pasejo jekleni konjički. Turizem prihaja v dolino. Nekateri ga pričakujejo z upanjem v nov razcvet, drugi z nezupanjem, tretji celo s strahom. O vseh teh stvareh razmišlja tudi Rade. Prav bi bilo, če bi se ljudje imeli s čim ukvarjati. Nekaj mladih zanesenjakov že razmišlja o tem. Tako bi več ljudi imelo delo, več bi bilo zaslužka in več ljudi bi ostalo doma. Toda za idejo bi morali pridobiti vse, ki imajo parcele ob Kolpi, da ne bi vsak vlekel na svoj konec. In da ne bi bilo tako divje, kot je sedaj, ko v naselju še poštene trgovine ni, niti gostilne. Tako za Knjižico o dobrih gostiščih lahko uvrstimo med zanimivejše pripomočke, po katerih bosta s koristjo segla tako tuji kot domači turist. Publikacija je strnjen in pregleden vodnik v slovenščini, nemščini in italijanščini, pomaga pa najti prijeten zasebni lokal, kjer se ob prijazni postrežbi dobro je in pije. V Sloveniji je prek 3000 zasebnih gostišč, najti med njimi tisto, kamor se splača zaviti, pa ni lahko. Zato so v sekciji za gostinstvo pri Obrtni zbornici Slovenije že večkrat pripravili pregled najboljših zasebnih gostišč, vendar so bili ti seznami nepregledni in uporabnik sc je v njih težko znašel. V sodelovanju s Cankarjevo založbo pa je avtorica Marinka Gornik letos v publikacijo vnesla nekaj sprememb. Predvsem jo je naredila bolj uporabno, saj je mogoče poiskati dobro gostimo po seznamu krajev ali v abecedno urejenem kazalu imen, medtem ko so podatki o 489 gostiščih (koliko sedežev imajo, koliko ležišč, kdaj so odprte ali zaprte ter njihov točen naslov in telefon) razvrščeni po območjih. Pregled se začenja z ljubljanskimi gostišči in gostišči v glavnih prometnih smereh iz Ljubljane, nato pa sledi pregled gostišč po regijah. Slednje je svojevrsten pregled turistične razvitosti. Zal moramo zapisati, daje dobrih zasebnih gostiln, po tej publikaciji sodeč, na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini bolj malo. Na razmeroma velikem območju je samo 47 takih, ki so prišle v izbor. Novo mesto sc je kot dolenjska metropola v tem pogledu odrezalo slabše od manjših krajev; več dobrih gostišč imata denimo Črnomelj in Trebnje. MILAN MARKELJ Jože Rade iz Radencev divje turiste postanejo bližnje njive samopostrežba, in kar je tudi zelo nadležno, nadomeščajo jim tudi toaletne prostore. Zaradi ene in druge stvari je med vaščani veliko nejevolje, zato bo treba stvari kmalu urediti. Treba bo i Treba bo pač začeti od začetka. To zdaj čaka mlajšo generacijo. Jože Rade je svoj začetek že enkrat dal skozi. To je bilo takrat, ko se je iz sosednjih Sodevcev priženil k Mariji Butala v Srednje Radence. Kar lepo kmetijo z vinogradom nad vasjo sta imela. A kaj, ko je bila močno zadolžena! Dolgo je bito treba garati in pametno gospodariti, da se je Rade rešil dolgov. “Bil sem mlad in neizkušen, a imel sem oči in ušesa. 'Poslušaj tistega, ki ima lep vinograd,’ so rekli stari ljudje, in jaz sem tako delal,” pravi. Potem pripoveduje še, na kaj je treba paziti, da si ohraniš zdravje: “Ljudje danes preveč hlastajo za vsem. Zaženejo se na delo, se ogrejejo in spotijo, potem pa pijejo mrzle pijače, da bi se ohladili. Jaz pa pravim, da vroč ne smeš piti. Malo počij, da si žile ohladiš, in šele potem pij. Šele takrat ti bo pijača dobro storila.” Z Marijo sta imela tri otroke, dva fanta in eno hčerko. Tudi njuni otroci so zapustili dolino in si ustvarili družine drugje. Deset vnučkov imata že, ki s starši le še kdaj pa kdaj za konec tedna pridejo v dolino. “Zdaj bo žegnanje vaške svetnice sv. Magdalene. Takrat bodo gotovo prišli. Vsi se takrat vračajo,” pravi Jože Rade in si spet prižge novo cigareto. TONE JAKŠE 1 0 priloga dolenjskega lista 'OTO: T. JAKŠE NAGRADA V DOBRAVO IN LESKOVEC Žreb je izmed reševalcev 28. nagradne križanke izbral VIDO FRANKO z Dobrave in MARUO SERNE iz Leskovca. Frankovi je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Semetova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 9. avgusta na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 30. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 28. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 28. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KOLOFONU, ANALITIKA , MAG, KISAR, EGO, TSAVO, KRESNIK, CS, MAAR, AV, TIT, OSIR, PONOR, PAKA, VESOLJKA, AMETIST, START, SOL, LAK, TAČKA, TAN, ODA, REAL. prgišče misli Molčanje je velik dar. F. DOSTOJEVSKI Nesrečno ljubezen si še zmeraj lahko vsakdo privošči. v D. ZAJC Če hočemo ljubiti, moramo so-bivati. P. CHARDIN Na planetu, ki je zaradi fantasičnega razvoja sredstev za obveščanje iz leta v leto manjši, poteka preoces, ki bi ga lahko imenovali odpoved spomina. C. MILOSZ NAGRADNA KRIŽANKA 30 r> IH ate PLOČNIK FRAN. SLIKAR (CkiARLEo, 1619-1600) NAJSVETLEJŠA ZVEZDA V ORLU KELT.-RIM. IME ZA ŠKOTA GLAS GRŠKI BOG SONCA PLANTAŽA OKRASNA CVETICA \J. m f- 1 PRITISK JifFoRP?j,v rešeto NAPUSTEK SpTrToH NASTOPOM fr--. 'Jfctr, mSPvi ■H w VEJALNIK ZVIJAČA RIMSKI VARUH DOMA- OGNJIČA 0 LIRSKA PESEM PRESTOL- NICA TURČIJE ■ ‘bs? PISATELJ LEVSTIK EDEN OD ARHANGE-LOV O ZDRAVILNA RASTLINA VISOKO*** ODLIKOVA- NJE POZITIVNA ELEKT- RODA PLAT SEL SEMSKA OSEBA HRV. M. IME PRVAK LETNI POSEK sas» OKR. ZA AKCUS TUJA OKR. InŽnIR ANGLIJE PTIČ PEVEC UTE&LA MERA POKAŽE KISLOST ORANJE F2haPPK U|%L18- MORSKA RIBA VRAG Hkrati ko za prihodnja leta napovedujejo povečano prodajo avtomobilov po vsem svetu, posebej na največjem avtomobilskem trgu, v ZDA, pa je slišati tudi glasove, da se osebnim avtomobilom pišejo zadnji dnevi - seveda le tistim, ki jih poganja motor z notranjim izgorevanjem. Prihodnost ima namreč doslej zapostavljeni električni avto. Pred devetdesetimi leti, ko je današnji kralj cest, avtomobil, šele začel svoj zmagoslavni pohod po svetu, sta si še enakovredno stala naproti različna tekmeca: tihi električni avto in hrupni ter smrdeči avto z motoijem na notranje izgorevanje. Slavni ameriški tovarnar Henry Ford se je odločil za dragega, četudi je njegova žena Clara navijala za električni avto. Vemo, kako je potem stvar stekla, da je tovarnar izumil tekoči trak in začel množično proizvajati ljudem dostopne avtomobile. To so bili slavni modeli Ford T, s katerimi se je pravzaprav začelo obdobje množičnega avtomobilizma. Dandanes, ko se bolj ali manj zavedamo, kaj vse avto prizadeva okolju, je videti, da bo imela dokončno besedo davna izbira gospe Fordove. Vse kaže, da je motorni avtomobil odpisan in da sc dolga in lepa prihodnost smehlja električnemu avtu. Električni avto je na sceni že skoraj 150 let. Dolgo je bil posebnost, za katero so se zmenili le redki. Ko sč je sprožil val avtomobilizma v svetu, je električni avto s počasnimi koraki in globoko v senci bencinskega in dizelskega brata stopal k bolj sodobnim oblikam in si pridobival redke privržence. Proti sebi ni imel samo večino kupcev, ampak tudi mogočne naftne truste, ki bi bili ob ogromne dobičke, če bi po cestah vozili električni avtomobili in bi drastično padla prodaja bencina. Nenaklonjena pa mu je bila tudi avtomobilska industrija, ki bi sc morala za proizvodnjo električnih avtomobilov temeljito spremeniti, zamenjati veliko strojev in naprav, prešolati delavce itd. Z razvojem ekološke zavesti pa je električni avto le dobil tisti potrebni pospešek, ki ga je spravil iz sence. Naenkrat so sc na risalnih deskah konstruktorjev v vseh velikih avtomobilskih tovarnah znašli načrti za električni avto. Skoraj si ni bilo mogoče zamisliti, da bi veliki trije konkurenti, Ford, General Motors in Chrysler, stopili skupaj pri načrtovanju novega avta. A prav to sc dogaja. Letos so se odločili, da s skupnimi močmi začnejo razvijati električne baterije, ki naj bi poganjale avtomobile prihodnjih let. Ustanovili so konzorcij, ki ga podpira tudi vlada ZDA z letnimi dotacijami 100 milijonov dolarjev. Tega niso storili iz ljubezni do čistega okolja, ampak so bili k temu prisiljeni. Do konca tega desetletja oziroma tisočletja bodo v nekaterih državah ŽDA, kasneje pa najver- jetneje tudi v Evropi, tako poostrili ekološke zahteve, da bodo smeli po cestah voziti samo avtomobili s čistim in okolju neškodljivim izpuhom - tega pa so zares sposobni samo električni avtomobili. Če odmislimo sicer močne vplive naftne in avtomobilske industrije, ki nista naklonjeni električnemu avtomobilu, ostane nekaj krivde za neučinkovit prodor tudi na električnem avtomobilu samem. Nekdanji in v osnovi tudi sedanji imajo namreč nekaj hudih pomanjkljivosti. Ker jih izdelujejo kot stranske proizvode, so slabo oblikovani in so že na prvi pogled nerodni in neugledni. Za nameček so še počasni. A če se kdo kljub temu še navdušuje nad njimi, ga navdušenje mine, ko ugotovi, da se je z njimi mogoče peljati v najboljšem primeru le nekaj več kot sto kilometrov, potem pa je treba dolge ure polniti baterije. Najhujši in osrednji problem so baterije oziroma akumulator. Z njim so povezane vse omenjene pomanjkljivosti električnega avtomobila. Svinčev akumulator je denimo stokrat težji in zavzame tridesetkrat več prostora kot bencinski rezervoar v motornem avtomobilu, omogoča pa prevoziti le delček poti, ki jo zmore motorni avto. Nikelj-kadmijev akumulatorje sicer še enkrat močnejši, vendar pa je osemkrat dražji. Izdelovalci so poskusili tudi z natrij-žveplastim akumulatorjem, ki ima osemkrat več moči, vendar pa deluje le pri temperaturi 315 stopinj in je v primeru trčenja še posebej nevaren. Težave so res velike. Vendar pa se lahko vprašamo, ali strokovnjaki v avtomobilskih tovarnah res niso sposobni izdelati učinkovitega akumulatorja? Dejstva govorijo, da ne gre za nes- posobnost ali nerešljive tehnološke zadeve, pač pa za pomanjkanje pravega posluha, kar se zlasti kaže v tem, koliko denarja namenjajo razvoju električnega avtomobila. Veliki trije so še pred dvema letoma kljub obetom, ki so jih njihovi vodilni dajali (GM je obljubljal komercialni električni avto že do letošnjega leta!), odvajali za alternativne pogone le slaba 2 odst. denarja, namenjenega za raziskave in razvoj. Šele drakonski ekološki zakoni, ki z novimi standardi silijo k razvoju novih tehnologij in ki bodo urejali tudi prodajo avtomobilov v prihodnjih letih, so jih prisilili k prizadevanjem, ki obetajo resne premike. Avtomobilski promet v najbolj razvitih urbanih okoljih je izredno hud onesnaževalec, nanj odpade kar 80-odstotni delež krivde za velemestni smog in četrtina vse emisije ogljikovega dioksida. Ljudje v velemestih sc tako dobesedno vozijo smrti naproti. In tega sc vse bolj zavedajo, zato so pritiski za izdelavo ekološko neoporečnih avtomobilov vse močnejši. MILAN MARKELJ Kako begotno in ničevno je človeško življenje. M. AVREUJ Resničnost je življenje brez slepil. J. MENART zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda \T\ Besedo menopavza običajno uporabljamo za oznako tistega obdobja v življenju ženske med štiridesetim in petdesetim letom, ko se njena rodnost zmanjša in menstruacija preneha. Dobesedno pomeni ta izraz prenehanje menstruacije. To se seveda ne more nanašati na moške. Če pa vzamemo besedo klimakteričen kot oznako za leta pred menopavzo, med njo oziroma po njej in trajajo od 15 do 20 let, lahko potegnemo vzporednico med ženskami in moškimi. Menopavzi se povsem upravičeno posveča velika pozornost, ker ere za zares dramatično obdobje. Pojavijo se mnoge spremembe: hormonalne, telesne, duševne in čustvene. Za ohranitev samozavesti je potrebno, da vemo, kaj se z nami dogaja in da gre za normalne procese. Tako pri moških kot pri ženskah je klimakterij tesno povezan s pridobivanjem novih spoznanj, dozorevanjem, spreminjanjem standardov, izbiranjem novega načina življenja in s pojavljanjem novih mnenj in prednosti. Lahko je to obdobje zmedenosti ali pa poteka povsem neopazno. Moč moramo črpati iz svoje vedrine in zrelosti. Kd^j pride do menopavze pri ženskah? Povprečna starost za menopavzo je približno jretdeset let, vendar se lahko pojavi kadarkoli med petdesetim in štiriinšestdesetim letom. To pomeni, da je približno petina ali šestina prebivalstva v starosti za menopavzo in prestaja neprijetne težave zaradi mnogih telesnih sprememb. Ko se ženska približuje menopavzi, postanejo jajčniki odporni do hormonov in se ne odzivajo več z zorenjem jajčec. Po tridesetem ali štiridesetem letu v jajčnikih že skoraj ni jajčec in končno povsem prenehajo delovati. Po tem času nivoji hormonov neredno nihajo. Prav to nihanje količine hormonov v krvi povzroča mnoge težave, ki jih doživljamo med klimakterijem. Menstruacije med menopavzo prenehajo. Nikoli pa ni normalno, če imate pogoste in hude krvavitve med klimakterijem! Krvavenje v obliki krvnih strdkov prav tako ni normalno. Krvavenje med menstruacijama ali po občevanju tudi ni normalno. Če pride do takih pojavov, morate vedno k zdravniku. Menstruacija med menopavzo zelo redko preneha nenadoma. Lahko imate redno menstruacijo (torej mesečno perilo) do takrat, ko preneha, in od takrat se ne pojavi več. Dosti bolj običajno pa je, da se čez nekaj mesecev menstruacije nadaljujejo, nato za nekaj mesecev izginejo, nato pa se pojavi še nekaj normalnih krvavitev, vendar postajajo presledki med krvavitvami daljši in daljši, dokler se krvavitve ne pojavijo več. Po definiciji velja: če ste stari manj kot petdeset let in nimate menstruacije 12 mesecev ali če ste stari več kot petdeset let in nimate menstruacije 6 mesecev, je veijetno, da je menstruacija prenehala za zmeraj. V času menopavze nimajo vse ženske enakih težav. Trije znaki pa so klasični: navali vročine, nočno potenje in suha nožnica. Mislijo, da so vsi ti znaki posledica majhnih količin ženskih hormonov v krvi. Majhne količine teh hormonov so tudi krive za postopno izgubo kalcija in beljakovin iz kosti. Zato približno 20 odstotkov ženske po menopavzi dobi osteoporozo, če ne jemljejo hormonskih preparatov. “Klasični znaki” menopavze so prav navali vročine. Koža postane vroča in pordela. Postane vam zelo vroče in začnete se potiti. To je lahko zlasti ponoči neprijetno. Zaradi nočnega potenja ne morete spati, ker se morate slačiti in vstajati iz postelje, da bi se ohladili. To lahko moti spanje tudi vašemu partnerju. Nazadnje sta lahko oba izčrpana zaradi pomanjkanja spanja. Občutljivost, suhost in stanjšanje sten nožnice je med menopavzo in po njej zelo moteče, mnogo žensk pa se sramuje razpravljati o teh težavah z zdravnikom. (Se nadaljuje) J praktični križ A Modno kvačkanje V letošnjem poletju so znova zelo modema kvačkana oblačila, zlasti za nekoliko hladnejše dni, ki jih v muhastem poletju ne manjka. Seveda so oblačila - gre predvsem za puloveije - skvačkana iz bombaža, najbolj priljubljene pa so naravne barve. Kakšen model si boste izbrale, je odvisno prevsem od vašega okusa.. Pri kvačkanju je že tako, da lahko modeli nastajajo sproti, sproti si izmišljujete vzorce, z bogato domišljijo lahko tako ustvarite prav zanimive unikate. A kljub temu nekaj sugestij: lahko se odločite za enobarvne ali večbarvne puloverje, s črtami ali fantazijskim vzorcem. Z dolgimi ali kratkimi rokavi ali celo brez njih. Precej v modi so kvačkani čipkasti puloverji ali pa si lahko čipko omislite le okrog vratu ali na rokavih. Možnosti je torej veliko, od vaše domišljije pa je, kot že rečeno, odvisno, kako izvirne boste. l°F1a Živahne barve Dovolite v teh sončnih dnevih, da bo delček sonca ne le v obliki sončnih žarkov, ampak tudi na drugačen način prišel v vaše stanovanje. To vam bo uspelo z živimi barvami. Bodisi da z njimi poslikate pohištvo, zlasti še, če je starejše in ste že razmišljali, da bi ga zavrgli. Ali pa si za mizo omislite prt z velikim živobarvnim vzorcem ali celo dva prta različnih velikosti, položena eden na dragega. Tudi senčni zaslon lahko obogatite z novimi barvami. A ne le jedilnico, teraso ali balkon, z živimi barvami lahko popestrite tudi spalnico. Namesto posteljnine v beli ali nežnih pastelnih barvah si omislite rjuhe in oblačila za posteljnino v živih barvah. Prav tako lahko okrasne blazine oblečete v pisane ali živobarvne preobleke, ki jih lahko sešijete same doma. jrj Špinačni zvitki s II krompirjem Za 4 osebe potrebujemo: 500 g špinače z velikimi listi, 1/81 vode, vrečko začimb za sesekljano meso, 500 g sesekljanega mesa, 50 g prekajene mesnate slanine, 1/4 1 vode, pol jušne kocke, 500 g krompirja. Špinačo preberemo in očistimo, jo operemo, nato pa jo v več porcijah obarimo, dobro odcedimo, razdelimo na osem delov tako, da liste razprostremo. V skledo nalijemo 1/8 1 vode, v njej gladko razmešamo začimbe za sesekljano meso, dodamo meso in na drobne kocke narezano slanino. Vse skupaj dobro pregnetemo, oblikujemo 8 klobasic, jih položimo na špinačne liste in zvijemo. V nepregorni posodi zavremo 1/4 I vode, v njej raztopimo pol jušne kocke in dobro razmešamo, nato zložimo v to tekočino špinačne zvitke, stresemo zraven še na kocke narezan surov krompir in pokrito kuhamo pol ure. )? >^Fermentin izboljša \j\J kompost Kar narava daje, tudi narava vzame, zato organskih odpadkov ne dajemo več v smetnjake, ampak jih predelujemo v vrtni kompost. Tako ravna ekološko osveščen gospodar, pa četudi gre za vrtičkarstvo in sorazmerno majhne količine odpadkov iz posameznega gospodinjstva in vrta, ki pa skupaj znesejo veliko. Kompostni kup zato postaja nepogrešljiv, pomen kompostiranja pa vse večji, odkar so začeli prodajati nekatere dodatke, kot denimo fermentin, ki z vnosom mikroorganizmov pospeši razkrajanje in zorenje komposta. Za uspeh kompostiranja je potrebno tudi pravilno ravnanje. Kompostni kup naj bo na senčnem prostora, ne presuh ne prevlažen, pravilno ograjen in le z odpadki, ki tja spadajo. Da bo pravilno in pospešeno zorel, ga je koristno večkrat premešati ter mu po potrebi dodati nekaj apna. Kot gnojilo je uporaben samo razkrojen komjjost, ki ne vsebuje kalivih plcvclnih semen. Avto za reciklažo V nekaterih naprednejših zahodnih državah že resno razmišljajo o tem, da bi sprejeli zakon, po katerem bi bili avtomobilski proizvajalci dolžni sprejeti svoje izdelke v reciklažo. Ta ukrep bi precej pripomogel k temu, da bi se znebili kupov zarjavele avtomobilske pločevine, ki onesnažujejo naravo. Problem pri reciklaži avtomobilov postaja plastika, ki jo v moderne avtomobile vgrajujejo vse več. Plastika je namreč lažja od kovine, manjša je potem tudi skupna teža vozila in s tem je manjša tudi poraba goriva, k čemur pa stremijo vsi sodobni proizvajalci. Strokovnjaki računajo, da bo še pred koncem tisočletja v avtomobilih tudi do 20% vgrajene plastike. Problem s plastiko pa je predvsem ta, da jo je težje reciklirati kot pa kovine, zato sc nekateri že ogrevajo za misel, da bi namesto plastike vgrajevali več aluminijastih delov. priloga dolenjskega lista DEDIŠČINA PREHRAMBENE KULTURE - Poletje je čas, ko se ljudje radi zabavamo. Shajamo se v krogih družin in sorodstva pa na najrazličnejščih množičnih prireditvah, veselicah, žegnanjih. Poleg drugega je zlasti pomembno, da ob teh priložnostih dobro jemo in pijemo. V Beli krajini je simbol tovrstnih srečanj jai\jček na ražnju. Pečenje jajčkov ima tu dolgo tradicijo, kar potrjuje tudi fotografija z žegnanja pri Treh farah pri Metliki iz leta 1932. Gre za dediščino belokranjske prehrambne kulture, katere pomena se včasih premalo zavedamo. “Na ražrju zna peči edini Hrvat in njegov najbližji brat Belokranjec,” je zapisal v prejšnjem stoletju Janez Trdina. Verjetno je imel kar prav, saj tudi njegova naslednja ugotovitev še kako drži, da si namreč “o godiščih, praznikih, trgatvi in sploh o vsaki posebni priliki streže Belokranjec z mesom, in sicer z velikimi porcijami, da kaj zaleže.” (Pripravila kustodinja Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj) (Jz OJiAinoviA zafiiOzou Boj z medvedom - Vpričo gospode je mešetar in krokar Pirc tepel se z velikim medvedom in ga nazadnje res podrl, zgrabivši ga za jajca. Ali boj je bil težak, trajal je pol ure, enkrat je P. že skoraj omagal. Medved razgrebel ga je, objemši ga, grdo po vratu, odrl mu kožo in meso. P. dobil je 2 f. (ker je šlo za stavo) in razen tega od gospod mnogo šestič in pijače. Svetinja