TRST, sobota 22. decembra 1956
Leto XII. - Št. 291 13529)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94=638, 93 808, 37-338
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II, nad. — TELEFON »3-MS IN 94-638 — Po St m predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA St. 2« — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, cclole^ 4900 11 . D’žavra zak)ŽBa Slovenije, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozems g	,	rj	ZOZ - Trst
Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - 2 - 375 • izdala Založmštvo ______________8		■	_
NEHRUJEV GOVOR V GLAVNI SKUPSCINI ZDRUŽENIH NARODOV
Skupščina OZN je pokazala snosobanst nnflimnn nhraunavali razne proklepie
Ponovno je ostro obsodil vojaške pakte ter je poudaril, da so dogodki v Egiptu in na Madžarskem vnesli določeno novo fazo v zgodovinski razvoj
N)EW YORK, 21. — Predsednic indijske vlade Nehru je lanes že drugič obiskal sedež Združenih narodov, kjer se je razgovarjal s predsednikom skupščine siamskim princem Vajtajakonom in z glavnim tajnikom Hammarskjoeldom. Spremljal ga je njegov svetovalec Krišna Menon in nekateri funkcionarji ameriške tajne službe. Nehruju so nato predstavili tudi podtajnike Organizacije združenih narodov in druge funkcionarje Zatem se je razgovarjal z indijskimi člani tajništva OZN. Pozneje pa je bil gost glavnega tajnika na kosilu.
Pri včerajšnjem prvem o-tisku na sedežu OZN je Nehru govoril pred glavno skupščino in poudaril, da je ta pokazala, da je sposobna pogumno obravnavati problem. Poudaril je, da se ne bi ,£me-1 C' napraviti nič takega, kar bi povečalo sovraštvo in zagrenjenost in da se ne bi nikoli smela zapreti vrata pred neprijateljem, ko zopetna sprava postane nemogoča. V zvezi s krizo na Srednjem vzhodu in na Madžarskem je izjavil, da če so bili zelo nesrečni dogodki, imajo morda »v sebi nekaj dobrega, ne v akcijah samih na sebi, pač v posledicah. Edina velika stvar, ki jo ugodno sprejemam, je, da se je svetovno javno mnenje pokazalo dovolj močan činitelj, da ne dopušča tega, kar ima za zgrešeno*.
Poudaril je zatem, da je vojna postala nemogoča trditev, ter je izjavil, da ne vidi nobenega vzroka za vojaške pakte in zavezništva. «Ti nikakor niso na me3tu. Rekel bom še več; niso potrebni niti s tistega stališča, ki ga nekateri imajo do teh paktov in zavezništev*.
«V preteklosti so morda bile razmere drugačne, toda danes niso ti pakti napravili drugega nego povzročili sovraštvo drugih narodov in naloga iskanja razorožitve je po. stala vedno težavnejša. Na-
žavi je vedno razdražljiva zadeva*, je dejal Nehru, ki je pripomnil, da spričo dejstva, da nova vojna lahko postane svetovna, on niti ne vidi vojaške nujnosti imeti «povsod posejane* vojaške baze. To samo na sebi je vabilo drugim državam, naj napravijo isto.
Zatem je Nehru izjavil, da ima močan občutek, da so dogodki v Egiptu in na Madžarskem vpesli določeno novo fazo v zgodovinski razvoj; Združeni narodi in države članice se morajo oprijeti tega razvoja z razumevanjem in naklonjenostjo in ne s sovražnostjo ter s poizkusi, da bi koga poniževali.
Včeraj je Nehru govoril tudi na sprejemu, ki ga je njemu na čast organiziralo ameriško združenje za Združene r.arode. Poudarjal je potrebo, da se je treba otresti strahu, ki postavlja narode drugega proti drugemu, in je zatem odgovarjal na nekatera vprašanja. Egiptovskega predsednika Naserja je Nehru označi! za simpatično osebo. V zvezi z Madžarsko je izjavil, dr bi bilo treba umakniti vse tuje čete, zato da bo madžarsko ljudstvo lahko svobodno odločalo o svoji usodi.
Delo skupščine OZN
NEW ¥ORK, 21. — Danes, se je v glavni skupščini nadaljevala razprava o protestu Francije in Velike Britanije azaradi slabega ravnanja e-giptovskih oblasti z angleškimi in francoskimi državljani v Egiptu*.
SirsKi delegat Zeineddin je ponovil obtožbe Sirije proti Franciji, Veliki Britaniji in Izraelu in poudaril, da so bile te države tajno dogovorjene za napad na Egipt. Obsodil je dejstvo, da Anglija in Francija se dalje zanikujeta ta sporazum.
Zeineddin je zatem naštel
celo vrsto primerov, ki priča-vzočnost tujih sil v kaki dr-1 jo o tem sporazumu, m je do-
MODICE IZ MADŽARSKE
POSTOPNA NORMALIZACIJA D0SLEJ23SMRTNIH OBSODB
Kot poroča radio Budimpešta, so izvršili samo tri smrtne obsodbe - Pomanjkanje premoga je še vedno med najbolj težavnimi vprašanji
BUDIMPEŠTA, 21. — «Nep | žajem se je izvedelo — kot Szabadsag* očita podpredsed- poročajo zahodni dopisniki — niku ZDA Nixonu, da s svo-jja socialdemokrati kažejo pre-
dal, da so sedaj v^ Izraelu in na Cipru nove zelo zaskrbljujoče priprave. Poudaril je, da je to omenil zaradi tega. da odgovori na izjave Edena in Molleta v parlamentu. Zavrnil je zatem trditve, da Sirija kopiči orožje, ter je pripomnil, da njegova država nima ne sredstev ne volje, da bi to delala. «Mi, je pripomnil, smo odločeni upreti se napadu, pripravljeni pa smo tudi spodbujati miroljubna sredstva v vseh mogočih smereh.*
Govoril je nato ameriški delegat Wadeworth, ki je izjavil, da je njegova vlada dobila ((zaskrbljujoče informacije* od svojega poslaništva v Kairu, češ da je bilo nedoločeno število oseb, vstevši angleške in francoske državljane, podvrženo pritisku in u-strahovanju in da so nekateri bili izgnani.
((Medtem ko mi priznavamo vsaki državi pravico, da sprejme ukrepe v interesu svoje varnosti, je dodal ameriški delegat, morajo ZDA izraziti svojo zaskrbljenost zaradi nekaterih neupravičenih pritiskov v škodo manjšine.*
Izraelski delegat Abba Eban je ponovil svoje prejšnje obtožbe proti Egiptu, ces da je bila stara židovska skupnost v Egiptu podvržena preganjanju.
Jordanski delegat Abdul Monem Rifai je govoril o grozodejstvih, ki so jih Izraelci izvršili na Sinajskem polotoku in na področju Gaze. ((Očitno je, je pripomnil Rifai, da Izrael odklanja izpolnjevanje resolucij glavne, skupščine, ki zahtevajo takojšnji umik, če •se izvzame to, kar Izrael imenuje simboličen umik, ki sam na sebi pomeni žalitev dostojanstva OZN.»
Za jordanskim delegatom je sovjetski delegat Kuznjecov izjavil, da so angleške, francoske in izraelske obtožbe poizkus prikrivanja napada na Egipt. «Sedaj poizkušajo novo spletko, c tem da obtožujejo egiptov-ko vlado dejanj, ki so jih zakrivili napadalci. Zadnje osebe, ki bi bile kvalificirane govoriti o kršitvi človeških pravic, so tiste, ki predstavljajo napadalne kroge Velike Britanije, Francije in Izraela.*
Skupščina je sklenila odložiti na januar nadaljevanje razprave o povečanju števila članov Varnostnega sveta in izvolitev se enega sodnika za mednarodno sodisče.
vizija ((Banten*. Poslabšanje položaja na Sumatri je po mnenju opazovalcev v zvezi z gospodarskimi in političnimi težavami. Mnenja
Kakor je znano, je tudi pred dvema mesecema izbruhnil vojaški upor, ki so ga nato zatrli. 1. decembra pa je podpredsednik republike Hatta odstopil in sporočil, da se ne strinja s predsednikom republike Sukarnom.
Nekateri obtožujejo tudi predsednika Sukarna. da hoče postati ((indonezijski Mao-cetung*. V svojem govoru, ki ga je včeraj' imel v Gjokja-karti, je Sukarno izjavil, da je njegov namen okrepiti demokracijo tez da se bo posvetoval s političnimi voditelji o svojih namerah. Poudaril je, da revolucija ni končana. dokler zahodna Nova Gvineja ne bo osvobojena in dokler ne bosta imperializem in kolonializem poražena.
IZMENJAVA UJETNIKOV MED EGIPTOM IN NAPADALCI
Jugoslovanski odred 75 kilometrov od prekopa ■ Obtožbe proti predsedniku iraške vlade
KAIRO, 22. — Kakor javlja agencija za Srednji vzhod, bo umik angleških in francoskih čet iz Port Saida končan danes ponoči ali pa v teku današnjega dne (sobota).
PORT SAID, 21. — Včeraj i odred sedaj oddaljen 75 kilo-so začeli nakladati angleške | metrov vzhodno od Sueškega
tanke na ladje. Bliža se čas odhoda, ki bo verjetno zaključen jutri zvečer, ali v nedeljo. Medtem pa javljajo, da je angleško-francosko poveljstvo v Port Saidu izročilo e-giptovskim oblastem 386 egiptovskih ujetnikov, deloma vojakov, deloma civilistov, v zameno za 450 britanskih ujetnikov'in tehnikov, ki so delali na področju Sueškega prekopa in ki so jih internirali. Ujetnike so si izmenjali v El Cap 40 kilometrov južno od Port Saida. Angleški civilisti so brez izjeme izjavili, da so z njimi prav dobro ravnali. General Wheeler, ki nadzoruje čiščenje prekopa, je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bodo pri čiščenju uporabljali 12 britanskih ladij in njih posadke pod zastavo OZN. Pri tem bo sodelovala tudi ena francoska ladja in drugih sedem angleško-franco-skih pomožnih ladij. Wheeler je tudi sporočil, da je v prekopu od Port Saida do El Capa odprt ((hodnik* dolg okoli 40 kilometrov.
General Burms pa je sinoči sporočil, da je jugoslovanski
prekopa in sledi umiku izraelskih napadalcev s Sinaja ob severni cesti, ki vodi iz Kan-tare. Dodal je, da gre napredovanje ostalih oddelkov na osrednji cesti vzhodno od Ismailije ter na južni cesti vzhodno od Sueza počasneje zaradi uničenih cest.
Medtem je egiptovski ravnatelj za informacije Kader Hatem ponovno obtožil iraškega ministrskega predsednika Nuri El Saida, da je sodeloval pri angleško-francosko-izraelskih načrtih za napad na Egipt ter da je vztrajal za izvedbo teh načrtov. «Nuri El Said, je dejal Kader Hatem, je imel namen pritegniti arabske države v bagdadski pakt ki je velik zapor za Arabce pod angleško nadvlado*.
Dalje je Kader Hatem obtožil Nuri El Saida, da je delal težave Egiptu v njegovi borbi za osvoboditev izpod angleške okupacije, ter je vztrajal, naj bodo angleške sile pooblaščene vrniti se v Suez v primeru napada ne samo na kako arabsko državo ali Turčijo pač pa tudi na Iran in Pakistan.
Delegati ZKJ v Benetkah Stambolič o kongresu KPI
Stambolič poudarja veliko važiiost italijanske poti v socializem, kot jo je obrazložil l*almiro Togliatti
M1ILAN, 21. — Delegacija ZKJ je obiskala danes delavsko naselbino v Šesto San Giovanni pri Milanu, kjer so se člani delegacije v razgovoru z delavci in njihovimi voditelji seznanili z življenjskimi pogoji delavstva v tem industrijskem središču. Delegacija je nato obiskala Delavsko zbornico, kjer se je z zastopniki zbornice in voditelji komunistične federacije razgo-varjala o delovnih odnosih v italijanski industriji. Popoldne so člani delegacije odpotovali v Benetke, kjer se bodo iu-tr:	sestali z zastopniki po-
krajinskega odbora KPI.
V svojem današnjem poročilu o obisku delegatov ZKJ v Italiji poudarja «Unita», da so jugoslovanski komunisti v Bologni in Ferrari imeli priložnost, da se seznanijo s pretežno agrarnimi vprašanji, ki jih rešujejo italijanski komunisti in ki sestojijo v bistvu v vprašanju zavezništev kmeta z delavskim razredom. V Milanu pa, ki je trdnjava mo. nopolov, domovina reformi/-ma, kjer je katolicizem ne samo duhovna, temveč tud' finančna sila, so jugoslovanski delegati našli italijansko ko-
jim obiskom v Avstriji pomaga pri zaroti, s katero nameravajo preprečiti madžarskim beguncem povratek v domovino. Časopis poudarja, da se zahodne sile trudijo, da bi preselile čimvečje število beguncev onstran morja, Potem ko je madžarska vlada obljubila, da bo pomilostila Vse, ki bi se vrnili v domovino, ki so jo na protizakonit način zapustili.
Medtem krožijo vesti, da policija še vedno aretira osebe, pri katerih najde orožje. Iz Kečkemeta pa poročajo, da je Vojaško sodišče obsodilo nekega bivšega političnega oficirja armade na 15 let zapora, ker ni izročil svojega samo-kiesa.
Opaža se postopno vračanie normalnega stanja. Pravosodni mirfister je izjavil, da so bile doslej na podlagi obsodb naglega vojaškega sodišča obsojene na smrt in usireijene samo tri osebe, ter je zanikal Pisanje zahodnega tiska, ki navaja višje številke. Radio Pa je sporočil, da so sodišča izrekla do sedaj 21 smrtnih obsodb, ter je dodal, da bo v kratkem delovanje izrednih sodišč ukinjeno. Radio je prav tako sporočil, da uvaja vlada nov sistem obveznih oddaj kmečkih pridelkov v državi. Kmetom bo dovoljeno prodajati pridelke državi, zadrugam, privatnim trgovcem na drobno ali pa neposredno potrošnikom, medtem ko bo država vršila splošno nadzorstvo nad trgovino s kmetijskimi pridelki.
Kar zadeva proizvodnjo, je ta najslabša v rudnikih. Tisk Poziva delavce, naj se javijo za delo v rudnikih, kjer )e mezda dvojna in dodatki Večji. Zaradi pomanjkanja Premoga ne more delovati tudi ostala industrija, ker je od 84.000 rudarjev zapustila rudnike od ene tretjine do polovice rudarjev, Pred številnimi trgovinami v Budimpešti so še vedno dolge vrste gospodinj, ki kupujejo potrebščine z.a božične praznike. Sovjetske čete pa se držijo ob strani, s&mo tanki nadzorujejo strateško važne točke mesta. Tan. ki, ki so nadzorovali doslej strateško važne točke mesta, so se umaknili.
¥ ivezi a političnim polo-
cej upora, da bi začeli poga-anja s Kadarjem, ki nima namena priznati socialdemokratov kot samostojne stranke, ker da je spojitev s komunistično partijo iz leta 1948 še vedno v veljavi. Nekateri člani vlade pa zagovarjajo ključitev socialdemokratov v bodočo vladno koalicijo poleg c-stalih nekomunističnih strank, n sicer stranke malih posestnikov in stranke Petoefi. Z likim zanimanjem se pričakujejo rezultati sedanjega zase-
..AVANTl" O POLEMIKI MED MOSKVO IN BEOGRADOM
Treba vzpostaviti most med strankami delavskega razreda
Vecchietii odreka sovjetski obdolžitvi utemeljenost, da obtožuje Jugoslavijo vmešavanja v madžarske zadeve - Socialdemokrati so se morali ukloniti, da rešijo vlado ob glasovanju o zaupnici
Vojaški upor na Sumatri?
DJAKARTA, 21. — Po vesteh, ki prihajajo v Djakarto, je baje izbruhnil vojaški upor na Sumatri. Guverner centralne pokrajine tega otoka je namreč po radiu Bukittin-gi sporočil, da je upravo te pokrajine prevzel vojaški svet, ki mu predseduje polkovnik Ahmed Hussein, s podporo divizije ((Banten*. Pokrajinski poveljnik policije pa je izjavil, da je svojo oblast izročil enemu od članov vojaškega sveta. Polkovnik Hussein je pozval prebivalstvo, naj bo mirno.
V Djakarti pa izjavljajo, da nimajo zanesljivih vesti o razvoju položaja na Sumatri in
... spravljajo v dvom vesti radia danja centralnega komiteja . Bukittingi. Pripominjajo pa,
KP SZ, ki razpravlja o polo- da je treba skrbno proučiti žaju na Madžarskem.	i	stališče	ki	ga	je	zavzela	di-	njekcij,	da	se	še	vzdržuje	pri
(Od našega dopisnika)
RIM, 21, — Da se ohrani vlada, so se morali zopet žrtvovati socialdemokrati. V poslanski zbornici so razpravljali v zvezi z Lombardiijevo resolucijo o električnih tarifah do 23.15 in bodo verjetno še razpravljali jutri ves dan, toliko govornikov je prijavljenih.
Tisti- ki so se zavzemali za glasovanje o zaupnici, so bili predvsem liberalci. Socialdemokratom je seveda neprijetno dokazovati discipliniranost c'o vlade prav v vprašanju, ko se bodo morali postaviti proti socialistom — Lombardi je namreč član pSI —- in to ravno v taki fazi razvoja socialistične združitve, ki ni najbolj .-rečna — večinoma po krivdi Saragata. Po drugi strani je pa tudi res, da si vladne krize nihče posebno ne želi, razen Fanfa-nija in Katoliške akcije. Tem je namreč vedno pred očmi 18. april 1948. Glede vprašanja zaupnice je bila desnica prvotno na tem, da se glasovanja vzdrži, toc a danes je imela poslanska skupina MSI sestanek, po katerem je »poročila, da bo iz raznih vzrokov, zaradi katerih se ji je vlada zamerila, glasovala proti zaupnici, pa čeprav bi morala s tem podpreti resolucijo Lombardija, kateri pravzaprav nasprotuje.
Ce bo pri jutrišnjem glasovanju disciplina količkaj držala — da ne bo namreč preveč poslancev vladne koalicije odsotnih — tedaj se vladi ni treba bati, ko so se socialdemokrati ponovno uklonili. Kljub temu pa postaja večno bolj očitno, da se mora ! vlada posluževati raznih i-
Adenauer: Nemško vprašanje naj proučijo Združeni narodi
0 morebitnem sestanku z Eisenhowerjem - Načrt za asuanski jez je za egiptovsko ljudstvo največje važnosti
BONN, 21. — Nemški kancler Adenauer je danes na tiskovni konferenci izjavil, da želi, naj bi se nemško vprašanje predložilo v proučitev Združenim narodom v primernem trenutku. Pred nekaj meseci je imela zahodnonemška vlada namen zahtevati od OZN, naj obravnava nemško vprašanje, toda zaradi krize na Srednjem vzhodu je bila vlada mnenja, da sedanje o-zračje ni ugodno za rešitev nemškega vprašanja v Združenih narodih. Na neko vprašanje je Adenauer odgovoril, da se mu ne zdi, da bi Nemčija dosegla sprejem v OZN pred svojo združitvijo.
