PRIMORSKI DNEVNIK G L A SILO OSVO BOOILNE F R O N TE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Mo 2. štev. 286 - Gena 4.- lire Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST, sreda, 8. maja 1946 Tel. St. 9380tn uprava, Pi&zza Goldoni it. 1 • L Uredništvo 6 93807,93808. Rokopisi se ne vračajo ' ‘ 1 ■ ’ ( ' r' ■ ' ' • ^ . i •> V - ■ * • :i ; : Vae naše zahteve so politično« kulturno in ekonomsko tesno med seboj povezane. Naš obstoj Je mogfož samo v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Naša dežela je potrebna obnove. Tako naša Industrija, naša poMa in naši domovi. Vojni invalidi, vojne sirote, vdove in drugi pa so potrebni zaščite in podpore. Vse to bomo lahko dosegli edino le v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, kjer so daai vsi pogoji za uresničenje teh zahtev. fiz resolucije ljudskih odposlancev Okrajne skup-ičine v Mirnu Svetu zunanjih ministrov v Parizu) Jz zanesljivih virov" Večkrat smo že imeli priliko slišati čudne vesti, ki jih širijo v svet različne agencije, in to vesti v zvezi s tistimi vprašanji, ki tvorijo prehodne vozle mednarodne politike in diplomacije. Največkrat so te vesti zelo daleč od gole stvamo-kadar niso popolnoma izmišljene, prave preračunane laži. , Premnogokrat se je od raz-strani poudarjala važnost točnost poročil o mednarodnih vprašanjih in čut odgovornosti, ki bi moral biti lasten 2'asti onim agencijam, ki s 8v°jitn poročevanjem lahko v ®>atni meri pripomorejo k u-plažitvi mednarodne napetosti 10 pomiritvi duhov. V še večji meri velja to za P°ročila, ki se nanašajo na reševanje tistih vprašanj, ki jih 3® Sprožila narodno-osvobodil-na Yojna proti nacifašizmu in ®nagoviti zaključek vojne svobodoljubnih narodov. Odgovorni politiki in diplo-stalno poudarjajo nujnost ohranitve zavezniškega ™oka zlasti med tistimi veli* btai državami, ki so s svojim v°jnim sodelovanjem odločilno Ulivale na potek vojne, ker je ^aJcemu jasno, da je obnova Povojnega sveta in trajna o-nranitev miru v svetu neposredno odvisna od zavezniške-sodelovanja vseh svobodoljubnih narodov, še prav postno pa od tesnega prijatelj-kega so.delovanja med Sovjet-ko zvezo, Veliko Britanijo in "oruženimi ameriškimi državami, Nihče ne trdi, da ne obstaja v Sličnost v pogledih glede re-^6 nekaterih vprašanj po-ojne ureditve sveta; to je povsem razumljivo in naravno; ‘ti se komu sanja, da je premostitev težkoč, ki iz teh raznih pogledov nujno izhajajo, wsegijiva že s samim poudar-tofijem o nujnosti zavezniške-sodelovanja; ne: jasno in Oporno pa je, da se vse te-Jve lahko premagajo le tedaj, stojimo trdno na tistih o-novnih načelih, ki so vodila .»veznike v skupni borbi, in * so edina mogla zagotoviti sPešni zaključek vojne. Poročila raznih agencij mo-: 7?*° vrednotiti in soditi po načelih. Agencija, ki v t °Jih poročilih namenoma po-arja resnico, in ki jo pri nje-delu ne vodi osnovna mi-j Premagovanja težkoč za osego čimvečjega zbližanja narodi v duhu demokra-nih pridobitev antifašistične v ^ne> ne mor^ zaslužiti nazi-Jea agencija, ampak ji pristoji . naziv agentura. Ne agenci-„ ’ ^pak agentura je usta-av ?