za svilodelstvo - Povše Županček dobil je za zasluge v svilodels'tvu .svetinjo. O tej priliki je govoril: “Delali ste se pred iz mene norca, češ da hočem pripeljati laško deželo na Kranjsko, rukali in sekali ste trii murbe, nasprotovali ste kolikor ste mogli, Češ da vam bom s to nesnago, do zdaj pametnim možem čisto neznano, strahovito škodil s tem plevelom, s tem grmovjem, s temi gosenicami. No zdaj pa poglejte - laške dežele sicer nisem pripeljal v Mimo peč, spravil sem pa simo lepe laške cekine, dobivši do 600 for. za s\’ilo.” Vlačugarjev je tod dosti, potikajo se naj raje po krčmah, če ni denarja , se pa kreda, če ni vere, pa vara in če se more tudi ukrade. Nikdar ni varno za krčmarja puščati te falote same v hiši, kajti vedno pazijo, kam se spravljajo skupljeni denarji. Skor vsi so tudi hudi igralci. Če jih človek pobara kaj so, izve, da so nekteri služili vojaščino (skoraj vsi bivši vojaki so lumpje), nekteri da vozarijo ali godejo ali mešetarijo ali mesarijo, nekteri so tudi zapravljivi kmetavsi, kterim sc ne ljubi delati, nekteri so prejeli doto in popivajo, dokler jo poženo, nekteri visijo za brado, izgovorjaje se, da jim ta in ta bolezen brani stopiti v kako službo etc. 3Q03>&A ~ \ (dnu qoj™icfi N Kaj naj skuham za kosih, se sprašujem. Meso je predrago, fižol je bil včeraj, jutri bo že kaj. Za danes se nič pametnega ne spomnim. Nič, kar krompir bo. Začnem s kuhanjem, pri tem pa mi seže spomin daleč nazaj. V družini nas je bih veliko otrok, torej ni bih časa za vzgojo oziroma ni bih posluha za to. Vzgajali in oblikovali smo se sami Najtežje je bih, ko smo bili v tako imenovanih norih letih, ki se sedaj imenuje puberteta. Kljub vsem tegobam je bila naša mama strašno potrpežljiva in blaga. Vsi otroci smo morali z njo na njivo, če pa smo ji kaj pomagali, ve sam Bog. Enemu je bdo vroče, drugemu je bila pretežka motika, tretji je bil že lačen. Mama je prigovarjala, naj bomo pridni in ko bo deb narejeno, bomo šli domov. Nekoč sem potožila, da ne morem na njivo, ker mi ni dobro. “Prav, pa ostani doma in skuhaj kosih,” sem takoj dobila nalogo. Kaj naj skuham drugega kot krompir? Mama mi je lepo po vrsti naštela, kako naj delam: “Krompir olupi, ga operi, zreži na koščke, daj v hnec, zalij z vodo, posoli in ko bo kuhan, ga zabeli Glej, da ne boš dah preveč masti!” Med maminim govorjenjem sem se nekam zamislih in je sphh nisem slišah. Vprašah sem jo, kaj naj skuham. “Krompir vendar, kaj me nisi poslušah? Krompir operi, olupi.. Si zdaj razumeh?” “Mama, nisem vsega, povejte še enkrat.” In spet nisem bih zbrana. Mama je začeh znova: “Krompir olupi operi... ” “Naj dam kuhat neohpljen krompir?” sem s strahom vprašala, ker sem bih z mislimi zopet nekje drugje. “Ne, najprej ga olupi nato operi..." je z rahlo nejevoljo govorih mama. Mudilo se ji je na njivo. “Mama, samo še enkrat povejte!” sem zaprosda. Mama je oldevah, ali naj še enkrat pove, potem pa je rekh: “Skuhaj, kar hočeš,” in odšla je na njivo. Obupano sem gledah za njo. Kaj naj že skuham? Mama mi je res nekaj pripovedovala, pa kaj, ko so bile moje misli čisto nekje drugje. Začeh sem jokati Jokajočo me je našel oče, ki se je vračal z njive. Povedah sem mu, da moram skuhati kosih, pa ne vem kaj. "Pa skuhaj krompir," mi je svetoval “Saj res, kar krompir bom skuhala. Zakaj mi tega mama ni povedala,” sem vz-kuknih. Poskočih sem in kmalu se je iz štedilnika zakadih. Odšh sem v klet po krompir, ga olupila, oprah , zrezah na koščke. .. Začeh sem peti in sonce je sijah. Bih sem vesela. Le zakaj sem prej jokah? Tudi zdaj sem se zalotila, da imam obraz moker od solz Za kosih bo tudi danes krompir. Pa saj ne jokam zaradi krompirja, le spomini so me zmogli 4:9. $ ESTO Med šolskim letom sem med prostimi urami rada odhajala v Novo mesto, kjer je veliko trgovin, butikov in slaščičarn. Že od mh-dih nog občudujem mesta, ker se v njih vedno kaj dogaja. Bih sem tudi že v več dmgih mestih in povsod mi je bih lepo, toda najlepše mi je bih v Ljubljani Ob misli na ljubljano se vedno spomnim na lepe, res srečne trenutke. Med poletnimi počitnicami sem stanovah pri gospe Maji in njeni hčerki Mirjam. Pri njiju mi ni bih niti trenutek dolgčas: doma smo se kockali ali kartali z Mirjam pa sva tudi pogosto obiskovali kino in hodili na bazen. Višek pa so bili večeri, ko je v mestu zasvetih polno luči Zvečer se nisem veliko sprehajala, sem se pa več dopoldne. Ljubljano sem dobro spoznala, ko sem obiskovah trgovine in prehodih središča mesta. Čas je minil zeh hitro in naenkrat je bil petek Bih je čudno, kajti med šolskim letom sem se ga veselila, toda sedaj sem si želela, da ga ne bi bih. Spomnih pa sem se na znan pregovor, ki pravi “Kar je dobro, se hitro konča. ” In res je bih tako. Ob odhodu mi je Ljubljana ponovno ostah v lepem spominu. Toda tudi vračanje domov je bih prijetno. Tudi na deželi je prav prijetno. V vasi se ljudje med sabo veliko bolje poznajo. Kadar sprašujem ljudi o mestu in o deželi predvsem občudujejo dežeh, naravo in svež zrak Veselijo se, kadar se hhko sprehajajo po gozdu, nabirajo gobe, trgajo grozdje ali pa opravljajo različna deh na polju. Vendar mnogi raje živijo v mestu, na dežeh pa prihajajo le občasno. Duh in telo Dobršen del slovenskega leposlovja nastaja v tujini. Tudi pesnik Lev Detela je eden od avtorjev, ki živijo in ustvarjajo zunaj matične domovine. Udomljen je na Dunaju. Do zdaj je izdal sedem pesniških zbirk. Vse so izšle na tujem, ena celo v daljni Avstraliji. V Sloveniji je zagledala luč sveta Detelova osma knjiga, pesniška zbirka DUH IN TELO. V opremi Jureta Kocbeka je izšla pri Založbi Mihelač. Zbirka prinaša pesmi iz petih Detelovih pesniških knjig. Gre za pesmi iz zbirk Atentat, Sladkor in bič, Mctaelement, Legende o vrvohodcih in mesečnikih ter Cafe noir. Izbor obsega okoli 90 knjižnih strani verzov. Pesmi je izbral in knjigo uredil Tone Pavček. Cikli so naslovljeni po naslovih omenjenih zbirk, s čimer je še bolj poudarjeno, da obsega ta zbirka najboljše in najznačilnejše stvaritve iz pesnikove dosedanje bere. Svet, ki se razodeva iz Detelovih pesmi, ne ponuja ničesar za ugodje; ne za telo in ne za duha. To je svet, v katerem lebdi duh prednikov in v katerem je nekaj povsem običajnega srečati mesečnika, videti vrvohodca ali blazneža. To je krut svet grozljivih razsežnosti, en sam izziv za duha, ki sc je voljan vdati strašnim avanturam. V tem svetu je vse v rumeni barvi, ker je v takšni baervi tudi roža, ki ima silno moč uročitve v blaznost. Tudi lirski subjekt se zavestno izroči tej moči, da ga vodi od dogajanja do dogajanja, dokler se ji - tudi sam porumenel -naposled ne iztrga. Seveda je v svetu, ki ga obravnava Detelova knjiga, tudi veliko normalno človeškega, takega, s čimer je napolnjeno naše vsakdanje zemlcjsko življenje. Na to opozori tudi pesnik sam, ki nekje pravi, da se nam grozljiva doživetja porajajo predvsem pi ob prebiranju starih knjig, ki pripovedu- ki jejo o skrivnostih. O prebranem razmišljamo in sanjamo, tudi o tistih srhljivih prizorih, ki jih ni. IV/ Zlata AN ZORAN ura Kot bi reka življenja počasi tekla mimo, na njeni površini pa bi se odbliskovalc posamezne podobe, tako bralec doživlja branje knjige ZLATA URA Frančka Stcfanca, ki je nedolgo tega izšla v zbirki Novi obrazi pri založbi Franc-Franc. Pisatelj, ki se je doslej pojavljal le z občasnimi krajšimi proznimi zapisi v časopisju, je svoj knjižni prvence podnaslovil Saga iz Sv. Trojice. Gre za pripoved o usodi številnih članov mlinarske družine iz Sv. Trojice v Slovenskih Goricah. Pripoved, ki je delno napisana kot avtorjevi osebni spomini in delno kot spomini drugih oziroma družinska kronika, je časovno vpeta v obdobje od druge polovice prejšnjega stoletja do osvoboditve. V nji se prepletajo tragični in veseli dogodki, smrti, nesreče, rojstva, poroke, med te dogodke, ki kot moč neubežne usode krojijo posameznikovo “bivanje v tej solzni dolini”, pa se uvrščajo tudi veliki zgodovinski dogodki, obe vojni, revolucija in povojni čas, vendar se velika zgodovinska dogajanja odvijajo nekako na robu in samo od daleč posegajo v trojiško življenje, ki teče po starodavni strugi kmečkega in mlinarskega dela ter starih običajev. V začetku celo nekoliko moti raztrgana, premalo povezana pripoved, ki pa je v zadnjem delu knjige z avtorjevimi spomini precej bolj povezana, a bralec se na ta pisateljev ritem hitro privadi in tok pnpovedi ga potegne za seboj. običaje, govori o ljudskem i z občutkom popisuje naravo. Tako se ob branju sage iz Sv. Trojice včasih zazdi, kot bi gledali sliko na steklo kakega slikarja naivca. Množina nenavadnih dogodkov in oseb (nastopata tudi Alojz Kraigher in Ivan Cankar) ponuja bogato gradivo, ki bi ga lahko pisatelj z drugačnim prijemom zlahka ubesedil v zajeten in nedvomno zanimiv roman. Tako pa Zlata ura ostaja le saga, nekritična “govorica o zanimivih, resničnih dogodkih, izstopajočih iz vsakdanje povprečnosti, preniklih z baladnim sporočilom o poseganju metafizičnega sveta v vsakdanjost”, kot sago označuje dr. Kmecl v svoji Mali literarni teoriji Vsekakor pa je pripoved privlačna za širok krog oralcev, ki ga ' njiga tudi zasluži. MILAN MARKELJ - Slovenska matica je izdala prevod Aristotelovega spisa O DUŠI in razpravo Marijana Krambergerja LOVEC NA HOMUNKUMULATE. - Državna založba je v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev izdala tri novosti: 1. knjigo Zbranega dela Antona Vodnika, 2. knjigo Zbranega dela Edvarda Kocbeka in 6. knjigo Zbranega dela Jusa Kozaka. - V zbirki Literarni leksikon Državne založbe Slovenije sta izšli dve študiji: Janka Kosa LIRIKA in Vere Troha FUTURIZEM. Vrhu vsega pa je v vsej zadevi šlo za dobrodelno zbirko, ki pač ni bila najprimernejše borišče za odkrit spopad. Z ovaduštvom proti gardi S pisnimi viri je najobširneje dokumentiran politični in ideološki spopad v narodni gardi, ki je nastajal v Novem mestu zaradi obstoja meščanske garde, njenih zoprvanj in boja za prestiž, ki ga je vodila v združbi z mestno kamarilo. Vlogo mestne oblasti smo že nekajkrat opredelili: bila je nasprotnik narodne garde, meščanska garda je bila njen ljubljenec. Mestna oblast je bila zelo vneta v ovaduštvu in spotikanjih nad tistimi meščani, ki so prizadevno delovali v narodni gardi. To zadnje je razvidno iz okrožnega spisa št. 1276/p od 5. novembra 1848. Novomeško vodstvo (v omenjenem spisu je označeno kot “Stadtvorstehung” in “Stadtgemeinde-Vorstand”) je pošiljalo neposredno na gubernij v Ljubljano in na novomeški okraj in okrožje prijave in ovadbe brez osnov. Ljubljanski gubernij je vztrajal pri preiskavah in razčiščenju takšnih prijav. Posamezni trezni višji uradniki na okraju in okrožju so to dejavnost mesta spremljali z nenaklonjenostjo. Najbrž tudi zato, ker jim je bilo s tem naloženo obilno in neprijetno delo. Prijavljeni so bili: Franc Polak, 2. aktuar na okrajnem komisariatu in urednik Sloveniens Blatt; Maks Jabomig, okrajni pisar in prvi poročnik v narodni gardi; konceptni praktikant Janez Recher, nadporočnik v narodni gardi; Anton Ogulin, blagajnik okrajne blagajne (najbrž je on izdal skrivnost o izplačilih denarja meščanski gardi, ki do tega ni imela pravice); konceptni praktikant na okrožju Martin Tribussi; konceptni praktikant na okraju Glaunach in pisar na okrožnem komisariatu Janez Zupančič. Za naštete so zahtevali takojšnjo premestitev iz Novega mesta. Iz podtikanj in prijav pa niso bih izvzeti niti višji uradniki. Lotili so se tudi okrožnega sekretarja Pentija in višjega komornega svetnika Franca Jožefa Tschofna. Slednjega so prijavili zato, ker je prodajal narodni gardi po tovarniških cenah trakove za oznake... Tschofen je bil član upravnega sveta garde. V njegovi redni delovni dolžnosti na okrožju mu je bila podrejena finančna služba (uniformirani financarji), za katero je po tovarniških cenah nabavljal galanterijsko blago (trakove, našitke, gumbe ipd.). Najbrž so ga v gardi naprosili, naj tudi zanje nabavi trak za pentlje in pasice, ki so jih nosili gardisti. Videti je, da je to šlo nekaterim visokim meščanom tako v nos, da so vložili proti njemu prijavo. Glavna obdolžitev v prijavah je bila, da so prijavljeni delovali proti zedinjenju meščanske garde in narodne garde. V mestnem vodstvu so si zedinjenje očividno predstavljali tako, da bi meščanska garda obdržala primat in vsrkala narodno gardo. Šli so celo tako daleč, da so v vlogi na ministrstvo za notranje zadeve na Dunaju zahtevali razpustitev narodne garde. Ministrstvo je v odgovoru pojasnilo, da obstaja v Avstriji samo zakon o narodni gardi. Tako meščanska garda kot narodna garda sta podrejeni temu zakonu in zato želji po razpustitvi narodne garde ni mogoče ustreči. Odpraviti nepotrebno paradiranje Ideološko-politični spor glede meščanske garde je razviden iz objav v Sloveniens Blatt in je vsebovan v treh sestavkih. Pivi je najbrž reakcija na izkazovanje superiornosti meščanske garde nad narodno gardo s pretiravanjem na vežbanjih, v vojaških nastopanjih in z nekaterimi poizkusi na uvajanje drila. To se je verjetno dogajalo v prvih mesecih po ustanovitvi narodne garde (v obdobju marec-junij 1848). Sporočilnost omenjenih sestavkov je tako jasna, da se lahko omejimo samo na navedbe in krajše komentiranje. Prvi sestavek je bil objavljen v Sloveniens Blatt št. 2 od 11. julija 1848 na straneh 7 in 8 pod naslovom “Nekaj o ustanovi narodne garde”. V uvodu je ugotovitev, da je meščanu naložena v narodni gardi častna dolžnost varovanja ustavnega reda, svobode in lastnega ognjišča. “Zato, da se ne bi oddaljevala od teh vzvišenih m edinstvenih smotrov, mora (narodna garda, M.J.) tudi znotraj sebe izločati vse tisto, kar duši željo in ljubezen ter greni ali pa skuša slabiti, čeprav samo posredno... posebne dolžnosti, ki jih opravljajo kot gardisti, meščanov ne smejo odvračati od njihovega rednega dela. Zaposlenim torej mora biti omogočeno, da opravljajo svoje običajno delo brez ovir, njihova meščanska eksistenca pa ne sme biti prizadeta. Ampak ali lahko to izpolnjujejo v polnem obsegu, ali se navdušenje za ustanovo narodne garde lahko obdrži, ko pa le-to spremljajo brezštevilna ekserciranja, paradne garde, častne garde, slavnostni sprevodi, patruljiranja in druge nepotrebnosti, predvsem na primer pred nedavnim v Novem mestu, mimo predpisov uvedeno pozdravljanje višjih stopenj na razdalji treh korakov? Ali je vsebina narodne garde ob njenem častnem poslanstvu varuha ustavnega reda in svobode res samo v paradnih gardah? Ali samo v nočnih gardah in policijskem delovanju? Mar ni s tem prezrto, da se s tem zanemaijajo posebne državljanske pravice in zatirata ljubezen in predanost v največji meri? Pojavi, ki so se doslej primerili v narodni gardi, so najbolj prepričljiv dokaz za to. Če želimo torej to ustanovo utrditi v njenem častnem poslanstvu, je treba glede na dosedanje izkušnje odpraviti vse nepotrebno paradiranje in patruljiranje. Največ enkrat na teden, ob nedeljah in praznikih naj poteka vežbanje. Narodna garda naj se usposablja v tistih znanjih, ki jih potrebuje pri varovanju miru, reda in varnosti.” Podpisan je “Nekdo narodni gardi v dobro”. V sestavku so zelo jasno, ostro in odločno načeta vsebinska, ideološkopolitična vprašanja, ki so se porajala zaradi delovanja meščanske garde. Z in brez Te deuma V št. 8 od 8. avgusta 1848 je bilo na str. 32 v rubriki “Locales” objavljeno poročilo o praznovanju zmage v Italiji. Bil je to konec večletne vojne v severni Italiji, v kateri se je v bitki pri Custozzi proslavil priljubljeni avstrijski maršal Radecky. Slavnost je bila na torek, 15. avgusta. Oblastni organi so se ob vnetem sodelovanju nemškutarjev zavzeli za čimvečji blišč. Navajamo: “... bila je velika maša... civilni oblastniki in oficirski zbor... paradno postrojena narodna garda je izstrelila častno salvo... Velika maša se je končala s Te Deum... Če opisano praznovanje ne bi bilo znak pobožne vdanosti okrožnega mesta do vladarske rodbine, bi le-to lahko bilo jrovod za mnogostranska razišljanja. Ob proglasitvi ustavnosti, enakopravnosti vseh narodov in jezikov, svobode govora in enakosti stanov je bil tudi velik praznik. Bila je maša, toda brez Te Deum, prisostvoval je le majhen del razumništva... Zdaj, ko je šlo samo za triumf nad podjarmljenim narodom, so dobrodušno zastavili vse za polepšanje praznika. Torej: ustavnost in svoboda naj bi bile nered, zmaga v Italiji pa bi bila upanje na vrnitev starih, dobrih časov, ki so nam v petintridesetletnem mjru dali toliko sadov... Bratje! Če proslavljamo praznik našega zmagovitega orožja in junakov, ki prezirajo smrt, ne pozabimo na našo svobodo!” Primeijava blišča praznovanja zmage v osvajalni vojni s prezrtim skromnim praznovanjem pomembnih pridobitev revolucije je zelo učinkovita in prepričljiva, posebne pozornosti pa je vredno ob koncu zapisano svareče, vizionarsko opozorilo na pomembnost ohranjanja lastne svobode. 12 priloga dolenjskega lista Dogodki v sliki in besedi EVROPSKIH ŠTUDENTI OBISKALI NOVO MESTO - Skupina za mednarodno sodelovanje pri Medškofijskem odboru za študente - MOŠ je priredila Mednarodni poletni teden, ki naj bi Slovenijo predstavil tujim študentom. V ponedeljek in torek so obiskali tudi Novo mesto, kjer so poslušali predavanje dr. Lojzeta Gosarja z naslovom "Slovenija danes”, si ogledaš mesto in kapiteljsko razstavo, se srečali s novomeškim proštom J. Lapom, ki jim je razkazal kapiteljsko cerkev in proštijo, obisk pa so zaključili s piknikom na kopališču Otočec. Veseli so bili predvsem srečanja z novomeško mladino, in ob tem spoznanja, da lahko mladi Evrope sodelujejo tudi na drugih ravneh, in ne le na politični. (Foto: Jerca Božič) V KOSTANJEVICI TRIJE NOVI LOKALI - V soboto, v nasprotju z večino dni v letu mestece ob zasanjani Krki ni bilo zaspano, bila je Kostanjeviška noč. Še dopoldne pa so v bivši gostilni Jevnik odprli kar tri nove lokale: novomeški zlatar in graver Jožko Kranjc (na sliki) se je odločil da bo mestu brez zlatarne ponudil poleg zlatarskih in graverskih izdelkov in uslug tudi priznane nemške ure Greinr; na drugi strani vizualne pregrade bo Andrej Avsenik prodajal papirno galanterijo, od vizitk do šolskih potrebščin, pa tudi fotokopiranje, nasproti zlatarne in papirne galanterije je Branka Cvek uredila prijeten Green bar, kjer bodo obiskovalcem poleg vseh vrst pijač ponudili tudi sadne kupe, sladoled in različne narezke. VRHPOLJCI NA TRDINOVEM VRHU - Štirje vaščani Gor. Vrhpolja so prejšnji torek ob cerkvici sv. Jere postavili dve mizi s klopmi. “Tako da se bodo imeli obiskovalci kam vsesti in da bojo “komot ” pomalicali in popili kozarec vina, ” pravijo vrli Vrhpoljci. To delo je njihov prispevek pri lepšanju okolice cerkvic sv. Jere in sosednje sv Elije. Ostanke cerkvice sv. Jere je pod vodstvom novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine zelo lepo in primemo uredil njihov sožupljan Tone Hočevar iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju. (Foto: A. B.) NEPREVIDNO NA CESTO - 22. julija ob 17.40 je 13-letni Jani Jerman iz Črnomlja peljal kolo z motorjem s parkirišča Begrad na Zadružno cesto v Črnomlju. Ker se ni prepričal, če je varno, je zapeljal v trenutku, ko je po cesti pripeljal voznik osebnega avta, 24 letni Anton Jankovič iz Sadpža. Le-ta se je umikal, vendar se je mopedist zaletel v desni prednji blatnik in padel po vozišču. V nezgodi se je Jani Jerman hudo poškodoval, zato so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Škoda na vozilih znaša približno 50.000 tolarjev. Z MOTORJEM SEKAL OVINEK - 24. julija ob 21.30 je 21-letni Jože Švirt iz Jelš pri Otočcu vozil motorno kolo znamke Kawasaki z neprimerno hitrostjo po lokalni cesti v Lutrškem selu proti Otočcu. Ko je po levi strani cestišča pripeljal v levi ovinek je nasproti pravilno pripeljala voznica kolesa z motorjem 26-letna Mateja Kramar iz Lutrškega sela. Švirt jo je oplazil z levim bočnim delom motornega kolesa in oba sta padla po vozišču. V nezgodi sta se udeleženca hudo poškodovala in se zdravita v novomeški bolnišnici. Škoda na vozilih znaša približno 50.000 tolarjev. iz