Ko ga je neki časnikar vprašal, ali bi po njegovem bilo želeti, da se sestane z Eiisen-howerjem, je kancler odgovoril, da to m primeren čas, ker bo predsednik Eisenhower začel verjetno svojo drugo razdobje mar data s spremembami v svoji upravi. Dodal je: «Po mojem mnenju bodo mogoči koristni razgovori samo čez več mesecev.*
Ko so ga vprašali o njego-
vem mnenju glede morebitne določitve nevtralnega področja v Evropi, kakor je predlagal med drugimi tudi ameriški senator Humphrey, je Adenauer odgovoril; »Potrebno je potrpežljivo čakati razvoj dogodkov in videti, če in kakšne možnosti se pokažejo.* «Tudi vprašanje odhoda a-meriških in sovjetskih čet iz Evrope, je dejal kancler, je treba gledati v širšem okviru splošne in dokončne rešitve.* Dodal je; «Na moj nedavni predlog sovjetskemu poslaniku v Bonnu Smirnovu za ploden razgovor ni poslanik reagiral. Potrebno je zato o-pustiti sleherno dejanje, ki bi se lahko tolmačilo kot naš poizkus vmešavanja v notranje zadeve drugih držav*
Adenauer je dalje izjavil, da ni >amo mogoče, da bodo pogodbe o skupnem tržišču in o euratomu podpisane januarja, pač pa da je po njegovem to povsem gotovo. ((Pogodbe, je dejal, bodo predložene v odobritev parlamentom že prihodnje poletje. Računati je, da jih bo Bundestag gotovo
odobril pred volitvami, ki bodo v Zahodni Nemčiji jeseni prihodnjega leta. Lahko zagotovimo opoziciji, je zaključil kancler, da ne mislimo na nobeno sovražno dejanje v njeno škodo, čeprav se je ta pripravila na tako možnost.*
Kar se tiče načrta za asuanski jez, je Adenauer izjavil: «Mislim. in vedno sem mislil, da je za egiptovsko ljudstvo načrt, kakor je načrt za asuanski jez, največje važnosti.* Izrazil je upanje, da bo Zahod postal pozoren na vprašanje pomoči Egiptu, ko se bo po-legno sedanje napeto stanje, ki je nastalo zaradi sueškega spora.
Medtem je Bundesrat (deželna zbornica) danes odobril pogodbe, na podlagi katerih se 1. januarja prihodnjega leta Posarje priključi k Zahodni Nemčiji. Pogodbe mora sedaj podpisati predsednik Heuss.
Bundesrat je odobril pri zadnjem Čitanju tudi zakon, ki določa na 12 mesecev trajanje obvezne vojaške službe v Zahodni Nemčiji.
življenju. Nihče pa ne verjame v trajno moč teh injekcij in zato tudi nihče ne daje Segn.jevi vladi prav dolgega življenja.
Medtem ko so senatorji že lepo voščili predsedniku Mer-zagori in vladi vesele praznike ter se odpeljali domov, pa so si poslanci naložili delo še za jutri z omenjeno razpravo o električnih tarifah. Predsednik Leone je sicer pozval predsednike skupin na posvet, da bi z njimi dosegel sporazum, kako bi debato skrajšali. Toda predstavniki opozicije niso pristali na to, da bi se debati kar tako «zavil vrat*. Vlada je napravila napako, da je tako važno stvar postavila na konec programa-Ker pa hoče vlada to vprašanje rešiti pred 31. decembrom, je zavrnila predlog, da bi se razprava prenesla čez počitnice. In tako bo debata trajala do izčrpanja.
Danes pa so bile tudi volitve za predstavnike italijanskega parlamenta v Evropski jeklarski in premogovni skupnosti. Pokazalo se je, da vladna koalicija ne more izvoliti vseh devet predstavnikov brez sporazuma z drugimi skupina, mi. Potrebni quorum sta namreč dobila samo demokristjana Cavelli (275 glasov) in Pella (266). Socialdemokrat Simonini (264) je propadel za en glas. Ostali so jih prejeli še manj: Piccioni 262, Togni 258, Bozzi 257, La Malfa 257, Carcaterra 253 in Pastore 252. Socialisti in komunisti so volili kompaktno Foa (PSI 198) in Giolittija (KPI 194). S tem so se izkazali glasovi o izolaciji Giolittija za neresnične. Novella (KPI) je prejel 189. Rccardo Lombardi (PSI) pa 180 glasov. Predsednik je proglasil za izvoljena samo Ca-valija in Pello.
Po objavi rezultatov je Pa-jetta sugeriral predsedniku zbornice sklicanje voditeljev Skupin, da bi prišlo do sporazuma, po katerem bi vendar izvolili italijanske predstavnike v Evropsko skupnost. Toda predsednik si je pridržal odgovor za drugo priložnost.
Poslanska zbornica je odobrila tudi razne ukrepe, kot n. pr. ukrep o sodelovanju žensk pri porotnih sodiščih ter pri sodiščih za mladoletnike. Odobren je tudi ukrep o reviziji vladne takse na televizorje.
Socialistično glasilo «Avan-ti» bo jutri objavilo uvodnik pod naslovom ((Polemika Mo-skva-Beograd*. Tullio Vec-obietti piše, da se je ta polemika, o kateri se je zdelo, da se je končala s prihodom Hruščeva v Beograd in po raznih izjavah — na pr. po izjavi na 20. kongresu KP SZ o raznih poteh v socializem, med katerimi je bila sprejeta in poveličevana tudi jugoslovanska pot — sedaj zopet vnela zaradi dogodkov na Poljskem in Madžarskem. Vec-chietti se zlasti ustavlja ob jugoslovanskih kritikah vztrajanja pri stalinskem sistemu v socialističnih vrstah in v njihovih medsebojnih odnosih ter n»to še ob Kardeljevem govoru, nakar odreka sovjetski obdolžitvi utemeljenost, da obtožuje Jugoslavijo vmešavanja v madžarske zadeve. Kot je znano je vzrok obtožbe v Kardeljevem poudarku, da madžarski dogodki ne predstavljajo samo udarca socializmu, temveč tudi nevarnost za mir, ki je potreben svetu in napredku socializma.
Toda to je stvar drugotnega i da si osvojijo evropske in pomena v tem problemu, ki | svetovne probleme*, zaaljuču-vi-ebuje mnogo vprašanj, med je Vecchietti.	A.	P.
katerimi je tudi vprašanje, kaj je treba narediti, da se ne ponovijo taki dogodki kot na Madžarskem, kjer je prišlo do »revolucije v revoluciji*.
Vecchietti zatrjuje nato, da iščejo sooialisti v Italiji in v inozemstvu zavezništvo vseh tistih političnih sil, ki si žele nove ureditve. Mir ogrožata dve nevarnosti: kolonializem in stalinski koncept odnosov med socialističnimi državami. Ti dve politiki sta doživeli poraz v Suezu in Budimpešti, vendar sta še živi in krepki. Ne zadostuje orožje kritike in obtožbe, nadaljuje alankar, temveč potrebno je tudi pokazati alternativne rešitve; enakost med narodi ter širša in stalna evropska varnost, ki se oslanja na decentraliziranje v nasprotju s prejšnjo koncentracijo okrog dveh nasprotnih tečajev, Washingtona in Moskve. Treba pa je tudi vzpostaviti most med strankami delavskega razreda Vzhoda in Zahoda, «vsaj med tistimi, ki so že danes dovzetne za to,
BONN, 21. — Fanfani je bil danes pri Adenauerju, s katerim se je dalj časa razgovarjal.
Zastopniki CGIL na zasedanju beograjskih sindikatov
BEOGRAD. 21.	— Letne
skupščine okrajnega sindikalnega sveta Beograda, ki bo 24. decembra v Beogradu, se bodo udeležili tudi inozemski zastopniki. Poleg zastopnikov sindikalnih organizacij Varšave in Liegeja bosta prisostvovala tudi zastopnika CGIL iz Rima, Mario Mammurtari in Angelo Crisman.
munistično partijo v borbi na enem izmed najbolj žilavih ir kompliciranih sektorjev. ((Tukaj gre italijanska pot v socializem preko številnih kompliciranih in zapletenih problemov in skoro štiriurna dis-skusija med italijanskimi in jugoslovanskimi komunsti je imela posebno veljavo, ker je pojasnila problemat;ko v vseh ključnih točkah. Jugoslovani so se zanimali za odnosa med delavskim razredom in drugimi sloji mestnega prebivalstva, dalje, kako deluje Komunistična partija Italijo v smislu razširitve svojih zavez, pištev, kako se brani in kako Krepi enotnost delavskega razreda, da bi pobijala vphv starega socialdemokratskega re-formizma in novega klerikalnega reformizma. Odgovarjali so Alberganti in Secchi ter drugi voditelji milanske federacije K Pl Busetto. Leonardi Cassa, Cossutta in drugi. Sestanek je bil pravi zgled sodelovanja novega tipa, ki nastaja med komunističnimi partijami*, poudarja «Unita». Po diskusiji je Alberganti predstavil Stamboliču in ostalim delegatom ZKJ člane Federacije, ki so darovali jugoslovanskim gostom slike Treca-mja in Tettamantija, knjige in druga darila. Gostje so obiskali tudi knjigarno Feltrinelli. kjer jim je lastnik daroval ne katere publikacije, nato pa s-Dom kulture. Zvečer so bili delegati ZKJ gostje urednt štva milanske «Unita», kje-jih je sprejel glavni urednik Ulisse.
«Unita» je predvčerajšnjim objavila tudi Stamboličevo iz javo o 8. kongresu KPI, v kateri je med drugim rečeno: «Predvsem mislim na vprašanje italijanske poti v socializem, ki jo je obrazložil tovariš Togliatti. Kongres je v celoti sprejel to pot, to pob-tiko. Samo takšna politika, ki sloni na poglobljenem proučevanju specifičnih pogojev in medrazrednih odnosov v Italiji lahko (seveda v pov. zavi s splošnim razvojem v svetu) razvija sile delavskega razreda v borbi za socializem V nasprotnem primeru bi te sile ostale brez moči. Na kongresu je bilo poudarjeno, dt morajo na tej poti italijanski komunisti voditi borbo proti negativnim težnjam oportunizma, konservatizma in imobi-lizma. Ze ugotovitev sama o možnosti, da se takšne negativne težnje pojavljajo, predstavlja orožje za zmagovito borbo. Ko smo sledili delu kongresa, smo imeli vtis, da bodo italijanski komunisti premagali te težnje. Ne dvomimo, da bodo po tej poti prišli do še trdnejše enotnosti delavskega razreda in delavskih množic Italije*.
((Kongres je znal izraziti resen napor, ki ga je izvršila Komunistična partija Italije, je nadaljeval Stambolič, da bi njegovi člani videli sodobno stvarnost, spremembe, ki jih je prinesel sedanji razvoj v Italiji in v svetu ter da bi iz vsega tega potegnili ldeo-
ne misli. Vse to bo brez dvoma prispevalo tudi k razvoju drugih delavskih gibanj. Mislim, da imajo v tem pogledu centralni komite Komunistične partije Italije in tovariši posebne zasluge*.
«Naši sosedni državi, je zaključil svojo izjavo Stambolič, sta na poti vedno večjega medsebojnega razumevanja. Nujno je še nadalje poglobiti prijateljske odnose med našimi ljudstvi na vseh področjih. Mnenja sem, da tudi sodelovanje med Komunistično partijo Italije in Zvezo komunistov Jugoslavije lahko znatno prispeva k temu*.
Pomorska konferenca marca 1958 v Rimu
NEW YORK. 21. — Pravni odbor QZN je včeraj sklenil sklicati marca 1958 v Rimu mednarodno diplomatsko konferenco, ki naj odobri uploš-no pogodbo o «pomorskem zakonu*. Predlog je bil sprejet s 65 glasovi proti enemu (Islandija). Pred sprejemom resolucije so 20-krat glasovali o posameznih paragrafih.
Odbor je odobril tudi predlog. naj se na dnevni red konference postavi proučitev vprašanja svobodnega izhoda na morje tudi tistih držav, i nimajo morja. Zavrnjen je bil belgijski predlog, naj bi konferenca bila v Ženevi namesto v Rimu. Sklepe odbora mora sedaj potrdit-i še glavna skupščina.
BEOGRAD, 21. — Avstrijski kancler Raab bo marca prihodnjega leta uradno obiskal Jugoslavijo. Tako javlja danes agencija Ansa, ki pripo-min j a, da med Jugoslavijo in j loške in praktične zaključke Avstrijo ni velikih nerešenih i ter se naslanjali na dosedanji vprašanj.	*	razvoj marksistično-leninistič-
Z DRAŠKOVlCEVE TISKOVNE KONFERENCE
Obstaja načelno vabilo za obisk maršala Tita v ZDA
Namen obiska bo svobodna in za obe državi koristna osebna izmenjava misli voditeljev obeh držav
WASHINGTQN, 21. — Predstavnik driavnega departmaja je na današnji tiskovni konferenci izjavil v zvezi z ((načelnim vabiloma maršala Tita v ZDA. da bo o tem Bela hiša ob pravem trenutku objavila uradno vest. Pri tem je opozoril na Dullesovo izjavo, da vlada ZDA s sinu. patijo gleda na možnost obiska predsednika Tita. Kot poroča Reuter, bi do obiska prišlo šele spomladi.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 21. — Jugoslovansko - sovjetski odnosi in obisk maršala Tita v ZDA sta bili glavni vprašanji na današnji tiskovni konferenci državnega tajništva za zunanje zadeve. Medtem ko je o prvem vprašanju Branko Dra-škovič dal jasen odgovor, so si tuji novinarji zaman prizadevali, da bi dobili od njega jasen odgovor na vprašanje, ali je maršal Tito prejel pismo predsednika Eisenho-werja, kot je to baje izjavil dopisniku «Daily Telegrapha* dr. Bakarič v Zagrebu, in da je predsednik republike na to pismo odgovoril.
Na vprašanje, ali bodo ideološke razlike, ki izhajajo iz članka »Pravde» in odgovora »Borbe«, vplivale na meddržavne odnose med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, je Dra-škovič izjavil, da ni razloga, da bi se zaradi razlik v ideoloških pogledih poslabšali odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnoevropskimi državami, kajti to ne bi bilo niti v interesu ene države niti v splošnem interesu. «Zato se metode, ki jih uporablja «Pravda», je poudaril Draškovič, ne morejo imeti za konstruktivne. Stališče, ki sem ga poudaril, bo ostalo vodilno načelo Jugoslavije v odnosih * ostali-
mi državami.*
Nekateri inozemski novinarji so se v zvezi z gospodarskimi odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, za katere je Draškovič izjavil, da so normalni, zanimali, kdaj bo odpotovala jugoslovanska gospodarska delegacija v Moskvo na pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe za prihodnje leto. Draškovič je odgovoril, da o tem ne more nič konkretnega povedati.
Sovjetski odgovor na noto jugoslovanske vlade v zvezi s primerom Nagyja, jugoslovanska vlada še proučuje. Vlada Sovjetske zveze je namreč odgovorila, da soglaša s stališčem madžarske vlade.
Na številna vprašanja v zvezi z obiskom predsednika Tita v ZDA, je Draškovič izjavil, da «obstaja načelno vabilo* predsedniku republike, naj obišče ZDA, in je dodal, da je namen obiska predsednika Tita v ZDA lahko samo jvobodna in za obe strani koristna osebna izmenjava misli voditeljev obeh držav. «Toda, je nadaljeval Draškovič, moram reči, da so določeni komentarji v zahodnem tisku, ki ta obisk povezujejo s položajem v vzhodnoevropskih državah in z odnosi Jugoslavije s Sovjetsko zvezo, neobjektivni in da ne morejo veljati za dobronamerne.*
Dopisniku «Corriere della Sera*, ki se je zanimal za mnenje jugoslovanske vlade o govoru Togliattija na 8 kongresu KPJ v zvezi z Ju goslavijo, je Draškovič izjavil, da je vodja delegacije ZKJ Petar Stambolič v izjavi listu »Unitaa prikazal stališče jugoslovanske vlade in zveze komunistov.
V zvezi z vestmi, da je baje članica delegacije ZKJ Anka Berus med bivanjem v Rimu imela predhodne razgovore zastopniki Vatikana o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom, je Draškovič izjavil, da o tem nič ne ve in je dodal: «Moje osebno mnenje je, da to ni res.*
Draškovič je dalje izjavil, da jugoslovanska vlada še m dobila odgovora od madžarske vlade na svojo zadnjo noto v zvezi s primerom Na-gyja in da je število madžarskih beguncev v Jugoslaviji naraslo na nekaj čez tisoč. Za pisanje sovjetskega lista »Krasnaja zvezda», češ da se v Budimpešti razširja list, ki ga tiskajo madžarski begunci v Jugoslaviji, je Draškovič dejal, da je neutemeljeno, ker madžarski begunci v Jugoslaviji nimajo -nobenega lista.
Na vabilo predsednikov obeh zbornic britanskega parlamenta bo marca obiskala Veliko Britanijo delegacija jugoslovanske zvezne skupščine. Jugoslovanski parlamentarci, ki jih bo vodil predsednik zvezne skupščine Moša Pija-de, bodo gostje britanskega parlamenta od 5. do 14. marca.
B. B.
15. obletnica JLA
BEOGRAD, 21. — Ob pro-lavi petnajste obletnice ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade je bil danes slovesen koncert v narodnem gledališču v Beogradu. Koncertu so med drugimi prisostvovali predsednik republike maršal Tito, predsednik zvezne skupščine Moša Pijade in drugi voditelji ter zastopniki vojske ter kulturnega in javnega življenja.
Državni tajnik za posle narodne obrambe Ivan Gošnjak je ob dnevu armade dobil brzojavne čestitke ministrov za narodno obrambo Poljske, Sovjetske zveze, Kitajske, CSR, Bolgarije in načelnika generalnega štaba ameriške vojske generala Taylora.
Družbeni načrt FLRJ preb zvezno skupščino
BEOGRAD, 21. — Zvezni izvršni svet je predložil danes zvezni skupščini končni predlog družbenega načrta za prihodnje leto. Načrt določa 13-odstotno povečanje industrijske in 12-odstotno povečanje kmetijske proizvodnje in večji uvoz blaga za široko potrošnjo Na področju industrije predvideva načrt, da bo elektroindustrija povečala proizvodnjo za 25 odstotkov, črna metalurgija za 25 odstotkov, ladjedelništvo za 24 itd. Od skupnega zneska investicij 421 milijard bo 80 odstotkov investiranih v gospodarstvo, 20 odstotkov pa v družbeni standard.
Jugoslovanski izvoz se bo v prihodnjem letu povečal za 13,3 odstotkov, t. j. na 109,3 milijard, in to kljub omejitvam izvoza kmetijskih pridelkov, to je s povečanjem izvoza industrijskega blaga.
Predlog načrta predvideva dalje povečanje plač in pokojnin za 36 milijard. Pot predlogu družbenega načrta, o katerem bo zvezna skupščina razpravljala konec tega meseca, bo jugoslovanska gospodarska politika v prihodnjem letu usmerjena v nadaljnji razvoj in stabilizacijo gospodarstva na svobodnejše funkcioniranje komunalnega sistema in delavske samouprave, na sistematično in hitrejše povečanje produktivnosti dela in na izboljšanje življenjskega standarda prebivalstva.
Zasedanje CK KP ZSSR se nadaljuje
MOSKVA, 21.	—	United
Press poroča, da je danes drugi dan zasedanja CK KP ZSSR, čeprav o tem sovjetski tisk ne poroča. Na dnevnem redu naj bi po teh vesteh bila mednarodna vprašanja zlasti v zvezi z Madžarsko in vso Vzhodno Evropo, pospeševanje zidanja stanovanjskih poslopij in izboljšanje ideološke ravni sovjetske mladine.