• ki posluje v službi re-liatClonarne ohranitve imperia-j tfnih pozicij v svetu na ško-demokratičnih ljudskih . dvoma, da je konferen-Vnanjih ministrov v Pa-jojT *redišče mednarodne poli,,^?3 ti, ker je od njenega .IZVESTJA* O TRŽAŠKEM VPRAŠANJU Trst bi bil pod Italijo obsojen na popolen propad Ves čas vojne ja prebivalstvo JK In Trsta vodilo borbo pod geslom prlkjučltve k Jugoslaviji j^etia odvisna organizacija Evrope in s tem ohra-oiiru v svetu. Nič ni čud-o 51 torej, če pri poročanju ce in rezultatih konferen-*4bi arsiltatera agencija, ki po-nja.na gori omenjeno dolž-Vyg, 'n odgovornost poroče-službe, pada s položaja c*je na položaj agenture. Po^l dolgo tega, kar smo brali v*v*'° a&encije »Reuter», ki vori 21 2 vprašanjem Trsta go-o a 0 dveh predlogih, namreč ^etn i” jugoslovan- liza . .Podlogu o internaciona-Sih J-1 Trsta- O °beh predlo-govoil1 pozneje nobenega je j,.'8, vež. Nasprotno, prišla Posivi? tovariSa Kardelja, ki Usi v Reuterjevo poročilo vij* * ter pribija, da Jugosla-kar n.e ■toore odstopiti od tega, •H Cfjstavlja stoletno težnjo k-7.,0 prebivalstva Julijsko v ' 80 Pre1 z nami ^ore ,, srantali, se danes to ne *o n Posrečiti: preveč krvi vaii v1?'*-5 Jugoslavije žrtvo- Me v, j J e.] vojni, da bi vprašalnih Moskva, 7. Tass. — V članku pod naslovom *Vprašanje Julijske krajine in Trsta» piSejo *Iz-vest ja %■ tole: «Ce bi lotili Trst od Julijske krajine, bi ga obsodili na popoln propad. V resnici je prebivalstvo Julijske krajine in drugih jugoslovanskih pokrajin glavni potrošnik proizvodov tržaške industrije, ki lahko uspeva samo s surovinami, ki prihajajo skozi to pristanišče. Glavna količina blaga gre po jugoslovanskih poteh. Vse zveze tega mesta gredo po jugoslovanskem ozemlju in vsako pretrganje teh zvez bi imelo usodne posledice za gospodarski razvoj področja, ki je precej važno za Evropo in bi zadalo velik udareo tako jugoslovanskemu gospodarstvu kakor tudi samemu Trstu. Na drugi strani bi bilo zgrešeno pozabiti na druga vprašanja in posebno na vprašanje mednarodne varnosti. V sklopu Italije je Trst igral vlogo operacijske baze, katere se je poslulil italijanski imperializem, da bi sprožil napad proti Balkanu. V sklopu Jugoslavije bi bil Trst ki jut gospodarskega blagostanja Jugoslavije, kakor tudi držav jugovzhodne in srednje Evrope. Končno pa je treba upoštevati težnje ljudstva Julijske krajine in Trsta. V teku narodno-osvo-bodilne borbe je bilo prebivalstvo Julijske krajine in Trsta na strašni jugoslovanskih partizanov proti italijanskemu fašizmu in za priključitev k svojim bratom v okviru demokratične Jugoslavije. V Julijski krajini je izbruhnil splošni upor aprila 1941. po italijanskem napadu na Jugoslavijo. Ustvarjeni so bili narodno - osvobodilni odbori in organizira-na je bila osvobodilna borba. Ves čas vojne je prebivalstvo Julijske krajine in Trsta vodilo junaško borbo pod geslom uničenja fašizma in priključitve k demokratični Jugoslaviji. Vsi, ki so obiskali Trst in druge kraje Julijske krajine, poudarjajo enoglasnost, s katero zahteva prebivalstvo Julijske krajine, pri čemer je všteto tudi italijansko prebivalstt>o, priključitev cele Julijske krajine k Jugoslaviji.* ,Humanii6“ o konferenci štirih Trst ne sme postati ognjišče nemirov in sovraštva Pari*, 7. — Ker ni na včerajšnji seji štirih zunanjih ministrov prišlo do nikakega sporazumna glede bodočnosti Trsta in italijanskih kolonij, je bila današnja seja posvečena preučevanju mirovnih pogodb z balkanskimi dišavami, pri čemer je bilo postavljeno na dnevni Farižka konferenca Transilvanija k Rumuniji London, 7. . VZN — Iz Pariza poročajo, da so zunanji ministri na sestanku, ki so ga imeli danes zjutraj, odločili, da se sporno ozemlje Transilvanije preda Rumuniji. Transilvanijo so že določili Rumuniji po prvi svetovni vojni, a na podlagi- iunajsk* arbitraže