Trebnjega z jugom 55 peljal od Štefana proti Pluski. Ko je v vasi Breza pripeljal do križišča, mu je na mopedu izsilil prednost 18-letni Janko Žuko-vec iz Gorenje Nemške vasi. Mopedist je zavil levo na regionalno cesto, ne da bi se prepričal, če to lahko varno stori. Žnidaršič se je mopedistu umikal in zaviral, vendar se trčenju ni mogel izogniti. Hudo poškodovani Žu-kovec se zdravi v novomeški bolnišnici, na vozilih pa je za okrog 55.000 tolarjev škode. PREHITRO PO SLABI CESTI -21. julija ob 7.15 je 25-letni hrvaški državljan Franjo Jaki iz Zagreba z osebnim avtom peljal po magistralni cesti Ljubljana - Obrežje. Zaradi neprimerne hitrosti ga je pri Prilipah začelo zanašati. Ker vozila ni mogel umiriti, ga je zaneslo s ceste, avto pa se je poškodovan zaustavil na travnatem nasipu ob cesti. K sreči jo je voznik odnesel brez telesnih poškodb. Prav na odseku magistralne ceste M/ 1 pri Prilipah je po podatkih UNZ Krško vse več nesreč zaradi prehitre vožnje po dotrajanem cestišču. Voznikom svetujejo, naj bodo na omenjenem odseku še posebej previdni. ZBILA OTROKA - 25. julija ob 9.55 je 24-letna Mojca Garantini iz Podrečja vozila osebni avto R 4 od Črmošnjic proti Črnomlju. Ko je z neprimerno hitrostjo pripeljala v naselje Vrčicc, je z njene desne strani na cesto pritekla 5-letna Darja Potokar iz Semiča. Voznica jo je opazila, zavirala in se umikala, vendar jo je kljub temu podrla. Hudo poškodovano Darjo so odpeljali v novomeško bolnišnico. IZSILIL PREDNOST - 19. julija ob 21.15 je 53-letni Franc Žnidaršič TRAKTOR GA JE STISNIL - 21. julija okoli 11. ure se je 59-letni Vladislav Železnik iz Sevnice s svojo ženo odpeljal z neregistriranim traktorjem brez varnostnega loka v gozd blizu naselja Dolenja Radulja. Pri vleki hrastovega hloda v guzdu se je hlod zataknil ob smrekov panj, tako da je dvignilo prednji del traktoija, da se je začel prevračati. Pri prevračanju je zadnji blatnik stisnil voznika. Železnika so hudo poškodovanega prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Kaj pa, če kupite mačka v Žaklju? Nedavna kontrola atestov za telefone, telefakse in podobno je zelo vznemirila ljudi - Zakaj Panasonicove naprave za nas niso dobre? - Znana znamka še ne pomeni kvaliteto NOVO MESTO - Nedavna atestna akcija je med imetniki ncatestiranih telefonov, faksov in drugih podobnih naprav, predvsem pa med trgovci, ki te naprave prodajajo in od tega živijo, povzročila pravo vznemirjenje. Predvsem sc jezijo prodajalci Panasonicovih naprav, katera v tujini dobijo ateste, za slovenski trg pa očitno niso dobre. Mnogi menijo, da je tako tudi zaradi tega, da bi zaščitili edinega domačega izdelovalca telefonov. Pobudniki akcije to zavračajo, RUT, Republiška uprava za telekomunikacije, pa pravi, da ti izdelki niso prilagojeni slovenskim standardom. Tržni inšpektorji po celi Sloveniji imajo v tej akciji nalogo, da pri prodajalcih teh naprav preverijo, če imajo ustrezna potrdila o standardizaciji in drugo potrebno dokumentacijo, vendar ne pregledujejo le telefonov in njim podobnih naprav, ampak tudi ostalo tehnično robo, ki je na prodajnih policah v naših trgovinah. Tudi novomeška tržna inšpekcija je vključena v delovno komisijo v S CESTE V HIŠO BUŠEČA VAS - 22. julija ob 20.30 je 25-letni Darko Kuhar iz Krškega z jugom 55 peljal po lokalni cesti Krška vas -Podbočje v smeri proti Podbočju. Pri Bušeči vasi je z neprimerno hitrostjo zapeljal v dvojni ovinek. Zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti je voznik izgubil oblast nad vozilom in močno zavrl. Vozilo je zaneslo s ceste, trčilo v kovinsko vrtno ograjo stanovanjske hiše in rinilo zlomljeno ograjo pred sabo vse do hiše, kjer se je jugo po trku v steno končno zaustavil. V času nezgode je na stolu pred vhodom v hišo sedela 12-letna B. S., ki so jo ostanki kovinskih vrat vrtne ograje poškodovali. Obstaja sum, da je bil voznik juga pod vplivom alkohola. PO DOLENJSKI DEŽELI • V času, ko v naši deželi vlada draginja - plače so vse manjše, mnogi pa jih sploh ne dobijo -se marsikdo znajde na svoj način. Lačna nepridiprava sta se že sredi poletja spomnila, da bo treba pripraviti ozimnico. V noči na 24. julij je neznanec na njivi pri naselju Švibnik izkopal okoli 150 kg krompirja in ga odpeljal neznano kam. S tem dejanjem je oškodoval lastnika M. Š. iz Svib-nika za 10.000 tolarjev. Ker zgled vleče, se je 25. julija neznan poljski ropar poslužil enakega 100 odstotnega popusta in na njivi v Prečni izkopa! in odpeljal okoli 200 kg krompirja. S tem dejanjem je lastniku F. P. povzročil za 8.000 tolarjev škode. • Če sta imela zbiralca ozimnice srečo, da ju niso zalotili, pa bo svoj plen drago plačal 38-letni A. R. iz Metlike, ki je utemeljeno osumljen, da je 21. julija popoldne v trgovini Novo-teks v Metliki ukradel kratke hlače in omenjeno trgovino oškodoval za 1.500 tolarjev. • Neznan ljubitelj športa in rekreacije je v času med 21. in 22. julijem vlomil v osnovno šolo Dobova in iz sobe s športnimi rekviziti odnesel 3 športne loke z 20 puščicami, 2 zračni puški, 4 teniške loparje in nogometno žogo. Organi za notranje zadeve za storilcem še poizvedujejo. • Potreba po razvedrilu in ljubezen do filmske umetnosti je 45-letnega A. N. iz Jesenic privedla do goljufije. V videoteki Flash v Novem mestu si je 12. maja sposodil videoplayer, vendar najemnine zanj do 23. julija ni plačal, prav tako ni poravnal izposojnine za dve kaseti, ki si ju je sposodil istega dne kot video-player. Osumljenec dolguje oškodovanki S. Z. iz Zagreba 84.720 tolarjev. • So pa nekateri, ki se odločajo za kršenje zakonov, ne da bi od tega pričakovali osebno korist. K dejanjem jih vodi objestnost in mladostna razposajenost, ki jo včasih spodbudijo še alkoholni hlapi. Mladoletnika z Mirne sta utemeljeno osumljena, da sta te dni na silo odprla vrata kapelice na mostu na Mimi ter oškodovala Župnišče Mirna za 120.000 tolarjev. Štirje mladoletniki z Mirne in eden iz Trstenika pa so utemeljeno osumljeni, da so julija letos na Mimi iz objestnosti poškodovali več prometnih znakov ter tako oškodovali Cestno podjetje za 40.000 tolarjev. okviru republiške tržne inšpekcije, ki intenzivneje kontrolira kvaliteto tehničnih proizvodov. Komisija je bila ustanovljena pred tremi leti, vendar se je pravo delo začelo s porastom zasebnih trgovin, ko se je povečal tudi uvoz tehnične robe. Tržna inšpekcija bo kontrolirala, ali je proizvod varen, da ob uporabi ne povzroča radiofrekvenčne motnje, da je zavarovan proti električnem udaru,- da sc ne pregreva, da sc ne vžge, da je odporen proti vlagi in rji. Vsi uvoženi proizvodi morajo biti pri nas ponovno atestirani in sicer imamo, odkar smo se osamosvojili, Slovenski urad za standardizacijo. Na novomeški tržni inšpekciji pravijo, da so pogosto ljudje začudeni, zakaj je potrebno proizvode znanih svetovnih znamk pri nas ponovno atestirati, saj je znano, da so kvalitetni. Vendar iz izkušenj inšpektorji ugotavljajo, da znana znamka stoodstotno še ne jamči za kakovost. Trenutno tržna inšpekcija pregleduje električna prenosna orodja, kot so vrtalniki in skobelniki. Pri prodajalcih bodo preverili, če imajo ateste, garancijski list, navodilo o uporabi in zagotovljen servis. Na novomeški tržni inšpekciji pravijo, da robe z neurejeno dokumentacijo ni veliko, OBSTAL JE MED DREVESI DOLENJA VAS -17. julija ob 23.50 sc jc 29-letni Jože Rihtar iz Krškega peljal iz smeri Krškega proti Brežicam. Ko je pripeljal v Dolenji vasi v nepregleden ovinek, ga je zaradi neprimerne hitrosti vrglo prek žive meje med drevesa, kjer se je vozilo zagozdilo. Voznik se je pri tem huje poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. ZAPORNIK IZKORISTIL DOPUST STEHANJA VAS - 21. julija so policisti v Stehanji vasi prijeli 42-letnega A. Š. iz Hrvaške, ki je utemeljeno osumljen storitve več kaznivih dejanj na območju Trebnjega, Novega mesta, Ivančne Gorice in Litije. Osumljenec prestaja zaporno kazen in je imel v času od 5. julija do 5. avgusta dopust. V tem času je na območju UNZ Novega mesta vlomil v 3 vikende in v stanovanjsko hišo. IZSILIL PREDNOST SENUŠE - 17. julija ob 11.45 jc na lokalni cesti Leskovec pri Krškem -Veliki Trn na Scnušah 26-lctni Miroslav Bobič izsilil prednost pri vožnji skozi križišče pred 22-lctnim Jožkom Kučičem. Pri trčenju jc Kučič dobil težje poškodbe in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico na zdravljenje! USODNE OPEKLINE SEVNICA - V prejšnji številki Dolenjskega lista smo že poročali o hudi nesreči pri delu v Kopitarni Sevnica, ko seje 18. julija pri čiščenju peči pred zaključkom službe hudo opekel 54-letni strojnik Pavel Len-daro, ker je pred tem pozabil izključiti avtomatski ventilator za dodajanje žaganja in lesnega prahu. Med čiščenjem se je ventilator samodejno vključil, vžig v peči pa je Lendaru zadal usodne opekline, zaradi katerih je 24. julija v Celjski bolnišnici umrl. seveda pa se vedno najdejo izjeme. Tudi v nedavni akciji, ko so pri prodajalcih preverjali ateste za telefone in podobne naprave, neatesti-ranih naprav ni bilo veliko. Le pri Fenixu, ki sc ukvarja s prodajo japonskih telefonskih aparatov Panasonic, za vse aparate niso imeli atestov; so pa zanje zaprosili Republiško upravo za telekomunikacije. Še predtem so za atest zaprosili takratno jugoslovansko ustanovo za standarde v Beogradu, ki je naprave atestirala, vendar so ta potrdila prišla v Slovenijo prepozno, po osamosvojitvi. J. DORN1Ž S TRAKTORJEM V KRKO DRAGA - 24. julija približno ob 10.20 je 16-letni Matjaž Košak iz Dolenjega Maharovca vozil traktor po travniku pri naselju Draga. Ko je vozil vzvratno tik ob brežini Krke, se je zaradi teže traktoija brežina utrgala in traktor se je prevrnil v Krko. Voznik je med prevračanjem skočil s traktorja, vendar se je traktor klub temu prevrnil nanj in ga stisnil z zadnjim kolesom. Globina vode je bila 50 cm, Košaka pa so rešili vaščani iz Gomile. V nezgodi je si je Košak zlomil desno nogo. POGIN RIB GORENJE PONIKVE - Dne 23. julija je prišlo do pogina rib v reki Temenici pri naselju Gorenje Ponikve. Poginilo je okoli 50 rib. Vzrok pogina je po vsej verjetnosti nizek vodostaj, slab pretok vode in pomanjkanje kisika. Analiza vode bo pokazala, ali gre tudi za onesnaženje. Obsojenec pobegnil iz zapora DOB - V noči na 27. julij je iz Kazensko-popravnega doma Dob pobegnil 20-letni Andrej Verbič iz Brega pri velikem Gabru. Obsojenec prestaja kazen zaradi umorov dveh oseb, ki ju je storil letos na območju Primskega. Pobegli Andrej Verbič je visok 173 cm, srednje razvit, ima svetle valovite lase in svetle modre oči oblečen pa je v sivomodro delovno obleko. Prosimo občane, ki bi kar koli vedeli o pobeglem obsojencu, da o tem takoj obvestijo najbližjo policijsko postajo ali UNZ Novo mesto na telefonsko številko 92. Avtomobili privlačijo tatove V Krškem ukradli golfa • Parkirani avtomobili vlečejo KRŠKO, NOVO MESTO - Parkirani avtomobili so vse pogostejši cilj nočnih pohodov tatov m vlomilcev. Le-ti največkrat lastnika olajšajo za denar in dokumente, izpulijo avtoradio, drznejši pa avto tudi odpeljejo. Zato je, če nimamo garaže, avto najbolje pustiti na obljudenem in dobro razsvetljenem parkirnem prostoru. V noči od 24. na 25. julij je neznan storilec ukradel osebni avtomobil znamke Golf KK-P6-209, letnik 1992, last C. R. iz Brestanice pri Krškem. Za storilcem še poizvedujejo. 15. julija zvečer je neznan storilec na parkirnem prostoru na Otočcu iz osebnega avta ukradel moško torbico, v kateri je imel lastnik V. V. iz Breške vasi dokumente, devize, denar in zlat moški prstan. Naznanec je lastnika oškodoval za več kot 100.000 tolarjev. V času od 21. do 22. julija je neznan storilec iz osebnega avta, ki ga je imel oškodovanec M. L. iz Drage parkiranega na dvorišču, ukradel avtoradio znamke Philips in s tem dejanjem oškodoval lastnika za 18.000 tolarjev. 24. julija je neznan storilec vlomil v osebni avto, ki ga je imel lastnik F. J. na Strugi ter mu iz dveh denarnic ukradel tolaije in devize. Storilec je lastniku povzročil za 60.000 tolarjev škode. 18. julija ponoči je neznan storilec na parkirnem prostoru v Podgori z osebnega avtomobila R 5 odvil štiri okrasne pokrove koles ter tako oškodoval lastnika za okrog 24.000 tolaijev. V času od 20. do 21. julija je neznan storilec iz odklenjenega osebnega avta, ki ga je lastnik S. H. iz Hrastulj parkiral pred stanovanjsko hišo, ukradel denar in nekaj deviz in s tem oškodoval lastnika za 5.200 tolarjev. Murni I poročajo I VLOMIL V ZIDANICI - 20. julija je neznanec vlamljal v Babni Gori. Iz zidanice J. Z. iz Babne Gore je odnesel denar in hrano ter ga oškodoval za 30.000 tolaijev. Iz brunarice R. K iz Ljubljane je ukradel le cigarete, z vlomom pa je napravil za 5.000 tolar-jev Škode. KAVA IN CIGARETE - 18. julija je neznan storilec vlomil v bife Stop na Medvedjeku ter ukradel 5 kg kave in več zavitkov cigaret. Lastnika lokala T. Č. iz Grosupljega je oškodoval za okrog 10.000 tolaijev. BIL JE LAČEN IN ŽEJEN - V noči na 19. julij je neznan storilec vlomil v bife, ki ga ima oškodovanka J. L iz Ljubljane ob magistralni cesti M/l v Sentjuriju na Dolenjskem, ter odnesel hrane in pijače za okrog 20.000 tolaijev. ZADOVOLJIL SE JE S PIJAČO -V času od 19. do 20. julija je neznanec v Martinji vasi vlomil v stanovanjsko hišo M. N. iz Ljubljane in odnesel pijačo ter tako lastnico oškodoval za več kot 2.000 tolaijev. Premislil sije Obračai\je na magistralni cesti pri Zalokah vzrok za prometno nesrečo ZALOKE - Polkrožno obračanje na magistralni cesti Ljubljana - Obrežje pri naselju Zaloke (pri Krškem) je bilo vzrok za prometno nesrečo s hudimi telesnimi poškodbami. 23-letni Marjan Šinkovec iz Novega mesta se je med vožnjo iz smeri Ljubljane proti Obrežju pri Zalokah odločil, da bo spremenil smer vožnje. Na ravnem delu ceste s prekinjeno belo črto v sredini je zmanjšal hitrost, zapeljal ob desni rob svojega voznega pasu in pričel polkrožno obračati svoje osebno vozilo. Ko je bil z vozilom sredi cestišča, je za njim z osebnim avtom pripeljal 29-letni Goran Hrnčič in se skušal izogniti trčenju tako, da je zapeljal na nasprotni vozni pas. Kljub močnemu zaviranju trčenja ni mogel preprečiti in je s prednjim delom svojega vozila zadel v zadnja leva vrata Sinkovčevega avta. V nezgodi se je huje poškodovala Hr-nčičeva sopotnica 33-letna Biserka Štetič, ki se zdravi v novomeški bolnišnici. ILEGALNO ČEZ MEJO KRŠKO - V zadnjem vikendu od 24. do 25. julija so policisti na območju Uprave za notranje zadeve Krško zabeležili večje število ilegalnih prehodov državne meje z republiko Hrvaško. V dveh dneh so zalotili pri ilegalne prehodu državne meje 22 oseb, od tega 13 državljanov Bosne in Hercegovine in 9 državljanov Republike Hrvaške. Devet oseb so prijavili sodniku za prekrške. STRELA UNIČILA IZOLATOR ZAPUDJE PRI DRAGATUŠU - 20. julija ob 22.00 je strela udarila v železno konstrukcijo transformatorja v Zapudju pri Dragatušu. Prišlo je do preboja 20-kilovoltnega izolatorja, ki je ob udarcu strele zgorel. Delavec Elektra je izključil električno napetost, na transformatorju pa je škode za 100.000 tolarjev. Z OBČINE ODNESLI DOKUMENTE ČRNOMELJ - V noči na četrtek, 21. julija, je naeznan storilec vlomil v zgradbo občine Črnomelj in iz prostorov sekretariata za notranje zadeve odnesel 180 potnih listov, 255 prometnih dovoljenj, 312 vozniških dovoljenj, 49 osebnih izkaznic in več žigov v skupni vrednosti okoli milijon tolaijev. Nekaj dest dokumentov so kasneje našli ob reki Lahinji. Za storilcem še poizvedujejo. Valantov avto prenizek za zmago V Studenec je najhitreje pripeljal Italijan Pedrazza, kije vozil povprečno 111 km/h - Domačega zmagovalca diskvalificirali - Rezec in Pavlič druga v svojih razredih ŠPORTNA OBVESTILA NOGOMET - Nogometni klub Polana bo v soboto, 31. julija, ob 19. uri na igrišču Ljudski vrt v Škocjanu pripravil nočni turnir v malem nogometu. Prijave bodo zbirali na igrišču pol ure pred začetkom tekmovanja. Organizator obljublja lepe nagrade. TENIS - Športni center Vita v Trebnjem bo v petek, 30. julija, pripravil tradicionalni nočni teniški turnir dvojic, namenjen rekreativnim igralcem tenisa. V dvojici lahko poleg rekreativca nastopi rangiran igralec le v primeru, če ni uvrščen pod 120 mestom na slovenski lestvici. Vsak par bo odigral najmanj dve tekmi. Prijave in informacije do petka do 17. ure v športnem centru Vita na telefon 44-990. NOGOMET - Nogometni klub Stari grad bo v soboto, 31. julija, ob 19. uri na igrišču pri gasilskem domu v Otočcu ob Krki pripravil nočni turnir v malem nogometu. Prijave bodo zbirali uro pred začetkom tekmovanja. NOGOMET - Nogometni klub Ban Šentjernej bo v nedeljo 8. avgusta, ob 8. uri na igrišču v Pleterjah pripravil nočni turnir v malem nogometu. Prijave bqdo zbirali do začetka tekmovanja. SEVNICA - Organizatorji letošnje druge največje avtomobilistične prireditve v Sloveniji, gorske hitrostne dirke Sevnica 93, Top racing team iz Sevnice, so v nedeljo na cesti med Impoljco in Studencem izpeljali izredno zanimivo in razburljivo tekmovanje. Dirka je štela za slovensko in avstrijsko državno prvenstvo, udeležili pa so se je tudi tekmovalci iz Italjje, Švice in Nemčije. Daleč najhitrejši na strmi in ovin- lier 16 V), ki je bil tudi edini tekmo-kasti progi je bil Avstrijec Walter valeč v tem razredu. Pedrazza s formulo 2 PRC F2 BMW, Kljub diskvalifikaciji Sama Valanta, ki je v drugi vožnji v soboto na urad- Sevničani niso ostali brez tekmovalnem treningu in v nedeljo na tekmi večkrat popravljal rekord proge, najhitrejši pa je bil v nedeljo v drugi vožnji, ko je na 3,7 km dolgi progi dosegel čas 2:01,68 in vozil s povprečno hitrostjo 111 km/h. Zmagovalca v kategoriji turističnih avtomobilov v najhitrejšem razredu A/4, Silvana Lulika z lancio HF integrale, je po treh vožnjah premagal za celih 35 sekund. Pedrazzi se je najbolj približal Italijan Rudolfo Aguzzoni s prototipom Osella PA 9 BMW, ki je na koncu zaostal vsega 2,79 sekunde. Po posameznih razredih so v tekmovanju za slovensko prvenstvo zmagali: A - Silvan Lulik (AK West Ol- impija - Lancia HF integrale) 6:41,61; (AMD Slovenija avto - Mazda 323 Familia 4 WD) Peter Janežič (AN 7:10,92 (po diskvalifikaciji Sama Valanta, ki je dosegel čas 6:59,62); pokal Daihatsu - Tomislav Staut (AK West mpija - 8:28,43 in v skupini II Dagmar Šuster (AK West Olimpija - Vauxhall Cava- DURIČEVA NA EVROPSKO PRVENSTVO DOLENJSKE TOPLICE -Gordana Durič iz Dolenjski Toplic je že odpotovala na mladinsko evropsko prvenstvo v atletiki v San Sebastian v Baskiji, kjer bo v soboto nastopila v kvalifikacijah v troskoku. V njeni disciplini bo po zadnjih podatkih organizatorja nastopilo 33 atletinj. Glede na dosedanje rezultate se ob dobrem skakanju Gordani obeta uvrstitev v finale, za kar bo morala skočiti blizu svojega osebnega rekorda. Za njo je z osebnim avtom odpotoval njen trener Milan Šimunič, ki je bil tudi sam odličen tekmovalec v troskoku in bo na prvenstvu Gordani pomagal z nasveti. SPUST V SPOMIN NA ČISTO SAVO KRŠKO - Odbor za šport in rekreacijo pri Gasilskem društvu Krško vabi to soboto vse ljubitelje narave in reke Save na 2. spust po reki Savi od Sevnice do Krškega. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred gasilskim domom v Krškem, od koder bodo organizirano odšli do štartnega mesta v Sevnici. Organizatorji bodo sicer zagotovili splave, vendar pričakujejo, da bodo tudi udeleženci pripeljali s sabo svoja plovila - čolne, kajake, kanuje. Cilj spusta bo predvidoma okrog 16. ure pod Jermanovo skalo v Krškem. Startnina je 400 tolarjev za odrasle in 300 za otroke ter vključuje tudi hrano in pijačo ob prihodu na cilj. Prijave sprejemajo vsak dan po 16. uri v gasilskem domu v Krškem. NOVO MESTO - V nedeljo se bo ob 11. uri s štartom plavanja na Loki začela največja športna prireditev letos v Novem mestu. Na 7. letošnji tekmi za evropski pokal v triatlonu, ki se je začel maja v Belgiji, končal pa se bo decembra v Izraelu, bodo nastopili triatlonci iz Finske, Nizozemske, Švice, Francije, Italije, Nemčije, Anglije, Avstrije, Češke, Ukrajine, Rusije, Hrvaške in Slovenije. Tekma v srednjem triatlonu (2,5 km plavanja, 80 km kolesarjenja in 20 km teka) bo štela tudi za državno prvenstvo. Največja favorita za zmago v Novem mestu sta Finec Pauli Kiuru, 7-kratni zmagovalec tekem Svetovnega pokala in drugi najboljši v ironman triatlonu na svetu Nizozemec Ben Van Zelst, evropski prvak v ironman triatlonu, meti ženskami pa Isabellc Mouthon, skupna zmagovalka lanskega Evropskega pokala. Izmed domačih tekmovalcev ima največ možnosti za vidno uvrstitev novomeški matador Igor Kogoj, dvajseti z lanskega svetovnega prvenstva na Havajih in svetovni amaterski prvak, za naslov državnega prvaka pa se bodo med moškimi borili še Jani Tomšič iz Ljubljane, Damjan Žepič z Golnika in Miro Kregar iz Kamnika, nastopila pa bo tudi najboljša slovenska triatlonka Nataša Nakrst. Pri organizaciji tekmovanja sodeluje prek 400 prostovoljcev, radioamaterji, 30 motoristov, plavalni, kolesarski in atletski sodniki ter (potapljači Kluba za podvodne aktivnosti Novo mesto, ki bodo poskrbeli za varnost tekmovalcev pri plavanju, prejšnji teden pa so temeljito očistili in pokosili dno reke Krke od nekdanjega kopališča na Loki do Bršljina. V soboto, dan pred tekmovanjem, bo ob 17. uri strokovni seminar na temo treniranja triatloncev. Predavali bodo triatlonska šampiona Pauli Kiuru, Igor Kogoj, Kiuru-jev trener Seppo Nyttila in strokovnjaki ljubljanske fakultete za šport, zastopnik firme Polar pa bo predstavil uporabo merilcev srčnega utripa. NEUSMILJENI SODNIKI - Ljubljenec domačega občinstva Samo Valant iz Tržišča pri Mokronogu je z drzno vožnjo osvojil 1. mesto v tekmovanju za državno prvenstvo v razredu N, ki pa so mu ga po dirki odvzeli. Njegov nissan sunny pulsar GTI-R je bil za 5 mm nižji, kot je dovoljeno, kar je bilo za stroge sodnike dovolj za diskvalifikacijo. (Foto: I. Vidmar) ZMAGA KOČEVSKO-NOVOMEŠKEGA PARA NOVO MESTO - Na družabnem turnirju teniških dvojic, ki ga je novomeški teniški klub pripravil ob otvoritvi novega teniškega igrišča, je zmagala kočevsko novomeška dvojica Novak - Bregar, ki je v finalu ob štirih zjutraj premagala novomeški par A. Novak - Bradač. Na tumiju je nastopilo prek 60 igralcev. ZMAGA LEVIČARJA SEVNICA - Na hitropoteznem šahovskem turnirju za letno prvenstvo je za mesec julij med 16-imi nastopajočimi zmagal Mesojedec nad Povšetom in Kranjcem. V skupnem seštevku po sedmih mesečnih turnirjih vodi Derstovšek, drugi je Povše, tretji pa Kranjec. Naslednji turnir bo v nedeljo, 15. avgusta, ob devetih. Šahovski klub “Milan Majcen” je na Trnovcu organiziral drugo srečanje “Mladi - stari . Po osem šahistov v vsaki skupini je tekmovalo v dveh delili: najprej na ekipnem turnirju “Mladi -stari”, nato pa še na dveh ločenih turnirjih “mladih" in “starih". V konč- Triatlon: Evropski pokal Udeleženci iz 13 držav - Favorit Finec Kiuru - Kogoj upa na uspeh - Pomaga 400 prostovoljcev Tekmovanje bo spremljalo večje število domačih in tujih novinarjev, Radio Slovenija in Studio D bosta tekmo prenašala z javljanji v živo, Televizija Slovenija pa bo s triatlona pripravila 30-minutno reportažo. Start tekmovanja bo ob 11. uri na Loki. Približno ob 11.30 bodo najboljši že na kolesih. Kolesarska proga poteka od Loke skozi Ločno, Otočec (11.45), Kronovo, v vasi Draga čez Krko, Dolenji Maharovec do Šentjerneja (12.00), kjer bo obrat in naivečja okrepčevalnica za tekmovalce. Med vračanjem na Otočec bodo tekmovalci zavili še do Šmarjeških Toplic, celotno progo pa morajo prevoziti dvakrat. Menjava koles za tekaške copate bo za najboljše približno ob pol dveh. Tekaško progo med Otočcem in Šmarješkimi Toplicami bodo ravno tako morali preteči dvakrat, na cilj na otoškem kopališču pa naj bi zmagovalec pritekel približno ob 14.40. Tekmovanje je časovno omejeno na 6 ur, tako da zadnje tekmovalce pričakujejo na cilju ob 17.00. Organizatorji so poskrbeli tudi za vsestransko zabavo gledalcev. Najmlajšim bo namenjem živžav, po tekmovanju pa bo na kopališču ve- • Triatlon je nova olimpijska disciplina. Klasične dolžine prog so: olimpijski triatlon (15 km plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka), srednji triatlon, kakršen je novomeški (2,5 km plavanja, 80 km kolesarjenja in 20 km teka) in dolgi ali ironman triatlon (3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka). Vsak športnik, ki premaga nadčloveške napore triatlonske proge, je junak, zato je navada med gledalci, da enako glasno spodbujajo tako zmagovalce kot tudi zadnjega, ki mu uspe priteči na ci(j. seiica z domačo glasbo in gostom večera Jasminom Stavrosom. Za bogato gostinsko ponudbo bodo poskrbeli kuharji in natakarji iz Krkinih zdravilišč. I. VIDMAR nem seštevku ekipnega in posamičnega iil najbolj!" ' " " za njim Bojan Smerdel in Martin Povše. turnirja je bil Ivan Levičar, NOVOLES PETI V ITALIJI VAL Dl SOLE - Ne prizorišču letošnjega svetovnega prvenstva v kajaku in kanuju na divjih vodah so te dni izkazali tudi raftarji Straškega Novolesa. Na tekmovanju v raftingu za odprto prvenstvo Italije so med 46 ekipami zasedli odlično 5. mesto. Ledeniška reka Noče je povzročila več odstopov zaradi prevračanja, Stražani pa so povrhu vsega štartali med zadnjimi m med obema vožnjama prehiteli štiri počasnejše splave, kar jim je odvzelo precej časa; kljub temu pa je 5. mesto v močni mednarodni konkurenci lep uspeh. nih uspehov. Janko Rezec, pionir avtomobilističnega športa v Sevnici, je bil z nissanom sunnyjem v skupini N 2., v skupini A je bil Damjan Zičkar 9., Rajko Starman 12. V skupini A je vozil tudi Novomeščan Andrej Fabijan in osvojil 8. mesto. Dirko so popestrili vozniki zgodovinskih vozil. Gledalci so lahko videli na delu izvrstno ohranjene dirkalnike, stare 20 in več let, nekateri med njimi pa • Drugega mesta v pokalu Daihatsu je bil zelo vesel Novomeščan Alojz Pavlič, ki se je po dveh desetletjih izredno uspešne kariere med motoristi ponovno vrnil v avtomobilski šport, kjer je tudi začel svojo športno pot. Po prvih vožnjah na sobotnem treningu je le nejevoljno zmajeval z glavo, potem pa mu je šlo vse bolje in bolje, v tretji vožpji nedeljske dirke pa je že dosegel najboljši čas, kar pa mu ni zadostovalo, da bi premagal odličnega Tomislava Stauta. Lojze Pavlič bo letos nastopil tudi na Gorjancih, kjer bo edini voznik, ki je na tej dirki tekmoval že pred 22 leti. v hitrosti niso prav veliko zaostajali za sodobnimi vozili. Njhitreiši med “zgodovinatji” je bil Avstrijec Michael Steffny z BMW-jcm 2002, s kakršnim je pred 20 leti na Gorjancih zmagoval Goran Strok. Kljub strogim varnostnim ukrepom nesreča v avtomobilskem športu nikoli ne počiva. Že na treningu je v gozdu končal Miro Veljak s citroenom AX, na nedeljski dirki pa sta med bukve zapeljala dva voznika formul. K sreči so vozniki iz razbite pločevine zlezli nepoškodovani. I. VIDMAR 24 UR NOGOMETA MIRNA PEČ - Nogometni klub Mirna Peč bo od sobote do nedelje na afaltnem igrišču v Mirni Peči pripravil nogometno tekmo med Mirno Pečjo in Mimo. Tekma se bo začela v soboto ob 15. uri in bo trajala 24 ur. V vsakem moštvu bo lahko izmenično igralo 30 igralcev. Posebno nagrado pokrovitelja bosta prejela igralca, ki bosta dosegla največ golov, ali zdržala najdlje na igrišču. TEČAJ JOGE ČRNOMELJ - 28. julija se je pričel v organizaciji Zavoda za izobraževanje in kulturo tečaj joge za začetnike. Tečaj bo v črnomaljskem kulturnem domu trikrat tedensko po dve šolski uri, trajal pa bo do konca avgusta. Vodi ga Jelka Dereani, ki je končala tečaj za inštruktorje joge v Satyam ‘ joga centru v Atenah. Šport iz Kočevja in Ribnice • Jutri bodo v prostorih gostišča Janez košarkatji Snežnika iz Kočevske Reke s podjetjem Snežnik obnovili pogodbo o pokroviteljstvu in hkrati podpisali podobno pogodbo še s podjetjem Mercator - kmetijsko gospodarstvo. Moštvo Snežnika je ta teden gostovala v Portorožu, kjer je z istoimenskim moštvom odigralo prijateljsko tekmo in zmagalo z izidom 86:80 (36:41). Največ košev za Snežnik (25) je dosegel nekdanji košarkar Slobodc Dite iz Tuzle, novi trener in igralec moštva iz Kočevske Reke . • Nogometaši kočevskega 'Avto-buma so minuli teden odigrali dve prijateljski tekmi. V prvi so s prvoligaškim moštvom Slovan Mavrica igrali neodločeno 2:2 -gole za Avtobum sta dosegla Čosič m Novak - v drugi tekmi pa so premagali Cerknico s 3:1. Gole proti Cerkničanom so dosegli Čosič, Stojanovič in Murn. • Kočevske rokometašice še vedno iščejo pokrovitelja za naslednjo sezono, saj je Oprema Kočevje zaradi finančnih težav prekinila sodelovanje s klubom. Priprave na sezono, v kateri bodo Koče-varke igrale v evropskem pokalu IHF, se bodo začele 10. avgusta, rokometašice pa bo po nekaj letih ponovno prevzel trener Radič. Zaradi mednarodnih nastopov se želijo okrepiti, najverjetneje pa bodo v kočevski ekipi zaigrale rokometašice iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. M. G. V prihodnjem letu bomo odprli vrsto TRGOVIN ZA DOM IN VRT v različnih krajih Slovenije Ste se pripravljeni pravočasno pridružiti z deležem kapitala, prostorom, osebnim delom? Ste pripravljeni sodelovati v dinamičnem, hitro se razvijajočem poslovnem sistemu? Ste pripravljeni svojemu kraju ponuditi, kar potrebuje in obenem uresničiti lastne ambicije? Vsak “DA” na zastavljena vprašanja pomeni več možnosti, da najdemo skupen jezik. Oglasite se nam! GRUNT, d.o.o. Litijska 31, Ljubljana tel.: 441-017, fax: 446-243 Belokranjsko gradbeno podjetje begrad ČRNOMELJ Na atraktivni lokaciji v Metliki gradimo AVTOBUSNO POSTAJO Z LOKALI IN POSLOVNIMI PROSTORI Enkratna možnost nakupa lokalov, poslovnih prostorov in stanovanj POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT V SEMIČU Obdelavo prostorov prilagodimo željam kupcev. Vselitev možna že septembra letos. Begrad sledi času in prostoru... Vse informacije na tel.: (068)52-255 52-217 52-218 Občina Novo mesto, Sekretariat za družbene dejavnosti, objavlja na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne porabe (Ur.l. RS, št. 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93) JAVNI RAZPIS 1. INVESTITOR: Občina Novo mesto, Sekretariat za družbene dejavnosti, Kettejev drevored 3, 68000 Novo mesto 2. PREDMET RAZPISA: nabava opreme a) V OSNOVNI ŠOLI ŠKOCJAN - za učilnico b) V OSNOVNI ŠOLI CENTER - za knjižnico in računalniško učilnico C) V OSNOVNI ŠOLI DOLENJSKE TOPLICE - za eno igralnico v vzgojno-varstveni enoti in izdelava projekta opreme Podrobnejše podatke ponudniki dobijo pri ravnateljih posameznih osnovnih šol. Ponudniki naj svoje pisne ponudbe oddajo osebno v zaprti kuverti z oznako OPREMA - NE ODPIRAJ do petka, 6.8.1993, do 14. ure v Sekretariatu za družbene dejavnosti občine Novo mesto, Kettejev drevored 3, Novo mesto. Odpiranje ponudb bo v ponedeljek, 9.8.1993, ob 12. uri v sejni sobi Izvršnega sveta občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2/II. OBČINA NOVO MESTO SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI PREVERJANJE STANJA NA ŽIRO RAČUNIH PRI SDK SLOVENIJE SDK, podružnica Novo mesto, nudi svojim komitentom možnost, da sami preveijate stanje na svojih računih. To lahko storite v kateremkoli času na dva načina: - s telefonskim klicem po avtomatskem tonskem odzivniku dobite obvestilo o trenutnem stai^ju na vašem računu, - s pomočjo osebnega računalnika in modemske povezave dobite vpogled v promet in stai\je na vašem računu z vsemi podatki o nakazilih. Izkoristite priložnost, prepričajte se! Za informacije pokličite na telefon SDK številka 321-840, interno 252. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Za manj boleče zniževanje pokojnin Avgusta 4 odst. mai\j? Zveza upokojencev pri Združeni listi socialnih demokratov je odločitev pristojnih državnih organov, da se avgustovske pokojnine m invalidnine znižajo za 4 % sprejela z veliko nejevoljo. Vemo, da je do znižanja prišlo na zakonit način in temu nočemo ugovaijati; smo pa prepričani, da bi problem lahko rešili na manj boleč način. Zato sprašujemo: ali ne bi bilo mogoče zmanjšanja razpoloviti in ga izvesti v deh mesečnih izplačilih? Pn izredno velikem dolgu, ki ga ima država Slovenije pri pokojninskem i bi brez veliki! zavodu bi brez velikih posledic lahko le-ta začasno pokrivala vsaj 0,8-odst. znižanje, katero izhaja iz naslova zmanjšanja plač v zadnjem mesecu. Prepričani smo, da bi, če bi organi, ki odločajo o usklajevanju pokojnin vsaj nekoliko upoštevali težki socialni položaj velike večine upokojencev, našli manj bolečo rešitev. Tako pa nam ostane le upanje, da do podobnih posegov v bodoče ne bo prihajalo. Zveza upokojencev pri Združeni listi socialnih demokratov ROPAR DAL ZASLUZITI IZDELOVALCU KLJUČEV ČRNOMELJ - Poleg tistega ali tistih, ki so pretekli teden iz črnomaljskega sekretariata za notranje zadeve odnesli skoraj 800potnih listov, prometnih in vozniških dovoljenj ter osebnih izkaznic, je imel od ropa zagotovo največji profit novomeški izdelovalec ključev. Na novo je namreč za črnomaljske občinske prostore naredil kar zajeten šop ključev. Morda pa ne bi bilo napak, če bi Črnomaljci dali zaslužiti tudi kakšnemu izdelovalcu alarmnih naprav, preden jih znova ne presenetijo nepridipravi. DESET LET OBRTNIŠKEGA NAŠEGA GLASILA Pred dnevi je izšla 2. številka enajstega letnika glasila Obrtne zbornice v Novem mestu. Z naklado 1700 izvodov obvešča vse obrtnike, člane zbornice, hkrati pa tudi upokojene obrtnike o številnih vprašanjih, ki zanimajo dolenjske in slovenske obrt- nike. Deset letnikov glasila ie isti in dob- za dvig stanovske zavesti in doc ro medsebojno obveščenost opravilo pomembno delo. O tem govori priljubljenost glasila, ki dobro predstavlja delo zbornice. Člani so z njim zadovoljni, manj Jani so z njim zadovoljni, manj pa z delom občinskih in republiških oblasti, ki po njibo- pestro vsebino glasila izdajateljski svet in uredniški odbor časopisa. Glavni urednik je Ivan Krajnc, odgovorni urednik Janez Penca, medtem ko mu tehnično podobo daje Dušan Pezelj. Grafično pripravo zagotavlja novomeška Grafika, tiska pa ga Opara na Malem Slat-niku. Protest “lakirane” sosescine Odgovor Revoza na protest (DL 22.VII.) Prejeli smo Vaše pismo, ki govori o škodljivosti naše tovarne v Novem mestu, predvsem njenih lakirnic. Iskreno obžalujemo težave, ki jih omenjate, vendar moramo dodati sledeča pojasnila: Izgradnja nove lakirnice je bila obsolutno nujna za razvoj naše tovarne in zaradi boljše zaščite okolja; gradnja je bila možna izključno v neposredni bližini glavnega poslopja in seveda na terenu, ki je last Revoza; Revoz (prej IMV) obdajajo stavbe, ki so bile zgrajene z dovoljenjem lokalnih urbanistov, in morda je prav tu jedro problema. Glede na vse to lahko navedemo naslednje informacije: Ko bo nova lakirnica popolnoma obratovala, bo zamenjala staro, vendar sedaj zaradi vseh potrebnih nastavitev, ta čas obratujeta obe hkrati; nova lakirnica je pričela obratovati počasi, pri zagonu smo se srečevali z določenimi problemi, ki se sicer pojavljajo na začetku obratovanja tovrstnih naprav; takoj po dokončnem zagonu lakirnice v mesecu septembru (tovarna je v avgustu zaprta) bodo stavbo pregledali in prevzeli pristojni slovenski organi; mednarodna organizacija, ki bo izdala potrdilo o ustreznosti, bo prav tako naredila ekspertizo lakirnice, ker tak dokument zahteva Evropska banka za obnovo in razvoj pred odobritvijo dolgoročnega finančnega kredita. Vodstvo Revoza ponovno po-trjuje, da je bilo na omenjenih napravah narejeno vse potrebno za upoštevanje ] pa upoštevanje predpisov za zaščito okolja, če pa se bodo pokazale dodatne potrebe, bodo tudi te upoštevane, tako bližnjo sosesko kot za zaposlene v Revozu. Vodstvo Revoza SKD gradi preveč na ideologiji Dileme ob združitvi SKD in SLS - Krščanski demokrati ne kažejo prave volje za reševarye problemov podeželja - V Slovenski ljudski stranki vero prepuščamo posamezniku Vprašanje združitve SLS in SKD je v zadnjem obdobju zopet postalo tema, o kateri se piše in govori. Pobud za združitev je bilo že nekaj, od tistih ultimatov Ivana Omana, takratnega predsednika Slovenske kmečke zveze, do avtoritativnih in podeželja. Liberalni pristop vlade pri reševanju kmetijstva je več kot zgovoren dokaz za takšne trditve. Svoj pristop SKD gradi predvsi ia podlagi ideološkega prijemi pokroviteljskih tik pred sestavo velike koalicije in vse do zadnje v juliju vsem na podlagi ideološkega prijema s pomočjo Cerkve in na osnovi usmerjenosti v preteklost. Za razliko SLS gradi na konkretnih današnjih 1993, ki ima enak pokroviteljski in avtoritativni ton. Vodstvo SKD ima jasno vizijo, kaj se bo dogajalo ob takšnih pobudah. Dejstvo je namreč, da sta si SKD in SLS programsko podobni, obenem pa tudi zelo konkurenčni stranki, ki se razlikujeta po pristopih in načelnosti. Bistvo danih pobud j pobud je zamegliti dejstvo svojega relativnega neuspeha nasproti podeželju v veliki vladni koaliciji in s tako potezo napraviti vodstvo SLS kot odvojeno, vzvišeno, ambiciozno itd. Takšen vzorec je bil uporabljen že v preteklosti na terenu ob raznih shodih, ki niso poznali vsega ozadja in so to resnico delno sprejemali. Ali je res tako? Danes smo priča pospešeni cen- Danes smo priča pospešeni centralizaciji na vseh področjih. Iz tega lahko sklepamo, da je postala SKD v takšni koaliciji predvsem meščanska stranka in so ji problemi podeželja nepoznani oz. nima interesa in volje da bi reševala vprašanje preživetja Vikar poziva k pogrevanju Ugovor k stališčem občinskega odbora ZZB NOV Novo mesto (DL 22. julija) - Pometati pred svojim pragom Mladi krščanski demokrati smo začudeni brali prispevek ZB v Dolenjcu. Ker smo brali tudi oba uvodnika, ki jih omenjate, si upamo trditi, da ZB potvaija vsebino in jo izkorišča, da se znova pojavlja v javnosti. Sploh se v zadnjem času javnosti. Spl< ZB vedno bol ki neprestano deli obsodbe >lj spreminja v ustanovo, d deli nauke i ke in moralne Vprašujemo, s kakšno pravico. Prav ZB je tista organizacija, ki jo je prejšnja oblast negovala kot punčico v očesu. Vedno je podpirala tiranijo v KPS in se nikoli ni zavzemala za Kočevski zbor povozil čas? Nekateri pomisleki o počastitvi 50-letnice Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda Kočevska občina praznuje letos kar leje: 100. tri pomembne jubileje: 100. obletnico prihoda prvega vlaka v Kočevje (25. septembra), 50. obletnico zasedanja zbora odposlancev (2. oktobra) in 600-letnico kočevske župnije (17. oktobra). Omenjenim slavnostnim obeležjem ne oporekam, vsako ima svoj pomen in zgodovinsko ozadje, ki upravičuje obuditev zgodovinskega spomina. Dve obeležji sta nedvomno “zgodovinsko čisti”, glede kočevskega zbora pa imam nekaj pomislekov. Menim, da je sprememba družbenega sistema, ki je ukinila prejšnji totalitarni režim in uveljavila demokracijo, spremenila pomen in značaj zbora, predvsem pa naš odnos do njega. Kočevski zbor, ki je bil od 1. do 3. oktobra 1943 v takratnem Sokolskem domu, še vedno imenujemo Zbor odposlancev slovenskega naroda. Ob tem sprašujem merodajne: so se na zboru res zbrali odposlanci - predstavniki vseslovenskega naroda? So bili sklepi zbora usklajeni z voljo vsega slovenskega ljudstva? So bili odposlanci zbora izvoljeni na resnično demokratičnih volitvah? Ali ima zbor sploh politično legitimnost? Kolikor vem, so bili na zboru prisotni le odposlanci-delegati revolucionarnih (partijskih) skupin, ne pa tudi predstavniki drugače mislečih Slovencev. Brez demokratičnih volitev tudi ni bilo mogoče izoblikovati pravi parlament oz. tribunal ljudskih množic. Zbor je sicer imel vseslovenski značaj, m pa zastopal interesov vsega slovenskega naroda, ker je bil sestavljen le iz predstavnikov ene stranke - partije, ki je tudi ta zbor izkoristila za utrditev svoje oblasti. pravice zatiranega ljudstva. Sedaj skrbi le za to, da varuje privilegije, ki sojih borci dobili, čeprav so se nekateri rodili mnogo po vojni. Ti privilegiji so nadvse vprašljivi, saj je obramba domovine dolžnost in iz tega ne izvirajo privilegiji. Evropa je uveljavila merila o sodelovanju z okupatorjem, ki so veljavna za vsa tista območja, kjer ni bilo glavno gibalo vodstva partizanstva vzpostavitev