Sovjetski tisk — kot poroča moskovski radio — komen. tira obširno mednarodni položaj in poudarja zlasti politiko večanja napetosti, ki jo vodijo zahodne sile. Pri tem ugotavlja tisk, da je zadnja konferenca NATO potekala v znamenju priprav za vojno, ker so atlantske države sklenile postaviti svojo strategijo na podlago uporabe atomskega o. rožja in nagle oborožitve Zahodne Nemčije. -
WASHINGTON, 21. — Eks-portna in Importna banka je dovolila Veliki Britaniji posojilo 500 milijonov dolarjev za nakup petroleja in drugih dobrin plačljivih v dolarjih.
21. decembra 1956
VREME VČERAJ
Najvišia temperatura 8.4. naj-nižia 3.1. ob 17. uri 7.6. zračni tlak 1022,6 stanoviten, veter 5 km na uro vzhodnik, vlaga 62 odst., nebo pooblačeno. morje mirno temperatura morja 10.4.
Danes, SOBOTA, 22. decembra
Demetrij, mu«., Zvezdana Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24. Dolžina dneva 8.41. lA»na vzide ob 22.32 in zatone ob 10.38, Jutri, NEDELJA, 23. decembra Viktorija, muč., Ozrlslav
ŠTEVILNA VPRAŠANJA OBČINSKIH SVETOVALCEV NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Med drugim so razpravljali o položaju v podjetju ACEGAT, o zanemarjenosti šentjakobske slovenske šole, o skupnem grobišču padlih partizanov itd. - Občinski svet potrdil prevzem pokritega bazena
Na sinočnji seji občinskega sveta je župan Bartoli poročal o razgovoru, ki ga je i nel s predsednikom upravnega sveta podjetja ACEGAT. Razpravljala sta o položaju, ki je nastal v podjetju v zvezi s stavkovnim gibanjem uslužbencev. Zupan je pozval uslužbence in upravni svet. naj se končno sporazumejo glede zahtev, ki jih postavljajo uslužbenci. ' Takoj nato pa je začel zagovarjati Stališče upravnega sveta, češ da morajo uslužbenci upoštevati težak finančni položaj podjetja, ki bo imelo v letošnjem finančnem letu nad 1 milijardo lir primanjkljaja. Nato je dejal, da bo občinski svet na prihodnjih treh sejah razpravljal o proračunu tega podjetja in da bo šele potem mogoče priti do dokončnih zaključkov. Obžaloval je, da urad za delo ni posegel v spor in ga skušal rešiti. Svetovalca Teiner in Muslin sta mu odgovorila, da se finančne težave podjetja ne tičejo uslužbencev, ki zahtevajo samo to. kar jim zagotavlja zakon. Poleg tega pa sta dejala, da mora biti spor rešen preden bodo razpravljali o proračunu podjetja, da bodo lahko poznali točne ' izdatke za prihodnje leto.
Seja se je začela z odgovori odbornikov na številna vprašanja, ki so jih postavili svetovalci na preteklih sejah. Tako je odbornik Cumbat odgovoril svetovalki Hrovatinovi na vprašanje glede podaljšanja proge štev. 28 do Kon-konela. Dejal je, da se vsi strinjajo s tem predlogom, da pa je za sedaj to neizvedljivo, ker ACEGAT nima denarja. Odbornik ing. Visintin pa je odgovoril na nekatera vprašanja glede javnih del. med katerimi je bilo tudi vprašanje komunističnega svetovalca Radicha. ki je vprašal, zakaj občina ni še zgradila malega pokritega trga za prodajo Sadja in zelenjave na Trgu Oiuliani. Ing, Visintin je dejal, da je odbor že več let zaporedoma vključil v proračun postavko 30 milijonov lir za gradnjo tega trga, da pa je pokrajinska upravna komisija to postavko črtala, češ da delo ni nujno. Hkrati pa je ing. Visintin odgovoril tudi komunističnemu svetovalcu Calabrii glede gradnje javne pralnice za prebivalstvo ljudskih hiš na Kolonkovcu. Zagotovil je. da so že pripravljeni načrti in da bodo dela stala 11,5 milijonov lir.
Nato je svetovalec prof. Lonza ponovil vprašanje, ki ga je predložil na eni od preteklih sej in ki se nanaša na veterinarski pregled zaklane živine, ki prihaja v Trst izven občine. Prof. Lonza se je pritožil proti dosedanjemu načinu teh pregledov in zahteval. da se za nadalje prepreči vsaka diskriminacija v tem pogledu. 2upan Bartoli mu je odgovoril, da bo v najkrajšem času celotno vprašanje veterinarskih pregledov zaklane živine rešeno, ker bodo to službo za vse trgovce z mesom uredili v občinski klavnici pri Sv. Soboti. Na predlog prof. Lonze, naj bi občinska uprava omogočila Večjemu Številu revnih družin brezplačno Občinsko zdrav-
niško oskrbo, in ko je glede tega omenil nedavni sestanek občinske komisije za pomoč revežem, je komunistični svetovalec Radich upravičeno protestiral proti sklepu odbora, ki hi vključil v to komisijo nobenega predstavnika njegove skupine ali kake druge opozicijske stranke. Odgovorili so mu, da o tej komisiji odloča odbor in ne občinski svet. Menimo, da sedanji manjšinski odbor ne sme nadaljevati s staro diskriminacijsko politiko proti opoziciji in da mora omogočiti opozicijskim svetovalcem prisotnost v vseh občinskih komisijah in v vseh upravnih svetih občinskih ustanov. Komunistična svetovalka Rus-so pa je predlagala ustanovitev otroškega vrtca v bližini starega mesta, ki ga tamkajšnje prebivalstvo nujno potrebuje za svoje otroke.
Svetovalka Hrovatinova (KP) pa se je pritožila proti zanemarjanju šolskega poslopja slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu. Dejala je, da je streha poškodovana in da teče voda v učilnice, ko dežuje, da zanemarjajo čiščenje učilnic, h od n »kov in higienskih prostorov, kar predstavlja nevarnost za zdravje otrok. Hkrati pa je opozorila na prenatrpanost nekaterih učilnic in na razne pomanjkljivosti v telovadnici. Zahtevala je, naj občinska uprava takoj posreduje, da se odstranijo vse te pomanjkljivosti, ki škodljivo vplivajo na šolsko mladino. Zupan je zagotovil, da ji bo na to vprašanje odgovoril na prihodnji seji odbornik Sciolis, ki je bil odsoten. Demokristjanska svetovalka Bastiani je vprašala odbor, kdaj bo sestavljena nova občthska komisija za dodeljevanje ljudskih sianovanj, kot to določa poseben odlok vladnega komisarja. Izrazila je zaskrbljenost tisočerih družin, ki so vložile prošnjo za stanovanje in ki se bojijo, da nova komisija ne bo še ustanovljena in da bo vse delo dosedanje komisije zaostalo. Odbornik Stopper je zagotovil, da bo občinski svet pred koncem leta izvolil novo komisijo in da bo ta takoj po novem letu nadaljevala z delom. Nadalje je poudaril, da je sedaj vloženih nad 17.000 prošenj in da bo dolžnost nove komisije, da vse te prošnje ponovno strogo pregleda in prouči. Komunistični svetovalec Gombač pa je ponovno načel vprašanje skupne grobnice padlih partizanskih borcev in talcev, ki so pokopani na grobišču 20. glavnega pokopališča, in skupne grobnice žrtev bombnih napadov. Odgovorili so mu, da so zadevo že proučili in da bo rešena potem, ko bodo te grobove prekopali. Posmrtne ostanke partizanskih borcev, talcev in žrtev bombnih napadov bodo položili v dve posebni grobnici. Svetovalec Pincherle (UP) je predložil odboru pismeno resolucijo v kateri predlaga, naj s^ odbor zanima, da bo vladni komisariat objavil področni proračun. O istem vprašanju je govorila tudi svetovalka Gru-ber-Bencova, ki je navedla tudi podatke ki jih je o tem
objavil prof. De Castro, iz katerih je razvidno, da je lani država zaslužila na račun Trsta 3 milijarde lir.
Svetovalec dr. Dekleva je pohovno zahteval rešitev vprašanja jusarskih zemljišč na (iRagoniščus. Dr. Dekleva je opozoril župana, da je občina že svoj čas dobila nalog, naj reši to vprašanje v korist Lonjercev. Hkrati pa je dr. Dekleva zahteval, da se na osnovi zakonskih predpisov ustanovijo odbori jusar-jev za upravljanje jusarskih zemljišč v okoliških vaseh. 2upan je dejal, da mu bodo podrobno odgovorili na eni od prihodnjih sej.
Seja se je zaključila z božičnim «darilom» ustanove CONI občini. Gre namreč za nov pokrit bazen, ki ga je
ložil v odobritev predlog sklepa za prevzem tega bazena v režijo občinske uprave. Čeprav ima bazen tako veliko vrednost, bo vendar predstavljal za občinsko upravo novo denarno breme, saj beleži povprečno 1 milijon 500.000 lir primanjkljaja mesečno. Sklep je bil sprejet z večino glasov, potem ko je odbornik pojasnil, da je občina dolžna sprejeti v upravljanje omenjeni bazen, ker ga je CONI zgradil z namenom, da ga podari občini. Sicer pa je odbornik zagotovil, da so proučili celotno vprašanje primanjkljaja in da ga bodo v bodoče skušali zmanjšati na minimum. Hkrati pa je dejal, da bodo bazen dali na razpolago tudi šolam, za učenje plavanja, za razna terapevtična zdravljenja
zgradil CONI in ki je stal 6001 in podobno. Po sprejetju te-milijonov lir. Odbornik za ga sklepa pa je župan voščil šport dr. Adovasio je pred- | vsem vesele praznike.
26. decembra stavka uslužbencev mesnic
Pokrajinski sindikat mesarskih delavcev, priključen k Zvezi trgovinskih uslužbencev CGlL, je proglasil za sredo 28. t. m. stavko vseh mesarskih uslužbencev, zato ker je bilo zaman vse njegovo posredovanje na prefekturi, da bi spremenila odlok o urniku mesnic ob sedanjih praznikih. Obratovanje mesnic na dan sv. Stefana predstavlja resno žrtev za uslužbence in nič ne koristi potrošnikom; hkrati pa pomeni tudi za lastnike, po njihovih izjavah, hudo finančno breme.
Gredelj za novo supercisterno
Cez nekaj dni bodo položili v ladjedelnici Sv. Marka gredelj izredno velike supefci-sterne, ki bo imela 47.720 ton. To veliko ladjo na turbinski pogon bodo gradili za neko pomorsko družbo iz Palerma. Ladja bo dolga 225 metrov, široka IG metrov in bo lahko razvijala 16 milj brzine na uro. Opremljena bo z najmodernejšimi napravami in z izredno ugodnimi prostori za posadko, ki bo imela na razpolago celo bazen za kopanje Predvidevajo, da bodo ladjo dokončali do 1960. leta.
VČERAJ ZVEČER TISKOVNA KONFERENCA SINDIKALISTOV ACEGATA
VSI USLUŽBENCI PODJETJA ACEGAT SO OPOLNOČI PREKINILI STAVKO
O nadaljnji akciji se bodo izrekli v nedeljo na skupščini s tajnimi volitvami - Sind. predstavniki so na konjerenci poudarili netočnost računov uprave ter dokazali, da gre glede izdatkov za majhne razlike
PRITOŽBE KMETOV IZ ZGORNJE TRŽAŠKE OKOLICE
Povzročeno škodo na zemljiščih je treba čimprej poravnati
Za vojaške vaje naj vzame vojska v najem taka zemljišča, ki kmetom ne prinašajo dohodkov - Vprašanje Hudoleta
S Proseka nam »poročajo, da eo pred dnevi imeli vojaki orožne vaje in da so s tanki napravili veliko škodo na področju med Prosekom in Zgonikom, kjer imajo kmetje iz Zgonika, s Proseka in Kontovela najlepše travnike. Pred leti je marsikateri kmet izboljšal v tem kraju travnike in nekateri »o dobili za to tudi posebno nagrado. Tanki	potrli	celo hraste
in zidove, tako da bo treba mnogo truda, denarja in čaša, da bodo prizadeti kmetje vsaj delno uredili 'svoje travnike. Ddmačini pravijo, da vojaki, niso do. seda j naplavili še nikoli toliko škode kot zdaj. Kmetje so zelo prizadeti in zaskrbljeni, ker prihodnje leto bodo imeli zaradi tega precej manj sena.
Kakor je znano, so tudi an-gVoameriske čete večkrat povzročale škodo našim kmetom, toda oblasti so kolikor toliko plačale prizadetim odškodnino ali pa so vzele v najem področja, na katerih je imela vojska svoje vaje.. Sedanje vojaške oblasti niso dQ sedaj vzele v najem še nobenega zemljišča, kmetje pa imajo precej opravka preden dobijo odškodnino za povzročeno škodo. Nekateri prizade ti kmetje to zadevo že pri javili odgovornim oblastem v Trstu in so se za pomoč obrnili na Kmečko zvezo. Nujno potrebno pa je da čimprej vsi prijavijo švodo, da zahtevajo ocenitev in da se za pomoč v tem vprašanju obrne, jo k svoji strokovni organizaciji-
Pri tem bi radi poudarili, da bi bilo pravilno, če bi vojaške oblaiti za orožne vaje uporabljale zemljišča, kjer ne
da bi vojaki prizanesli zlasti njivam in travnikom in da bi, kot prejšnje vojaške oblasti, vzele primerna pocročja za vojaške vaje v najem. Povzročeno škodo pa je treba vsekakor takoj ugotoviti in plačati primemo odškodnino, da bodo kmetje v zimskem času vsaj nekoliko popravili svoja zemljišča.
Ker je že govora o vojiki in kmetih, o vojaških vajah in škodi, bi radi ob tej priliki ponovili sicer že staro zadevo, ki pa še vedno čaka na rešitev, Gre namreč za grišče golfa na Hudoletu. ki so ga že pred leti naredili Amerikanci, po njihovem odhodu pa ga je prevzela italijanska vojaška oblast. Del področja so sicer derekvirira-li. rekvirirano pa je Je zemljišče, kjer je urejeno igrišče in je zelo obsežno. Kakor trrfe že večkrat pisali, so l-rneli zlasti Lonjerci tu svoje najlepse travnike, za rekviri-rana zemljišča pa dobivajo smešno nizko odškodnino. Ko je tržaška prefektura ob ponovnem rekviriranju tega področja utemeljila ta ukrep s trditvijo, da je, igrišče potrebno za vojsko, smo izrazili svoje pomisleke. Dejotvo je, da že dve leti vojska sploh ne uporablja omenjenega i-grišča za igranje golfa, pač pa razna gospoda, ki se tja pripelje iz me»*a in oddaljenih krajev. Te dni pa smo videli ob certi pri igrišču nov napis, ki pravi, da je tam vojaško veabališče. Vsekakor čutna zadeva, da je potrebno za vojaško vežbanje kar eno izmed najbolj moderno urejenih igrišč golfa v Evropi.
Skrajni čas je, da se tudi to vprašanje ugodno reši in da se popravi krivica, ki se
bi bila škoda tako občutena, godi prizadetim lastnikom
Oba sindikata podjetja A-cegat sta sinoči sporočila, da se opolnoči preneha stavka vseh uslužbencev Acegata. V nedeljo ob 10. uri pa se bodo zbrali vsi uslužbenci na skupščini ter razpravljali o nadaljnji akciji. Vsekakor ve bo vsak uslužbenec izrekel s tajno glasovnico, ali je za nadaljevanje stavkovne akcije ali pa proti. Sindikata sta najbrž sprejela ta oklep, da zamašita usta tistim, bi trdijo, c'a uslužbenci ne marajo stavkati ter da so vsega krivi le sindikalisti. S takimi trditvami se je odlikoval vsaj del tiska, ki je skušal nahujskati javno mnenje proti zahtevam uslužbencev Acegata. Ta gonja je lahko tudi računala na delen uspeh, če pomislimo na težkoče, ki jih stavka povzroča predvsem delovnim ljudem, bi nimajo lastnih vozil, da bi se vozili na delo in po opravkih.
Včeraj so se vrnile na delo že razne kategorije uslužbencev, mečtem ko so drugi še vee dan stavkali. Dopoldne je bila v mali dvorani gledališča Rossetti tudi skupščina uslužbencev, zvečer pa so i-meli sindikalni voditelji tiskovno konferenco v prostorih krožka uslužbencev Acegata.
Konferenco je odprl tajnik sindikata struje CGlL Borto-lotti, nakar je v imenu sindikata CISL obširneje orisal položaj Gianni Giuricin. Dejal je, da namerava navzočim novinarjem pojasniti, v čem je razlika med stališčema u-prave in sindikatov ter v čem je zato nesporazum, pri tem gre za tri glavna vprašanja, to je za odpravnino, za podaljšanje dopustov in za mezdino izravnavo.
Glede odpravnine je upravna komisija pripravljena pristati na odpravnino v znesku petih mesečnih plač vsem u-službencem, bi jih odpusti. Pri tem j« izračunala, da je za to potrebnih 50 milijonov Vir na Uto. Za podaljšanje dopuetov je upravna komisija pripravljena porabiti 21 milijonov, za zahtevo sindikatov, da se uslužbencem, ki zbolijo med dopustom in ne ozdravijo v tednu dni, prekine dopust, pa je uprava pripravljena priznati 5 milijonov lir. Torej je uprava za dopuste in odpravnine pripravljena izplačati za račun bilance za leto 1957 76 milijonov lir.
Sindikata pa zahtevata takšno odpravnino, bi bo znašala 16 tridesetink zadnjega mesečnega prejemka za vta-bo leto službe. Po mnenju plačilnega urada bi ža izplačilo odpravnin na tej podlagi zadostovalo povprečno 80 milijonov lir na leto, v letu 1957 pa bi bilo v ta namen samo 32,200.000 lir dejanskih izdatkov. V prihodnjem letu bo namreč imelo pravico do upokojitve 31 uslužbencev. Kar te tiče zahteve po izplačilu odpravnine v višini 18 tridesetin, uživajo uslužbenci te kategorije skoraj že povsod drugod boljše pogoje.
Glede dopustov so uslužbenci Acegata tudi na slabšem od vrč h Uslužbencev občinskih podjetij. Kar se pa izdatka tiče, če se uresničijo sedanje zahteve uslužbencev, bo po mnenju sindikatov čovoij 15 milijonov lir na leto. Po računih sindikatov bi podjetje za obe omenjeni zahtevi potrošilo samo 75 milijonov lir, to Je torej še manj, kot namerava, kajti za odpravnine bi res potrošilo 10 milijonov lir več, za dopuste pa 11 milijonov manj.
Kar se tretje zahteve sindikatov tiče, to je mezdne izravnave gre za čisto krajevno vprašanje, ker je tu način napredovanja v službi različen kot drugod. Za proučevanje tega vprašanja so svoj čaf ustanovili paritet-sku komisijo, bi je najprej ugotovila, da bi bilo potrebnih 257 milijonov, kasneje pa je to število zvišala na 270 milijonov, in sicer zaradi zvi-
šanja draginjske doblače. Ta • obtožnice. Vsi skupaj pa bo-
vsota pa ne ostane otalna,
kajti vsako leto odpustijo približno 80 nameščencev, ki ne bremenijo več proračuna v tem pogledu- Po letu 1961 se bodo stroški za izravnavo mezd stalno manjšali, dokler končno ne odpadejo. Potemtakem je to edina sporna točka. ki rernično razdvaja sindikata in upravno komisijo. Po nepotrjenih vesteh pa naj bi upravna komisija izdelala načrt, po katerem naj bi i-mela za mezdno izravnavo vsako leto 100 milijonov lir izčatkov.
