swr Posametna iievfìka stane 20 vinarie«'.'"
8t(88.   Maribor. Si, avgru^tn I»l«.	Intuite If.
MILE HOYICE.
IssHa.ia.io vsak torek, četrtek In soboto ob 4. uri popoldne. Posamezne številke 20 V. — Po pošti se list ne pošli,«
Slovensko gledališče v Mariboru.
Dramatično društvo v Mariboru obhaja letos desetletnico svojega obstanka. V življenju naroda je to sicer kratka doba, a v razvoju slovenskega življa v Mariboru pomenja desetletno delovanje Dramatičnega društva izredno važno in častno točko. Znano je, kako so Nemci zatirali in zadrževali vsak korak napredka’ pri Slovencih. V teh hudih časih boja in ponižanja je izpolnjevalo Dram. društvo nalogo, da je pritegovalo in združevalo vse, zlasti pa nižje sloje Slovencev pri gledališčnih predstavah ter je tako krepdo korenine, s katerimi so se držali nekatera}ki še Slovenstva
Z osvojitvijo Maribora po Slovencih pa je bila naloga Dramatičnega društva pravzaprav zaprav izpolnjena, kajti nova doba se, ne more več zadovoljiti z diletantskimi g!edališčnimlp-ed stavami, nastala je potr eba stalnega slovenskega gledališča. Pri zadnjem občnem zboru izvoljeni odbor si je bi te v. svesti in n jegoy.novi predsednik je že tedaj izrecno povdarjal, da bo treba spričo novih razmer, ki so nastale v Mariboru, gledati na to. da Dramatično društvo pomnoži število svojih diletantskih igralcev z igralci po poklicu.. To vprašanje je pretresava! odbor v vsaki svojih sej, preden so se pojavili v nekaterih listih neosnovani očitki, češ, da odbor Dramatičnega društva ne misli na napredek bodočega gledališča v Mariboru. Slednjič se je šešia gledališka enketa, v kateri so bili ne samo zastopniki Dram. društva, temveč tudi gospod poverjenik za uk in bogočastje ter zastopniki mèsta Maribora, glasbe in drugi prijatelji pr us vete. Nastalo je vprašanje, kakšno gledališče naj dobi Maribor prihodnjo jesen: ali opero, opereto ali dramo. Najraje bi seveda imeli vse troje, a izkušnje drugih gledališč, tako ljubljanskega, zagrebškega in tržaškega, kakor tudi dejstvo, da bi bilo v tem poznem času, že težko dobiti [igralcev in igralk za opero in opereto, so do-: vedle Dram. društvo do spoznanja, da je prvi korak od diletantskega do pravega gledališča le ta, da vpostavimo za enkrat le dramo ljudske jigre s petjem, po možnosti pa tudi opereto. .Preskrbljeno je tudi za to, da bo prišla, v Maribor čestokrat gostovat ljubljanska in morebiti Studi zagrebška opera.
Tedaj je nastalo tudi vprašanje, kje naj se vršijo predstave, ali v Narodnem domu ali n
mestnem gledališču, Jasno je bilo, da nemško gledališče v slovanskem Mariboru mora prenehati, če se hoče uspešno razvijati slovensko. Dasi je doslej nemško gledališče, ki je last mesta, že staro poslopje, je vendar prevladovalo mnenje, da vzlic temu odgovarja v večji meri zahtevam pravega gledališča nego oder Narodnega doma, ki nam je sicer dobro služil v dobi zatiranja. Zato je Dramatično društvo stopilo v dogovor s predstaviteljem mesta Maribor, z gosp. vladnim kom. dr. Pfeifer-jem, ki je umeval težnje slw. prebivalstva po stalnem gledališču in je odprl vrata doslej nemškega gledališča Slovencem, na drugi strani pa je Dramatičn društvo priskočilo bodočemu slovenske nu gledališču s tem na pomoč, da mu bo dalo vso svojo bogato garderobo, dekoracije, arhiv in sploh ves svoj inventar na razpolago. Obeiem s temi sklepi pa je dalje JDt3'£D;atičU£i. društvo v Mariboru stopito-^že -tudi v dogovor z raznimi umetniki in posrečilo se mu je pridobiti kot ravnatelja slovenskega gledališča v Mariboru slovečega igralca in režišerja gospoda Nučiča, ki se je poprijel tega podjetja z vso vpemo in, energijo, ki je njemu lastna.