iz leta 1940 so jo razdelili med Madžarsko in Rumunijo; pričujoča odločitev potrjuje določbo o premirju z Rumunijo iz leta 1944. Razpravljanje o plovbi po Donavi Pariš, 7. - AFP — Po sestanku štirih zunanjih ministrov bodo zjutraj sprejeti sklepi tvorili predmet sporazuma, ki ga bodo sestavili namestniki zunanjih ministrov. Glede mednarodne kontrole plovbe na Donavi je Bevin predlagal, naj bi pogodba z Rumunijo obse. gala klavzulo, ki bi določala mednarodni reiim za plovbo po Donavi. Molotov je odklonil Bevinov predlog ter predlagal, naj se vprašanje Donave ne obravnava med štirimi, pač pa naj se pozneje sestane posebna donavska konferenca, ki naj zbere vse države podpisnice balkanskih pogodb, kakor tudi vse države skozi katere teče Donava, pa naj bi bile tudi poražene države. Jušna Dobrudža Bolgariji Pariz, 7. - AFP — Mej« med Rumunijo in Bolgarijo so po sklepih, ki so jih davi sprejeli štirje mini. maja pred letom 1939. Na osnovi te pogodte je bila južna Dobrudža priključena k Bolgariji. Sloga je pogoj za preporod Francije Pariz, 7. APP. — Pod naslovom «Naprej za Francijo in republiko* je objavila francoska komunistična partija razglas, ki pravi, da nima smisla razpravljati o rezultatih referenduma, ki je odklonil ustavni načrt. Razglas poudarja, da želi komunistična partija čimprej končati z začasno vlado in da zato meni, da si mora nova ustavodajna skupščina, ki bo izvoljena 2. junija, postaviti za cilj, izdelati hitro in v soglasju z .vsemi republikanci novo ustavo, «Tako — nadaljuje razglas — bo Francija dobila stalne ustanove. Mogla as bo razvijati s pogumom in trdovratnostjo in nadaljevati delo za obnovo, ki terja sodelovanje in napore vseh* Razglas se konča s pozivom francoskim volivcem, naj 2. junija volijo komunistično listo in listo zveze republikancev in odpora. S svoje strani je Daniel Mayer, glavni tajnik socialistične strank?, izjavil dopisniku AFP: «Za vsako c^no je treba čimprej končati z začasno vlado. Nova ustavodajna skupščina mora v kratkem izdelati besedilo ustave, ki jo bodo volivci večinoma odobrili. Izboljšanje prehrane, načrt proizvodnje in predstavljanje Francije na mednarod red predvsem vpraianje mirovne pogodbe z Rumunijo. Med tem ko nekateri pariški listi komentirajo vprašanje Trsta in italijanskih kolonij, so drugi listi preprosto ugotovili, da ni bil dosežen nikak sporazum. Magnign naglasa v listu «Huma-nitč»: «Prav gotovo je bolestno videti, kako zavezniki — Anglflži in Amerikanci nasprotujejo zakonitim jugoslovanskim zahtevam glede J. K.». Nadalje Magnien poudarja, da je nemogoče rešiti vprašanje Trsta; če se ne upošteva dejstvo, da ima mesto popolnoma slovansko zaledje in da ločitev Trsta od njegovega zaledja predstavlja lakoto in pro, pad tako mesta in zaledja. Magnien nadaljuje: «Ce bi hoteli napraviti iz Trsta posebno pokrajino, ki bi bila umetno ločena od ostale dežele kakor to predlagajo Francozi, Angleži in Amerikanci, bi to pomenilo da se ne upošteva stvarno stanje, pač pa da ■* hoče odvzeti Jugoslaviji važno pristanišče, ki je Italiji nepotrebno. S tem da bi se ustvaril novi Gdansk, bi imeli novo središče spletk, ognjišče nemira in sovraštva na vratih Balkana in srednje Evrope. To dokazuje nedavna preteklost, ko je Trst služil za napad na Balkan.» Magnien ugotavlja, da je terorizem, ki ga izvajajo italijanski fa-*i»ti v Trstu, najbolj razviden iz umora Josip« Ravnikarja, ki sc ga gotovo izvršili fašistični elemen. ti in nadaljuje: «Da bi zagotovili mir in da bi preprečili prelivanje krvi po Trstu, je treba mesto vrniti Jugoslaviji skupno z vso JK. To je edina pravična in pamena rešitev.» Ob obletnici Vladi Ljudske Republike Slovenije Ljubljana IzvriSni odbor Slovansko v-talijanske antifašistične Vrni je za Julijsko krajino in Trst pošilja v imamu vseh Slovencev in Hrvatov ter velike večine italijanskega prebivalstva Slovenskega Primorja in Trsta vladi Ljudske republike Slovenije ob prvi obletnici njenega obstoja svoje iskrene čestitke. Ta obletnica nas spo7ninja dejstva, da je bila prva slovenska vlada izvoljena ravno na svobodnih tleh Slovenskega Primorja, ki je bilo osvobojeno po hrabri Jugoslovanski armadi, v kateri so se borili tudi sinovi naših mest in vasi. Ko ob tej priliki izrekamo naše čestitke, izjavljamo, da smo tudi sinovi Slovenskega Primorja in Trsta s svojo krvjo pripomogli do tega pomembnega dogodka, izražajoč 19 takrat svojo voljo po priključitvi teh krajev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Vomes ponouito izjavljamo in obetamo, da bomo zastavili vse sile in da ne bomo odnehali, dokler ne bodo ti kraji priključeni k Federalnimi ljudski republiki Jugo-'laviji. Naj živi Ljudska republika Slovenija! Naj čiui Federativna ljudska republika Jugoslavija! Izvršni odbor SIAU Brzoj avke prvoboritelju za naše pravice, tov. Kardelju Klic primorskega ljudstva: Miti ped naše zemlje Italiji! Oči vse Primorske so danes uprte v tovariša Kardelja. Njegove besede predstavljajo vse to, kar čuti naSa pokrajina, za kar se je bo. rila in trpela, uspeh njegovega poslanstva v Parizu, to je up vsega našega ljudstva, italijanskega delavstva in napredne inteligence, primorskih Slovencev vseh slojev. Neaceto brzoj-avk pošiljajo naši ljudje v teh dneh tovarišu Kardelju v Pariz. Iz njih zveni vsa neuklonljiva samozavest onih, ki vedo, da je na njih strani pravica. Iz njih zveni vsa odločnost onih, ki so trpeli, ki as trpijo, ki pa so se borili, in se trdo se borili, da si entrat za vselej priborijo svojo sveto pravico in da ne bodo^trpeli nikdar več suženjstva rimske kulture, izkoriščanja, šovinizma, policijskih mučilnic in skvadrišti'nih bodal. »Celokupno demokratično slovensko in italijansko ljudstvo Barko-velj nalaga vztrajnost v obrambi pridobitev delovnega ljudstva Julijske krajine in Trsta», pišejo B3rkovljani. »Zahtevamo, da se naša zemlja ne vrne pod italijanski jarem!*, so brzojavili tržaški antifašistični pomorščaki, Primorskemu ljudstvu in organlzac-Jam Ob proslavi S. obletnice u-stanovitve OF smo prejeli od vseh strani toliko čestitk, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekamo tem potom prisrčno zahvalo vsemu prebivalstvu in vsem organizacijam, z zagotovilom, da bo Slovansko italijanska antifašistična unija, katere sestavni del je OF, nadaljevan la borbo do uresničenja te-ienj vseh Hrvatov in Slovencev ter večine Italijanov Julijske krajine in Trsta, t. j. do priključitve k federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Izvršni odbor SIAU stri, v skladu ■ pogodbo v Craiovi j nih konferencah terjajo, da to sto-z de 8. septembra 1940 in ne pa | rimo hitro in da ostanemo složni. Francija in Jugoslavija sta bili žriev fašizma Francoski list o sličnosti interesov Franclje ln Jugoslavije meia lahko postalo “urhe*. ■** pvataiv Ma. Političnega baranta- ^r3evL°^ t0re3 omenjena Reu->ifov» v zanesljivih 8®lnost uj’ ^“kcionarna mi-'veatj, ’ • je porodila to izfipi Podlaga, iz