Giuricin je pri tem dejab da je bilo glede zahtev u-siužbencev mnogo netočnih razlag. Vsekakor sta sindikata vedno pripravljena na javno dipkusijo z upravno komisijo. da se razpršijo vsi dvomi javnega mnenja, bi je zato cesto krivično do -ahtev uslužbencev.
Nato je tudi povedal, zakaj sta sindikata postavila za u-reditev vprašanja rok 31. decembra. Takrat namreč zapadejo tudi določbe mezdnega dela delovne pogodbe, ker eo minimalne mezde in plače uslužbencev Acegata povezane z mezdnimi razpredelnicami občinskih električnih podjetij II. mezdnega področ-. ja, v katero spadajo na primer mala mesta kot; Aosta, Massa Carrara. Novara itd., kar že kaže diskriminacijo v škodo Treta. Ker pa je u-prava podjetja že 10. decembra sporočila sindikatoma, da se ne bo pogajala niti na podlagi njunih minimalnih zahtev, sta pač sindikata i-mela proste roke in sta že pred 31. decembrom napovedala stavkovno gibanje.
Giuricin je nato poudaril, da razlike, ki ločijo stališča Uprave in sindikatov, vsekakor ne morejo prestrašiti tako velikega podjetja kot je Acegat, pa čeprav ni imelo res milijardo lir primanjkljaja. Vsekakor pa ni mcgcče mnogo zaupati računom podjetja gleče proračunskega primanjkljaja, ko se že prt računanju glede izdatkov za u-goditev delavskim zahttvam ugotavljajo tako velike razlike.
Glede bodoče akcije je nato Giuricin napovedal nedeljsko skupščino s tajnim glasovanjem. Končno je še povedal, da je upravna komisija odredila, da ne smejo u-radnibi, bi so zaposleni pri zaračunavanju plač, celati nadur, s Jimer je pač hotela prizadeti delavce, bi čakajo na 13. plačo. Zato sta sindikata odredila, naj tudi gradniki drugih oddelkov ne c-pravljajo nadur.
do morali plačati sodne stroške ter povrniti prof. M. La-penni materialno škodo, katere višino bo moralo določiti civilno sodišče.
Kot povračilo moralne škode Zdravniški zbornici bo morala biti obsodba mesec po njeni polnomočnosti objavljena, in sicer na etrošbe obsojenih, v enem izmed tržaških dnevnikov. Končno bodo morali vsi obsojeni zobotehniki plačati stroške odvetnikoma zasebne stranke, ih sicer 160 tisoč lir.
Prede. Gnezda, tož. Pascoli, zap. Rachelli, obramba odv. Cuccagna, lacuzzi, Columba in M- A. De Dominicis; odv. zas. stranke Jona in Doerfler-
POSLEDICE SUEŠKE KRIZE Zfl NASE PRISTANIŠČE
Zveze s Srednjim so še vedno moč
Pomorske zveze z Levantom se normalizirajo, razen s Ciprom, ki je prenatrpan z anglofrancoskimi vojnimi ladjami
Z vespo v obcestni kamen
S prognozo okrevanja v 60 ali 90 dneh so včeraj sprejeli na ortopedskem oddelku 17-letnega Klavdija Maverja iz Bolju-nca, kateremu so ugotovili več zlomov na stegnenici leve noge.
Mladi Klavdij je zdravnikom izjavil, da se je malo pred 8. uro zjutraj vozil e svojim skuterjem po cesti proti mestu, ko je na ovinku v bližini bombažne tovarne pri Domju izgubil oblast nad vozilom in treščil z vso silo ob obcestni kamen. Mladenič e zaradi bolečin ni mogel niti dvigniti in tako je bil prisiljen čakati na osebje Rdečega križa, ki ga je odpeljalo v bolnišnico.
Sueška kriza je povzročila resne posledice ne samo rednim pomorskim progam ladij pomorskih družb PIN temveč je v nič manjši meri prizadela tudi zasebne brodarje, ki so iz Trsta vzdrževali številne redne zveze z Vzhodno Afriko. Rdečim morjem in Perzijskim zalivom.
Sueška kriza je tako preprečila utrditev pomembne proge pomorske družbe «Con-cordia Line* med Trstom in Perzijskim zalivom, na kateri sta lahko odpluli samo dve ladji iz Trsta in je morala druga pluti okrog Rta dobre nade. Ta ladja je odplula iz Trsta 6. decembra, medtem ko tretja ladja, ki bi morala zapustiti tržaško pristanišče 15. decembra, ni odplula, saj je bila družba začasno prisiljena ukiniti omenjeno progo. Ta prekinitev bo trajala nedvomno vse do takrat, dokler ne bo promet skozi prekop ponovno obnovljen.
Do podobnega zaključka lahke pride tudi glede egipčanske pomorske družbe »MISR«, ki je vzdrževala pomorsko zvezo med Trstom - Indijo in Pakistanom. Takoj po pričetku krize se je zdelo, da bo družba kljub težavam vzdrževala to progo na ta način, da bodo seveda ladje plule okrog Afrike, vendar je bila tudi te družba prisiljena izpreme-niti svoje načrte, tako da sedaj vzdržuje samo redno proge med Trstom in Aleksandrijo, kjer vozi redno samo ladja »Star of Alexandria» in se je druga ladja omenjene družbe, »Star of Luxor», v Trstu ustavila pred dnevi samo slučajno.
Tržaška družba »Navigazio-ne Sperco* je vzdrževala redne zveze s Srednjim vzhodom na ta način, da so blago v Port Saidu preložili na ladje neke holandske družbe. Po prekinitvi plovbe skozi Sueški prekop so preuredili progo tako, da so blago prekrca-vah v Amsterdamu in so ga od tam vozile holandske ladje proti Aziji. Vendar se je ta proga v praksi otnejila samo na ono blago, ki je že v Trstu čakalo na vkrcanje ter je seveda tega blaga sedaj stalno manj.
Pomorske zveze z Levantom so se sedaj normalizirale z edino izjemo Cipra, kjer zaradi prenatrpanosti luke prihaja do zamud, ker so tamkajšnji pomoli zasedeni z angleškimi in francoskimi vojnimi ladjami.
Za te proge pa še vedno velja posebno doplačilo 25 odst. katerega se plačuje za r.adoknaditev stroškov, ki jih prinaša povečano zavarovanje zaradi vojnega rizika. Kljub temu pa je obseg prometa normalen.
Agencija «Audoly» je sporočila, da bo njena 8-200-ton-ska ladja «Audax» priplula v Trst 24. t. m., kjer bo na-lcžila 7-000 ton blaga in odplula proti Djeddahu in Port Sudanu v sredini januarja. Neka druga ladja iste družbe bo prav tako tako vkrcavalo blago za isto progo proti koncu januarja. 29. decembra pa
bc priplul v Trst parnik «Im-kentrum*, last pomorske družbe »HANSA«, ki bo vkrcal 400 ton železa in druge količine raznega blaga ter odplul iz Trsta 30- ali 31. decembra preti pristaniščem Rdečega morja.
Razdeljevanje zavojev otrokom delavcev CRDA
Včeraj ob 15. uri je bila v dvorani delavskega krožka v CRDA ceremonija, na kateri so funkcionarji ravnateljstva podelili nagrade za zvestvobo tistim delavcem, ki delajo že 30 let v podjetju.
V nedeljo ob 9.30 bodo v inu Alabarda na pobudo notranjih komisij CRDA struje FIOM razdelili otrokom delavcev božične zavoje. Razen tega bo tudi kinematografska predstava za otroke. V Miljah bodo delili božične zavoje v gledališču «Verdi»,
Opozorilo delavcem Tržaške steklarne
Delavci Tržaške steklarne v ndustrijskem pristanišču naj se v ponedeljek od 11. ure dalje zglasijo v tovarni, kjer debe predujem.
Volitve v podjetju Glessich
V tiskarskem podjetju Glessich so bile včeraj volitva novega tovarniškega odbora. Delavska zbornica CGIL je dobila 1 predstavnika delavcev stara Delavska zbornica CISC pa 1 predstavnika delavcev in 1 predstavnika u-radnikov.
NOVI ODLOKI VLADNEGA KOMISARJA
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Obsojeni «zobolel)nlkl»
Proces proti zobotebnikom, ki eo bili obtoženi, da so ilegalno izvrševali zobozdravni-ška dela in preuredili svoje delavnice v ambulatorije, se je končal včeraj pozno zvečer z obsodbo vseh obtožencev.
Sodišče je namreč spoznalo za krive obeh točk obtožnice Arriga Pondo, Ferruccia Lo-wenthala. Marcella Minigutti-ja, Stellla lrmija in Humber-ta Slamo, zaradi česar je obsodilo Fondo, Miniguttija in lrmija na 40.000 lir globe in ^1.000 lir denarne kazhi, Lo-wenthala na 45.000 lir globe in enako Vsoto denarne kazni ter Slamo na 60000 lir za prvo točko obtožnice in enako vsoto denarne kazni za drugo točko.
Maria Bertija je nadalje sodišče spoznalo za krivega prve točke, Giovan-nija Pisani-ja pa druge točke obtožnice, zaradi česar bo moral prvi plačati 45.000 lir globe, drugi pa 40.000 lir denarne kazni-Ponči, Miniguttiju in Irmiju so priznali pogojnost kazni brez vpisa v kazenski list. To
V številki 36 Uradnega lista generalnega vladnega komisariata je objavljenih več odtokov, s katerimi vladni komisar , razteguje na naše o-zemlje zakone veljavne v republiki- Zlasti pa sta pomembna dva ukrepa, katera je podpisal podiprefekt dr. Macciotta in ki se nanašata na cene.
Prvi ukrep, katerega je iz-cal pokrajinski odbor za cene na svoji seji 12. decembra in o katerem smo že poročali, določa najvišjo ceno za sladkor, 250 lir za kilogram- Ta ukrep je stopil v veljavo z objavo v Uradnem Listu, to se pravi včeraj.
Od 17. decembra pa že velja ukrep, ki določa najvišje cene za gorilna olja.
Poleg tega so v omenjenem Uradnem listu objavljeni tudi naslednji odloki; odlok št. 390 se nanaša na vrste in značilnosti moke za kruh in testenine. Odlok št. 391 določa zakonske postavke za u-rečitev nacionalnega fonda za zimsko pomoč. Odlok št. 392 se nanaša na nekatere spremembe zakona v zvezi z davki za proizvodnjo sladkorja, glikoze, maltoze in drugih sladkornih proizvodov. Odlok št. 393 ne nanaša na spremembe uvoznih carin na petrolejska olju. katera so proizvedli iz parafinskih katranov, lignita, šote in sličnih surovin, kot tudi na druge ostanke proizvodnje mine ralnih olj, katera ^ uporabljajo za gorivo v pečeh. Odlok št. 394 ukinja od 1. oktobra 1956 calje plačevanje prispevkov za blagajno v korist privatnih uradnikov poklicanih pod orožje, za kar so morali do sedaj delodajalci plačevati poseben prispevek.
Odlok »t. 395 »e nanaša na spremembo nekaterih zdravstvenih zakonov. Odlok št, 396 se nanaša na nekatera dopolnila irj spremembe zakona od 10. marca 1955 št. 96, ki ureja ukrepe v korist italijanskih političnih preganjancev antifašistov ali pre. ganjaneev zaradi rasizma in ukrepov v korist preživelih družinskih članov.
Odlok št. 397 razteguje na naše ozemlje ceno tujega pre
Odlok št. 398 se nanaša na obvestila v Uradnem listu generalnega vladnega komisariata, odlok št. 399 pa na dispozicije nanašajoče se na gasilce.
Neposredno veljavo imajo na Tržaškem ozemlju sledeči zakoni; zakon od 5. decembra 1949 št. 1064. ki se nanaša na prijavo lastnine in drugih pravic italijanskih državljanov na ozemlju ljudske republike Jugoslavije. Zakon od 31. julija 1952 št. 1131, ki dodeljuje predujme na vsote. k> jih je dolžna plačati Jugo-•laVija za izgubljeno imovi-no na ozemlju, ki je prišlo pod Jugoslavijo kot tudi na njenem starem ozemlju. Zakon od 1Q. marca 1950 št. 121 k,i se(nanaša na izvajanje sporazuma sklenjenega v Beo gradu 23. maja 1949 med i-talijansko republiko in FDRJ v zvezi z italijansko imovino v Jugoslaviji. Odlok preds-ed nika repubii-ke od 11. marca 1955 št. 210, ki se nanaša na izvajanje sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, sprejetega v Beogradu 18. decembra 1954. in ki predvideva dokončno ureditev recipročnih gospodarskih in finančnih obveznosti, izvirajočih iz mirovne pogodbe in naslednjih sporazumov.
velja tudi za Pisanija. Nadalje je sodišče oprostilo Ber-1 moga, kot jo je določila med-tija in pisanija ostalih točk | ministrska komitija za cene-
Nezgoda med telovadbo
Med izstopom iz filobusa U'. E. de Amicis je 26-leina Liliana Mariani por. Moretti iz Ul- Moreri včeraj zjutraj nerodno padla na tia in ker se je pritoževala na t hudim’ bolečinami v gležnju leve no ge, se je odpravila v bolnišnico. Zdravniki, ki so ji ugo. tovili zlom glež-nja, vo jo pridržali na ortopel-aem oddelku, kjer so mnenja, da bo o-krevala v 30 ali 40 cneh.
Na isti oddelek so zveče sprejeli tudi 17-letnega dija ka Silvana Gavagnina iz- Ul Commerciale, ki je med telovadno uro navtične šole v te lovadn-iei v Ul. della Valle neredno padel z bradle se pošteno potolkel po raznih delih telesa. Ce ne bo komplikacij. bi moral dijak okre vati v 15 ali najkasneje v 25 dneh.
SNG
za Tržaško ozemlje
DANES 22. t. m. ob 20.30 na KONTOVELU Robert Anderson:
ČAJ IN SIMPATIJA
Za mladino izpod 16. leta neprimerno
Jutri 23. t. m. ob 16.30 v dvorani na stadionu »PrVi maj«, Vrdelska c. 7j Rade Pregare
ŠAGRA
Prodaja vstopnic danes v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane Znižane cene
V torek 25. tm. ob 15. uri v KRIŽU Valentin Katajev
Kvadratura kroga
Veseloigra v treh dejanjih
Prometne nesreče
Včeraj malo po 13. uri je prišlo pri Portici di Chiozza d-o hude prometne nezgode, katere žrtev je po-stal 50-1 et-ni Josip Trevizan iz D’Annun-ziovega drevoreda. Moža so morali namreč sprejeti zaradi hudega udarca na glavi in desni ličnici ter možganskega pretresa s pridržano progno-z-o na prvem kir. oddelku.
Do nezgode je prišlo v tre-nj^ku, ko je Trevirijjh^ki K ma trgovrno s .čevlji v ULloi Vjjsarl, vozil <- svojo vespo P». Ul. Carducci. Na krf®šču pri Portici pa je treščil v tramvaj št- 3, s katerim je Josip Žagar ’iz Ul- Scala Santa privozil iz Ul. Battisti. Posledica je bila. da je Trevi-zart padel na tla, kjer je ob-j ležal, dokler niso prišli ponj bolničarji Rdečega križa z rešilnim avt-om.
Včeraj se je pripetila še hujša hezgoca tudi na Videmski cesti, kjer je 40-letni a-gen-t u-pravne policije Ri-no Mascarin iz Ulice cel Friuli med vožnjo z vespo podrl na tla neko žensko, ki je prekoračila cesto. Vse kaže, da se je ženska rešila brez poškodb. medtem ko so Masca-rina sprejeli na prvem kir. oddelku s pridržano prognozo.
Malo pred 18- uro pa je prišlo na vogalu Ul. S. Laz-zaro in Torrebianca do trčenja med Fiatom 500 45-letne-ga Viktorja Kralja iz Trebč št. 172 in drugim vozilom, bi se je zaradi sunka prevrnilo Umek iz Koronejske ulice. To se je zaadi sunka prevrnilo na levo stran in Umek se je moral odipravi-ti v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 10 ali 12 dneh na ortopedskem oddelku.
Otrok v vrč kropa
Trenutek nepazljivosti je zadostoval, da je 17 mesecev stara Lorenza Scarazzato iz Drevoreda R. Gessi ušla mamici v kopalnici, a daleč ni prišla, ker je zdrsnila ter padla. Smola je hotela, da je padla prav v vrč vrele vode, pri čemer se je opekla po desnem delu telesa in sicer po obrazu, vratu, roki in nogi-	_________
O Včeraj do-poldne je bilo na sedežu kmetijskega nad-zorništva razdeljevanje nagrad vinogradnikom, ki so se udeležili I- natečaja in razstave vin našega področja. Razdelili ro skupno 255.000 lir in 5 diplom z zlato kolajno.
Obširneje bomo poročali o tem v jutrišnji številki.
GOJENCI SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA
priredijo danes 22. t. m. ob 20.30 pod pokroviteljstvom Prosvetnega društva Škamperle v dvorani na stadionu »Prvi maj«
prosvetno prireditev
Na sporedu sta šaloigri »Prvi april« in «Burka o jezičnem dohtarju«, balet ter slovenske in dalmatinske narodne pesmi, ki jih zapojeta kvartet in duet. Na prireditvi nastopi tudi domski mladinski pevski zbor. Vabljeni !
( OI,EDA»SČa1
GLEDALIŠČE VERDI
Danes ob 20.30 tretja predstava Manuel De Fallovega »Kratkega živllenja« tudi za abonente reda B.
TEATRD NUOVO Danes. 22. t. m. ob 16. uri predstava za otroke: «Otok papig«. Ob 21.00 uri: C Bertolazzu «Lulu».
iMMU
SOBOTA, 22. decembra 1»56 TRST POSTAJA A 11.30 Zabavna glasba; 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V siv«tu kulture; 12.55 Dalmatinske pesmi; 13.30 Operna glasba:	14.00 Orkester Cer-
goli; 14.45 Fantazija OMe.nbacho-vih motivov:	15.10 Poje Aure-
Damijana Bratuž vabi vse otroke, naj vsako soboto ob 18.30 poslušajo oddajo »Glasba za naše malčke« po radiu TRST A. _______________
PEVSKI ZBOR »PRIMOREC« iz TREBČ
priredi jutri 23. t. m. ob 17. uri
pevski koncert
ki bo v domačem , . -. -.ljudskem'
( ŠOlSkE VESTI )
Slovenska osnovna šola na Opčinah priredi jutri 23, t. m. ob 16. uri božičnico za otroke v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
Razna obvestila
SLIKE z miklavževanja, ki Je bilo 5. t. m. v Ul. Montecchi 6, so na ogled pri vratarju.
» • »
SLIKE z miklavževanja, ki je bilo 5. t. m. v dvoraii na stadionu »Prvi maj«, so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20.
« * »
Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Jutri. 23. t. m. bo v prostorih kluba, Ulica Roma 15-II.. sestanek od 10. do 12. ure. Delili se bodo ostanki zadnjih novosti In sprejemala naročila za leto 1957. Filatelisti, ki še niso vpisani v klub in žele prejemati novosti v letu 1957. se morajo javiti med sestankom.
liano Pertile: 15.41 Debussy: Preludiji; 16.00 Utrinki iz tehnike in znanosti; 16.15 Sloveniti motivi; 16.40 Kavarniški koncert:
17.00 Chopin: Koncert za klavir št. 2;	17.30 Melodije iz revu:
18.00 Mozart:	Koncertna simfonija: 18.30 Glasba za naše malčke; 18.45 Phil Spitalnv in' Fred VVaring; 19.15 Sestanek s P°®'!£; šalkaml: 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Orkester Morgan;
20.30 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Teden v Italiji; 21.15 Skiadbe Čajkovskega; 21.40 Operetne melodije: 22.00 Paganini: Koncert št. j; 22.37 Južnoameriška ritmična glasba.