Za naše slovensko gledališče je že pridobljenih s pogodbami več prvovrstnih moških in ženskih umetnikov in smelo trdimo, da se bo slovensko mariborsko gledališča uspešno kosalo z ostalimi jugoslovanskimi gledališči.
Mestno gledališče v Mariboru je sicer, kakpfc že omenjeno, starò poslopje, a ima tudi svoje prednosti; pred vsem je njegova akustika izredno dobra; tudi prostor za gledalce je precej v redu; marsikatere pomanjkljivosti pa so na odru, a vse to, se bo dalo popraviti še pred otvoritvijo sezije. Naš znani g. prof. Cotič je rade-volje prevzel obnovitev in popravo kulis, a tudi mnogo drugdh pridnih rok dela od jutra do večera, da bo gledališče moglo uspevati. Želeti bi bilo, ; da pridobi mestna uprava v svojo last tudi vso garderobo bivšega nemškega gledališkega ravnatelja in potem imamo vse, česar potrebujemo.
Pa še nekaj moramo omeniti: Dramatičnu društvo je poskrbelo tudi za to, da se otvori v najkrajšem času dramatična šola pod spretnim vodstvom g.: i ažvnatelja 'Nučiča. Vsi oni, ki se hočejo posvetiti poklicu igralcev' in igralk, bodo imeli tu pri'iko izuriti svoje spretnosti, pa tudi diletant)e, Id imajo veselje za sodelovanje ni odru bodo gotovo radevblje posečali našo dra*
matično Šolo. Tako bo preskrbljeno indi za naraščaj gledališkega osobja v prihodnosti. Posebni oglasi, tičoči se dramatične šole, izidejo V kratkem.
Slovensko gledališče pa ne bo delovalo samo v Mariboru, temveč tudi v Celju in Ptuju, kjer bo vsak teden po enkrat stalno göstovalo. Na ta načiu bosta tudi ti dve mesti imeli po-trebno razvedrilo in duševiio hrano.
Pomanjkljivo bi bilo to poročilo, če bi se ne dotaknili tudi vprašanja, kako bo z denarnim stanjem našega slovenskega gledališča. Povedati moramo, da se je to vprašanje pretresavalo vsestransko in po kalkulacijah strokovnjakov smemo reči, da je naše gledališče tudi v tem oziru na pravi poti in se ni treba bati neprijetnih presenečenj.
Tako je torej zaključilo Dramatično društvo v Mariboru svoje desetletno delovanje z vržnim korakom od diletantskega do gotovo prvovrstnega stalnega gledališča v' Maribora, Celju in v Ptuju.
Ulična imena y Mariboru.
CD»««.}
Kasinogasse bi se po predlogu naj zvala „Gledališka ulica“. V tej ulici nikdar ni bilo gledališča in ga tudi danes ki. Gledališče je v
Theatergasse: Odsek,predlaga, naj se ta ulica in Luthergasse, ležeča v isti črti, skupaj imenujei a „Trubarjeva ulica“. S tem predlogom se ne ujemam. Prasaško nemški mestni odbor je bil toliko obziren, takten, da je le oni kos te poti, ki drži mimo protestantske cerkve, imenoval Luthergasse, spodnjemu pa, ki leži po celi vzhodni strani ob hišah labudskega škofa, na, zahodni ob gledališču pustil ime Theatergasse. Slovenski odbor pa bi ne bil tako obziren? Neukemu ljudstvu moram povedati, da je Trubar bil slovenski Luther. Predlagam, naj se cela ta ulica imenuje „Gledališka ulica“; po Trubarju, ki je kot začetnik slovenskega pisanja tudi vreden spomina, pa se naj imenuje sedanja Winde-nauerstraße, ki drži do onega mesta, kjer so za Trubarjeve dobe protestantje imeli cerkev in pokopališče.
Rathausplatz: Niti „Rotovški trg“ niti „Županski trg“ mi ne ugaja; prvo je nemško, drago znači drag pojem. ' Rathaus je občinska svetovalnica ali ;krajše svetovalnica. Zato ali „Svetovalniški trg“ ali trg s kakim priimkom.