katere v*f>,!!aslednJi sklepni ra-staln^nu Kvetu je znano, da Satlj« 50Vj':tske zu- ki o ' Pomoč naro- 2*: prika* za 8vo:ie Pra* J viJa « lm°> da je Jugo-£r*vic ^°P’J3tila v obrambi rt f„re£ivalstva Julijske Trsta, ln bo tako tist je le Sovjetska i ltat«ro sporazum » v*i Iti ’ postavlja zah-» ^do preko volje pri-Prebivalstva. Na ta e3o prisiliti Sovjet- Pariz, 7. — Clement Woerly pije v listu «Front national» glede konference Štirih in poudarja podobnost interesov Francije in Ju. goslavije: »Kar je vaino in kar svet pričakuje od «Stirih», Je predvsem to, da bi se odstranili vsi pogoji, ki so omogočili Hitlerjev napad in fašizom. Nikoli ne bo mogoče kot ob tej priložnosti, dovolj naglasiti, kako je položaj Francije podoben položaju Jugoslavije, ki je bita. tudi žrtve fašizma*. Woerly ska zvezo k popuščanju pri o-brambi pravic svobodoljubnih narodov, odnosno prikazati jo kot državo, ki ne vodi miroljubne zunanje politike. Ne glede na zmedo, ki jo taka poročevalska služba povzroča v javnem mnenju, in ne glede na kvarne posledice; ki jih lahko ima, ostane ponovno dokazano, da je jugoslo-. vanska delegacija na konferenci zunanjih ministrov v Parizu le resničen in veren tolmač teženj in pravic prebi-valstva Julijske krajine m Trsta, ki se odražajo v brzojavkah organizacij in preprostega ljudstva, naslovljenih na tovariša Kardelja, vodjo jugoslovanske delegacije. navaja nato izvleček članka iz «Politike» in pravi med drugim: »Jamstva za varnost so v prvenstvenem interesu Francijo in Jugoslavije. Ce bi tl dve državi vodili politiko, ki bi bila v skladu z njunimi državnimi interesi, bi morali zavzeti na mednarodnih konferencah podobno in prijateljsko stali-Sče. Članek končuje: «Kot je poudaril Kardelj na nedavni tiskovni konferenci, je prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo člnitelj miru. List «Front national» poudarja tudi nesoglasje, med štirimi reSit- j Dan zmage svobodoljubnih narodov Beograd, 7. Tanjug. — Vrhovni komandant Jugoslovanske armade maršal Tito je izdal nalog za proslavo dneva zmage svobodoljubnih narodov nad nemškimi fašisti. 9. maja bosta v Beogradu in Zagrebu vojaški paradi. Proslave bodo tudi v vseh drugih jugoslovanskih prestolnicah. na nobeno drugo rečitev glede Trsta, kot da postane 7. ljudska federalna republika, vključena v FIetnem in ekonomskem poiju. Hoteli so iz nas napraviti Italijane ter gospodarsko odvisne od velekapitala. Kljub vsem njihovim naporom pa se jim ni to posrečilo, ker je nai narod v svoji volji po samoohra-* nltvi krepak in ker je verjel, da v svoji pravični borbi mora zmagati. Za ta cilj so padali naši borci, so trpeli mučenje, sramotenja in ponižanja nešteti domoljubi po italijanskih ječah, nezdravih otokih, za ta cilj smo žrtvovali tudi naše domove, ki so nam jih požigali. Vt-soke so bile kazni, ki so jih sodišča izrekala nad našimi ljudmi in to samo zato, ker so ti ljudje ljubili svoj jezik, svoj narod, in ker so bili Slovenci. Z vročo ieljo, da se osvobodi, da se združi s svojimi narodnimi brcu-ti v celoti, vspodbujen po zagotovilih Atlantske listine, je složen zgrabil za orožje in v neenaki, krvavi borbi, v kateri je za ta oilj žrtvoval desettisoče dragocenih življenj, mnogo prispeval k skupni zmagi nad najhujšim sovražnikom človeštva — nacifašizmom. Danes po enem letu, ko smo se sami in s pomočjo ostalih jugoslovanskih narodov osvobodili, ko smo sl v tej osvobodilni borbi z žrtvami priborili svoje ljudske prar vice, pokazali