TRST t.
19.00 Orkester Cergoli:	l*-2* Mendelssohn: Trio št. 1 v d-molu št. 49; 21.00 »Veleplatno«. variete.
KOPER Poročila v slovenščini; 6.00,
7.00. 7.15. 13.30 14.15 15.00 19.00. 22 00.
poročila v italijanščini: 6.30,
12.30. 19.45 23.00.
5.00-6.15 Spored iz Ljubljane. 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.1* Spored iz Ljubljane; 7.25 Deset minut ritma: 7.35 Tri jutranje popevke; 7.45 Koledar: H OO-12UU Spored iz Ljubljane:	13.45 Z*
konec tedna:	ritem; 14.20 Prl"
morsko ljudstvo je praznovalo dan JLA; 14.30 Zabavna glasba.
14.40 Slovenske narodne in poskočne; 15.00 - 17.00 Spored Ljubljane; 17.00 Ritmi in P°" pevke: 17.25 Zenski oktet iz Beograda izvaja lahko glasbo: lSvSj
19.30 Spored iz Ljubljane: 19-3U Sprehod v ritmu; 20.00-23.00 SPO-red iz Ljubljane.
SLOVENIJA 327,1 m. 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00,	6.00 .	7.00.
13 00	15 00.	17 00	19.00	22.00.
11.00 Igra orkester Harr.v Hermann: 11.15 A. P. Cehov: VaiW-ka; 11.30 Slovenske pesmi P°^T ta moški in ženski Maribora« komorni zbor: 12.00 Opoldan5«! kohcertni spored; 12 10 Zabavne melodije:	13.15	Igra trio A vse'
nik:	13.30 Od ariie do »ni*;
14.35 Želeli Ste — poslušajte-
15.40 Novi filmi; 16.00 Glasbene uganke; 17.30 Zabavna in Ple5 » glasba: 18.15 Umetne in narodne pesmi poje komorni moški zbor iz Celja- 18.30 Jezikovni pogovori: 18.45 Igra tamburaški or" kester: 20.00 Vereli večer.
TELEVIZIJA 17.30 Film »'Nerazrešlih'3 skrivnost«; 20.45 Vesti; 21.15 Ra! scel la miit: 22.15 Paola Riccora-«Ako me ne ljubiš«, igra v dejanju.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
Dne 21. decembra se ' ie v Trstu rodilo 6 otrok, porok ni bilo. umrlo pa ie 12 oseb.
UMRLI SO:	58-letni	Mario
Brazzaiolli, 57-letna Angela Bol-čič por. Knez, 68-letni Francesco Simonetti, 84-letm Alberto Zan-yerdiani. 73-1 etn i Giovanrii Bie-ker. 76-letni Giacomo Purin, 67-letni Adamo Taffra, 86-letna Gel-trude Glavan por. Cumme, 77-let. ni Domenico Fontanot. 70-letna Maria Baci vd. Damiani. 76-let-na Caterina Sichich vd. Loren-zin. 59-letm Naco Nacov.
O Finančna intendanefi v Trstu sporoča, da bodo davkarije zaradi božičnih praznikov zaprte v ponedeljek 24 tega meseca..
NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru
Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle. Ul. Revoltella 42: Depangher. Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna del Mare. Largo Piave 2: Zanettl - Testa d’oro. Ul Mazzini 43; Harabaglia v Barkov-ljah in Nicoli v Skednju,
( TRŽAŠKI TB«~)
r.es
Pred začetkom vsakega leta so povpraševanje po lesu moč-ho poveča, kar je prišlo do izraza tudi letos. Vendar velja ta pojav samo za italijanski trg, medtem ko_ se je v zadnjem času ustavil promet z lesom proti azijskim deželam- Do tega je prišlo, ker tamkajšnji kupci računajo, da bodo lahko vsaj ladje manjše tonaže v dveh ali treh mesecih plule skozi Sueški prekop in zaradi tega raje čakajo, kot da bi plačali vii-je prevozne tarife.
Na trgu se občuti pomanjkanje lesa avstrijskega izvora, saj se dvigajo cene tudi zr les slabše kvalitete. Na splošno pa velja, da je ustreznega blaga malo in še manj takoj razpoložljivega.
Jugoslovanski les se prak-t‘čno ne pojavlja na trgu, kar velja v prvi vrsti za mehki rezan les, ki ie po mnenju tržaških trgovcev predrag. Ne. koliko ugodnejši je položaj s
trdim lesom, čeprav tudi tu ni izobilja blaga in se zlasti občuti pomanjkanje lesa dobre kvalitete.
Valute
Dolar 630; švicarski frank 148; šterling 1.650, francoski frank 1,54, nemška marka 148,90; avstrijski šiling 23,87; španska pezeta 12,75; dinar 85; zlati šterling 6750-6850; ma-rengo 5025-5125; čisto zlato 723-727.
Excelslor. 13.30: «Vojna in mir* A, Hepburn. H. Fonda.
Feulce. 15.30: «Tra-pez». G. Loll<>-brigida. B Lancaster. Nazionale. 15.00:	«Moby	Dick«
(Beli kt t). G. Pečk, R. Base-
Filodrammatico. 16.00:	«Z»dnj'
lov», R. Taylor. S. Granger-Sup«rcincma. 16.00: «Dvorski norec«. D. Kaye.	.	,
Arcobalcno. 15.00: «Moby Dick« (Beli kit). G. Pečk, R. hart.
Astra	Rojan. 16.00: «Hči	Mate
Hari», L Tcherina.
Capitol. 16.00: «Avto-busno postajališče«, M. Mon roe. D. MurraV-Cristallo. 16.00: »Zadnja karavana«, R. VVidmark. F. Farr. Grattacielo. 16.00: «Dvorski n°" rec«, D. Kave.	, ,
Alabarda. 16.00: «Labod». G- Kel' ly. L, Jourdan.	e
A ris ton. 16.00: «Zelen ogenj«.
Gra-nger, G. Kellv.	,
Armonia. 15.00: «Pečat nasilneža«.	R.	Calhoun. Y. De	Carl«-
Aurora. 16.00: «Piknik». W. Hol' den.	K.	Novak.
Garibaldi. 16.00: »Dvoboj na sisipiju«. L. Barker. P. Medin*-Ideale. 16.00: ((Pustolovščine vvla Crocketta«. F. Parker.
Ebsen,	.,„1.
Impero. 16 00: «Piknlk». W. HO' den.	K.	Novak
Italia. 16.00: «Kot prej, bolje ka kor prev«. R. Hudson, G. San-
S Marco. 16.00: «Na pol junak*' R. Skelton.
Kino ob morju. 16.00: «Rurn*n° vrtnica iz Teksasa«. J Erir5°n' M. Blanehard.
Moderno. 16.00:	«Veliko Izz1^
nje«. R. Rvan. V Mavo. Savona. 16.00: «Prism-uknjeni nečak« D. Martin. J, Lewls. Viale, 16.00: «Ja-gvar». Sabu.
Vitt. Veneto. 16.00:	»AvtobuSn®
postajališče«. M. Monroe. v)' Murrav.	..
Belvedere. 15.30: «Zadn,ta pu*cl' ca«. T. Povver.	.
Marconi. 1600: «Mož z zlato roko«. F. Sinatra. K, Novak. , Masslmo. 16 00: »Čudovite be VValta Disneva«.	,
Novo cine.	16.00: «Konec	PUSjv
lovščin-e«,	D. Kerr.	V.	John-
son.
Odeon. 16 00: «Krl ln luči«. v' Gel in. Z.	Gabor.	c
Radio. 15 30:	«Neizprosneži».
Gable. J.	Russelt	,,
Skedenj. 18.00: ((Poslednji mos‘
Mali oglasi
Pri MOTO GUZZ1 - RAZSTAV*' Cardelllno 73 kub., Zigoli v Galietto 192, poltovomlki »o* nost 35(1, tovorniki z napr*’« za avtomatsko razkladanje * brušenje Avtomotodiesel, #r**j| tev glav, bati, nadomestni “* i, pritikline. Delavnica CremašC0 Fabio Severo II.
Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je prekmalu za vedno zapustil na? dragi brat, stric in svak
KARLO PERTOT
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 22. decembra 1956 ob 15.30 iz kapele barkovljanskega pokopališča.
Žalujoče družine Pertot, Kuščar in Žnideršič
Trst, Barkovlje, 22.12.1956
— S —
It. daeembra 1956
KRIZA NATO
Ze od vsega začetka so pojasnjevali, da so atlantski pakt sklenili zaradi «skupnega strahu« dežel članic pred »sovjetskim napadom«. Zaradi tega so ga zgradili izključno kot vojaško zvezo, brez kakršnih koli drugih nalog in ciljev v okviru mednarodnega sodelovanja. Od svojega nastanka dalje se je dejavnost te zveze omejevala na vojaške ukrepe in se v njih izčrpavala.
'Nadalje so ustanovitelji in ■agovornikl atlantskega pakta izhajali iz predpostavke, da je njegova osnova trajna skupnost koristi Zapada v odno-žajih do drugega bloka in v splošnem do vsake druge dežele ali področja v svetu.
Zasnovana na takem pojmovanju, ne glede na proglaša-nje njenega izključno obrambnega značaja, je zapadna zveza — po notranji logiki blokovske polarizacije v svetovnem odnošaju sil — morala hkrati nujno predstavljati nevarnost in vir strahu za nasprotno stran.
Toda že od samega začet-ka je atlantski pakt nosil v sebi še neko drugo neobvladano notranje nasprotje; grajen kot krepka in trajna zgradba na temelju domnevanih harmoničnih skupnih interesov dežel članic, je u-porabljal metode delovanja in cilje, ki so izhajali iz določene začasne in prehodne napetosti političnih odnošajev v svetu. Vsakršno popuščanje te napetosti je moralo spraviti na dan in potencirati prav to »napako« v konstrukciji celotnega mehanizma.
Kakor je v teh poslednjih dveh letih hladna vojna popuščala in postopno izginjala neposredna nevarnost Svetovnega konflikta, tako so tudi očitno kopneli tudi skupni interesi dežel članic atlantskega pakta. Spori med interesi in razlike v pogledih, ki so jih jih skozi leta podrejali, »skupnemu strahu«, so sedaj postopno prihajale na površje (Ciper, italijansko-anglo-fran-coska nasprotja v sredozemskem bazenu, zapadnonemško-britanska konkurenca na svetovnem trgu, različno stališče ZDA in Velike Britanije do LR Kitajske, itd.).
Kriza «atlanske solidarnosti« ni bila veg tajnost za nikogar. Kljub temu, da so že na zasedanju sveta ministrov atlantskega pakta leta 1951 v Ottawi sprejeli platonsko resolucijo o razširitvi dejavnosti zveze na «nevojaška» področja, so šele letos začeli resno pretresati to vprašanje. Zlasti, so v svetu odjeknile pobude, ki so jih letoj dali v tej smeri predsednik italijanske republike Gronchi, ob priložnosti svojega obiska v Washingtonu, in francoski minister zunanjih zadev ob priložnosti prihoda na oblast socialistične skupine Mollet-Pineau.
V tem času so vrgli krilatico «Cas ne dela za NATO!«. Februarsko zasedanje ministrov je dalo odboru treh svojih članov nalogo, da do prihodnjega zasedanja predloži Ukrepe, ki bi prilagodili zvezo duhu časa.
Kakor pišejo zapadni listi, je atlantski i>akt pretrpel »najtežji udarec odkar obstaja« Zaradi neuspele anglo-franco-Ske pustolovščine na Srednjeh. vzhodu.
Proti temu napadu niso negodovale samo male dežele članice zveze katerim ne gre V račun nobena zaostritev odnošajev v svetu, ampak so to pot tudi ZDA povedale odkrito, da ne morejo biti solidarne s svojimi »tradicionalnimi« zavezniki. Tako stališče najmočnejše atlantske velesile je vrglo morda tudi u-sodno senco na izhod Edenove-ga in Molletovega egiptovskega pohoda.
Mnogi vzroki so privedli do tega «tragičnega nesporazuma«, ko so se delegacije dežel vsega sveta v ZN zbirale okrog a-meriških resolucij, naperjenih proti anglo-francoskl akciji V Egiptu.
Rezultat za «zapadno solidarnost« je bil v vsakem primeru porazen. Začela so se Vzajemna obtoževanja, očitki in manevriranja. Britanci in Francozi so očitali Ameriki, da je ona zakrivim njihov poraz v Egiptu in jih prisilila na sramoten umik, odpirajoč s tem pot sovjetskemu prodoru na Srednji vzhod. Zlasti angleški tisk je začel vedno pogosteje obravnavati vprašanje, kdo bo izpolnil praznino, ki je nastala z izgubo britanskih položajev na tem področju,
ZDA, v neki meri pa tudi Zapadna Nemčija in Italija, so trdile nasprotno, da je akcija Londona in Pariza kompromitirala Zapad v očeh sveta, zlasti v azijsko-afriških deželah, izzvala z blokado Sueškega prekopa hudo gospodarsko krizo v Zapadni Evropi in zvezala roke akciji »svobodnega sveta« v zvezi z dogodki na Madžarskem.
Znotraj zgradbe NATO so nastale resne razpoke in tako odkrile šibkosti vsakršne blokovske koncepcije nasploh.
Svet ministrov NATO, ki je v prejšnjem tednu zasedal v Parizu, je postavil sebi predvsem cilj, da ponovno vzpostavi načeto «atlantsko solidarnost«.
Splošna zaostritev odnosov v svetu, ki je nastopila kot posledica dogodkov v Egiptu in na Madžarskem — in to ne glede na to, kdo jih je zakrivil —
je delovalo samo po sebi kot stimulans za ponovno okrepitev blokovskih vrst.
Izredno velike gospodarske težkoče Zapadne Evrope in «kriza petroleja« so prav tako vplivale kot, četudi začasni, činitelj polarizacije interesov vseh zapadnih dežel, in to tem bolj, ker te težkoče more, če že ne povsem odstraniti, pa vsaj ublažiti, edino Amerika. Končno sta Velika Britanija in Francija dobili zgodovinsko lekcijo, da ne predstavljata več niti velesile drugega razreda, zaradi česar sta nedvomno postali bolj krotki in popustljivi do zahtev a-meriške politike. Nedavno je «Ne\v York Times« odkrito pisal; «Sporazum o zapadni po' litiki, ki se bo vodila v bodoče, bi moral biti znatno olajšan s tem, ker se je pokazalo, da nobena zapadna nacija, pa niti dve, ne moreta uspešno nastopati sami«.
Pouk, ki ga bodo morda Britanci in Francozi potegnili iz tega, ne bo temeljil toliko na »samokritični« uvidevnosti lastne šibkosti, kolikor na pojavu, ki predstavlja strašilo za vsakega njihovega politika; V ZN so ZDA in ZSSR prvič složno glasovale proti Britaniji in Franciji!
Sporazum so sklenili, »atlantska solidarnost« je ponovno vzpostavljena. Koliko je kdo žrtvoval k tej enotnosti, bo pokazala bodočnost. Dejstvo pa je, da sta danes Lloyd in Pi-neau najbolj vneta zagovornika «atlantske solidarnosti« in »atlantske discipline«. Pineau je povsem pozabil na svoje pomladanske pobude. Načrt razširitve dejavnosti NATO na nevojaška področja je ostal povsem v senci. Predlogi «trojice modrih« so bili sprejeti, a to ne bo povzročilo spremembe v funkcioniranju pakta.
Razpoke na pročelju NATO so zamašili, a znotraj so ostale. Toda če se položaj v svetu trajno ne poslabša, jih čas ne bo ozdravil, kajti — kakor je napisal angleški «Daily Mail«; «Velika Britanija mora iskati dolarje po vsem svetu, da bi se rešila bankrota, medtem ko Nemčija prevzema njena tržišča in ovira njeno trgovino« — čas dejansko ne dela za NATO.
• •••<•-•:
Policijske sile OZN v Egiptu. Na sliki jugoslovanski vojaki na Sinajskem polotoku v
razgovoru z domačini
NEMŠKI	«BENCINSKI	ČUDE
V ZADNJIH ČASIH JE ZAP. NEMČIJA SVOJE DEVIZNE REZERVE ŠE POVEČALA
V zadnjih tednih se nemški avtomobilisti vračajo od svojih nedeljskih izletov v Francijo, Nizozemsko. Švico in druge sosedne države zelo nerazpoloženi. Ni redek primer, da vam kak nemški avtomobilist ob povratku reče; »To je zadnjič, da se peljem na weekend v Francijo, tam se ti ob nedeljah otroci igrajo na cestah, meni je malo manjkalo, da bi ostal sredi poti, ker nisem bil toliko previden, da bi si vzel s seboj dovolj bencina«.
To je slika, ki nam prikazuje razlike med Nemčijo in njenimi zahodnimi sosedi v dobi racioniranja bencina. Nemci lahko vedno mirno sedejo za volan. Nemške avto
mobilske ceste so zato tudi ob nedeljah polne, rekli bi prenatrpane motornih vozil. Zapadna Nemčija je — razen Italije — edina država Zapadne Evrope, v kateri bencin ni bil racioniran (razen Itali je, ponavljamo, kjer so pa cene bencinu močno poskočile in kjer je vprašanje racioniranja še vedno odprto) in kjer sueška kriza skproda ni imela nikakega odmeva.
Res je, tudi v Zapadni Nemčiji se je bencin podražil, toda le od enega do tri pfe-r.inge na liter, to se pravi približno od enega do treh odstotkov. Toda koliko Angležev, Francozov, Nizozemcev in drugih zapadnih sosedov Nemčije bi pristalo na to poviša-
BURNO ŽIVLJENJE »OČETA« AMERIŠKEGA »KIDNAPPINGA«
Ouaine najprej zločinec, spet gangster in na koncu šef policije
Ko se je pred leti vsa svetovna javnost ukvarjala z ugrabitvijo Lind-bergovega sina, je začetnik tovrstnih zločinov napravil samomor
Letos smo večkrat brali o kidnappingih ali ugrabitvah otrok v ZDA, en primer smo imeli tudi v Veliki Britaniji. V zvezi s temi ugrabitvami pa se je najprej v ZDA, nato pa v vsem svetu razširila vest, da se je nekje v Mehiki pojavil mladenič, ki je zatrjeval, da je Lindbei-gov sin, to se pravi, da je on objekt tiste ugrabitve, ki je
Gian Luigt Marianini — nekdanji Junak televizijske rubrike »Odnehaš ali nadaljuješ?« Je obiskal Rim. kjer vodi razgovore z dvema producentoma za sodelovanje pri dveh filmih. V enem od teh naj bi igral vlogo Don Kihota
pred leti vzbudila v svetu | lja pa se je njegov ugled
močno dvignil in vsak lopov je bil srečen, če je spadal v tolpo, ki jo je vodil »stari odvetnik«, kot so Quaina imenovali.
Quaine se je specializiral v vlome v banke. Vsak vlom je sam osebno pripravil in ga tudi vodil. Vlome pa je tako dobro organiziral, da dolgo ni noben njegov sodelavec padel policiji v roke.
In vendar je tudi njemd spodletelo. Ko so lopovi pod i njegovim vodstvom sredi pol-
največji odmev in vzburkala dobesedno ves svet. In vprav v času, ko so neznanci ugrabili Lindbergovega sina, je v New Yorku napravil samomor človek, ki ga smatrajo za «očeta» kidnappinga ali po naše ugrabitve otrok. Ker je vse njegovo življenje zelo značilno za ameriške razmere, se bomo o tem človeku malo podrobneje pozanimali.