S c h w a r ž g a s s e nima imena.
Tegetthoffplatz: Pravzaprav park. Zdi se mi, da označba „Jugoslovanski trg“ v jugoslovanskem mestu nima pravega pomena.
Wiesengasse:. Boljše „Na livadi“ nego „Livada“,
Augasse: Loška ulica? Pri pridevniku loški vsaj pri nas vsakdo misli na to, kar raste divje, kar ni cepljeno; n. pr. na loške hruške, dasi se die Au zares , zove loka. Vrhu tega danes tu ni več sledu loke.
—	jCBalje pri£odnjlI4
Nova ulična imena v Mariboru.
Mariborski mestni sosvet se je v včerajšnji seji posvetoval o novih' uličnih imenih v Mari-bòra. Sprejel se je predlog, da se bodo imenovale ceste samo tiste ulice, ki vodijo iz mesta v okolico, vse drage dobijo ime ulice. Napise bo izdelala češka tvrdka Ježek na Blanskem, Izgotovila bo vse delo v 3—4 mesecih. Ker bo obiskal prestolonaslednik Aleksander začetkom meseca septembra naš Maribor, je mestni sosvet sklenil, da se bodo do tega časa zamenjali nemški napisi ulic, po katerih se bo vozil visoki gost, s slovenskimi napisi. Sklenilo se je prekrstiti: Tegetthoffovo cesto — Aleksandrovo cesto, Bis-markovo v Maistrovo ulico, Evgenovo in Volks-garten ulico v dr. Koroščevo ulico, Grajsko v Slovensko ulico, (katero, ime je imela do 1.1876), Gosposka ulica ostane Gosposka ulica, Vrbanjeva, ! Stolna ulica, Koroška cesta, Glavni trg. Rotovški I trg, Grajski trg in Vetrinjska ulica ohranijo svoja stara imena. Kaiser Wilhelmsplatz bo kralja Petra trg, Bergstrasse in Jožefova ulica se bo imenovala že od novega mosta’ naprej Ruška cesta, na poti proti vzhodu ob Dravi pa Pobreška cesta, Stolni trg bo odslej Slomškov trj, Sofij in trg pa Trg Svobode, Šilerjeva ulica Gregorčičeva ulica, Kaiserstrasse pa Krekova ulica. 0 ostalih ulicah se bo mestni svet posvetoval v prihodnji seji,
Stavka v delavnici južne železnici.
Dne 28. julija se je začela okoli 10. ure dopoldne stavka v delavnici južae železnice. Vzrok stavkanja je bil odpust štirih največjih ha ska-čev na povelje vlade. Poslušajte, kako veleizdajalsko se je govorilo ob tej priiiki. Delavec Gross je strastno hujskal in kalil javni mir, kričal je: „Nieder mit diesen Kreaturen, mit diesen Regierangsknechten und Denuntianten, hinaus mit diesen 1 Wir verlangen Freiheit, wir verlangen von der Regierung, dass sie gerade soviel Slovenen ausweist, als sie Deutsche ausgowiesen hat! Diesò Kreaturen müssen von hier verschwinden!“ Med tem psovanjem so se stišale še o-pazke: „Pfu Windische, nieder mit den Serben, die Windischen sollen zu den Serben hinunter, dort, wo sie mit Knuten und Bajoneten zur Arbeit getrieben werden, wir brauchen sia nicht!“ Za nas Slovence je bil ta trenutek zelo opasen, ker bali smo se, da nas dejansko napadèjo. Prosimo, da nam merodajna oblast pomaga in preišče celo zadevo. Glavni hujskači in kričači-so: Stržina, Wohnsiedl, oba Juritscha, Komissar, Pi-antsChitsch, Muster, Fleiss in še mnogo drugih. Dobro bi pač bilo, da bi večkrat obhodile vojaške straže našo delavnico in tako zabranile vsako zbiranje. Najboljše pa, da se imenovane takoj izžene
K čiščenja Maribora.