diktature proletariata. O partizanstvu na Slovenskem in posledicah, ki jih je imelo za naš narod, se bomo torej še dolgo pogovarjali. Prešteli bomo vse mrtve, ki so jih zakrivili Nemci, in se vprašali, zakaj je do tega prišlo, potem bomo prešteli vse tiste, ki so jih pobili vaški stražarji in domobranci, in se bomo vprašali, ali so bili oboroženi, ali so bili aktivni v revolucionarnih dejavnostih in kdaj in zakaj je do tega prišlo. Prav isto bomo storili za dejavnosti partizanov, in ko bomo to delo zaključili, bomo imeli čistejšo, bolj pravično sliko o revoluciji na Slovenskem. Obenem bomo tudi izvedeli, ali imajo bolj prav tisti, ki pravijo, da je šlo za revolucijo pod krinko NOB, ali tisti, ki trdijo, je je šlo za NOB, spotoma pa še za revolucijo. Še pred petimi leti ste bili polni besede “revolucija" in ste slavili njene zasluge. Sedaj, ko se resnica vendarle prebija na dan, pa govorite o NOB Mimogrede: Izgubljeni sinovi Priznam, da dolga leta nisem mogel docela sprejeti svetopisemske prilike o izgubljenem sinu, ker se mi ni zdela prav pravična. Kaj ni torej bolje uživati v grešnem življenju in biti na koncu ob vrnitvi domov od očeta veličastno in z veseljem sprejet, kot pa kot prvi sin zagrenjen in jezen stati ob strani? Počasi pa sem vedno bolj spoznaval, da so izgubljeni sinovi prej ali slej prikrajšam za nekaj bistvenega, za tisti notranji mir, ki ga le redki ohranijo skozi vse življenje. In če se danes v Sloveniji na vseh ravneh in piodročjih iz najraličnejšh razlogov dokazuje, kdo vse so bili izgubljeni sinovi, pri vseh stvareh sila previden. Bistvo omenjene prilike zame namreč ni v vrnitvi izgubljenega sina, ampak v tem, da je pravični sin zaradi zavisti ob vrnitvi brata izgubil svoj mir in je zaradi tega sam v nevarnosti, da postane izgubljeni sin. MARKO POLENŠEK Novo mesto NEJEVOLJA ZARADI NIZKIH PRIZNAVALNIN ČRNOMEU - V črnomaljski občini gre na mesec dobre tri milijone in pol tolaijev za borčevske priznavalnine. Mesečne priznavalnine in se greste diskvalifikacije tistih, ki sioh Današnji državni zbor ima povsem drugo kategorijo demokracije. Kakršnakoli primerjava ali vzporednica s kočevskim zborom je neprimerna. Večstrankarska parlamentarna demokracija daje državnemu zbo- ru povsem drugačen ton in pomen. Na voljo je še dovolj argumentov, ki pričajo, da državni zbor ne more in ne sme biti naslednik kočevskega zbora. Glede na omenjena dejstva bi kazalo o kočevskem zboru čim prej kaj doreči, spremeniti ali se morda čemu tudi odreči. IVE STANIČ Vas sioh ne napadajo in Vas puščajo pri miru z Vašimi visokimi penzija-mi. Kot odslužene revolucionarje Vas prosimo, da pustite vodenje naše države mlajšim, neobremenjenim rodovom, saj so Vaše vodstvene sposobnosti izkusili naši starši v pretekli povojni dobi, posledice pa danes najbolj čutimo mladi. MKD bi želeli, da se OO ZB NOB zamisli nad svojo preteklostjo in začne pometati pred svojim pragom. Uživajte svoje privilegije v miru (saj za to gre, ne?), nas pa pustite, da v medsebojnem spoštovanju in dogovarjanju najdemo mesto v svetovni družini narodov! OO MKD Novo mesto znašajo od 420 do 24.426 tolaijev. Višje zneske prejemajo udeleženci NOB oz. upravičenci do priznavalnine, ki je zanje edini vir preživljanja ali pa jim je poleg redne priznavalnine priznan še dodatek za postrežbo in tujo pomoč. Med prejemniki nizkih priznavalnin pa so upravičenci, ki so priznavalnine uveljavili na podlagi potrdila občinskega odbora Zveze bon orcev o priznanju udeležbe v NOV in se jim po zakonu o varstvu udeležencev vojne priznavalnine ne povečujejo, kar povzroča pri njih precej nejevolje. Zato poskušajo nekatere krajevne organizacije ta problem rešiti tako, da predlagajo, naj bi tem upravičencem dodelili enkratno priznavalnino. • Umri je zaradi zrna resnice. Bilo je svinčeno. (Toti list) tov. problemih podeželja, v kar spadajo delavci in kmetje, in se na sloven- Icmetje, skem političnem prizorišču skuša za te sloje ljudi tudi zavzemati. Se pravi, da stranka upošteva tudi socialno sedanjost in socialno bodočnost. Slovenska ljudska stranka vero prepušča posamezniku kot njegovo osebno duhovno vrednoto, ne skuša pa je uporabljati kot ideološko sredstvo za doseganje svojih političnih ciljev. Ali je to dobro ali ne, bo vsekakor pokazal čas, vendar sem prepričan, da so ljudje naveličani pravovernosti iz polpretekle zgodovine in da obstaja veliko pogledov in vizij, kar je ljudstvu treba prepustiti. Tudi v politiki. Velika koalicija je skupina ideološko različnih zaveznikov, ki vsak po svoje obujajo svojo različno preteklost. Kaj jih potem druži? Na to vprašanje so možni različni odgovo-n, vsaj eden je zanesljiv: biti na oblasti. Ali je skupen cilj tudi izginjanje ' l delavcev Glas evangelija Odziv na oddajo srednjega neodvisnega sloja delavcev SKD NA OBISKU Na nedavnem izletu - romanju k sv. Križu nad Belimi vodami smo sc mirenski in mokronoški krščanski demokrati srečali s krščanskimi demokrati iz Braslovč in Polzele. Ob tej priložnosti smo izmenjali mnenja in prav je, da se Braslovčanom zahvalimo za lepe sprejemne besede, še posebej za pogostitev, in jih povabimo v Mirensko dolino. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Zidanšku iz Braslovč, kakor tudi gostilničarju gospodu Anzelcu, ki sta poskrbela, da je srečanje uspelo v najlepšem vzdušju. Celodnevno potovanje srno zaključili v Mokronogu na večerji pri gospodu Petni Devu, kjer smo sc z Mokronožani dogovorili za čim boljše sodelovanje v stranki. Predsednik SKD Mirna RADA BI DALJŠI DELOVNI ČAS BREŽICE - Brežiški gostinci so se prejšno sredo v prostorih Obrtne zbornice s člani Medobčinskega inšpektorata Krško, predstavniki občine Brežice, Medobčinske gospodarske zbornice in Občinske turistične zveze skušali dogovoriti za podaljšanje delovnega časa lokalov od 22. na 23. uro. Delovni čas naj bi bil daljši vsaj v poletnem času. Da bo občinska skupščina izglasovala novi odlok, bodo morali gostinci narediti vse, da sc odpravijo izgredi v jx>nočncm življenju, zaposlovanje na črno, pijančevanje in narkomanija. Pri tem naj bi sodelovale tudi policija in inš- pekcijske službe. B. H. Pregled sadov sovraštva in nestrpnosti in kmetov, kajti devet desetin slovenskega prebivalstva postaja revnejše na račun desetine bodočih kapitalis-katerih večina je do kapitala Poškodovani spomeniki NOB Potem ko policija v Novem mestu prišla po poteh, ki niso ravno povezane z delom. Ali je skupen cilj razdelitev interesnih področij in politična trgovina ter onemogočanje opozicije kljub argumentom, ki jih le ta ima? Na vsa ta vprašanja in mnoga druga nam bo odgovorila prihodnost, tudi združevanje SLS in SKD je vprašanje prihodnosti, vsekakor odvisno od politične teže posamezne stranke, ki tx> pogojena od korektnega obnašanja in dejanj v preteklosti. Ljudstvo ima spomin! Za to združitev danes obstaja dilema! SLAVKO DRAGOVAN še ni odkrila storilcev vseh prej pri-ij spomeniko javljenih poškodovanj spomenikov NOB ali spominskih znamenj (Ajdovec, Šentjošt in dr.), smo letos spet ugotovili, da so objestnost, sovraštvo in politična nestrpnost globoko vsajeni v posameznike, ki ne morejo jxizabiti ideologij fašizma in nacizma. Občinski odbor ZB je v preteklih mesecih ugotovil nekaj novih podobnih zlonamernih dejanj nad spominskimi znamenji NOB. Spomladi letos je bilo požgano okrasno zelenje ob sjiomeniku padlih borcev NOB na pokopališču v pokopa Ločni. V noči od 26. na 27. april je bil porušen kamniti steber na Glavnem trgu (nasproti rotovža), postavljen v spomin na obešene partizane. Na tleh so ga našli zgodaj zjutraj delavci Komunale. Policija je za ta primer povedala, da so storilca odkrili, a njegovega imena še ni povedala. Pod gornjim naslovom je vsako nedeljo zjutraj na Studiu D oddaja, s katero krščanska verska skupnost prikazuje svoj prav. Ne vem, ali Studio D dobi za to kaj denaija ali za oddajo plačajo. Sicer me to tudi ne moti toliko, kot me moti, da je krščanska verska skupnost vedno bolj agresivna že od začetka rušenja t. i. komunizma. Večina ljudi je komaj čakala, da je odletela ta vTana, vendar je bilo veselje kratko, saj se nam v zraku prikazuje ptič, ki leta še višje in, kot je videti, je lačen. Glede vsebine Glasa evangelija bi bilo verjetno dobro, če bi jo avtorji pojasnili prvo sebi in šele potem drugim. ANTON JUDEŽ Po nedavnem požaru gostišča na Frati so predstavniki Zveze borcev ugotovili, da spominska plošča na koči, ki jo je bil vzidal okrajni odbor ZB Novo mesto, kljub ognju ni bila poškodovana in je še na steni. Neznana roka “maščevalca” pa se je lotila dveh spomenikov, ki stojita na obronku gozda nedaleč od koče. Spominski kamen z imeni šestih tu pokopanih, v nemški ofenzivi jeseni 1943 neznanih padlih partizanov, je bil prevrnjen. Zvezde na njem se je nekdo lotil z ostrim predmetom in jo poškodoval. Poškodovana je tudi zvezda na spominskem kamnu, posvečenem padlim aktivistom OF. Kamen, ki ga je prav tam postavila Lovska zveza Novo mesto v spomin za domovino padlim lovcem (besedilo govori o 12 lovcih, 8 aktivistih in dveh talcih), ni bil poškodovan. S spominskega kamna na Dobravi je nekdo s silo odstranil nekaj črk in tako oskrunil spomin na žrtve boja za svobodo. Občinski odbor ZB je medtem s pomočjo občinske skupščine Novo mesto že popravil spominska kamna na Frati in ju postavil v prvotno stanje. Ponovno bo postavljen tudi spominski steber na Glavnem trgu. Skrunilci spominskih znamenj narodovega boja za svobodo Slovencev z dejanji potrjujejo, da ostaja po- raženim ostankom najbolj temnih sil le še pritle iz preteklosti zdaj le še pritlehno in poniglavo barabsko maščevanje. Uničevanje ali poškodovanje spomenikov in znamenj NOB govori hkrati o duhovnih očetih takega početja. Po stari ljudski modrosti jabolka ne padajo daleč od dreves. Odbor za obveščanje pri Obč. odboru ZB Novo mesto NEDOKONČANA CESTA PROPADA V letu 1985 je bil zgrajen 5 km dolg odsek regionalne ceste med Loškim potokom in krajevno skupnostjo Draga. Odpravljeno je bilo ozko prometno grlo, ki je cestarjem in voznikom zlasti v zimskem času povzročalo kup težav. Žal cesta še danes ni dokončana, saj še vedno ni položen zaščitni sloj asfalta. Tako cesta, ki je sicer solidno izpeljana, vidno propada. Dokončanje je seveda naloga republiške uprave za ceste, ki bi morala upoštevati tudi vse večji promet in obremenjenost, saj cesta neposredno vodi na meddržavni mejni prehod Podplahina. Oprostite za tiste besede Pred kakšnimi petindvajsetimi leti sem se vozil z večjo skupino izletnikov v olimpijsko Gortino d'Ampcz-zo. Med potjo, že pod Dolomiti in daleč od naše meje, sc je avtobus ustavil pred neko restavracijo. "Samo toliko, da izmenjamo vodo,” je oznanil in skušal biti duho- vit naš vodič. Večina se je seveda usmerila v točilnico. V njej je bil en sam gost, ki je ravno plačeval. Ko pa je videl nas, si je premislil in naročil še eno čašo. Po oblačilu sodeč, je moral biti duhovnik. Biti smo zelo hrupni in dobro razpoloženi. Nekaterim se je dobro poznalo, da so večkrat krepko potegnili^ iz tiste steklenke s slivovko, ki je že zarani zakrožila naokoli po avtobusu. "Tale far tu poleg ga pa kar dobro cuka!” je dejal naglas eden od glavnih duliovitežev. Nekaj poslušalcev okrog njega se je zasmejalo, dnigi pa ga niso slišali, ker so imeli preveč opravka z naročanjem. "Odhod, gremo, gremo!" je kma- lu pričel priganjati vodič. Obrnili smo se k vratom. Takrat pa je nepričakovano spregovoril duhovnik v pojoči primorščini: "Pozdravljeni in na svidenje, rojaki Slovenci!” Od presenečenja sem obstal. Bilo mi je zelo nerodno. Nisem in nisem vedel, kaj bi. Večina naših ga ni več slišala, drugi pa so zdirjali naprej skozi vrata. Jaz pa sem bil prav zadnji za točilno mizo. "Oprostite," sem končno iztisnil iz sebe, "oprostite za tiste besede.” In pohitel sem za drugimi. Mož mi dolgo ni šel iz glave. "Kdo ve, kaj ga je pripeljalo v te kraje daleč od domovine?" sem razmišljal v avtobusu. ” Najbrž prav pogosto ne sliši domače besede, sedaj smo ga pa še mi takole užalili. ” Spomnil sem se na usodo mnogih slovenskih duhovnikov iz Benečije, ki so jih namenoma namestili v tujih krajih. Včasih smo res neokusni. Preveč se tudi zanašamo na to, da nas v tujini nihče ne razume. Sivi VKO KLANČIČA R DOLENJSKI LIST PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Slaba polovica je zadovoljnih z voznim redom Večina za ukinitev kajenja na vlakih LJUBLJANA - Slovenske železnice so po uvedbi novega voznega reda naredile v prvi polovici junija na vseh potniških vlakih na slovenskih progah anketo. Nanjo je odgovoril 6701 potnik na 415 vlakih. Glede na namen potovanja na vlakih po rezultatih ankete prevladujejo delavci in šolarji, potniki, ki sc vozijo z vlakom vsak dan. Največ potovanj delavcev je na progah Ljubljana - Borovnica (92 odst.), Ljubljana - Litija (77 odst), šolarji pa so večinski potniki na progah Murska Sobota - Ormož, Ajdovščina - Nova Gorica, Celje -Džurmanec in Ljubljana - Kamnik. Na vprašanje o odnosu do kajenja na vlakih je kar 60 odst. potnikov odgovorilo, da so strinja z ukinitvijo kajenja na vseh vlakih, proti ukinitvi pa jih je bilo 19,3 odst.; ostali so bili za to, da bi ukinili kajenje le na vlakih z vagoni brez kupejev. Po odgovorih anketirancev vozni red 1993/ 94 ustreza slabi polovici vprašanih, delno ustreza 39 odst., neustrezen pa je za nekaj več kot 12 odst. Konkretne predloge za spremembo voznih redov le obdeluje služba za vozni red. Med številnimi pripombami in kritikami, ki so jih zapisali anketiranci, so prevladovale pripombe glede čistoče na nekaterih vlakih in o neposredovanju informacij, zlasti ob zamudah. Precej pripomb je bilo tudi zaradi zastarelosti voznega parka, pohvalne ocene pa je v anketi prejelo spremno osebje na bolj kakovostnih Eu-rocity in lntcrcitiy vlakih. Ivan Mehle LEP DAN DIABETIKOV V Termah Čatež so se 19. junija na dnevu diabetikov srečali člani društva za boj proti sladkorni bolezni. Srečanja, katerega pokrovitelj so bile Terme Čatež, se je udeležilo 250 članov. Po predavanjih o zdravstvenih programih tega zdravilišča, o zdravljenju sladkorne bolezni ter o telesni aktivnosti diabetikov, so se udeleženci okrepičali z jedili, pripravljenimi za diabetike, se sprehodili med kostanji in jx>-merili moči na športnem tekmovanju. S kulturnim programom sta jih razveselili folklorna skupina iz Artič in Lopatič family band. Udeleženci srečanja se najlepše zahvaljujejp predsedniku društva Ivanu Živiču in dr. Vandi Kostevc-Zorko za lepo organizirano počastitev svetovnega dneva sladkorne bolezni. Člani društva Minuli petek so se številni sorodniki, prijatelji in znanci poslovili na zadnji poti od pokojnega Ivana Mehlcta-Janka, nosilca partizanske spomenice 1941. Pokojnik seje rodil na Rudniku v Ljubljani. Že leta 1941 sc je vključil v organiziran boj proti okupatorju naše domovine. Ob koncu zime leta 1942 je prišel s predstavniki NOV in POS v vasi pod Goijanci na območje metliške občine. Ob slovesu na pokopališču sv. Jakoba na Suhorju pri Metliki so govorniki vasi Ravnacc, predstavnik zaščitne enote Glavnega poveljstva NOV in PO Slovenije in lovske družine Šmarna gora pri Ljubljani poudarili pomembne podatke o njegovi življenjski poti, njegovemu prizadevnemu delu od leta 1941 do 1945, ko je opravljal naloge pri spremljanju in varovanju najvišjih predstavnikov narodnoosvobodilne vojne Slovenije na območju naše države do Drvaija v Bosni. Posebej so poudarili njegovo povojno delo kot di-rcktoija Srednje šole za notranje zadeve Slovenije in dolgoletnega direktorja kolektiva Avtohišc v Ljubljani ter v borčevski organizaciji. Pokojni je bil velik ljubitelj Bele krajine, saj je bila njegova življenjska družica Marija doma iz vasi Ravnacc, kjer je bila že od 23. do 27.2.1942 mladinska konferenca, ki sc je je udeležil tudi pokojni Lola Ribar. V. DRAGOŠ TELEFONI LE ŠE POBOŽNA ŽELJA Od predvidene razširitve telefonske centrale, ki naj bi se financirala iz samoprispevka (tega je že konec), je že jasno, da ne bo nič. Na urgenco, ki jo je krajevna skupnost Loški potok naslovila na PTT podjetje v Ljubljani že letos v aprilu, pa PTT odgovarja sledeče: V planu PTT podjetja Ljubljana za leto 1993 je predvidena zamenjava telefonske centrale v Loškem potoku, ki ima 200 priključkov, z novo, ki bi imela 800 priključkov, izgradnja optokabla in prenosnega sistema na relaciji Sodražica - Loški potok ter povečava krajevnega kabelskega in naročnin-skega razvodnega omrežja. Predračunska vrednost je 74 milijonov tolarjev, realizacija je predvidena za leto 1994, če bodo na razpolago finančna sredstva. Obeti samoprispevka se niso uresničili. Potočani, ki so za samoprispevek v veliki meri glasovali ravno zaradi nemogočih telefonskih zvez in jih kakih 200 pričakuje nove priključke, trenutno nimajo nobenih zagotovil, da bi se jim želje v nekaj letih uresničile. p, UPOKOJENCI NA GORJANCIH KOSTANJEVICA - Društvo upokojencev Kostanjevica je 15. julija organiziralo srečanje svojih članov pri Miklavžu na Gorjancih. Skoraj polovico zbranih članov društva sta jjozdravila in jim zaželela prijetno počutje, in še veliko zdravih let predsednik društva Ivan Abram in predsednik krajevne skupnosti Kostanjevica Milan Herakovič. Ob dobri hrani, kapljici in prisrčnem počutju, za katerega je poskrbel harmonikar Jože Luksič, so zbrani izrazili željo, da bi takšno srečanje oganizirali še večkrat. p. p KONFEKTA V STEČAJU SODRAŽICA - Konec je raznim ugibanjem, kako sc bo rešil delovni kolektiv Konfckta Sodražica, d.o.o., ker je minuli mesec sprejel od ljubljanskega sodišča odločitev, da sc začne stečajni postopek. Za stačajnega upravitelja je imenovalo Franca Llorja-ka iz Ljubljane, ki je bil stečajni upravitelj kočevskega gradbenega podjelja Zidar. Sodišče je pozvalo vse dolžnike in upnike, naj prijavijo svoje obveznosti oz. poravnajo dolgove. Septembra letos bo izvršen preizkus prijavljenih terjatev in takrat bo ugotovljeno, kakšna bo odločitev stečajnega sodišča. - vd Preprodaja družbenih stanovanj Stanovanjsko pravico odkupili tudi takšni, ki stanovanja nc potrebujejo - Za stanovanja prispevali vsi so pristojne službe dovolile nakup takim kupcem, še manj pa razumem, da jim neupravičenega zaslužka ni odvzela davčna uprava, oz. zakaj si ni sklad pridržal pravice, da se to stanovanje predvsem proda za isto ceno prejšnjemu lastniku, t.j. Stanovanjskemu skladu. Zaradi takih pojavov sc niti nc čudim, da je državna blagajna bolj prazna in da se morajo delavci, učitelji, javni delavci in upokojenci boriti za preživetje, saj sc na tak način krade tudi njihov denar. Zato bi bila nujno potrebna revizija vseh pogodb, ki so jih sklenili kupci nekdanjih družbenih stanovanj z drugimi osebami. Zaradi takih in podobnih pojavov si zadovoljno manejo roke tisti, katerim se še vedno toži po stari Jugoslaviji, in takim moramo dati čim manj priložnosti. MILAN ŽURAJ Krško Ko človek kot navaden državljan razmišlja o sedanjem stanju naše mlade države, katero smo si tako zelo želeli, ob vseh aferah, s katerimi smo bili seznanjeni, dobi vtis, da za vsem tem stojijo nekatere temne sile, ki nikakor nc želijo naši državi dobro in ki si zelo prizadevajo spodrezati še nežne korenine naše države. Pri tem nc mislim le na znane afere, kot so Hit, Vis, Elan, ampak tudi na vse ostale, katerih imena še nc poznamo. Predvsem mislim opozoriti na preprodajo nekdanjih družbenih stanovanj. Šem z vso dušo proti špekulantom, ki takoj, ko zavohajo, da sc bo dalo brez dela spraviti v žep čimveč denaija, to tudi store. Dogaja se, da so stanovanja kupili takšni, ki ga sploh niso potrebovali, pač pa so ga kupili, da bi s preprodajo čimveč zaslužili. Nekateri so kupili družbeno stanovanje za 15.000 nemških mark, razliko pa jim je davčna uprava obdavčila z 20 odst., kar je zneslo 9.000 nemških mark. Na ta način je prodajalec brez vsakega truda pospravil v žep 36.000 nemških mark, in to za stanovanje, za katero smo vsi zaposleni leta in leta odvajali t.i. stanovanjski dinar, torej smo okradeni mi vsi. Nc morem razumeti, da Zbiramo prijave Obveščamo javnost, da Občinski