Človek, o katerem namera varno pisati, se je imenoval Thomas Quaine. Po rodu je
faiJ ^,ngl,*?-uin 3e- ? V SVOjih ! dneva napadli neko banko, mladih letih prišel v spor a ■ jlh je zaradj jzdaje d,
z&konom. zaradi cesar je bil v v a tudi večkrat zaprt. To ga je | lriocna ceta foh,clJe' Vnela se navedlo, da je tik pred prvo | je °6°™ena borba ,n v ha'l li ,	■,	,■ je 'obležalo več njegovih so-
svetovno vojno odpotoval v . ,	.
.	, .	.	,	,	.,	oelavcev.	Ostale	je	policija	po-
Z.DA, kjer se je lotil pravnih	J
Qualnovi tolpi brez moči, ker so bile ugrabitve pripravljene do popolnosti. Tisk se je začel znašati nad policijo in v tem ko je bila ta gonja na višku, je neka tolpa vlomila v banko, v kateri je imel let r.ewyorške policije velik delež Življenje teh tolp je zače,o vendarle postajati težavno in samemu Quainu je ta po-
da postane Quaine detekt v, policijske oblasti pa da bodo na vso njegovo preteklost pozabile. In policija se v svojih računih ni uštela. V kratkem času je bila cela vrsta najbolj znanih in nevarnin tolp pod ključem in v podzemlju je zavladala prava panika, ker so uvideli, da jih izdaja nekdo, ki podzemlje
sel začel presedati. Poleg te-1 dobro pozna Podzemlje ie toga je bil že tako bogat, da	!	di kmalu zvedelo,	da je ta
zanj denar ni predstavljal več	I	nekdo	vprav	Quaine >n s
nikakega mika. Vrhu tega mu tem trenutkom je njegovo živ-jo dosedanje burno življenie	j	ljenje	postalo	še	težje kot
razrvalo živce. Zato je sklenil	;	tedaj,	ko ga	je	preganjala
spremeniti življenje in posta-1 policija. Vsi njegovi bivši sati «dostojen državljan«. -Svoj , delavci in učenci so se pogna-desedpnji poklic je zamenjal i li na lov za njim, vendar brez s poklicem — detektiva,	uspeha, ker je Quaine postal
Nekega	dne se je	Quame	{e	bolj previden, hkratf pa
predstavil	šefu policije	v New	je	odlično poznal, kako pod-
študijev	in	po	odvetniškem	!	l°vila>	vodji	Quainu	pa	je j Yorku in	mu pri tem	odkrito	zemlje «dela». Njegovi uspe-
izpitu	odprl	svojo	pisarno	v	'	tudi	to	pot	usPel°	zbežati	sko-	rekel, da	je on tisti	Quaina, ! hi	so mu naglo utirali pot
1 zi okno na streho neke so- J ki ga že toliko časa iščaio. sedne hiše. Ker pa je njego- ! Set policije v prvem trer.ul-va tolpa s tem propadla in j teSa ni hotel verjeti, tuše ga prijeti sodelavci izdati, j da praktični Quaine se je ta-mu je policija začela »greni- | ko) lotil praktične plati ((poti življenje«. Razpisala je za ' sla>>- Sefu Policije je ponudil njim tudi tiralico z 10 tisoč; sv°)e velike izkušnje iz pod-flolarji nagrade. Nekaj časa se j zemlja, vendar pod pogojem je kril in bil »svetnik« -neka-	'	°b.laati u?dP"st!_ v*°
terim manjšim in manj po-
črnski četr.ti New Yorka, v | Harlemu. V svoji praksi se je j Quaine specializiral za roparske in gangsterske zadeve, pri čemer je močno zaslovel posebno v tako imenovanem podzemlju. Med gangsterji je pestal pravi ljubljenec.
Nekega dne mu je nekdo iz te druščine predlagal, naj bi svojo pisarno zaprl in postal vodja njihove tolpe, ki je bila Specializirana za vlome. Quaine se ni nič obotavljal. Lotil se je poštene reorganizacije tolpe in se z vso vnemo spravil na «delo». Ce pa bi kdo mislil, da je Quai-ne v tem trenutku postal lopov, bi se motil, ker je bil lopov že prej v Angliji. Men ljudmi newyorškega podzem-
CE BI V PRETEKLOSTI POZNALI DANAŠNJA ZDRAVILA
ZDRAVSTVO IN ZGODOVINSKI RAZVOJ
■ Kako je neki to, da ima preteklost za ljudi večji čar, ne bomo rekli od sedanjosti, pač pa od prihodnosti?
«Včasih..-,» tako radi ponavljajo ne samo starci, ampak tudi štiridesetletni ,mladeniči’, ttvčaših je bilo vse lepo in moralno neoporečno». Tako je pač bilo, vse odkar obstaja svet. Razlika je. samo v tem, da so včasih štiridesetletnike imeli za stare mehkužce, če se niso že prej preselili v kraljestvo pravičnih.
V starih časih so ljudje umrli obupno mladi. Niso imeli niti časa, zavedati se, da so Živi, in že so morali prepustiti prostor drugim. Ko bi pa bilo zdravstvo ,v lepih starih časih’ bolj razvilo, bi bila prav gotovo tudi zgodovina — ne nemo, ah bi bito to dobro ali slabo — hodila po drugih poteh in geniji, ki so se ovekovečili s svojo umetnostjo, bi nam bili morda prihranili nadloge, ki nas danes tarejo.
Keats, veliki angleški pesnik ter njegov sodobnik in prijatelj De Musset sta umrla mlada, tako tudi Chopin. Vsi trije so postali žrtev razjedajoče bolezni — tuberkuloze, ki pa jim je navdihovala božansko liriko. Ko bi se pa bili mogli Zdraviti z modernimi leki, bi bili verjetno dlje živeli in dali človeštvu ie novih mojstrovin. Mnoge kraljice so umrle na porodil. Tako so oropale prestol naslednika in zanesle zmedo v rodovnik prenekatere tdddarsJce rodb-
vine. Posebno smolo te vrste so imeli na Angleškem, ko je princesiiija Karlota, hči edinka Jurija IV. poro-dila mrtvega sina in pri tem sama izgubila življenje. Tako sta naenkrat zmanjkala kar dva neposredna dediča prestola. Zdravniku Siru Robertu Croltu, ki je bedoči materi toliko časa puščal kri, da je nepopravljivo oslabela, gre zato zasluga, da je prišla na prestol slavna kraljica Viktorija, nečakinja kralja Jurija IV.
Ko bi bili poznali antibiotike, bi lord Byron, ko je bival na Grškem, ne bil postal žrtev banalne revmatične mrzlice in nato pljučnice; nekdanji bančni uradnik in slavni slikar Gauguin bi ne bil umrl na Tahitiju zd neznano kužno boleznijo in Aleksander Veliki bi bil lahko nadaljeval svoj zmagoviti pohod in pošastne orgije ter premagal kužno mrzlico, ki so ji zdravniki iz njegovega spremstva pripisovali vzrok njegove smrti.
Tragična je bila smrt kralja Zahodnih Gotov, Ala-rika, ki so ga, kot pripoveduje legenda, pokopali v-strugi reke Busenta, če pomislimo, da je nepremagljivega kralja v starosti .15 let nenadoma napadla mrzlica in da se inu je po pripovedovanju zdravnika Golte Placidije na trebuhu pojavila rdečkasta oteklina, klasični znak peritonitisa. In še druge slavne zgodovinske osebnosti iz poznejših dob
je zadela bridka usoda, da so podlegle boleznim, ki jih moderna kirurgija lahko pravočasno izkorenini.
Friderik Ul., pruski kralj in nemški česar, ki ga je mučil rak v grlu, je vladal samo 98 dni, ki pa so zadostovali, da je postal staven. Hudo so tedaj kritizirali Sira Morrella Macken-zieja, najslavnejšega zdravnika za bolezni v grlu tiste dobe, ker cesarju grla m izrezal. Toda v tistih časih niso poznali umetnih grl, zato so se namesto z nemim kraljem in literatom morali zadovoljiti s častitljivim mrličem. Ih sam Napoleon je končal svoje tra-g * to življenje na Sv. Heleni zaradi raka na želodcu, ki ga danes s pravočasnim posegom lahko zatremo. Zaradi tumorja na jajčniki h, ki se danes večinoma uspešno oper,ra, je umrla Marija Tudorska, potem ko so njeno bolezen dvakrat imeli za znak težko pričakovane nosečnosti. Sin te kraljice, ki je vzpostavila v Angliji katolicizem, bi bil najbrž nadaljeval delo svoje matere in tako bi protestantizem verjetno ne bil postal državna vera.
In tako bi lahko nadaljevali. Premnogi tako ,ko' tn ,če’ bi bili zgubili dobršen del svoje očarljive zgodovinske skrivnostnosti in življenje ljudi in dežel bi bilo drugačno, ko bi bil posegel vmes kirurški nož ali pa priskočile na pomoč čisto iravadne stekleničke s farmacevtskimi specialitetami,
membnim tolpam, sam pa se s podvigi ni hotel ukvarjati. To življenje pa mu ni pr.ja-lo. Mož je hotel priti do denarja. In tako je prišel na misel, da bi ugrabil oogatega industrialca in od njegovih iz-rili* veliko odkupnino. Orga-riziral je novo tolpo -n že v nekaj mesecih «žaslu.žil» 800 t.soč dolarjev. Pri tem je prišel še do prepričanja, da je laže ugrabiti otroke kot starejše ljudi in zato se je letil pravega kidnappinga. Začel je ugrabljati otroke zelo bogatih staršev, s tem se je dejansko rodila nova vrsta zločina «kidnapping», ki je še vedno živa.
To je v ZDA vzbudilo velik preplah. Hkrati pa pri raznih gangsterskih tolpah tudi željo po posnemanju, saj je ta »posel«, izredno donosen. K »poplavi« ugrabitev je pripomoglo še to, da tedaj v ZDA smrtne kazni še niso poznali in so bile za take zločine še razmeroma nizke kazni. Policija je bila nasproti tem tolpam in predvsem nasproti
njegove grehe, ki jih pa bilo malo.
in Quaine se je v kratkem času povzpel visoko na lestvici newyorške policijske hierarhije in kmalu postal celo eden izmed njenih šefov.
Vsi ti njegovi uspehi Ih vre bogastvo, ki si ga je bil
nje, le da bi mogli dobiti bencin, V Zapadni Nemčiji na bencin in na goriva ni ni-kakih omejitev in jih tudi ne bo. Pred dnevi je zapadno-nemški minister za gospodarstvo Erbard izjavil; «Ne nameravam uvesti nikako racloni-ranje bencina«.
«To je pravi bencinski čudež«, vam reče marsikdo, predvsem tujec, ki ga pot zanese v Zahodno Nemčijo. Neki u-službenec bencinske črpalke tik pred Hannovrom na avtomobilski cesti med Berlinom in Bonnom pa mi je rekel; »Danes so bili tu neki Nizozemci, ki so se čudili in mi rekli: »Kako je mogoče, da imate vi, ki ste vojno izgubili, bencina dovolj, medtem ko mi...?» «Ne, dragi gospod, to, kar se je govorilo o nemškem gospodarskem čudežu, je bilo verjetno nekoliko pretirano toda to, kar se tiče bencinskega čudeža, to drži. To vidite tudi sami...« «Nemci smo vojno izgubili, dobili pa smo mir« je dodal na koncu uslužbenec. In to je neizpodbitna resnica.
Ce stare resnice hočejo zares ostati resnice, morajo od časa do časa dobiti novo potrdilo. In način kako je Zapadna Nemčija vsaj doslej izplavala iz sueške krize in iz njenih gospodarskih posledic, bi moglo biti verjetno ponovna potrditev stare resnice, da je Nemčija dobila bitko„ za mir. Zato se človek ne sme, odnosno ne more čuditi nad dejstvom, da ima Zapadna Nemčija bencinskih rezerv za štiri ali celo pet mesecev. V tem času pa je verjetno, da bc začel Sueški prekop ponovno vršiti svojo funkcijo, poleg tega bo v tem času organizirana tudi dobava nafte in bencina iz ZDA. Ameriški tankerski «pool» za oskrbo Zapadne Evrope z bencinom bo s približno pol milijona sodov venezuelskega bencina na dan kril okoli 75 odstotkov zapadnoevropskih potreb. Bolj zanimivo in zares čudovito pa se zdi to, da so vprav v času. ko smo pri številnih drugih zapadnoevropskih valutah in deviznih rezervah opazili, da te preživljajo trenutno krizo, devizne rezerve Zapadne Nemčije dosegle rekordno višino — 17 milijard in pol mark.
In to še ni 'vse, Zapadna Nemčija n. pr. ima tudi najbolj pozitivno izvozno bilanco v Zapadni Evropi. Na notranjem tržišču pa ni bilo opaziti nikakih znatnejših sprememb, pa čeprav so vprav v zadnjem času zaradi poslabšanja mednarodnih razmer cene surovinam na svetovnem tržišču narastle, predvsem kar
prej po nezakoniti poti, pa mu ni moglo vrniti zdravja. Živci so ga čedalje bolj za-Zadeva sicer ni šla gladko, puščali in nekega dne, vprav toda po daljših razgovorih s ko se je toliko pisalo o ugra-pravnim zastopnikom «kandi- bitvi Lindbergovega sina, si data« je šef policije pristal, je Quaine vzel življenje.
nakopičil po zakoniti in že se tiče cen nekaterih surovin
in prehrambenega blaga, ki so dosegle raven, ki ni več daleč od ravni iz dobe korej-
ske vojne. Ali je nemško gospodarstvo danes prav tako trdno in solidno kot v dobi korejske vojne in v čem je
vsa ta »tajnost« bencinskega
čudeža?
Čudež pa preneha biti čudež, brž ko mu najdemo pojasnilo, brž ko si ga znamo obrazložiti. Bencinski «čudež» ni nikaka izjema. To je samo eden izmed trenutno najbolj izrazitih videzev tega, kar je v časopisne članke in politične razprave bilo vnešeno pod imenom »nemški čudež«. To je najbolj izrazit odgovor na ono, zakaj je po sueški krizi v Zapadni Evropi zavladala kronična bolezen pomanjkanja bencina ih ne na pr. pomanjkanje žita ali sladkorja. Vzroki čudeža? O njegovih vzrokih se je že mnogo pisalo. Milijarde, ki so Jih po vejni v Zapadni Nemčiji vložili Amerikanci, po Marshallovem načrtu in na neštete druge načine, to je eden izmed odgovorov. Drugi odgo-vor: Zapadna Nemčija polnih deset let ni ponosila niti enega edinega pfeninga za o* borožitev in še danes se obo-rožuje povečini iz ameriških skladišč. To je drugi odgovor. Zapadna Nemčija je vsa ta sredstva, ki bi jih bila sicčf porabila za oboroževanje, mogla porabiti za mirnodobsko proizvodnjo in jih vložiti v investicije, ki danes sijajno nosijo.
Na račun vsega tega je Zapadna Nemčija ponovno osvojila vodilno vlogo na mednarodnem tržišču in s tem ji je uspelo, da je z mnogih tujih tržišč izrinila svoje najmočnejše tradicionalne evropske konkurente — Angleže in Francoze. Nemci so pred petnajstimi leti skušali osvojiti svet s tanki, danes pa ga o-svajajo s svojimi «volkswagni» in to z mnogo večjim uspehom kot tedaj.
In na koncu, ali je zares to čudež, ali je torej čudež, da dežela s tako gospodarsko zmogljivostjo in s tolikšnimi deviznimi reservami razpolage v skladiščih s količinami bencina, ki zadostujejo za štiri ali pet mesecev? Ne, tu čudeža dejansko ni, morda je v tem le sreča, posebno za lastnike in delničarje zapad-nonemških tovarn, za delničarje petrolejskih družb. Njihovi bančni računi že dolgo niso tako naraščali, kot v zadnjih dneh.
Toda medalja ima tudi v tem primeru dve plati. Cena zlatnika je v Nemčiji narasla iz 45 na 56 mark.Obtok denar-ja se je v zadnjem tednu novembra povečalo za dve milijardi na 15 milijard 699 milijonov mark, kar pomeni, da je Za 509 milijonov večji kot v oktobru in za milijardo 325 milijonov večji kot v novembru lani. In končno; ljudje morejo danes na tržnici kupiti pomaranče za božične praznike le po dvakrat višji ceni, kot so jih kupili lani, ponekod pa so poskočile tudi cene premogu, mesu in kruhu.
Z. BRItlTA
Eskimi so se letos znojili
Nenavaden vročinski val, ki mu ne vedo pravega vzroka, je povzročil pravo pravcato stanovanjsko krizo, ker so se eskimske hiše stopile
Možganska televizija
Mnogo učenjakov že desetletja proučuje delovanje možganov. Ugotovili so, da se v možganih tvori elektrika — tiotok, ki vzdrzuje stanje živce;/ in razuma človeka. Metode sodobne radio-fižlke so omogočile, da biotoke lahko opazujemo in merimo neposredno s površine glave. Sovjetska znanstvenika prof. Li-vanov in ing. Ananjev sta izdelala novo metodo opazovanja biotokov v možganih, u-porabljajoč pri tem televizijsko tehniko. V ta namen stn konstruirala poseben aparat in ga imenovala ((Televizor možganov«. Elektrode, katere nastavijo na glavo, prenašajo na televizorjevo zaslonko v obliki svetlih točk biotoke, k: se pojavljajo in spremljajo delovanje možganov. S tem a-paratom lahko opazujejo tudi najbolj komplicirane procese ustvarjanja pogojnih refleksov ter lah’o ugotavljajo žarišča bolezni v možganski I svojimi oblekami, da bi vsaj opni,	|	«malo zadihali«. Eskimi pa so
Letošnje poletje je bilo na Groenlandiji tako toplo, da podobnega ne pomnijo niti najstarejši prebivalci te dežele — Eskimi. Sicer bi o tem ne pisali, če bi ne bilo to v zvezi z nekaterimi domnevami, ki so se razširile tudi med strokovnjaki. Pa pustimo to za konec.
V letošnjem poletju se je srebro v termometru na Groenlandiji včasih povzpelo tudi na 15 ali celo 20 stopinj Celzija, zaradi česar se je stoletni led v Amanaku in Chri-stianshaabu stopil tudi po nekaj metrov globoko. Zaradi taljenja ledu je prišlo do velikih hudournikov, ki so se zlivali v Baffinov in Davisov zaliv. Se več, nad 3000 eskimskih značilnih ledenih hij se ie stopilo in njihovi prebivalci so še takoj znašli v — močni stanovanjski krizi in so zaradi tega preselili v mesteca Upernivik in Godthab, kjer so jih oblasti namestile v lesenih hišah ali v naglici izpraznjenih skladiščih.
Petnajst ali dvajset stopinj Celzija je za nas doka) zmerna zgodnje-pomladanska temperatura, ki je kar prijetna, hikakor pa ne prevroča. Toda za Eskime, ki so vajeni živeti vedno pri nizkih tempera-' turah, je ta temperatura postala neznosna. Za njih je bila ta temperatura taka, kot bi bila Za nas povprečna temperatura ob ravniku in v tropskih krajih nasploh. Posebno je bila ta temperatura za Eskime neznosna zato, ker ne radi odložijo svojih krznenih oblek in šalov ter obloženih čevljev. Zato so moral; letos prositi Evropejce, da jim priskočijo na pomoč s
povečini dokaj premožni in zato so naročili v severnih deželah Evrope evropske obleke, ki jim jih je skandinavska letalska družba SAS takoj dobavila s svojimi letali.