Mariboru še treba metle. Pomesti bo morala višja oblast. Gdč. pl. Pebail, vpokojena nad-
učiteljica, ki stanuje v Schillèrjevi ulici št. 4: Ta dama je gonila S pruskim navdušenjem z. frankfurtariCami opleten » šolsko mladino v iz-prevodu dne 27. prqsinca. Apeliramo na policij s-, ki komisarijat ter mestni magistrat, da se ta državnemu ustroju nevarna oseba pošlje prej koslej v objem Nemške Avstrije. Ni škoda pokojnine, katera se ji izplačuje. Mars: kdo, ki biva dalje časa v Mariboru, je imel priliko opazovati gdč, Peball pri vseh nemških hujskajočih prireditvah. Dostavljamo še važno pripombo, dà biva in šeta samska gdč. Peball po stanpvanju 4 sob kuhinje in drugih prostorih. Koliko zaslužnih slovenskih rodbin se mora stiskati v tesnem stanovanju. Samici pripada samo ena soha,! če hoče imeti svojo kuharico, jej zadostuje ena soba s kuhinjo.	*
Pangermanski Peball treba dostaviti potni list brž ko mogoče, ker se ji vsled požrtvovalnega delovanja v prid našim sosedom mudi preko mej naše Jugoslavije!	•
Razne ne vice.
Vladnega komisarja, gospodadr. Pfeiferjapri-hodnji tedea od 4. do 6. avgusta ne bo doma.
Osebna vest s l. avgustom je bil sprejet v mestno službo v Mariboru živinozdravnik Hugon Hinterlehner.	*• '
Shod železničarjev- Danes zvečer ob 6. uri priredi podružnica jugoslovanskih železničarjev v Mariboru shod železničarjsv v veliki dvorani Narodnega doma. VzporedrPoročilo tov. Kejžarja in slučajnosti. Železničarji, udeležite se shoda polnoštevilno.
Francoska1 misija. Pred nekaj dnevi je dospel v Maribor novi zastopnik Francije Capitarne Düringer Henri. Takoj drugi dan je obiskal v La-budski dolini generala Maistra, včeraj pa se je predstavil tukajšnim poveljstvom, na magistratu dr. Pfeifer-ju, okrajnemu glavarju dr. Lajnšicu, tudi knezoškofa dr. Napotnika sta francoska častnika posetila. Lient. Kerrien Emanuel se odpelje prihodnji teden nazaj v Zagreb.
Promenadni koncert, v nedeljo, dne 3.- avg., promenadni koncert od 11. do I2V2 ur0- Svira ob ugodnem vremenu mariborska železničarska godba.
Nova imena celjskih vojašnic. Grajska vojaš niča se imenuje sedaj kralja Petra vojašnica in domobranska vojašnica prestolonaslednika -Ale sandra. Kedàj bo prekrstila - vojaška oblast mariborske vojašnice?
Dravški most- Še pred kratkem ces. kraljevi Maribor je slekel habsburžanski prisilni jopič in oblekel že precej očiščeno svatovsko oblačilo jugoslovanske svobode. Odleteli so po večini dvoglavi orli z zakrivljenimi avstrijskimi kljuni in grabežljivimi kremplji. Le one črne orlovske ptice, ki se znljejo v skoro nedostopnih višinah javnih poslopij Še krilatijo nad mestom. Zapustila sta mestnega parka šetališče bronasti nadvojvoda Ivan in oni: Blagor mu, ki si nas kmete ljubil — Jožef EL Pa je tako tudi pri nas
v Mariboru, Sà bolj nedolžne izjiravajo in izganjajo, glavne germanio krvoloke pa še puščajo, da se divi lahko javnost vsaj nad njihovimi ko-yinastirrii imeni,|| čeravno že njih grešne jkosti trohnijo nekje . na Dunaju. Bodimo kratki in vprašajmo naše nove oblastnike: Kako dolgo se še bo svetil nad dravskim mostom oni medena-: šti napis: „Kaiser Franz Josef Brücke“. Po tem lepem, širokem in dolgem mostu, je največ prometa vozri3ga m msebae^a. Napis je prav nizko in bi sé dal izlahka o'dstràhiti. Koliko častnikov in Vojako vmàs je že prosiIb, naj podrezamo in opozorimo nŠš magistrat, ki drži v rokah jugoslovansko rhetlo, naj bi se usmilil že vendar enkrat dravskega mošta in ga očedil habsburški smrti.