vsemu fsvetu, da se znamo sami upravljati, nas hočejo za te naše pridobitve ogoljufati, nas ne priznavajo kot pravne zaveznike in barantajo za našo sveto, s krvjo prepojeno zemljo, ter nas ne upoštevajo kot zmagovalce. Na podlagi vseh omenjenih dejstev glasno in odločno zahtevamo, da Svet zunanjih ministrov s svojimi sklepi napravi koneo takemu stanju v naši deželi s tem, da upošteva pravični želje in zahteve tega ljudstva po priključitvi cele Julijske krajine s Trstom in Gorico k Jugoslaviji. Zahtevamo, da nas smatra za zaveznike, za zmagovalce in postopa z nami kot s takimi, ne pa kot s premaganci, in da ne dovoli, da se naši tS letni narodni zatiralci in premaganci vedejo kot zmagovalci, uživajo zaslombo tistih, ki jim je začasno zaupana uprava v coni A. Vse naše zahteve so politično, kulturno in ekonomsko tesno med seboj povezane. Naš obstoj — politični, kulturni in ekonomski — je mogoč samo in edino v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Naša dežela je potrebtia obnove: tako naša industrija, naša polja, naši domovi; vojni invalidi, vojne sirote, vdove in drugi $a so potrebni z(v-ščite in podpore. Vse te naloge se bodo mogle izvesti. edino te v Federativni ljudski republiki Jug»-s’aviji, ker edino tam so dani vsi pogoji za uresničenje teh naših človeku življenjsko potrebnih zahtev. Prosimo Svet zunanjih ministrov, da upošteva naSa pravične zahteve in da svoje delo pospeši, da pravično določi mejo med Italijo in Jugoslavijo in s tem napravi koneo neznosnemu stanju, v katerem iMmo že eno leto po lastni osvoboditvi. Podpisani: za Okrajno skupščino: predsednik, tajnik in člani KRATKE mm PARIŠ. De Gasperi bo jutri zjutraj odletel iz Pariza v Rim. Del italijanske delegacije bo ostal še nekaj dni v Parizu. WASHINGTON. — Predsednik Truman je predložil zakonski načrt o vojaškem sodelovanju z diržavami južne Amerike. Fašistični kriminalci pa pohodu « Civiltck» ★ Redit«lj za prenočišča tov. Turk je SO. aprila ob 20.30 uri spremljal Iz Rojana 67 otrok v prenočišče k Sv. Ivanu. Otroke so spremljali de 4 drugi reditelji. Ko so dospeli na trg Oberdan, so jih tam napadle skupine fašistov. Začeli so metati kamenje na skupino otrok, se nato približali in začeli pretepati otroke in reditelje. Tov. Turk je dobil velik kamen v hrbet. Otroci so se vsi zbegani stiskali skupaj, nekateri starejši pa so se razbežali. Tov. Turku se je posrečilo odvesti večino pionirčkov izfcgnječe ter nadaljevati pot po ulici Carducci. Ker je pri Portici dl Chiozza stala velika gruča fašistične drhali, niso mogli zaviti proti Sv. Ivanu in so zato nadaljevali pot po ulici Car-ducci. Na trgu Impero so jih fašisti pred trgovino o čevlji Donda zo. pet napadli, posrečilo pa se jim je zbežati in dospeti do krožka Rinaldi. Tu so dobili spremstvo in ob 23.30 so končno prispeli k Sv. Ivanu. Tov. Turk je tam ugotovil, da manjka 22 pionirčkov, ki so «e bili iz strahu razbežali. ★ Tov. Franc Ruatja se je 1. maja vračal s prireditve na štadionu v družbi tovariša Gorgiča. V ulici Carducci se je ločil od tovariša in nadaljeval pot na kolesu. V ulici Commerciale je večja gruča italijanskih šovinistov, možkih in žensk, strgala Jugoslovansko zastavo z okna tovariša Štruklja. Tovariš Rustja, ki je ravno vozil mimo, je okoli stoječim dejal, da je tako početje sramotno. Neka ženska je zavpila: »Ecco un s’ciavo». V istem hipu se je fašistična drhal besno zagnala vanj, ga pobila na tla in ga na to tolkla po glavi in po vsem