Povsem je razumljivo, da jč ta nezaslišan val vročine povzročil vrsto govoric glede njegovih vzrokov. Strokovnjaki govore celo o meteorološkem čudežu. Eskimi s polotoka Haynes, ki so prihiteli v Upernivik, in ki so po navadi zelo resni in umerjeni ljudje, pa so govorili 0 neki velikanski ognjeni krogli, ki naj bi bila preletela skozi o-zračje nad ledenikom Humboldt in nekje za njim ob velikanski eksploziji treščila ni tla. Po govoricah teh Eskimov se je «tropska vročina« pojavila kmalu po tej eksploziji.
Seveda so to govorice brez utemeljitve ih tudi merilo o vročini, ki so ga dajali Eskimi. nima pri objektivnem o-cenjevanju zadeve nikake večje teže. Toda meteorologi n-meriškega letalstva dr. Linies, dr. Harry in drugi so to vest vzeli z vso resnostjo, ker so tudi oni približno v istem času opazili padec nekega velikega svetlečega meteora med Hall-Landom in ledenikom Humboldtom. Proučevanje tega pojava se nadaljuje in polkovnik Glenn je v neki svoji izjavi dal naslutiti, da so v severni Groenlandiji imeli neke poizkuse, ki jih podrobneje ni hotel razložiti. Ko so ga novinarji vprašali, ali gre za neke atomske poizkuse, Glenn ni hotel odgovoriti.
Po mnenju meteorologov je klimatska sprememba na Gro-enlBiidiji mnogo bolj važna, kot so o njej v začetku mislili. Voda, ki prihaja iz raz-
topljenih ledenikov deluje na morske tokove, topli zrak, ki se razvija nad Groenlandijo pa potiska proti Evropi mase hladnega zraku, ki se po časi skozi mesece segrevajo ln, medtem ko so si znanstveniki s tem pojavom razbijali glave, so začele na Groenlandiji cveteti cvetice. V normalnih razmerah cvetje na Groenlandiji ne uspeva in se v najboljšem primeru razvi-
je do drobnih na pol razvitih popkov. Turist pa, ki je letos z letalom obiskal ta področja, je lahko pred Upernivikom Videl zelene livade vse posute s cvetjem ih klima je bi. !a tako prijetna, da si niti ni tnogel zamisliti, da je zares na Groenlandiji. Se več. Tudi pozneje, pozno jeseni, je bilo na Groenlandiji prh jetneje na primer kot v Ko-penhagnu.
Ali se morem zanesti nanjo?
SS|!	mm	BBS	ifll	IBIili	M—
ENOTNOST DELOVNIH LJUDI JE VEDNO ODLOČILNEGA POMENA					
Objavlj liste o	amo nel ibčinsk	laj Ste1 e eno	vilk o tnosti	preprič v obe	Ijivem uspehu iini Doberdob
Doberdobski volivci niso priborili zmage samo listi občinske enotnosti, ampak so izvolili tudi pokrajinskega kandidata tov. Černeta
Uspeh Slovenske demokrat- nem občinskem delovanju po-
ske zveze na upravnih volitvah leta 1952 je mogoče trezneje presoditi danes, ko imame za seboj drugo etapo volilnega boja, iz katerega so kraški delovni ljudje izšli z zmagovitim rezultatom.
SDZ je leta 1952 dosegla svoj uspeh samo zaradi tega, ker so bile demokratične sile razcepljene in ker so se medsebojno borile za zmago pravičnih načel v socialističnem gibanju. Ce bi v preteklosti razumeli, da delovni ljudje lahko določajo pot neke politike samo s pomočjo sodelovanja, tedaj bi lahko danes govorili o drugem uspehu demokratične koncentracije.
Na žalost pa so se v preteklosti podrejale neposredne koristi doberdobskih občanov, kar je dovedlo do usodnega poraza demokratičnih sil in u-pravljanja občinskih zadev po tistih ljudeh, ki so v štirilet-
trdili, da niso nikoli razumeli ljudskih zahtev.
Na letošnjih upravnih volitvah pa je demokratična fronta doberdobskih delavcev, kmetov in obrtnikov slavila svojo zmago, ki ji je pri prejšnjih volitvah ušla iz rok. Do-berdobsko prebivalstvo je prostovoljno z veliko razliko glasov odločilo, da morajo sedeti v občinski upravi ljudje, ki kandidirajo na Listi občinske enotnosti, ker lahko samo ti ljudje pravilno upravljajo ljudsko premoženje.
Poleg zmage na občinskih volitvah so dosegli še en pomemben uspeh:	s svojim o-
gromnim številom glasov so dosegli, da je dobil izmed šestih povezanih kandidatov v mestu ter volilnem okrožju Gradiška in Foljan-Redipuglia tov. Miladin Černe relativno večino glasov, kar mu je zadostovalo, da je bil izvoljen
SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
Za naprave novega matičnega urada bo občina potrošila 8 milijonov lir
Na zadnji seji gorišikega občinskega sveta je gorišlki župan seveda najprej obvestil odbornike o čestitkah, ki jih je prejel od raznih osebnosti Krščanske demokracije za u-spehe pri občinskih volitvah.
Nato eo prešli na razpravljanje različnih upravnih zadev in najprej odobrili vsoto 700.000 lir za razne občinske stroške. Odborniki so tudi proglasili kot zmagovalca natečaja za postavitev ogrevalnih naprav v novem otroškem vrtcu pri Sv. Roku podjetje Hlede iz Gorice. Stroški za te naprave bodo znašali skupno 2,300.000 lir.
Potem so razpravljali tudi o ureditvi novih prostorov matičnega urada, k.i se bo preselil spomladi v novo zgradbo, ki jo gradijo na dvorišču občinske palače. Stroški za ureditev teh prostorov po najnovejšem načinu bodo znašali skupno 8 milijonov lir.
Ur. Poterzio je še obvestil odbornike o ustanavljanju novega konzorcija za gracnjo velikega letališča «Marco Polo* za vse tri Benečije. Odborniki so sklenili, da bodo
0 tej zadevi razpravljali v prihodnjih mesecih, ko se bo sestal tudi novi občinski svet, ki bo lahko razpravljal o tem konzorciju na ovojih javnih sej ah.
Danes otvoritev razstave upodabljajoče umetnosti
Uanes ob 18. uri bodo v go-riškem muzeju svečano otvo-riii 4. razstavo upodabljajoče umetnosti. Razstavo je organizirala zveza posoških umetnikov.
Razstavljali bodo tržaški, videmski in goriški umetniki
1 skupno 56 deli.
S 1. januarjem še ena dnevna vožnja
med Tolminom in Čedadom
V videmskem sporazumu o obmejnem prometu med dvema obmejnima področjema je bilo določeno, da bosta med Čedadom in Tolminom dnevno vozila po dva avtobusa, eden od italijanskega podjetja, drugi pa od jugoslovanskega podjetja.
v pokrajinski svet. Doberdobski volivci bodo prav gotovo cpfostili ljudem, ki so še pred volitvami tehtali njihove glasove ter na podlagi teže določali kandidate za pokrajinske volitve, če so se pri tem tehtanju nekoliko zmotili, ker so predvidevali, da bo izvoljen kandidat, ki je kandidiral v prvem volilnem okrožju v Gorici. Toda s sedanjimi volitva. mi so naši Kraševci še enkrat dokazali, da so odločno na stališču borbe za poštenost v občinskem upravljanju, za demokratično enotnost delovnih ljudi in delovne inteligence, ker je samo na tak način mogoče zagotoviti napredek občine in kulturni razvoj prebivalstva.
Prepričljivo zmago Liste ob. činske enotnosti najbolje potrjujejo sledeče številke. Kandidatna lista št. 1 (občinska enotnost) je prejela 413 glasov. liparska lista pa 300 glasov. Od skupnega števila 933 vpisanih volivcev je glasovalo 861 oseb. Preferenčne glasove je oddalo 100 volivcev: toliko je bilo namreč volivcev, ki niso glasovali ne za prvi ne za drugi volilni znak, ampak so glasovali samo za kandidate, ki so bili na listah, ali pa za tiste, ki so jih volivci v volilni kabini sami pripisali. Razveljavljenih je bilo 10, belih pa 38 glasovnic.
Novi občinski svet bo sestavljen iz 12 svetovalcev liste občinske enotnosti in treh svetovalcev opozicije, med katerimi bo tudi bivši župan Miroslav Ferletič.
Kandidati Liste občinske\ e-notnosti so dobili sledeče število preferenčnih glasov: Viktor Vižintin 427, Karlo Boneta 425, Josip Ferletič 421, Alojz Foccato 420, Josip Pahor 420, Andrej Jarc 419, Karlo Lavrenčič, Friderik Peric, Stanislav Lavrenčič po 418 glasov, Andrej Gergolet 417, Radislav Lakovič mlajši 417, Radislav Lakovič starejši 416, Miroslav Ferletič 316, Anton Pahor 310, Alojz Frandolič 309 glasov.
Na volišču v Palkišču in v Doberdobu je prejel največ glasov pokrajinski svetovalec tov. Miladin Černe za napred. ne Slovence (407), veliko za njim je prof. Stanislav Bratina (286), Micheli od Krščanske demokracije je prejel 66 glasov, Fulvio Bergamas za KPI in PSI (20), Bruno Mangih za MSI (11) in Teofilo Cian za PSDI (10). Liberalec Prandino Prandi ni prejel nobenega glasa. Za pokrajinske volitve je bilo oddanih 43 belih glasovnic, 18 pa je bilo razveljavljenih.
Doberdobskim občanom čestitamo k lepemu uspehu, občinskim možem pa želimo, da bi bila tudi njihova nadaljnja prizadevanja v korist občine kronana s takim uspehom kot 16, in 17. decembra
Aretacija nadležneža
|T ...... n . t Goriška policija je včeraj
Volilni izidi v Konkan^on^i priiela 26-ietnega sn-
‘ vija Nicolettija iz Ul. Ascoli 8, ker je v Gosposki ulici v pijanosti nadlegoval ljudi. Zaradi podobnega prekrška so Nicolettija že obsodili 16. ju lija letos na pet dni pripora ;n 2.000 lir globe.
Iz Čedada je že vozil skoraj ves čas, razen v slabih zimskih dneh dnevno en avtobus i? Čedada v Tolmin in nazaj, sedaj pa se je izvedelo, da bo s 1. januarjem vozil na tej mednarodni progi tudi en jugoslovanski avtobus. Tako bo še olajšan promet na tem delu področja vključenega v videmski sporazum.
Po neštetih protestih se je podboneška občina le spomnL la in pred časom začela s popravilom ceste, ki vodi iz središča občine skozi vasi Kras, Tarčet, Laze in še naprej. Po dosedanji cesti je bil promet z vozili povsem onemogočen, saj je bila v tako slabem stanju, da so se je vsi izletniki izogibali. Na ta način je bil dotok ljudi zelo majhen v te vasice podbo-neške občine, ki so sicer zelo lepo razmeščene, vendar «» bile tujcem nedostopne. Upamo, da bo občina tudi v bodeče skrbela za vzdrževanje te ceste, ki je za prebivalce velikega pomena.
Trgovina z drevesci na Travniku
Travnik je te dni postal kakor pravi gozd, na asfaltni ploščadi so trgovci razmestili številna božična drevesca vseh velikosti, vsak lahko izbere takšnega kakršen mr je najbolj pri srcu. Cene dreves so različne, vendar je treba za dokaj dobro drevesce .e seči v žep po 1.000 lir, vse Kar je manj, je zelo skromno in majhno.
• -
:
■
:
i ;
Ufe,
12. KOLO ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Sampdoria pred rehabilitacijo? Triestina v Rim brez upa zmage?
V tržaškem moštvu najbrž ne bo igral poleg Brighentija tudi Olivieri
Pri letošnjih občinskih volitvah v Ronkah je združena levica prejela skupno 2388 glasov, to je 83 glasov več kot leta 1952. Krščanska demokracija in njeni zavezniki pa so prejeli 2425, leta 1952 pa 2328 glasov.
Obvestilo vozečem
Goriška trgovinska zbornica sporoča, da z 31. decembrom zapadejo vsa nakazila, ki jih je izdala trgovinska zbornica za bencin in ostalo gorivo proste cone v tem letu. Vsi lastniki takih nakazil naj si torej do koneg leta pravočasno nabavijo gorivo.
Italijansko nogometno prvenstvo vstopa jutri v dvanajsto kolo, torej v drugo tretjino prvega — jesenskega dela. Na programu so naslednja srečanja: Atalanta - U’di-nese, Bologna - Genoa, Inter - Fiorentina, Lanerossi - Roma, Lazio - Triestina, Napoli -Juventus, Palermo - Spal, Sampdoria - Milan, Torino -Padova.
Ključne tekme bodo vsekakor v Milanu, Neaplju in Genovi, kjer se bodo med seboj pomerili direktni kandidati za največji naslov in sicer Inter s Fiorentino, Napoli z Juven-tusom in Sampdoria z Milanom. Kot važno in zanimivo preostane se srečanje v Vi-cenzi, kjer gostuje se en kandidat za prvenstvo in sicer Roma.
Tekma v Milanu predstavlja
veliko negotovost. Fiorentina bi v normalnih okoliščinah bila seveda favorit kljub temu, da igra na tujem igrišču. Toda ravno lanskega prvaka spremlja letos že kai neverjetna smola, saj ima vedno polno bolnikov. Komaj se je za silo pozdravil Virgili, že je neuporaben Montuori. Njegovo stanje se je sicer v zadnjih dneh nekoliko izboljšalo, vendar se ni gotovo če bo mogel jutri nastopiti. Podobno je z Bizztirijem, ki se je tudi
nekaj poškodoval.
Napoliju se nudi jutri lepa priložnost, da si popravi kosti, čeprav ga je neprijetno zadela diskvalifikacija Mora. Zamenjal ga bo Brugola, v moštvo pa se bo po daljši odsotnosti vrnil tudi Vitali.
Precej manj izgledov na rehabilitacijo pred lastnim občinstvom pa ima Sampdoria, ki ima v gosteh solidno moštvo Milana, ki ima ves interes boriti se do zadnjega, da si ohrani vodilno mesto. Poraz bi ga verjetno spravil ob njega, ker imata možnost prehiteti ga tako Fiorentina kot Inter.
Lepe izglede na uspeh ima tudi Roma, ki je trenutno v odlični formi. Lanerossi zna biti sicer trd nasprotnik, toda malo verjetno je, da bi se mogel uspešno upirati razigranim Rimljanom.
Seveda pa tudi ostala srečanja niso brez privlačnosti, čeprav imajo gostujoča moštva le malo izgledov , na uspeh. Med te zadnje spada tudi Triestina, ki se bo na prostranem rimskem olimpijskem stadionu pomerila z Laziom.
Vse kaze, da se bo tržaška enajstorica tokrat morala odpovedati svojemu standardnemu levemu krilu Olivieriju katerega je zopet začela boleti poškodba na nogi. V zame-
Petorice najboljših
jug.	atletov
Iz slovenskega športnega lista «Polet» povzemamo seznam petoric najboljših jugoslovanskih atletov v tekočem letu, ki ga je sestavil Poletov sotrudnik Marko Rožman. Danes objavljamo le petorice v tekih, prihodnjič pa bomo objavili še petorice v »kokih, metih in štafetah.
— KINO —
CORSO. 16.30: ((Poletna doba», V. De Sica, A. Lane.
VERDI. 17.00: «Velikan iz gline«, H. Bogart.
VITTORIA. 17.00: ((Ognjene cevi«, 7. De Carlo
CENTRALE. 17.00:	((Odisej«,
S. Mangano, K. Douglas.
MODERNO. 17.00: ((Velikani New Vorka«.
100 m
10.5 Lorger (K)
10.6 Petrovič (CZ)
10.7 Benjak (V)
10.7 Pecelj (CZ)
10.8 Unger (V)
10.8 Dragaševič (P)
200 m
21.7 Petrovič (CZ)
21.8 Benjak (V)
21.9 Lorger (K)
22.1 Pecelj (CZ)
22.3 Unger (V)
22.3 Trifunovič (P)
22.3 Grujič (V)
400 m
48.6 Giujič (V)
48.9 Petrovič (CZ)
49.6 Radišič (CZ)
49.7 Alimpijevič (P)
49.7 Hočevar (P)
800 m
5000	m
13:58.8 Mugoša (CZ) 14:18.0 Štritof (P) 14:18.8	Mihalič	(P)
14:28.0 Murat (D) 14:47.2 Pavlovič (P) 10.000 m 29:50.0	Mihalič	(P)
29:53.8 Štritof (P) 30:54.2	Cetinič	(P)
31:00.4 Jovanovič (CZ) 31:24.2	Žuvela	(M)
110 m ovire 14.3	Lorger	(K)
14.9	Puc J.	(L)
15.0 Petrušič (Sar)
15.1	Kovač	(K)
15.1 Vucelič (M)
400 m ovire
54.1	Miler	(M)
54.2 Zupančič (K)
54.8	Puc J.	(L)
55.0 Radulovič (P)
55 3 Kopitar (K)
1:50.0	Vipotnik (K)	Steeple-chase	
1:50.2	Radišič (CZ)	8:03.0	Štritof (P)
1:51.7	Murat (D)	9:05.6	šegedin (P)
1:52.0	Hočevar (P)	9:11.8	Jeremič (CZ)
1:52.2	šarič (P)	9:21.4	Cular (D)
1000		9:27.2	Hafner (L)
	m	Kratice pomenijo:	
2:24.1	Vipotnik (K)	K —	Kladivar. Ce'je
2:25.2	Murat (D)	CZ —	Civ. zvezda, Beograd
2:25.4	Mugoša (CZ)	V —	Vojvodina, Novi Sad
2:26.6	fular (D)	p —	Partizan, Beograd
2:26.8	Sarič (P)	M —	Mladost, Zagreb
1500		L —	2AK Ljubljana
	m	S —	Svoboda, Ljubljana
3:44.0	Mugoša (CZ)	O —	Odred, Ljubljana
3:46.8	Murat (D)	D —	Dinamo. Zagreb
3:48.4	Vipotnik (K)	Sp -	Spartak. Subotica
3:49.6	Radišič (CZ)	E —	Egyseg. Novi Sad
3:50.0	Cular (D)	Sar	— Sarajevo
3000		Sen	— Senta
	m	ASK	- ASK. Split
8:05.4	Mugoša (CZ)	B —	Budučnost. Titograd
8:24.4	Štritof (P)	RK -	Fadnički, Kragujevac
8:26.0	Murat (D)	2K -	- Železničar, Karlovac
8:26.8	Otenhajmer (P)	T —	Takovo, Gornji Mila-
8:28.2	Vipotnik (K)	novac	
Naša prognoza
Atalanta-Udinese	X 1
Bologna-Genoa	1
Inter-Fiorentina	1 X 2
Lanerossi-Roma	X 2
Lazio-Triestina	1 X
Napoli-Juventus	1
Palermo-Spal	1
Sampdoria-Milan	1 2 X
Torino-Padova	1
Simm. Monza-Brescia	1
Venezia-Alessandria	1 X
Pavia-Cremonese	I
Reggina-Salernitana	1
Sambened.Cagliari	1 X
Lecco-Biellese	1
no pa se bo kljub vsemu vrnil na mesto srednjega krilca. Fer-rario, kar pomeni znatno o-čvrstitev obrambe. Kot smo že včeraj poročali, ne bo nastopil tudi Brighenti, kar pa zna biti Triestini le v korist, ker je bil srednji napadalec zadnje čase v zelo slabi formi. Zamenjal ga bo najbrž Cazzaniga.