Madžarske mobilizacije v Prekihuriu. v Ljutomer došli prekmurškr begunci javljajo, da so odredili Madžari mobilizaciji) od 18—45 leta. Slovenski' fantje in možje neČejo stopiti v rude-čo armado, uhajajo čez Muro in pristopajo prekmurski legiji, ki se ustanavlja. Z mobilizacijo so odredili zvei inski boljševiki tudi rekvizicijo žita. Koliko Jugoslaviji dobro došlih živil bo zdrknilo v madjarsko nialho, ako ne bomo začeli pravočasno z rešilno okupacijo Prekmurja.
Madžarske boljševike klestijo Romuni ob reki Tisi, da je joj! Umikajo se v največjem neredu, pustivši v ' rumunskih rokah veliko ujetnikov, topov, strojnic in metalcev min. En del teh tolp je celo. utonil v Tisi. Od severne strani jo. pritiskajo ha Madžare Čehoslovaki.	’	.
Madžarski boljševiki prodajajo krono sv. Sie*
fana. Madžarska boljševiška vlada je pozvala i& Monakovega v Pešto znanega trgovca s starinami E. B. in mu ponudila na prodaj razne dra-gocenostij med njimi tudi krono sv. Štefana. Ta krona je baje stara tispč let, a umetniška znamenitost to ni. Zito je trgovec odklonil njen nakup in priporočal, naj bi se krono prodalo na javni dražbi. Boljševiki So 'lzjavili, da se prav radi odločijo za javno dražbo, samo, ako se jim zasigura, dà bodo za sveto ogrsko krono dobili približno stotišoč frankov v francoski ali švicarski valliti.
Demobilizacija Angleške; j Churchill se je izjavil, da je Angleška že odpustila nad 3 milijone časnikov in‘; moštva. Povprečno demobilizirajo vsaki dah 5—6000 mož. Angleška armada bo kmalu .obstojala iz samih prostovoljcev, katerih se javlja tedensko 4—5 tisoč, da prekoslej odpravi prisiljeno službovanje.
Proste vožnje za invalide. Vojnim invalidom je dovoljeno brezplačno potovanje? po vsej kraljevini. Železniške postaje? jim bodo izdajale brezplačne vozne listke, katerih račun bo poravnavalo ministrstvo za sdcialn ) oskrbo. .
Ustavitev izplačevanja kuponov vseh avstrijskih obveznic In zadolžnici Ministrstvo financ, generalno ravnateljstvo državnih dolgov v Beogradu, je z odlokom "z dne 25. julija 1919, broj 702, zaukazalo, da se takoj ustavi izplačevanje kuponov kakor tudi obresti od-amortizovanih obligacij vseh predvojlih in vojnih dolgov bivše.Av-
stro-Ogrske, doklei-se ta zadeva o dolgovih mednarodno pravno ne odloči.
Tatvina. Pri neki hišni preiskavi ^ bližini Maribora sé je pri zločinca našlo perijto in sicer žepni robci z črkami K. L. in številko 6, potem obrisalniki in serviteti s črkami J. L. ali L. J. Lastnik tega blaga naj se oglasi pri orožniški postaji na Teznu pri Mariboru, da se izsledijo storilci.	»	:
Leitersberg- Prodaja živil za občino Leiters-, berg se nahaja od 1. avgusta naprej v trgovini gosp. Leopolda Paluč, trgovca v Mariboru, Tegetthoffova ulica 71, za dalja od mesta stanujoče prebivalce pa pri trgovcu Josipu Perko v Leitersbergu. Oddaja živil je vsak četrtek.
V iarenini dne 10. avgusta po večernicah u-prizorijo dijaki iz Maribora igro: „Zloba in zvestoba“. Vse domačine in sosede vabimo k obilni udeležbi. Natančnejši spored v prihodnji številki.
Slikarski mojstri V Mariboru se opozarjajo na tozadevni inserat v današnji številki.