odbor ZZB NOV prek krajevnih združenj ZB NOV in Društvo upokojencev Novo mesto zbirata prijave za udeležbo na proslavah, in sicer: • 22. avgusta 1993 bo v Prilozju pri Metliki zbor borcev 15. in 14. divizije. Prihod na kraj proslave je mogoč le z osebnimi vozili ali avtobusom. Če bo dovolj prijav, bomo organizirali posebni avtobus, cena prevoza 130 SIT za osebo; • 4. septembra 1993 bo na Trebelnem počastitev ustanovitve Gubčeve brigade ob občinskem prazniku Trebnje. Če bo dovolj prijav, bomo organizirali avtobus, cena prevoza okoli 150 SIT za osebo; • 11. septembra 1993 bo na Rabu na pokopališču komemoracija. Izlet bo trajal 2 dni, 11. in 12. septembra. Cena polnega penziona je 21 DEM, računano na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije, cena polpenziona pa je 18 DEM. Če bo dovolj prijav, bomo organizirali avtobus, cena prevoza za osebo znese okoli 1.000 SIT; • 12. septembra 1993 bo v Novi Gorici osrednja proslava 50. obletnice vstaje primorskega ljudstva in ustanovitve 9. korpusa. Če bo dovolj prijav, bomo organizirali avtobus, cena prevoza za osebo je okoli 700 SIT; • 25. septembra 1993 bo komemoracija v Gonarsu. Cena prevoza za osebo je okoli 800 tolarjev, če bo dovolj prijav; • 3. oktobra 1993 bo proslavitev 50. obletnice Kočevskega zbora v Kočevju, cena prevoza okoli 350 tolarjev, če bo dovolj prijav; • 17. oktobra 1993 bo ob 17. uri v Dobrniču osrednja proslava, posvečena 50-letnici 1. kongresa slovenske protifašistične ženske zveze. Cena prevoza z avtobusom je okoli 150 SIT za osebo, če bo dovolj prijav. Prijave zbirajo do 9. avgusta krajevna združenja ZB NOV in Društvo upokojencev Novo mesto. POKOPALIŠČE BO OBNOVLJENO KOČEVJE - Še je nekaj živih posameznikov, ki so del svojega življenja v času druge svetovne vojne preživeli v taborišču Gonars v Italiji. Ko so zadnja leta obiskovali vojaško pokopališče iz II. svetovne vojne v tem kraju, so ugotavljali, da je potrebno obnove. V okviru borčevske organizacije so sc zavzemali, da sc ta spomenik čim lepše vzdržuje. Te dni, ko so zvedeli, da je v republiškem proračunu zagotovljenih okoli 3,500.000 tolarjev za izvedbo obnove pokopališča, so nad vse zadovoljni, saj je njihova želja kakor tudi drugih obiskovalcev, da je ta spomenik čimbolj vzdrževan. -vd • Če smo vedno med zaslužnimi ljudmi, se odvadimo oholosti (Nietzsche) PRED PETDESETIMI LETI — Učenke zadnjega letnika dekliške meščanske šole v Šmihelu spomladi leta 1943. Med njimije duhovnik in pisatelj Ksaver Meško. Ob petdesetletnici se jih je zbralo devetnajst v Življenje jih je obrusilo NOVO MESTO - Pred petdesetimi leti je končalo meščansko šolo pri usmiljenih sestrah v Šmihelu in stopilo v življenje petindvajset mladih, upanja polnih deklet. To je bilo spomladi leta 1943. Čas vojne je bil, kar je vplivalo tudi na njihovo šolanje, a mladost je premagovala težave in zrla s pričakovanjem v bodočnost. Na praznovanju petdesetletnice zaključka šolanja v Domu starejših občanov v Šmihelu, ki ga je organizirala Silva Lovko, se jih je zbralo še devetnajst. Tri so medtem umrle, ena je priklenjena na invalidski voziček, nekaj jih ni moglo priti. O času, ki je medtem pretekel, in o spremembah, ki jih je zanje prinašal, je svojim nekdanjim sošolkam spregovorila Anica Stariha, rojena Jakše, ki je med drugim dejala: “Spremenile smo se vse. Naša mladost in moč sta se porazgubili, obrazi so dobili brazde, lasje so osiveli, noge so sc utrudile, naša duša pa se je obrusila v kristal. Življenju znamo dajati pravo ceno, obogatene smo z zrelostjo in razsodnostjo, naš čut za čas pa je deformiran: časovna perspektiva je - razumljivo - drugačna Naša je preteklost, naša je tudi sedanjost, a bi še rade marsikaj uresničile, postorile in večer svojega življenja obogatile s tisto ljubeznijo, za katero nam je v življenju zmanjkalo časa: za dobro knjigo, za umetniško razstavo, za glasbo, klepet z ljudmi, za sprehode in občudovanje lepot narave.” Res je bila to generacija, ki je po sili razmer marsikaj izgubila, saj so nanjo padala težka bremena povojnega odrekanja in izgradnje. Pa tudi čas šolanja je bil za mnoge težaven. “Vstajati sem morala ob štirih zjutraj, da sem iz Dola pri Trebnjem prišla do vlaka za Novo mesto. Vračala sem še šele zvečer. Včasih je zaradi vojne pouk odpadel, pa smo sc Trcbanjci peš odpravili domov, ker nismo hoteli čakati vse do večera. Zgodilo pa sc je tudi, da vlak občasno ni vozil in smo si morali poiskati stanovanjc v Novem mestu,” pripoveduje ena od sošolk, naša dopisnica Rezika Majer iz Trebnjega Kljub težavam so ob skrbnih vzgojiteljicah in učiteljicah učenke meščanske šole v Šmihelu dobile dobro praktično in teoretično podlago za življenje. T. J. Ukrep iz znanega arzenala Kdor hoče in zna tihotapiti, ho to počel kljub zmanjšanju meje brezcarinskega uvoza Glavni odbor slovenske gospodarske stranke Novo mesto je na svoji seji v soboto, 10. julija, razpravljal tudi o znižanju meje brezcarinskega uvoza. O tem je oblikoval naslednje mnenje. Ugotavljamo, da je slovenska vlada z znižanjem meje dovoljenega brezcarinskega uvoza blaga od 200 na 100 dolarjev popustila pod pritiski domačih monopolistov, predvsem državnih (če je komu ljubše, lahko to bere tudi kot družbenih) trgovin. Vlada je sprejela značilen administrativni ukrep, ki je bil tipičen za arzenal nekdanjih jugoslovanskih vlad, ki so vedno nekaj omejevale in ki so neomejeno in neomajno ščitile domače monopoliste, jim omogočale odiranje državljanov in bile zato pogosta barča upravičenih slovenskih kritik. Če upoštevamo, kdo je bil v vladi predlagatelj in zagovornik znižanja meje dovoljenega uvoza brez carine in kako so zasedeni gospodarski resorji v vladi, ukrep ne čudi. Puhli izgovori, češ da je treba mejo brezcarinskega uvoza znižati zaradi zlorab, bi, če bi bili mišljeni resno, pomenili le, da so predlagatelji ukrepov (in vlada, ki jim je ustregla) pripravljeni “udariti” vse državljane zato, ker inšpektorji in drugi pristojni niso pripravljeni (zmožni?) preprečiti tihotapstva in špekulacij. Tisti, ki tihotapijo, bodo to, nc oziraje se na mejo pri dvesto ali sto dolarjih, počeli še naprej. Ti namreč tihotapijo vlačilce, polne blaga (dokaz so zadnja odkritja novogoriške carine, kije zasegla dva tovornjaka hladilnika, polna neocarinjenega blaga), nc pa blaga, vrednega dvesto dolarjev. Istočasno pa ta vlada oz. njeni gospodarski resorji niso pripravljeni zaščititi domačega kmeta, temveč dopuščajo taistim državnim trgovcem, ki so prek Združenja trgovine Slovenije zahtevali znižanje meje brezcarinskega uvoza za državljane, praktično neomejen uvoz kmetijskih pridelkov. Torej lahko državne veletrgovine počno nekaj, česar državljani nc smejo. Ukrep je potuha in zaščita državnim trgovskim monopolistom, ki so res izgubljali del mastnih zaslužkov, ker so ljudje lahko uvozili nekaj stvari in sc jim ni bilo treba pustiti odirati brezobzirnim državnim trgovinam. Nekaj primerov brezvestnega odiranja kupcev. Te dni je bil v državni trgovini vclctrgovskcga podjetja v Novem mestu na prodaj stročji fižol po 511 tolarjev kilogram. Kmetje iz Šentjerneja so ga prodajali državnim trgovcem po 70 tolarjev. V črnomaljski občini je naš član pridelal kitajsko zelje in ga prodal državni trgovini po 36 tolarjev kilogram. Z zaslužkom je bil zadovoljen. Kitajsko zelje je pripeljal v skladišče te trgovine. Od skladiščil do pulta v tej trgovini (razdalja je okoli 7 metrov) je cena kitajskega zelja narasla na 189 tolarjev za kilogram. Državna trgovina prodaja uvožene gume Mi-chclin po 21.000 tolarjev kos. Taista vrsta gum Michclin pa je v sosednji Avstriji (predvidoma jih tamkajšnji uvozniki in trgovci nc podarjajo, država pa si tudi odreže svoj del carin in davkov) 8.000 tolarjev (preračunano iz ATS). Ker delajo v državnih trgovinah običajni prodajalci za bedne plače, je utemeljeno vprašanje, kaj sc dogaja. Omenjeni ukrep je le logično nadaljevanje tipičnih socialističnih ukrepov, kot je državno, administrativno zamrzovanje plač, socializiranjc bančnih izgub in prevalitev teh bremen na pleča davkoplačevalcev itd. Slovenska gospodarska stranka predsednik JOŽE RANGUS i' ii: i Začelo seje s prebojem do Save N^jml^jša slovenska brigada, 12. SNOUB (Štajerska) bo 24. septembra praznovala petdesetletnico - 22. avgusta bo v Prilozju v Beli krajini proslava obletnice partizanskih enot 24. septembra bo praznovala najmlajša slovenska brigada, imenovana 12. SNOUB (Štajerska), 50-letnico ustanovitve. Ustanovljena je bila v Mokronogu 24. septembra 1943. Formirana je bila iz 2. bataljona VI. SNOUB Slavka Šlandra in iz 4. bataljona IV. SNOUB Matija Gubec ter številnih novih borcev, zlasti iz Novega mesta in Dolenjske (9.9.1943), ki so se množično vključevali v novoustanovljeno brigado. Imela je 5 bataljonov in je bila vključena v XV. slovensko divizijo NOV in POS. Prvi poveljnik 12. SNOUB je postal Radomir Božovjč-Raco, politični komisar pa Alojz Žokalj-Dzidži. Brigada je stela okoli 1500 borcev in bork in je bila številčno in vojaško opremljena odlična udarna moč NOV in POS. Njeno številčno stanje se je seveda hitro spreminjalo. Na operativnem področju je 12. brigada prevzela operativni odsek Šlandrove brigade, ki se je vrnila na Štajersko. Razporejena je bila na nekdanji nemško-italijanski demarkacijski liniji od Sv. Križa (današnja Gabrovka) na levem krilu do Krke na desnem krilu. Povezovala pa je V. SNOUB Ivan Cankar in IV. SNOUB Matija Gubec. Njena bojna pot se je začela najprej s prebojem do Save, ki je trajala od 25.9.1943 do 19.10.1943. Brigada se je umirila in začela razvijati svojo bojno moč. Poveljniki so bili mladi, nekateri Še brez večjih vojaških izkušenj. V spopadih s sovražnimi nemškimi patruljami se je izkazala že 27.9.1943. Tako je brigada poskušala zavzeti postojanko na Bučki, kar se ji ni posrečilo, je pa akcija zelo odmevala v krogih nemških poveljnikov. Napadla je tudi obmejno utrdbo s 30 obmejnimi vojaki ter jih pognala v beg. Na odseku proge med Kresnicami in Sevnico je brigada izvedla še izredno akcijo (4. bat.), ko so minirali progo in sta dva železniška vagona zletela v zrak. Seveda je bila 12. brigada v središču divizijske bojne razporeditve. Njen cilj je bil Boštanj. Naši borci so ga sicer zavzeli s tem napadom, prodrli pa so do same Save ter tako izvršili svojo nalogo, čeprav naša ofenziva ni bila popolnoma uspešna. Kmalu je prišlo do nemške protiofenzive v oktobru 1943, kjer so se naši borci srdito bojevali in bili težke boje v Št. Janžu (11. do 12.10.1943). Sovražna posadka v Šentjanžu je imela 23 mrtvih, 52 ranjenih, 6 pa jih je bilo zajetih. Tudi na partizanski strani je bilo nekaj žrtev. Borbe 1. bataljona so bile pri Tržišču, kjer je naša enota ubila 15 sovražnih vojakov in jih ujela ali ranila, bataljon pa je prekoračil mejo pri Krmelju in tako prodiral spet proti Boštanju. Takšen je bil torej glavni “ognjeni krst” 12. brigade. Težko je opisovati vse težke boje, blokade in predvsem domobranske in nemške postojanke v Novem mestu decembra 1943, kjer je 12. brigada intenzivno izvajala vojaške operacije skupno z ostalimi brigadami XV. in XVIII. divizije. Številčno stanje v tem obdobju je precej padlo in brigada se ie celo zmanjšala na 500 borcev in bork, vendar so se izkristalizirali močni bojni bataljoni, ker so odpadli vsi omahljivci iz njihovih vrst. V januarju 1944 je brigada prešla na nove strateške položaje v Suhi krajini, kjer je uspešno pomagala rušiti kočevsko progo, se borila v Kočevju in na Ilovi gori ter pri jurišu na Zden-sko vas dosegla izreden uspeh skupno s petnajsto belokranjsko brigado, z artilerijo VIL korpusa in ostalimi brigadami XV. in XVIII. divizije. Pomagala je likvidirati izredno močno belogardistično postojanko v Zdenski vasi s 333 nemškimi in kvizlinškimi vojaki in njihovim poveljniškim kadrom v času od 28. na 29.2.1944. S tem je bila zapečatena usoda sovražnikov v tem delu Dobrepoljske doline. Postojanke niso več obnovili do osvoboditve 1945. leta. Z nenadnim napadom 3. bataljona 12. brigade na Lavrico (domobranska podoficirska šola), kjer se napada niso nadejali, je bila zaznamovana še ena sijajna zmaga z likvidacijo domačih kvizlingov. Nato so se vrstile bolj ali manj uspešne akcije in borbe v Črni vasi, na Golem pri Grosuplju, Pijavi gorici, boji z “okupatorjevim” blokom na progi v Krušni vasi, Selcih in na področju Suhe krajine (april 1944). Važne so bile tudi akcije pri zavarovanju napada na Trebnje ter zopet boji med Novim mestom in Trebnjem tja do Tržišča. Odtod so sc boji nadaljevali v juniju 1944 na Temenico, Višnjo Goro m končno bili kronani s posebnim uspehom z uničenjem Bosiljcva na Hrvaškem, kjer je bilo uničenih 222 ustašev in Nemcev. To je bila sijajna zmaga 12. in Cankarjeve brigade družno s hrvatskimi partizanskimi enotami (30.6.1944). Številni mitingi na tem področju so zaznamovali to zmago NOV in PO Slovenije in Hrvatskc. Po padcu Bosil-jeva so se razmere v tem delu Hrvat-ske, ki meji na Belo krajino, nekoliko umirile. Zato je brigada pomagala dalje predvsem pri obrambi svobodnega partizanskega ozemlja v Beli krajini. Odšla je spet v Suho krajino in nazaj na Težko Vodo, kjer se je bojevala proti sovražniku, ki je izpadel iz novomeške postojanke in skušal prek Gorjancev vdreti na osvobojeno ozemlje. Tu je brigada izdatno pomagala XVIII. diviziji, ki se je silovito upirala prodoru v Belo krajino. Sovražniku se namera ni posrečila in sc je moral poražen umakniti v izhodiščno postojanko (junij 1944) v Novem mestu. Hudi so bili boji 12. brigade spet v Suhi krajini na Selih pri Šumberku in drugod okoli Grosuplja (oktober 1944). Zaradi bližajočega se konca vojne so se fašistične horde še vedno hudo upirale zavezniškim in partizanskim enotam tudi v naših krajih. Tako tudi 12. brigada ni mirovala in je pomagala lomiti hrbtenico tej nevarni poginjajoči zveri na vseh straneh bojišč v Sloveniji. V januarju 1945 so se borci XII. brigade spet bojevali okoli Žužemberka in Ajdovca, nato so prešli v boje proti Savi (marca 1945) in aprila 1945 v Kočevski Rog. V maju 1945 je 12. SNOUB krenila na osvobodilni pohod z ostalimi brigadami XV. in XVIII. slovenske divizije ter slavnostno vkorakala v Ljubljano kot njena osvoboditeljica 9.5.1945 na Čelu s komandantom brigade Vidom Jeričem. Veličasten sprejem je bil bogato plačilo borcem in borkam 12. brigade za njihov požrtvovalni boj in za patriotizem, hrabrost, za vse žrtve, ki jih je utrpela za dokončno osvoboditev naše slovenske domovine. LOJZE ŠONC-TOMI DOLENJSKI UST E t. 30 (2293) 29. julija 1993 NOVOTEHNA trgovina na debelo in drobno, p.o. Novo mesto, Glavni trg 10 Ali se te ukvarjate s trgovinsko dejavnostjo? Ali Imate primeren prostor za trgovino? Ali Imate namen vstopiti v ta del poslovnega sveta, pa Vam manjka zanesljiv poslovni partner? Če imate na ta vprašanja pozitivne odgovore, Vam ponujamo prodajo blaga iz našega pestrega prodajnega programa po sistemu FRANCHISING. Naš prodajni program zajema vse vrste tehničnega blaga iz elektro, strojne, metalurške, gradbene in kemijske dejavnosti ter široko paleto blaga široke potrošnje. Izbiro prodajnega programa prilagodimo porabnikom iz Vašega mesta oziroma kraja. Pričakujemo Vaše prijave in dodatna vprašanja na naš naslov ali na telefon (068) 321-737. račka. :r° 68000 Novo mesto tel/fax: (068)21-058 u . 'J □ PC RAČUNALNIK 386 sx/33/80 M OSNOVNA PLOŠČA 386*x/33 SVGA KARTICA 512 KB AT IIO CAPO (2s/2p) AT (IDE) BUS KRMILNIK GIBKI DISK 5 1/4', 1,2 MB TRDI DISK CONNER 80 MB OHIŠJE MINI TOV/ER +200 W TIPKOVNICA CHICONY VGA MONOCHROM MONITOR 1 MB DRAM MEMORY samo 92.697 sit (s prometnim davkom) ZARJA, stanovanjsko podjetje, d.d. Novo mesto, Prešernov trg 8 ZBIRAMO INTERESENTE ZA NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV: 1. v Novem mestu, Prešernov trg 8 II. nadstropje - 185,10 m2 Namembnost: pisarniška oz. slična mirna dejavnost, možnost oddaje prostorov več najemnikom 2. v Žužemberku, Grajski trg 52 pritličje - 16,20 m2, ločen vhod Namembnost: pisarniška oz. mirna obrtna dejavnost Od interesentov pričakujemo, da do 9. avgusta 1993 oddajo pisne prijav? z opisom dejavnosti in ustreznim potrdilom za opravljanje te dejavnosti. Za vse informacije in ogled prostorov se oglasite na naslov: Stanovanjsko podjetje ZARJA, d.d., Novo mesto, tel. št. 23-928, 23-940, 22-071. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, brat, stric in svak JOŽE OŽBOLT iz Kočevja, Tomšičeva 21 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebna hvala sosedom iz Tomšičeve 19 in 21, govornikoma Karničniku in Zamidi, pevskemu zboru ter osebju Zdravstvenega doma Kočevje. Žalujoči: žena Tinca in ostalo sorodstvo ZAHVALA Za vedno je odšla od nas naša draga MARIJA AVSEC v m rojena Šušteršič z Malega Slatnika 11 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala velja ge. Anici Teicstor za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter pogrebcem. Hvala vsem, ki se je boste spominjali. Žalujoči: vsi njeni PLAVA LAGUNA Poreč počitnice o obiemn sončnih poreških laeun po posebno ugodnih cenah tedenskih aranžmajev termin: 31.7. do 7.8. hotel MATERADA: hoteli DELFIN ALBATROS in GALEB hotel LILA polpenzion 23.800 sit za osebo poln penzion 25.900 sit za osebo polpenzion poln penzion polpenzion poln penzion 20.300 sit za osebo 22.400 sit za osebo 18.200 sit za osebo 20.300 sit za osebo V ceno Je vključeno: 7 polpenzionov oz. polnih penzionov, turistična taksa in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle. Velik popust za otroke, tudi do 100 odst.! En otrok v sobi s starši zastonj! Cene zajamčene za vplačila do 29. Julija pri poslovalnicah A banke. Informacije: vaša agencija ali pa Laguna Poreč, tel.: (0531) 351-122, 351-822; faks: (0531) 351-044. OBVESTILO Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe, društva ter občane obveščano, da sta po sklepu Izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, sprejetem na seji dne 22. 6. 1993 (sklep objavljen v Uradnem listu RS št. 35/93 z dne 1. 7. 1993), JAVNO RAZGRNJENA OSNUTKA PROGRAMSKIH ZASNOV ZA IZDELAVO ZAZIDALNIH NAČRTOV ZA BENCINSKI SERVIS S SPREMLJAJOČIMI DEJAVNOSTMI IN ZA POSLOVNO-STANOVANJSKA OBJEKTA V IRČI VASI TER ZA BENCINSKI SERVIS V LOČNI kot sestavni del sprememb In dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 v času od 12. julija do 11. avgusta 1993 - v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska c. 2, I. nadstropje, ter - v prostorih krajevnih skupnosti Drska in Ločna-Mačkovec. JAVNA OBRAVNAVA osnutkov navedenih dokumentov bo v: - KS DRSKA: v torek, 3. avgusta 1993, ob 19. uri v prostorih krajevne skupnosti Drska, na Šegovi 9; - KS LOČNA-MAČKOVEC: v sredo, 4. avgusta 1993, ob 20. uri v učilnici Gasilsko-reševalnega centra v Ločni. Do poteka javne razgrnitve osnutkov lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljete Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora an zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska 2. Na javni obravnavi bo navzoč tudi izdelovalec osnutkov dokumentov, ki bo dokumenta podrobneje obrazložil in prisotnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni! Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje v 54. letu starosti umrl delavec Kopitarne Sevnica PAVEL LENDARO strojnik kotla Ostal nam bo v trajnem spominu. Delavci podjetja Kopitarna Sevnica OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla JOŽICA JANKOVIČ uslužbenka v pokoju Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spominu. KOLEKTIV PE ELEKTRO NOVO MESTO Svet Osnovne šole Belokranjskega odreda Semič 42, 68333 Semič razpisuje delovno mesto - učitelja biologije - gospodinjstva za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), začetek dela 1.9.1993 - učitelja angleškega jezika - slovenskega jezika za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), začetek dela 8.11.1993 - učitelja matematike in fizike za nedoločen čas, začetek dela 1.9.1993. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po roku za prijavo. Podjetje NOVOTEHNA, trgovina na debelo in drobno, p.o, Novo mesto, Glavni trg 10 odda v najem poslovne prostore v Kostanjevici na Krki. Prostori so primerni za opravljanje trgovinske, storitvene ali proizvodne dejavnosti. Merijo skupno okoli 1570 m2, od tega je zaprtih in pokritih prostorov okoli 600 m2. Opremljeni so z vso komunalno opremo. Prostore oddamo v najem kot celoto ali po delih oziroma etažah. Interesenti lahko dobijo dodatne Informacije na telefonu (068) 321-280. GARTNER, d. O. O. Ljubljana VELETRGOVCI, TRGOVCI! RAZPRODAJA POLETNEGA PROGRAMA: blazine, rokavčki, plavalni obroči in igrače za peskovnik. UGODNE CENE! Informacije na tel. (061) 121-271. Kupci avtomobilov! Najugodnejše cene vozil Alfa Romeo, Fiat, Lancia in Lada: Cena do registracije Alfa Romeo 33 1.7 ie, klima, centr. zaklepanje, elektr. pomik šip, kovinska barva, zadnji brisalec 22.700 DEM Alfa Romeo 164 TS 2.0, kovinska barva, klima 37.400 DEM Fiat Uno od 14.300 DEM naprej Fiat Tempra 1.6 ie SX 22.600 DEM Posebna ugodnost: Lada Samara 1500 3 V 790.000,00 SIT Lada Samara 1500 5 V 885.600,00 SIT Možen kredit In leaslng. Vsa vozila prodajamo Iz zaloge. Tel. (0608) 67-075. ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustil dragi brat in C t stric LOJZE BRAJER iz Brezovice 5 pri Mimi Iskreno se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem. Zahvala tudi gospodoma župnikoma, pevcem in gasilskima društvoma Sevnica in Mirna. Posebna zahvala Tramtetovim, Kresetovim, Hostnikovim in Kocjanovim za pomoč v težkih trenutkih. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnega tako številno spremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Bolečina da se skriti, tudi solza zatajiti, a kako srce boli, ko tebe, dragi Edi, več med nami ni Danes mineva žalostnih pet let, odkar nas je v prometni nesreči za vedno zapustil naš dragi sin in brat EDI PEČAVAR iz Nestoplje vasi Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče na njegovem mnogo preranem grobu. Vsi njegovi V TFM TFflNII UAQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLU2B0 ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI w I cm I tunu VHO Z.MNIIVIM PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE ČRNOMELJ: 29.7. (ob 21. uri) ameriška znanstvenofantastična kome- Četrtek, 29. julija - Marta Petek, 30. julija - Angelina Sobota, 31. julija - Ignac Nedelja, 1. avgusta - Vera Ponedeljek, 2. avgusta - Bojan Torek, 3. avgusta - Lidija Sreda, 4. avgusta - Dominik LUNINE MENE 2. avgusta ob 14.10 - ščip dija Spomini nevidnega človeka. 30. in 31.7. (ob 21. uri) in 1.8. (ob 20. uri) ameriški akcijska kriminalka Vstop prepovedan. KRŠKO: 30.7. (ob 20. uri) in 1.8. (ob 18. uri) ameriška ljubezenska drama Večno mlad. METLIKA: 30.7. in 1.8. (ob 21. uri) ameriška znanstvenofantastična komedija Spomini nevidnega človeka. NOVO MESTO: 29.7. (ob 10. uri) ameriška akcijska komedija Pregon moške barabe. 29.7. (ob 18.30 in 20.30) ter 30., 31.7. in 1.8. (ob 20.30) ameriška BREŽICE: 29. in 30.7. (ob 20.30) ameriška ljubezenska drama Oddaljena obzorja. 31.7. (ob 18.30 in 20.30) angleška komedija Izdajalski trenutek. “odštekana” komedija Sramota. 3.8. (ob 10., 18.30 in 20.30) ameriška komedija Ostanite še naprej z nami. 4.8. (ob 18.30 in 20.30) ameriška komedija Driblerji pod košem. kmetijski stroji obvestila NAKLADALKO za seno Glas, trosi-lec hlevskega gnoja Mengele in 1 ha smrekovega gozda prodam. ® (068)85-668. 2901 MLATILNICO na kolesih, opravlja vsa dela, poceni prodam. Darko Ciotlib, Herinja vas, Otočec. 2908 SAMONAKLADALKO SIP 17, ohranjeno, prodam. at 45-443. 2913 TRAKTOR ZETOR 5245, popolnoma nov, prodam. ® (0608)81-353. 2938 RABLJENE krožne brane ugodno prodam. ® 76-496. 2946 ŽALUZIJE, ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montirano po konkurenčnih cenah. °St (068)44-662. kupim KAMNOSEŠTVO VLADO SIMONIČ, Lokve 5 c, Črnomelj,, izdelujemo okenske police, stopnice in nagrobnike iz marmorja in granita. Plačilo na obroke brez obresti. Možna dostava. Na zalogi italijanski beli pesek za grobove po 1.000 SIT vreča. ® (068) 52-492. STAREJŠI rabljen traktor, od 15 do 50 KM, kupim. « (061)738-619. 2921 STARE traktorske brane kupim. ® 50-047. 2939 motorna vozila JUGO 45, letnik 1984, prodam po ugodni ceni. ® 57-646. 2954 JUGO 45, letnik 1986, prodam. Bevc, Smarjeta 68. 2900 Z 101, starejši letnik, dobro ohranjeno, prodam. ® 42-094. 2902 850 AK, letnik 1986, prodam. ® 24-790. 2904 R 5 DIESEL, letnik 1991, prodam. ® 28-834. 2905 JUGO 45, 11/90, dobro ohranjen, prodam. W 24-586, po 18. uri. 2912 JUGO 45, letnik 1990, prevoženih 7.500 km, lepo ohranjen, prodam. ® (068)76-125. 2918 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 2/93, ugodno prodam. ® 23-343. 2925 ETZ 250, prirejen izgled kot HONDA, ugodno prodam. ® 65-036. 2927 Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. «(0608)62-628. 2931 Z 126 PGL, letnik 1987, prodam. ® 25-321, vsak dan od 15. ure dalje. 2933 CLIO 1.2, petero vrat, katalizator, letnik 9/91, 20.000 km, zelo dobro ohranjen, kot nov, prodam. « 57-258. 2934 JUGO 55, letnik 1984, registriran do 12/93, prodam. Boštjan Njegač, Dolžce 21, Kostanjevica. 2942 OPEL KORZA 1.2 limuzino, letnik 1990, registriran do 7/94, in jugo 45 koral, letnik 1989, prvi lastnik, prodam. Tatjana Cujnik, Groblje 53, Šentjernej. ’ 2948 OPEL ASCONO 1.2, registrirano do konca novembra, prodam za 890 DEM. ® (068)27-728. 2949 LADO SAMARO, letnik 1987, ohranjeno, prodam./i'27-841. 2950 MOTORNA KOLESA ATX, letnik 1988, in tomos avtomatic, malo voženj, prodam. Cena za vsakega je 600 DEM. «(0608)34-660. 2955 HIUNDAY PONY 1.5 GLS, limuzina, letnik 12/90, prva registracija 3/91, prodam. W (068)73-459. 2956 GOLF turbo diesel, letnik 1982, uvožen, prodam. «(068)85-450. 2960 UNO 45 S, 1.87 prodam ali zamenjam za R 41.89-90. ® 068/23-585. NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567. 2462 B&M UNETIČ Trgovsko uvozno-izvozno podjetje, d.o.o. Rostoharjeva 62, Krško Tel. (0608) 31-407 Ugodna prodaja traktorskih gum za vse vrste traktorjev in delovnih strojev BARUM ter vseh vrst gum za osebne avtomobile in kamione znamke NOKIA, VREDESTEIN, AVON, SAVA, GOODYEAR. Za vse pri nas kupljene gume brezplačna montaža. Po naročilu nudimo tudi alu “felge" za vse vrste avtomobilov. Delovni čas: vsak dan od 7. do 17. ure, sobota od 9. do 13. ure. AKCIJSKA PRODAJA vrtnih kosilnic, škropilnic in motornih žag znamke STIHL In ALPINA. Možnost nakupa na 4 obroke brez obresti. AGRO, d.o.o. prodajalna SEJALEC Cesta kom. Staneta 3 Novo mesto tel.: (068) 24-132 FRIZERSKI SALON IVICA iz Straže obvešča cenjene stranke, da bo v mesecu avgustu salon odprt od 13. do 20. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Se priporočamo! 2940 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan . (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, I Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, | Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje I 1.100 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ■ ipd. 2.200 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te J vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.550 tolarjev, na prvi ali zadnji strani ■ 3.100 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.750 tolarjev. Mali oglas do deset * besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: ■ 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). ' NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. | Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska . propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale I 324-006; telefaz 322-898 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23- . 92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med I proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se I plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: I ratika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ^ HOČEVAR AGROIZBIRA, d.o.o. in mesarija, Dol. Težka Voda 7 b, obvešča cenjene stranke, da bo zaprto od 2.8. do 12.8.1993 zaradi letnega dopusta. 2928 S 111 -'N Cenjene potrošnike obveščamo, da bo trgovina “URŠKA”, Brezov log 64, Novo mesto, v času od 2. do 7. avgusta zaradi dopusta zaprta. POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 77 Novo mesto tel.: (06B) 323-193 mobitel: 0609-615-239 delovni čas: non-stop • prevozi pokojnikov • tudi iz tujine • prodna pogrebnega materiala • ureditev pokojnikov • tudi na domu • urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki • kompletne storitve pri pogrebih • storitve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra, če kupite tudi material • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz~do 20 km • I0-odst. popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 Čeke ali 3 obroke ENODNEVNO KOPANJE V PORTOROŽU Informacije: MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA, tel. 22-555! trSDtšlMDra AVTOHISA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto RENAULT prodaja celotnega programa vozil RENAULT ugodni kreditni pogoji, leasing R5, dobava takoj odkup in prodaja rabljenih vozil NOVO NOVO NOVO krediti za nakup vozil na 4 leta Tel. (068) 324-533 a trgovsko podjetje NOVO MESTO doo-LK.bt|««k.27- eMOONnomMo trgovina dvOCl • električni kabli • elektroinstalacijski material • bela tehnika • drobni gospodinjski aparati, akustika • rezervni deli za pralne stroje in štedilnike • svetila in lestenci Se priporočamo! UGODNE CENE - PESTRA IZBIRA tel.'fax. (068) 26-071 ELEKTRONIK TRGOVINA IN SERVIS Kettejev drevored 5, pri športni dvorani, Novo mesto tel. (068) 22-409 od 9. do 18. ure Vam nudi vso belo tehniko in akustiko Gorenje in Ouelle na 25 obrokov. na mesec — pralni stroj že za 33 DEM — hladilniki in zamrzovalniki že za 24 DEM — štedilniki že za 29 DEM — glasbeni stolpi že za 27 DEM — mikrovalovna pečica 25 DEM — Obroki se plačujejo v SIT po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila. — Šivalni stroji SINGER in ELNA Z nakupom v ELEKTRONIKU se vključujete v nagradno Igro. NAGRADE: 1. BARVNI TV 2. VIDEOREKORDER 3.10 nagrad: MALI GOSPODINJSKI APARATI MiNlEri Dol. Kamence 25 a Novo mesto HYUflDni Vabimo vas, da nas obiščete v novem prodajnem salonu Hyundai na Partizanski 21 v Novem mestu * v petek, 30. julija 1993. Na predstavitvi so vsa vozila Hyundai: PONY, LANTRA, SCOUPE, SONATA. Prvi kupec vozila Hyundai prejme nagrado. Vabljeni! Tel. (068) 28-950, fax: (068) 23-902 M & A GARANT • prodaja plinov • servis plinskih in električnih trošil • plinske peči in pretočni plinski boj-lerji iz programa BERETTA že od 139.000,00 SIT dalje • pooblaščen servis, garancija rezervnih delov • izvajanje plinskih hišnih instalacij Se priporočamo! Rumanja vas tel. (068) 85-459 del. čas: od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure Trgovina AGROSERVIS obvešča, da je bila v akciji Presenečenje meseca julija nakup nad 3.000 SIT izžrebana srečka št. 59907. Srečnemu dobitniku iskreno čestitamo! preklici ZTNO- trgovsko podjetje Gmajna 6, Raka nudi ugodno: umetna gnojila, škropiva, semena, kmetijsko mehanizacijo, gradbeni material in ostalo. POSEBNO UGODNO cement M 450 488 SIT izkopalnik za krompir 48.000 SIT obračalnik RO 340 154.000 SIT Odprto vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Tel. (0608) 75-086 JOŽE TISOVEC, Vavta vas 22. prepovedujem hojo, vožnjo in odlaganje lesa na parcelah št. 560, 561, 562, 563/3 v Dolenjskih Toplicah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. 2889 JOŽE GORIŠEK, Gor. Vrhpolje 80, prepovedujem Klubu za prosto letenje Novo mesto uporabo parcele št. 3553/3 za vse njegove dejavnosti in dostopno pot ter ga opozarjam, naj vrne smrekov nasad v prvotno stanje. Če se ta preklic ne bo upošteval, bom začel sodni pregon. 2892 posest 9 AROV vinograda prodam. Marija Henigsman, Vavpča vas 52, Semič, « 56-529. 2890 NA MALKOVCU se prodaja 1 ha vinograda, 1 ha vrta, odlična lega z zidanico, stanovanjem, primerno za obrtnike (bivša zadružna klet).Prodaja se po ugodni ceni za 95.000 USA na večletno obročno odplačevanje. Prodaja se še več gozdov v Zabukovju pri Mirni, Velikem Vrhu in Debencu ter njiva in travnik v Prapročah (Straža), v Apleniku pa več manjših parcel. Alfonz Jaki, Brinje 6, Šentrupert, ® (068)40-005. 2891 V NOVEM MESTU, na Kristanovi 15, prodam starejšo vilo z velikim vrtom. Šifra: »KANDIJA« 2898 SMREKOV GOZD v Črnomlju prodam. ® fax (047)32-087. 2907 8 HA ZEMLJE in gozda na Vinici pri Črnomlju prodam, o, (041)337-831 ali osebno od 1.8. do 22.8.93 v brunarici nad viniškim mostom. 2914 NOVEJŠO HIŠO, dvostanovanjsko, na parceli 1000 m2, lepo urejeno, s sadovnjakom in vrtom, 3 km od tovarne Renault, prodam ali zamenjam za dve stanovanji, (lahko različne velikosti) v Novem mestu, enoje lahko v Ljubljani, z vašim doplačilom. ® (068)28-582 ali (068)23-028, vsak dan. 2926 2 HA bukovega gozda na Lomnem pri Krškem prodam. Informacije na ® (0608)89-149, zvečer. 2943 V BELI KRAJINI prodam hišo, vi- nograd, sadovnjak, opremljen z vsem potrebnim orodjem. V račun vzamam stanovanje ali vikend v bližini Novega mesta. «(068)23-241. 2958 V BELI KRAJINI prodam parcelo v izmeri 2.5 ha. Možne razne kombinacije. «(068)23-241. 2959 prodam LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO NEPREMIČNINE Posredujemo pri nakupu, prodaji, zamenjavi, ocenjujemo, svetujemo. Imamo v prodaji po ugodnih cenah stanovanja, poslovne prostore, vikende, parcele, kmetijska zemljišča in gozdove v Novem mestu in širši Dolenjski. tel. (068) 22-282 (od 8. do 18. ure) KRAVE molznice prodam, o, (0608) 88-147. 2876 MACESNOV jedilni kot - mizo, dve klopi, tri stole in kredenco - poceni prodam. ® 42-200. 2888 10 M bukovih drv prve kvalitete in etažno peč za centralno kurjavo tip Emo 24 ugodno prodam. Informacije na ,t 23-075 ali na naslov: Nad mlini 8a, Novo mesto. 2893 KUPPERSBUSH ŠTEDILNIK, širok 35 cm, plinski štedilnik, širok 35 cm, kuhinjsko omarico z enim koritom, kombiniran otroški voziček, termoakumulacijske peči, vse dobro ohranjeno, ugodno prodam. * (068)21-155, zvečer. 2894 DRVA, suha, gabrova, prodam. « 24-233. 2899 10 m bukovih drv prodam. Jablan 30, Mirna Peč. 2903 NOV električni štedilnik in otroško posteljico prodam. Kristanova 41, Novo mesto,« 22-466. 2906 D.O.O. MARIBOR PODJETJE ZA ORGANIZACOO TRGOVINE IN PRIREDITEV Ponujamo sodelovanje osebam, veščim ročnih del, bodisi šivanja, pletenja, vezenja ipd., za dodelavo kvalitetnih izdelkov na domu. Vaše ponudbe pričakujemo do 30.8.1993. 62000 MARIBOR, ŽIDOVSKA 12 TEL.: (062) 223-185, FAX: (062) 29-846 Pri vlomu v stanovanjsko hišo v Sevnici je izginilo več predmetov, med njimi tudi zunanja svetilka, ki io vidite na sliki. Kdor bi jo videl, naj to sporoči na postajo milice. Nagrada 1 j DEM. ZAHVALA Delo, trud — tvoje je bito življenje Pridne roke, ki so delale za nas. Hladen dom bo postal brez tebe, za otroke, ki odhajajo in se vračajo v tvojo vas. V 58. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric LUDVIK RIFELJ Koti 2, Otočec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so pokojnega ata spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Posebno se zahvaljujemo tozdu Šmarješke Toplice, Tiskarni Novo mesto za vsestransko pomoč, sestram in zdravnici Infekcijskega oddelka bolnišnice Novo mesto ter vojakom vojašnice Bršljin. Žalujoči: vsi njegovi DOLENJSKI LIST Št. 30 (2293) 29. julija 1993 RDEČE in belo vino prodam. ® (068)41-079. 2910 VINO CVIČEK ugodno prodam. ® 43-529. 2911 BELO KOZO, dobro mlekarico, ugodno prodam. V: (061)851-851. NOVO SPALNICO Anja prodam ® (0608)60-324. 2916 NOVE in rabljene visokovaljne čokoladno ijavc salonitke ter otroški voziček Dino prodam. ® 43-544. 2917 EMO CENTRAL 24, peč za etažno ogrevanje, rabljeno dve zimi, ugodno prodam. ® 21-972. 2919 DVE MLADI KRAVI simentalki po izbiri prodam. ® 85-733. 2920 KOVAŠKO KLADIVO AJAX 1 ugodno prodam ali menjam za traktor. ® (061)738-619. 2922 KRAVO, brejo 5 mesecev, prodam. Brkopec, Koroška vas 8, Novo mesto. TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Zupančič, Uršna sela 35. 2936 PLEMENSKO TELICO in novejšo žetveno napravo za BCS prodam. ® 26-059. 2937 KUHINJO GORENJE, lepo ohranjeno, ugodno prodam. ® (068)23-180. 2941 ROVOKOPAČ MF 50 A, dobro ohranjen, prodam. Informacije na ® (0608)89-149, zvečer. 2944 BREJO KRAVO prodam. ® (068) 76-528. 2947 VEČ KOSOV kuhinjskega pohištva in pralni stroj ugodno prodam, ‘ o (0608)32-137. 2952 PLETILNI STROJ Toyota, star 4 leta, ugodno prodam. Stroj je primeren za manjšo obrt. ® (0608)21 -184 do 15. ure, v večernih urah na ® (0608)31-887. 2953 razno ŽAGAM DRVA po mestu in v bližnji okolici. ® 25-214. 2695 VEČJI POSLOVNI PROSTOR ob glavni ulici v Trebnjem oddam v najem. Tomšič, ® 44-459. 2932 V NOVEM MESTU, na Vrhovčevi 7, v bližini sodišča oddam lokal 70 m2, primeren za odvetnike, podjetnike, trgovce itd. Ogled je možen v soboto, 31.7., na kraju samem od 8. do 12. ure. ® 23-022. 2935 PISARNO v Novem mestu oddamo. ® 21-990. 2945 HLODOVINO, žagan les, ter elemente bukve, smreke in ostalih vrst lesa odkupujemo. ® (064)622-481. 2957 ženitne ponudbe SAMSKI FANT, star 45 let, s hišo in službo, želi spoznati žensko za skupno življenje. En otrok ni ovira. Šifra: »POLETJE« 2951 stanovanja GARSONJERO za dve študentki oddam za 200 DEM. ® (062)688-234, po 20. uri. 2896 DVOSOBNO STANOVANJE (kuhinja, kopalnica opremljena) v okolici Novega mesta oddam. ® (066)74-378, po 19. uri. 290° DVOSOBNO stanovanje v Novem mestu prodam. ® 26-741. 2961 ZAHVALA V 74. letu starosti se je od nas poslovil dragi oče, tast, dedek in pradedek STANE ROZMAN z Radoviče pri Metliki Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od njega poslovili, darovali cvetje in sveče in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Liličevim, Frakljevim in Radoševim, osebju Zdravstvenega doma Metlika, kolektivu Komet, pevcem in govornikoma. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in stric JOŽE LUKŠIČ iz Vavte vasi 21 Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter pokojnega v velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in cerkvenemu pevskemu zboru iz Vavte vasi, obema govornikoma in pogrebnikom. Zahvala bolniškemu osebju internega in kirurškega oddelka bolnice Novo mesto, posebno pa dr. Janezu Kramarju za nesebično pomoč. Vsi njegovi ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, tast in stric JOŽE MOHORIČ železničar v pokoju Ljubljanska 17, Novo mesto Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter sveče. Se posebej se zahvaljujemo zdravnikoma dr. Balažiču in dr. Kapšu, intenzivnemu oddelku interne bolnice, g. proštu Lapu za opravljen obred, pevcem z Ruperčvrha ter Sekciji za vleko. Vsi njegovi ZAHVALA H Življenje si celo garala, vse za hišo in družino dala, le sledi ostale so povsod od dela ivojih pridnih rok. Po težki bolezni nas je v 58. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta ALOJZIJA KUKMAN Jablan 23 pri Mirni Peči Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno lepo cvetje, vence in sveče ter vsem, ki so pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala vaščanom za nesebično pomoč, Domu starejših občanov za nego, g. župniku za lepo opravljen obred in sodelavcem Revoza. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni STANOVANJE v Novem mestu vzamem v najem ali zamenjam za stanovanje v Domžalah. ® (068)26-042. službo dobi PODJETJE CONDOR išče trgovskega potnika za območje Dolenjske. Informacije na ® (066)24-752. 2895 NAVODILA za različne vrste samostojnih del z naslovi za nabavo materiala in prodajo blaga. Kerec, poštno ležeče, 61261 Ljubljana - Dobrunje. 2897 SIMPATIČNO mlado dekle dobi delo v piceriji Capri. ® 26-042. 2930 PRIJETNO sposobno dekle brez obveznosti dobi delo za šankom. Ponudbe pošljite pod šifro: »TREBNJE- DOBER OD« 2924 • Razkazovanje mišic v politiki mi je tuje. Zame so v politiki nasprotniki ne pa sovražniki. (Kučan) • Spoštovanje vseh pravic za vse ljudi je edina možnost za to, da bi se Evropa izognila povratku v barbarstvo. (Leuprecht) ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica ANGELA JANEŽIČ iz Podhoste Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam stali ob strani, izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in sv. maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 67. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš oče, stari oče, brat in stric MARTIN NEMANIČ z Gor. Lokvice 36 Ob boleči izgubi našega očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje in vence in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni kirurškemu oddelku SB Novo mesto, ZD Metlika, govornikoma za poslovilne besede, duhovniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala tudi kolektivom Kolpa Metlika, KZ Metlika, TPV Suhor, ZB Lokvica in GD Lokvica. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ljubil si petje, ljubil si cvetje, bolezen bila je močnejša od življenja, veliko bolezni si prestal sedaj boš v grobu mimo spal. V 69. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric LUDVIK JAKOB z Brezovice 34, Šmaijcške Toplice ZAHVALA V 72. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in svak ALOJZ ADAM iz Nazoijeve 10, Črnomelj ZAHVALA Življenje celo si garal vse za hišo in družino dal, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Mnogo prezgodaj nas je v 66. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in svak SLAVKO SOTLAR iz Mačkovca 4 Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje in sveče in nam izrekli sožalje, osebju Doma starejših občanov, posebno negovalnemu oddelku, za vso nego in trud v času pokojnikovega bivanja v njem. Najlepša hvala dr. Kresetovi in patronažni sestri Majdi za obiske na domu ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Zahvaljujemo se družinama Petrič in Agnič, sorodnikom, sosedom iz Nazorjeve, prijateljem in znancem ter DO Beti Črnomelj za pomoč v težkih trenutkih, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Hvala g. Stajdoharju za poslovilne besede, g. dekanu za lepo opravljen obred, godbi na pihala ter pevkam za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vaščanom za pomoč, GD Velika Loka za lepo organizacijo pogreba in govorniku za poslovilni govor ob odprtem grobu. Še posebno smo hvaležni dr. Francu Žnidaršiču in dr. Pavlu Košorogu, ki sta pokojnemu vedno stala ob strani in mu lajšala bolečine. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Domovina je ena, kdor zanjo umira, nam vsem dodeljena, se vzdiga v življenje, in eno življenje ko pade v smrt. in ena smrt. (O. Župančič) Svoboda je vera, Vsem, prav vsem našim dragim in spoštovanim prijateljem, tovarišem, sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste tako številno pospremili in zasuli s cvetjem našega dragega JANKA MEHLETA naša globoka in iskrena hvala, da ste postali ob njem z nami v trenutku njegove končane poti. Tovariška hvala vsem, ki ste izrekli besede časti in globokega spoštovanja njegovemu spominu. Srčna hvala naši Marjanci, Cvetu in dekletom iz Ravnac za pomoč! Micka z otroci Vižmaije, Babna Gorica, Ravnace, Trelew, Cordoba, 22.7.1993 ZAHVALA Dotrpela je naša draga mama, babica in prababica MAGDA KOČEVAR iz Gor. Lokvice 1 pri Metliki Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji v času bolezni kakorkoli pomagali, še posebej dr. Balažiču in osebju interne bolnišnice v Novem mestu. Hvala vsem, ki ste jo tako množično pospremili ob slovesu, ji podarili prekrasno cvetje, svečke in sočustvovali z nami, sodelavcem Gostinstva Novo mesto, Kolpe Metlika, sovaščanom, družinama Dragovan in Muc sorodnikom in znancem, g. kaplanu za lepo opravljen obred, govornici za ganljive besede slovesa ter pevkam. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči: sin in hčere z družinami m d Mnogo mladih odrašča v vernih družinah in s prijetnimi spomini na večerne molitve, veselje ob cerkvenih praznikih, na obiskovanje maš. Veliko se jih dobro razume z domačim župnikom in globoko spoštuje njegov poklic, pa vendar se večina od njih ne odloči za poklic duhovnika. Nekega dne, ne da bi se sam tega zavedal, je otroško veselje in občudovanje duhovništva v Juriju Zadniku s Čateža ob Savi preraslo v poklicanost. V začetku tega meseca se je zaradi njegove odločitve in vztrajanja pri študiju veselila množica ljudi Jurij je bral v svoji domači cerkvi novo mašo, le nekaj dni predtem pa je bil posvečen v duhovnika. Čateška fara je tako po tridesetih letih spet dobila novomašnika, ki bo sredi avgusta nastopil službo na Brezovici pri Ljubljani Jure je bil s cerkvijo tesno povezan že od mladih nog. Tako zelo je zaupal vanjo in v čateškega župnika, da mu ni bilo težko oporekati družbe-nomoralni vzgoji v osnovni šoli, Id je zasramovala cerkev. Šele pozneje je spoznal, da je zaradi šolarske predrznosti ostal zaznamovan v udbovskih spisih. Končal je dva letnika v vipavskem semenišču in potem zaradi spora z vodstvom šole odšel domov ter predčasno na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi domov je končal 3. letnik trgovske šole in še en letnik pripravljalnice na mariborski Teološki fakulteti Šele potem so se mu odprla vrata ljubljanske teologije. V času šestletnega študija je znal živeti z ljudmi in z dogajanji okrog sebe. Še nedavno tega je prepeval v čateškem pevskem zboru in tudi v cerkvi celo desetletje se je med počitnicami udeleževal duhovnih vaj za mlade v Stražišču. Ker je bil trdno odločen postati duhovnik, je v 6. letnim konec vsakega tedna po učni dolžnosti hodil pomagat v župnijo. Pravi da je imel srečo, ker je že takrat spoznal Brezovico in njene farane. To mu bo zdaj, ko so mu dodelili ravno to faro, prišlo zelo prav. Nič ne bo pretresov, nelagodnosti in strahu ob odhodu na novo delovno mesto, saj faro, ljudi in župnika že kar dobro pozna. Tudi oni so ga že sprejeli za svojega, sicer ne bi v tako velikem številu prišli na njegovo novo mašo. "Brezovica je razgibana župnija, zato sem vesel da grem tja. Pomembno je predvsem, da imaš ljudi rad, če pa tega nimaš čisto v sebi se moraš potruditi. Treba je vedno iskati zdravo razmerje med dvema skrajnostma. Duhovnik mora med ljudi se jim približati in biti spremljevalec njihovega življenja, a vendar jih tudi voditi in jim pomagati če zabredejo v težave. Župnik lahko veliko prispeva k razgibanemu življenju v nekem kraju, vendar mora pokazati da dela v imenu Jezusa Kristusa in ne le za svoje dobro ime. Če dela tako, potem se aktivnosti v kraju poznajo, tudi ko župnik odide drugam, ” razmišlja o duhovnikovi vpletenosti v družbeno življenje Jurij. Čateški novomašnik pravi da je cerkev dolžna spominjati na moralna načela ter opozarjati na krivice in nepoštenost. ‘Težko pa je postaviti mejo, do kod sega to njeno delo in kje se že začne politika. Vsekakor ni naloga duhovnika, da s prižnice usmerja politično življenje in strankarstvo, čeprav nekatere včasih tudi zanese, ” meni Jurij Zadnik. Mladega duhovnika s Čateža gotovo ne bodo zanimale igrice politikov. Čakajo ga brezovtški verniki pa skavti pevske skupine, skupine mladih, skratka, dela za mladega in zagnanega kaplana čez glavo. B. DUŠIČ-GORNIK Henček ni zaspal Priljubljeni ansambel izdal novo kaseto Ne hiti na Tahiti NOVO MESTO - Ansambel Henček, ki letos začenja že 27. leto svojega obstoja, je prejšnji teden izdal svojo najnovejšo Kaseto Ne hiti na Tahiti. To je njihov že 25 uresničeni projekt, kar pomeni, da so v povprečju skoraj vsako leto izdali ali ploščo ali kaseto, s katero so razveselili številne ljubitelje njihove glasbe doma in po svetu. Ansambel namreč poznajo in radi poslušajo tako v domovini kot slovenski izseljenci v Kanadi, ZDA, Avstraliji in po evropskih državah, kjer je Henček s svojim ansmablom stalen gost. Najlepši dokaz njegove priljubljenosti je milijon prodanih plošč in kaset. “Skoraj dve leti nismo izdali nobene nove kasete ali plošče,” pravi vodja in srce ansambla Henček Burkat, “vendar to ne pomeni, da smo zaspali. V tem času je nastalo več novih skladb, med katerimi je nekaj takih, ki gredo rade v ušesa. Zdaj so skladbe na kaseti, za katero upam, da bo naletela na tako dober sprejem pri poslušalcih, kot so jih dosedanje, čez kakih štirinajst dni pa bodo skladbe izšle tudi na kompaktni plošči.” Na kaseti Ne hiti na Tahiti je 12 Henček Burkat KOOL AND THE G ANG V SLOVENIJI SEŽANA - Danes ob 21. uri bo v tukajšnjem Kulturnem domu nastopila znamenita skupina Kool And The Gang, legenda plesnega soula, ki jo tudi naši ljubitelji tovrstne glasbe poznajo po hitih Gelebration, Get Dovvn On It, Joanna itd. Delovna praksa v Hotelu Sremič je lahko tudi pet mesecev tny;yoča mora - Poštenost še ni čisto na psu - Po čem je sladoled v Dolenjskih Toplicah? - Kako trden je most? Dežurnemu novinatju, ki ob četrtkih sprejema telefonske klice, ponavadi ni najbolj lahko. Tako ni bilo niti prejšnji četrtek, kajti kar dve bralki sta klicali, ne da bi si upali povedati svoje ime, čeprav sta bili njuni zgodbi vredni, da bi o njih povedali kaj več. Prvi klic je bil v zvezi s “Halojem” pred štirinajstimi dnevi, kjer je bralka iz Vrhpolja pohvalila šentjemejska zobozdravnika, bralka, ki je klicala zdaj, pa ima z njima bolj žalostne izkušnje. Drugi klic je bil iz Žužemberka v zvezi z razsodbo, ki smo jo objavili v prejšnji številki. Bralka je izrazila razočaranost nad sodbo v imenu ljudstva, ki je po njenem krivična za našega novinarja, in natresla še nekaj zanimivih podrobnosti. A dogovor je pač tak: nič imen, nič podrobnosti - anonimnih klicev ne objavljamo. Seveda pa jamčimo molčečnost klicatelju. Če ne bi bilo tako v imenu praktikantov v Krškem, gotovo ne bi klicala oseba, ki se je močno Halo, tukaj DOLENJSKI USTI Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati,^zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili morda koga pohvalili ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. iti 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. zgražala nad tem, kar so le-ti doživeli v času svoje petmesečne učne prakse v Hotelu Sremič v Krškem. Po tem, kar je povedala, bi lahko imenovali prakso tam in Pri treh lučkah petmesečno brezplačno suženjstvo. Opravila so imela zelo malo povezave z njihovim bodočim poklicem, robija mladoletnih oseb pa je občasno trajala nepretrgoma tudi do 17 ur dnevno, da ne omenjamo osebnih šikaniranj, izkoriščanja, nadlegovanja in gnusnih doživetij, ki so zrela za inšpekcije in bi sodila bolj na kriminalno kot pa v to rubriko. Omenimo le, da je tem praktikantom, zlasti kar se slaščic tiče, po nekajdnevnih doživetjih tek povsem pošel - kaj je temu vzrok, pa bodo morali verjetno raziskati še vodilni v podjetju. Ker je bil direktor na dopustu, smo poklicali šefinjo kuhinje Mileno Kerin, ki je povedala, da so praktikanti veijetno malo pretiravali, vsaj kar se hotela Sremič tiče, ne more pa govoriti za lokal Tri lučke. Naslednji klic je v razpoloženje vnesel nekaj več optimizma. Poštenje je še na tem svetu. To zatrjuje Irena iz Mirne Peči, ki se zahvaljuje Kocjančičevim iz Lobelove 26 v Novem mestu. Pred dnevi je na strehi avtomobila pozabila denarnico, ki je med vožnjo skozi Bršljin seveda odfrčala stran. Našli sta jo Kocjančičevi hčerki, zbrali raztreseno vsebino in s pravo detektivsko akcijo ugotovili, kje je lastnica denarnice. Vsa pohvala vrlima dekletoma! A. S. iz Lokvice ima pripombo k temu, da se prapor ZB ne uporablja na vseh pogrebih pokojnih bivših partizanov. “Kaj se nismo vsi enako borili ali pa zdaj veljajo druga merila?” se sprašuje. Razlike motijo tudi bralko iz Dolenjskih Toplic. Njene nejevolje je kriv sladoled v gostišču Rog: 45 tolarjev stane tam ena sama kepica, ki pa je precej manjša kot v drugih HALO - ALO PIZZA! ® (068)24-415 ZARADI VAS skladb. Avtona glasbe sta HenceK Burkat in Beti Rodošek, z eno skladbo pa se predstavlja tudi Henčkov sin Tomaž. Besedila so napisali Berti in Tatjana Rodošek, Ivan Sivec ter Toni Gašperič. Posebnost Henčkove glasbe je v zasedbi ansambla: pevca Metko Kastrevc in Tomaža Zorka spremljata poleg obvezne frajtonarice in uveljavljenih spremljevalnih instrumentov še saksofon in bendžo, kar daje ansamblu svojski zven in ga loči od množice ostalih narodnozabavnih ansamblov. MiM Srebro mladega kemika — Velik uspeh Tomaža Urbiča na olimpiadi mladih kemikov v Italiji NOVO MESTO - Trebanjec ' Tomaž Urbič, dijak 4. letnika novomeške gimnazije, je na mladinski kemijski olimpiadi v Perugii v Italiji osvojil srebrno kolajno, kar je največji uspeh mladih kemikov na tem tekmovanju do sedaj. Na tekmovanju so nastopili mladi kemiki iz 38 držav sveta. Tomaž Urbič je na olimpiadi mladih kemikov nastopil že lani, ko je v Združenih državah Amerike osvojil bron. Tekmovanje je razdeljeno na dva dela. V eksperimentalnem delu so mladi znanstveniki opravili kemijsko sintezo in potem določili sestavo spojine. Tu je Tomaž dosegel nekoliko slabši rezultat, saj se novomeška gimnazija po opremljenosti kemijskega labo- • USPEH TUDI NA FIZIKALNI OLIMPIADI V WILLLAMS-BURGU - V juliju je v kraju Williamsburg v ameriški zvezni državi Virginia potekala 24. mednarodna fizikalna olim-piada. Udeležilo se je je 196 srednješolcev iz 41 držav, ki so morali rešiti tri teoretične naloge in opraviti dva eksperimenta. Djjak novomeške Gimnazije Bojan Gornik je na olimpiadi osvojil bronasto medaljo. Zelo uspešni pa so bili tudi drugi slovenski tekmovalci, s^j so osvojili še eno bronasto medaljo in eno pohvalo. lokalih, kjer je kepica 30 tolarjev. Prometni režim na lesertem mostu v vasi Potok moti Lojzeta iz Novega mesta. “Dovoljeno za avtobuse s prestopanjem” piše na znaku, Lojze pa trdi, da doslej še ni videl avtobusnega šofeija, ki bi se držal tega pravila. O, pač! Bilo je to v času “Srečanja v moji deželi”. Takrat so avtobusi od drugod pridno ustavljali in naši zdomci so hodili čez most peš tako kot se spodobi. Pa še nekaj moti Lojzeta. Pravi, da zna Dolenjski list kar pridno pometati pred tujimi pragi, pa bi bilo dobro, če bi se kdaj lotil tudi svojega. “Če vam manjka dobre snažilke, vam jo bom priskrbel jaz,” pravi. Moti ga stanje na stopnišču naše hiše, s katerim se sreča vsakokrat, ko pride plačat Dolenjski list. Tako slabe oskrbe prej, ko je imela stavbo še v lasti Zavarovalnica, ni bilo. Torej, počistimo pred lastnim pragom! Upajmo samo, da bosta tudi preostala dva najemnika, Grafika in Vaš kanal, za to. T. J. CLUB LUKNA V PETEK 30.7. INTERNATIONAL MISS TOPLESS SHOW PRVIČ V KLUBU LUKNA OTROŠKA DISCO MATINEJA Z ROMANO KRANJČAN V NEDELJO, 1. 8. OB 16. URI ratorija ne more primerjati s šolami v razvitejših državah. Precej boljši je bil v teoretičnem delu, ki mu je tudi prinesel srebrno medaljo. Za uspeh Tomaža Urbiča so poleg profesorice kemije zaslužni tudi gimnazijski učitelji matematike, fizike in jezikov ter profesorji Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, kjer se je pripravljal za pomembno tekmovanje. Priprave in nastop na olimpiadi mladih kemikov so mu omogočili pokrovitelji, med katerimi velja omeniti novomeško in trebanjsko občino ter podjetje Akripol iz Trebnjega. Tomaž je letos uspešno končal šolanje na novomeški gimnaziji in bo študij nadaljeval na Fakulteti za naravoslovje in teh-nolologijo na oddelku za fiziko, ker ga zanima predvsem področje molekularne kemije. I. V. "IZSELIL"KRAPA - 79centimetrov dolg in 9,20 kilogramov težak krap luskinar, je do devetega julija bival v zbiralniku v Hrastu pri Vinici. Jože Šimec iz Podloga pri Dragatušu in mladi Janez Ivanič sta potrebovala skoraj pol ure, da sta ga “izselila”. GOLOB IZ BOSNE - “Teslina žarnica iz noči naredi dan. Nerazumna politika iz dneva naredi noč, iz sreče, ljubezni in napredka naredi nesrečo in bedo. ... žarnica in Teslina dela svetijo pot sreče, miru in razuma”. To je vsebina pisemca, ki ga je v golobnjak poštnih golobov Jožeta Pečnika iz Novega mesta prinesel potem ko se je, verjetno zaradi izmučenosti pridružil jati njegovih golobov; poštni golob iz Bosne. Pismo je podpisal podpolkovnik Marinko Gajič. Kljub temu da je bilo že močno poškodovano, so v pismu poleg vsebine vidne tudi štampiljke, ki pa so nečitljive. Jože Pečnik pravi da bo goloba, ko si bo opomogel poslal v nebo s podobnim pismom. Golob si bo kot pravi poštni golob , golobnjak. (Foto: Jerca Božič) gotovo našel domači KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakala socilana delavka. TREBNJE - “Klic v stiski” so organizirali tudi pri centru za socialno delo v Trebnjem. Odslej bodo na vprašanje otrok in odraslih odgo-vaijali strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293. Kaj jena sliki? 3.000 TOLARJEV ZA PRAVILEN ODGOVOR - V prejšnji številki smo vas spraševali na katerih vratih naj bi bil pribit levček. Pravilni odgovor, da so to vrata bivšega Sokolskega doma, kasneje doma JLA, v Sokolski ulici v Novem mestu, je zapisala tudi Stanka Kavšek z Broda 33, p. Novo mesto. Denarno nagrado bo prejela po pošti. Ugibajte, kaj smo slikali tokrat in nam odgovore pošljite do ponedeljka, 2. avgusta, na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto. Kaj je na sliki? Moj naslov: . . Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto [ (X , ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i 1 I E V liliji//** ■ / i 1 t'S itvica narodnozabavne glasbe j i i i ttlii// -:- 1 11 Hilli/-? 1 k\ uffl/ • I studio c*,. I c dia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado VIDI KREN iz NOvega mesta. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: Vse najboljše, draga mati - ANS. VESNA Fantič mlad - ANS. VINKA CV AR LETA Brhko dekle - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA Najlepša leta - JOŽE SKUBIC IN SLAPOVI Sredi noči zvezda žari - ANS. BORISA RAZPOTNIKA Naših 20 let - ANS. FRANCA MIHELIČA Avemarijo zvoni - ALPSKI KVINTET Ne hiti na Tahiti - ANS. HENČEK Nič ni lepšega - ANS. TONIJA VERDERBERJA Cvetoče lipe - ANS. TONIJA ISKRE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Predlog za prihodnji teden: Dober dan ŠALEŠKI FANTJE & Glasujem n\. z i 9 Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto VELIKA SKRB ZA OGROŽENE ■ Repiška oblast je zelo 'skrbela ■ za svoje državljane. ■ - Slehernik v naši državi mora * imeti dobre “pogoje za življenje”, ^ je govoril gospod predsednik. Vsa repiška področja pa niso bila enako razvita. Iz manj raz- ■ vitih krajev, kjer ni bilo ne vo- ■ dovoda ne elektrike, še manj tele- ■ fonskih povezav, so se ljudje izseljevali. Vasi so bile iz dneva v dan bolj prazne, zemlja neobde-~ lana. - To so demografsko ogrožena ■ območja, ki jim je treba izdatno s pomagati, se je posvetilo gospodu ■ predsedniku. ■ Repičani, dovzetni za zamisli ■ svojih velikih mož, so ustanovili * sklad za pomoč demografsko „ ogroženim območjem. , -Z nepovratnimi srvdsfci bomo v pasivnih krajih podpirali razvoj obrti, ki bo zaposlila nezaposlene. V izpraznjene kraje se boao pričeli vračati mladi in skorajda izumrli svet bo ponovno zaživel, je razlagal prek televizijskih zaslonov gos-poa predsednik. Ljudje so pričeli upati Prepričani so bili, da bo postalo življenje znosnejše in da bo revščino preg- nSTo bogastvo. Podjetnejši so pripravili programe. Nekaj jih je bilo, ki so se bili pripravljeni ukvarjati z gostinstvom, nekaj, ki so prisegali na turizem, nemalo je bilo takšnih, ki so videli svoj jutrišnji dan v kmetijstvu. Izdelane študije so romale v Belo mesto, v prestolnico Repičevine. Od tam naj bi prišel denar. Tinla iz Belega mesta pa je prišel hladen tuš. Ljudje bi rekli: "Tres- la se je gora, rodila se je miš. ” Repiški državni vladarji so namenili Repičevi dragi 40.000 mark. - To je kvečjemu za dober traktor, je modroval gospod župan. - Ali pa za enoosni tovornjak, je izračunal gospod izvršnih - Priznati moramo, da so v Belem mestu sila pozorni do nas, je poskušal zagovarjati državno oblast gospod občinski sekretar. - Pozorni? Nesramni, se mu je zoperstavil gospod župan. - Premislite, pa boste mojega prepričanja. Kar pomislite, kaj bi bilo, če bi dobili sredstva za troosni kamion! Z njim bi do konca uničili še ta makadam, ki ga imamo v Repičevi Dragi. TONI GAŠPERIČ m uč m w ■ ■ ■ 'tt- m m m d m p ■ p m p m m m m m m ■ ■ ,p ■ ■ ,p .p .■ ■ p ■. ■■■■■■■■