Seveda tudi Lazio ni povsem brez skrbi. Kaže da se bo moral odpovedati krilcu Pinar-diju in napadalcu Selmosso-nu, ki preživlja črno krizo. Negotov je tudi nas*op Muc-cinellija zaradi slabega zdravstvenega stanja. Pač pa računa rimska enajstorica povsem ’ upravičeno na uspešen debut slovitega brazilskega nogometaša italijanskega porekla Humberta Tozzija, za katerega vlada v Rimu baje velikansko zanimanje. Tozzi je bil že z 19. leti član brazilske nogometne reprezentance in je v njej nastopal, dokler ga riso zvabili v Italijo kjer pa zaradi proceduralnih ovir vse doslej ni mogel nastopati.
Zanimanje pa vlada v Rimu za nastop dveh bivših rezervnih igralcev Lazia, k< sta sedaj med najboljšimi člani Triestine. Gre za vratarja Ban-dinija in napadalca Olivierija. Posebno Brndini je prej životaril med rezervami, sedaj pa je že branil za mladinsko in B reprezentanco.
Torej dovolj razlogov, da bo jutrišnja tekma privabila na olimpijski stadion veliko število gledalcev. Triestina se podaja po našem mnenju v boj le z malenkostnimi izgle-di na uspeh, če pa bi dosegla točko, bi to bilo že več kot je mogoče zahtevati.
V Parizu bodo qradili stadion za 100.000 qledalcev
PARIZ, 21. — Pariški mestni svet je včeraj odobril načrt za gradnjo novega velikega stadiona za 100.000 gledalcev. Predvideni izdatki bodo znašali 5.260,5 milijonov lir. Pariz je doslej skoraj edini med evropskimi prestolnicami razpolagal le s stadionom Colom-bes. ki lahko sprejme le okrog 40.000 gledalcev. Nov stadion bo stal v Bois de Vincennes v bližini zoološkega vrta. Imenoval se bo «Stade Louis Mou-lin« in bo dograjen do konca 1. 1958.
VESLANJE
TOKIO, 21. — Japonska veslaška zveza je sporočila, da je povabila na Japonsko italijanski in avstralsKi osmerec Povabilo je v okviru programa za razširitev špor<a na Japonskem.
BOKS
Pravisani in Barbadoro zmagala v La Spezii
LA SPEZIA, 21. — Izidi profesionalnih boksarskih dvobojev v gledališču Monteverdi v La Spezii:
Peresna kat.: Serti (Spezia) je premagal Mangiarellija (Ta-ranto) po diskvalifikaciji v 8. rundi.
Pravisani (Trst) je premagal Andreja Marainta (Pariz) po točkah.
Nello Barbadoro (Trst) je premagal s knock-outom v 2. rundi Andrea-Yousija (Valen-ciennes).
Odhod zadnje skupine il. olimpijcev izSydneya
RIM, 21. — Včeraj se je v Sydneyu vkrcala na motorno ladjo «Neptunia» zadnja skupina italijanskih športnikov in funkcionarjev, Ki so sodelovali na olimpiadi. Njihov prihod v Neapelj je najavljen za 16. januarja.
MISIJA MADŽARSKEGA MINISTRA SEBESA V BRUSLJU
MADŽARSKI	N
SE VRAČAJO V DOMOVINO
Včeraj se je vrnilo celotno moštvo M. T K in dva člana Honveda, v prihodnjih dneh pa naj bi se vrnili še Boszik, Tichy, Machos in Banyai
BRUSELJ. 21. — Namestnik madžarskega ministra za šport in bivši tehnični komisar madžarske nogometne reprezentance Sebes, je danes iz Bruslja kjer je prisostvoval nogometni tekmi za pokal evropskih prvakov med Bilbaom in Honvedom in kjer se je posvetoval s člani Honveda glede njihovih namenov, odpotoval v Budimpešto. Menijo, da se je vrnil zato, da bo madžarskim oblastem predložil zahtevo športnega direktorja Honveda Osterriecherja za podaljšanje bivanja Honveda v inozemstva do konca marca, med katerim bi moštvo izvedlo turnejo po Južni Ameriki.
Svetovna in evropska prvenstva v letu 1957
V mednarodnem športu bo prihodnje leto precejšnje zatišje, kar je že splošen pojav po olimpijskih igrah. Za sedaj so določena naslednja evropska oziroma svetovna prvenstva: 26. in 27. januar evropsko prvenstvo v hitrostnem drsa'nju za moške v Oslu, 2. do 3. februar svetovno prvenstvo v dvosedežnem bobu v St. Moritzu, 9. do 10. februar svetovno prvenstvo v štirise-dežem bobu v St. Moritzu, 9. do 10. februar svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju za ženske v Davosu, 17. februar svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju v Oester-sundu, 24 februar do 5. marec svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Moskvi, 24. februar svetovno prvenstvo v kolesarskem krosu v Edelae-ru. 26. februarja do 2. marca svetovno prvenstvo v umetnem drsanju v Colorado Springsu. 20. do 30. junij evropsko prvenstvo v košarki v Sofiji, 10. do 15. avgust svetovno kolesarsko prvenstvo na dirkališču v Rocourju, 17. do 18. avgust svetovno kolesarsko prvenstvo na cesti v Wareghemu. 19. do 24. avgust svetovno prvenstvo v namiznem tenisu v Stockholmu, 29. avgust do 1. septembra evropsko prvenstvo v veslanju v Duisburgu, 5. do 14. november svetovno prvenstvo v dviganju uteži v Teheranu. Razen tega bodo na sporedu še svetovno prvenstvo v modernem peteroboju v Mexico Ci-tyju, evropsko prvenstvo v boksu v Pragi, sabljanju v Budimpešti (druga polovica julija) in rokometu za zenske v Jugoslaviji. Evropsko prvenstvo v telovadbi bi moralo biti v Švici, vendar je ta organizacija odpovedala in za se daj še niso določili organizatorja.
Program boksarske prireditve v Milanu
MILAN, 21. — Evropska boksarska zveza je določila za sodnika boksarskega dvoboja Loi - Hernandez, ki bo veljal za evroii-ko prvenstvo lahke kategorije, Luksemburžana Jeana Weiterja. Inozemski boksarji, ki bodo nastopili na milanski prireditvi na praznik sv. Stefana so med*em najavili svoj prihod. Hamia in Ferrer bosta prispela v ponedeljek zjutraj skupno s svojim prokuratorjem Fillipp’ jem, popolcne pa bodo prispeli z letalom Hernandez. Sa-hraoui in Saad Moussa.
Program in vrstni red dvobojev je naslednji:
Ob 16. uri: Cavalieri (Benetke) - Sahraoui (Oran) lahka kategorija, 6 rund;
ob 16.30: Moussa (Bizerta) -Campari (Pavija) peresna kategorija, 6 rund;
Ob 17,05:	Ferrer	(Alžir)	-
Bellotti (Rim) srednjelahka kategorija. 10 rund;
ob 17,50: Loi (Trst) - Jose Hernandez (Granada) evropsko prvenstvo lahke kategorije, 15 rund, ob 19. Hamia (Alžir) - Poii-dori (Grcsseto) peresna kategorija, 10 run,d.
Tehtanje boksarjev bo v sredo 26. dec. ob 10. uri popoldne. Noben dvoboj ne bodo prenašali po televiziji.
Poročilo odv. Onestija o olimpijskih igrah
RIM,-,21. —‘.-.v ...Rimu 6«,„ie
včeraj sestal izvršni odbor Ita-lijanskega olimpijskega odbora pod predsedstvom odv. O-nestija, ki je tudi podal poročilo o poteku in rezultatih olimpiade. Sledila je podrobna diskusija. Končno je odbor izrekel pohvalo vsemu olimpijskemu moštvu, vodstvu in posameznim športnim zvezam za dosežen uspeh, ki ga najbolje osvetljuje dejstvo, da je 138-člansko moštvo doseglo skupno 42 zlatih, srebrnih in bronastih kolajn, nadaljnjih 83 atletov pa se plasiralo na častna mesta. Istočasno se je odbor poklonil spominu v Avstraliji preminulega atleta, veslača Menicoccija.
Odbor je tudi vzel na znanje sporočilo, da je mednarodni olimp,jski odbor dal svoje priznanje italijanski delegaciji za organizacijski načrt za izvedbo olimpiade i. 1960 v Rimu, kakor tudi priznanje, ki ga je mednarodni odbor izrekel za organizacijo zimske olimpiade v Cortini d'Ampez-zo 1. 1956,	t
Toda Sebes ni odpotoval sam v Budimpešto. Z njim sta odšla tudi dva igra'ca Honveda in sicer Babolschi in Pa* liesko, maser Szucs. predsednik kluba Madarasz in športni novinar Vad. Sebes je tudi izjavil, da se bodo po tekmi 26. dec. v Milanu vrnili v domovino še igralci Bosziki Machos, Tichy in Banjai. Zaradi tega so v športnih krogih v Bruslju mnenja, da Se-besova misija v Bruslju ni bila povsem negativna.
Iz Rio De Janeira je prišla vest, da je vodstvo kluba Fla-mengo sporočilo, da pričakujejo prihod Honveda v Rio za 14. januarja, kjer naj bi madžarski nogometaši imeli ze organizirarih 5 tekem, lahko pa tudi sedem. Prvo tekmo bi Honved odigral 20. jan. na stadionu Maracana. Honved naj bi tudi sodeloval na nogometnem turnirju, katerega bi se udeležili se švedsko moštvo Sik, Flamengo in Fluminense ali pa Vasco de Gama.
Iz Durma pa poročajo, da je danes potovala skozi avstrijsko prestolnico v Budimpešto enaistorica kluba MTK (bivši Voeroes Lobogo). V domovino so se vrnili vsi igralci razen enega.
BOKS
BRUSELJ. 21. — Podobno kot na Norveškem, je tudi belgijska spodnja zbornica prepovedala rokoborbo in sprejela številne omejitve v boksu.
NOGOMET
DUNAJ, 21. — Clan madžarske mladinske nogometne reprezentance Sandor se bo pridružil avit.rijskemu Rapidu na njegovi turneji v Južno Ameriko.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
- - - - —
predvaja danes 22. in jutri 23. t. m. ob 18. uri film:
«P0SLEDNJI
M0ST»
Ne zamudite prilike ter oglejte si ga že d a-n e s in ne čakajte na nedeljo.
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 22. t. m.
ob 19.30 uri METRO barvni film:
«Princ študent»
Igrajo: Ann Blyth, Ed-mund Purdom poje Mario Lanza
rune ita Oncfjiah
predvaja danes 22. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film cinemascope
Brlog tihotapcev*
Igrajo: STEVVART GRANGER, GEORGE SANDERS in JOAN GREENWOOD Ne zamudite prilike, da si ogledate ta nadvse zanimiv film
«<
OOOCJOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOPOOOOOPOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
DOBRIČA ČOSIČ
DIIBC K SOKI
»Pa-s-st! Ne streljaj bre® povelja!* je zašepetal Pavle in naročilo se je kakor šum vetra razneslo po partizanski vrsti.
Roke so trdno stisnile orožje. Nemška kolona se je bližala. Čedalje jasneje je bilo razbrati topotanje težkih vojaških čevljev nemških «alpincev», čedalje močneje so partizanske roke pritiskale orožje in se skupaj z njim zarivale v sneg.
17.
Uča je nestrpno čakal: pomiril se je in »krčil kakor zver pred naskokom na plen. Bil je na drugem koncu zasede poleg Bojane in Vuka. Nekaj časa je čepel, nekaj časa klecal ter se tako ves cas premikal ln dotikal Bojane. To ga je še bolj vznemirjalo. Bojana je v njem vzbujala nemir že od takrat ko ie bila prišla v odred. Nejasni m nedoločni občutek je odrival od sebe tudi s tem, ker se je vztrajno izogibal njene bližine. Nikdar si ni hotel priznati, da je to ljubezen. Pa vendar se mu tudi ta večer, ko je vročično pričakoval odločilno bitko ni posrečilo, da bi umiril trepetanje v sebi. In prav v trenutku, ko se Je hotel preseliti na kakšno drugo mesto, so se zaslišali koraki nemške kolone.
Približevala se Jim je desetina nemške predhodnice. Na trideset korakov je bilo videti mitraljeze v vodoravni legi. Uča je naglo odvil bombo. Zaradi neposredne bližine Nemcev s» J« Bojana vanemirila, vzdrhtela in nezavedno poiskala
Učovo roko. Našla jo je na kopitu in močno pritisnila s prezeblimi prsti. Uča je vzdrhtel, srce v prsih mu je zaplahutalo kakor skobec. Nezavedno je prijel njeno roko, jo stisnil ‘.n kakor v deliriju zašepetal:
»Bojana... ljubim te... oh, čemu prav sedaj.*
»Tudi jaz... molči!* je odgovorila ona z drhtečLml ustnicami.
«Jedro je tu!» je Vuk glasneje šepnil, kakor da bi ju hotel s tem opozoriti, da je slišal njun razgovor.
Uča je izpustil Bojanino roko in vzel bombo. Prsti so mu drhteli, komaj jo je držal. Ko se je čelo nemške kolone primaknilo že čisto blizu, je udaril z vžigalcem bombe ob bukev, počasi, da bi eksplodirala, kakor hitro bo priletela na tla, naštel, do štiri, se pridvignil, Jo zavihtel nad Nemce in vzkliknil:
«Ogenj!»
V istem hipu so zavriskale partizanske »zbrojevke* in pogoltnile njegov kratki vzklik. Po pobočju je iz partizanskih zased zagrmela salva, se razpršili rafali, počile bombe. Modrikasti plameni so zaznamovali partizanske vrste; zelenkaste sledi svetlečih se nabojev so pretrgale temo.
Planino je napolnilo bobnenje ln grmenje. Kakor da se sesipajo hribi, kakor da se bijejo gozdovi, lomijo debla in veje v norem treskanju. Iz vsega tega pa je udarjalo kričanje in ječanje v nerazumljivem jeziku. Nemška kolona se je zamajala, vznemirila in raztrgala, pokošena z ognjem od blizu. Večino nezadetih Nemcev je zajel preplah, spustili so se v beg in le manjše število je poleglo po snežni gazi in odprlo ogenj v dolgih rafalih iz raznovrstnega avtomatskega orožja.
»Tako se bojuje, Švaba!* je kričal Uča. Stal je ob bukvi, ne da bi si iskal zaklona, in streljal posamično, ker ni imel dovolj streliva, v temne gručice na snegu, iz katerih so sikaii plamenčki strojnih pušk ln bruhali ognjeni curki iz lahkih mitraljezov. Uča je stal brez prisebnih mislt, meril po občutku in ni čutil, kako se snopi kratkih sploščenih krogel zarivajo v bukev, poleg njegove glave, nog in poleg Bojane in kako ugašajo v snegu. Patrone iz njegove brzostrelke so padale po Bojani, ki jih pa ni čutila.
Vse to je trajalo le nekaj kratkih trenutkov, ki jih v boju človek ne občuti kot čas, nato pa je Uča zapovedal naskok.
»Partizani, ju-u-riš! Obkrožite levo!* se je komaj slišal njegov glas.
V istem hipu je zdrvel sam naravnost proti nemškemu mitraljezu. Bojana in Vuk sta poškočila, stekla pošev, da bi obšla Nemce, pohitela za njim in stoje streljala. Takoj zatem je srditi partizanski »hura* zaglušil streljanje ter se pomešal z njim.
Pričela se je borba moža proti možu. Partizani in preostali Nemci so se pomešali. Streljali so, ne da bi merili; ker ni bilo časa za vlaganje nabojev v cev, so tolkli s kopiti, se branili in napadali, trgali iz rok orožje, se spotikali in padali preko mrtvih in ranjenih, ki so v dveh jezikih izražali svoje sovraštvo, bolečino in strah.
V tem peklu streljanja, ječanja, kričanja, psovk in smodnikovega dima, ki je ščipal v oči, je Uča zadel na Nemca m ga tresknil, ker ni imel več streliva, s kopitom v obraz. Ta je zahropel in se zrušil, od udarca pa se je Uču zlomilo kopito. Obstal je, hotel obtipati svoje prazno in polomljeno orožje, ko je vtem pridivjal nadenj drugi Nemec, ki je sipal okoli sebe ogenj iz mitraljeza. Ko je Uča opazil, kako se curek plamenov obrača proti njemu, da ga prežge — smrt se mu je v tem trenutku prikazala kot ogenj — je skočil v stran ter se v gnevu in strahu vrgel na mitraljezca, zgrabil z levico razgreto cev mitraljeza, si osmodil kožo na prstih, zaječal, hotel izpustiti, a je čutil, da bi ga še v istem hipu posekal ognjeni curek, ter je še bolj srdito in močno stisnil z opečenimi prsti cev, z desnico pa začel tolči Nemca po glavi. Nemec se je izmikal, a si ni upal odmakniti roke s petelina. Uča je občutil, da mu moči popuščajo in ga prevladuje bolečina od opečene kože na prstih. V strahu pred bližnjo smrtjo je čedalje močneje stiskal cev, čedalje bolj besno tolkel Nemca po obrazu in šlemu. Ker pa je čutil, da ne bo mogel vzdržati in da bo Izpustil cev, je na ves glas zakričal:
»Vuk! Hitro sem, držim za mitraljezi*
«Tu sem!* se je javil namesto njega Gvozden in planil nad Nemca.
V boju za mitraljez ga je Nemec nenadoma močno sunil in podrl v sneg. Med padcem je rafal zagrabil Učovo roko; začutil je, kako ga je nekaj vročega in težkega tresnilo nad komolcem. Hkrati se mu je zazdelo, da mu je nekdo vrgel ogenj v oči; niti ni hotel niti ni imel moči, da bi zaječal-Roka je sama kakor zlomljena jerebika brez moči padla na sneg. V tem hipu je Gvozden vžgal Nemcu v hrbet in ta se je z mitraljezom vred zvalil na Uča. Ta se je zganil, izvlekel izpod njega ter ga z zdravo desnico zagrabil za čelado, po-tegnil in odtrgal jermenček pod brado.
Mrmraje besede, \Jci niso imele nobenega smisla, je zgrabil Nemca za lase in mu tiščal glavo v sneg. Nemec je bil mrtev, a Uča ga je še vedno držal za lase in otepal njegovo mla' havo glavo v sneg. Iz ranjene roke je lila kri.
«,Zorka’!... Tri sto vragov, Učal* se je veselil Gvozden, ko je vlekel mitraljez iz snega.
Uča je še vedno držal Nemca za lase in poslušal streljanje« ki je potihavalo.	.
»Vstani! Kako dolgo se boš gnjavil s tem Nemcem? Prl moji duši, tegale gada bi še jaz nosil!* s^ je veselil Gvozden-Uča je poskusil vstati. Zabolelo ga je, zastokal je ln zdrkni* na tla.
»Da nisi ranjeni* je preplašeno vprašal Gvozden in P°" kleknil poleg njega.
«Ranjen... prebili so mi roko.*
»Uh, hudiča! Bojana, hitro sem!*
Na pobočju so se čuli samo posamični streli; vzdolž smer*> v kateri so bežali preostali Nemci, pa so še vedno prasketal rafali in se čuli vzkliki in medsebojno klicanje partizanov
»Bojana! Kje si?» je kričal Gvozden.
»Ne meni se za roko! Cernu nisi vesel?* je leže na hrbtu in nasmlhajoč se črnemu nebu dejal Uča.
»Tu sem! Kdo je ranjen?*
«Uča vendar! Kaj neki sprašuješ!* se je jezil Gvozden in držal mitraljez.
(Nadaljevanje sledi)