Junaški major Poljanec Od mariborskega dragonskega polka ima slugo, ki je Nemec od,pet do giave. To je prava jugoslovanska posebnost, da ima jugoslovanski častnik trdega Nemca za slugo.
Samo narodno zastavo in nobene druge marajo razobesiti - po sklepu ministrskega sklepa , vsi državni i a javni uradi ob priliki državnih praznikov in narodnih svečanosti. Privatni zavodi in privatne hiše pa smejo razobešati zastave po svoji volji in, izbiri.
Vlsokošolci, strokovne učiteljice za gospodinj:
stvo, šivanje, glasbo (glasovir) in iho lerne jezi* ke se opozarjajo na razpis ptujskega mestnega urada v Uradnem listu št. 120, str. 426.
Med, dr. Vilko Marin
zdravnik za telesne poškodbe, spolne in ženske bolezn:, ordinira vsak dan od 11.—12. in od 14.—16. (2.—4 ) ure v Elizabetini ulici štev. 15, Maribor, Telefon 205.
SUKANEC
(cvirn)
1 klopčič, (špula) 366 m Črn št. 24, 30,	36
bel št. 10,16, 24, 30,36 1 klopčič ... K 6 —
, 1 ducat.... K 69 — Kom skladišče
ALOJZIJ GNIUŠEK,
Maribor, Glavni trg št. 6. Trgovci znaten popust
Obleke
od preproste do vsakovrstne najfinejše, domače, dobro in vestno delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdeluje točno in solidno ter prodaja
ALOJZIJ ARBEITER,
Maribor, Dravska nlica št. 16, (pri starem mostn). 719
Prima svinjska mast, snho meso, klobase, fižol,
pražen ječmen,
ala „Kneip“ kavin '. *. nadomestek *, * Prodaja na drobno in debelo Prva slavonska tvornica suho-mesnate robe ln masti
J&vo G*90*50
Nova Gradiška.
Podružnica Maribor,
Glavni trg št. 21. 1412-186- 226
250 kron nagrade
dam tistemu, ki mi preskrbi ali odstopi boljše stanovanje s 8—4 Bobami, kuhinjo in potrebnimi shrambami v Mariboru. Ponudbe pod „260 K nagrade“ na uprav-
ništvo tega lista. 206—1411—184 ...... 1
Obrtni pomočnik, se sprejme na stanovanje in hrano. Duhač nlica št. 7, Maribor.	137
Strošno popravilo in drugo vsakovrstno zidarsko delo prevzame zidarski mojster Aloja Pekla?, Krčevina pri Mariboru, dobi Sb tudi strešna opeka.	186
NAZNANILO.
Zadruga slikarjev ln pleskarjev itd. v Ma-Mariboru prosi p. n. člane, da pridejo zanesljivo na
ZBOROVANJE.
Kraj z'b o r o v a u j a :
V nedeljo, dne 3. avgusta 1919 ob 9. uri predpoldne v restavraciji „Maribor“, Grajski trg št. 1, v zadnji dvorani.	138
Zapisnikar:	Načelnik:
Mihael Srtrohmeyer-	Gustav Phtiipp.
Gostilna pri „SOLNGU“ E. F- Bibič v Pekrah v nedeljo, dne 3- avgusta 1919
VELIK! KONCEllT
VRHO DOLSKE GODBE.
Šaljiva pošta. — Konfeti.
Začetek ob 15. uri.	Vstop 2 K.
I	*	T'	t -
Izborna nova in stara pekrska, ljutomerska in bizeljska yina, topla , in mrzla jedila.
„V LA LANGER ", LJUDSKI VRT.
V nedeljo, dne 3- avgusta od 15. do 20- ure
Vitim KOfltCEftT
Proizvaja I. mariborsko delavsko tam-buraško društvo „Edinost“. Vstop'prost!
J. Geriušnšk-
Oimamla Uni»n-PiH>pfgaiedt,
bar.
Naznanjam uljudno p. n. občinstvu, da sem s 15. julijem otvoril prvo in edino slovensko oblastveno koncesionirano
POSREDOVALNICO
za obrat z zemljišči : nakup in prodaja posestev, hipotečna posojila itd. ||j
K. TROHA ErrEES samo Tegetth fova cesta št. 80 pntUfje.
1410—Ì83