telesu. Razbili so mu naočnike in pokvarili kolo. Posrečilo se mu je zateči se k civilnim policistom, ki so ravnokar prispeli na jeepu. Na njegovo zahtevo so »pravili na jeep glavnega napadalca in ga odpeljali. Tovariš Rustja je sledil avtomobilu, ki pa ga Je Izgubil izpred oči. Nasproti prih« ja joči ljudje so mu povedali, da je policija v bližnji ulici napadalca izpustila. Pod»l se j« nato na policijo Tam ao mu zatrjevan, ,iega značaja, ki so se kljub izzivanju vriile v popolnem redu, bodisi umetniike, športne in vse ostale, so pokazale vzorno disciplino in organizacijske sposobnosti natega ljudstva. Ce pomislimo, da so v petindvajsetih litih uničili vse ljudske organieacijt tn preprečili sleherno kulturno dviganje mnoiio, se prozorno opata veliki napor, ki ga je moralo po osvoboditvi vložiti ljudstvo, da je v entm samem letu kljub težkočam »n vsakovrstnim zaprekam uspelo poživiti in utrditi svoje politične, gospodarske in kulturne organizacije. Ljudske manifestacije prvega maja so pokazale, na kako visoko stopnjo so se s neutrudnim delom povzpele organizacije, kako je ljudstvo globoko dojelo svoj praznik in kako je odločno nadaljevati borbo v zaščito svojih pravic in ustanov. Koordinacijski odbor antifašističnih organizacij za proslavo 1. maja ieli izraziti najlepšo pohvalo »» se kar TUijprisrčneje zahvaliti vsem množicam, ki so se udeležile samih proslav, za dokaz vntoko politične zrelosti in organizacijskih sposobnosti, ea vzorno disciplino, za dejavno sodelovanje, za samo zatajevan je in nesebičnost,s katerimi so prispevali k dobremu spehu manifestaoij. Zahvaljuje se delavcem, kmetom, partizanom in garibaldinom; B-notnim sindikatom in tovarniškim odborom za znatno pomoč pri obširni organizaciji manifestacij, mizarjem m mizarskim delavnioam za ogromno delo, ki so ga ia vrš lij dramatskim društvom, zborom, italijanskim in slovanskim godbam; kulturnim krožkom, mladinskim in ie nekim organizacijam za požrtvovalno Ker so prosvetni domovi sre-disčt in iariSče naSe prosvete — kar tudi morajo biti — imajo pred seboj prosvetna druStva veleval-no delo in pomen za bodočnost; za zdaj st moramo zadovoljiti z razmerami, v katerih aivimo. A vendar so stvari, k{ padajo vsakemu količkaj estetičnemu človeku v oči, ki bi se dale z lahkoto in brez posebnih stroSkOv odstraniti. To je predvsem snaga, ki je najočftnejSi znak izobraženega človeka. Ne pos\>eča-mo zadostne painje notranji in tudi ne zunanji opremi prosvetnega doma; v tem ie okrasitev prostorov v duhu naitga basa, in snaga, ki predvsem povzroča prijetno občutje udobnosti. Drugi valen činitelj v življenju naie prosvete )e nekdanja čital-niSka navada, ki se ji nikakor ne smemo podrediti ln to je — gostilna. Značilno je kompromisar-stvo z raznimi dobičkarji na račun prosvetnega dela druStev. Druitvo mora biti popolnoma ne-vezano in neodvisno od kogar koli, posebno pa ie od raznih ne-poklioanih ljudi, ki jim je lasten dobiček važnejši kot pa napredek (n prosveta druttva. V tem pa niso označene ie razne drvite ovire, ki si jih ne smemo prikrivati, a tudi ustrojiti *« jih ne smemo. Nismo se jih u-straiili. ho so bile na videz ne-zmagljlve, a smo jih zmagali. Navajeni premagovanja danes nas pripravljalno delo; rediteljem, ki eo prispevali, da so te manifestacije tako mogočno razvile, odborom za ljudske veselice, menim obratom, zdravnikom in bolničarjem bolniške službe, vaditeljem, ki so v tako kratkem času *n spričo tolikih teikoč u-meti tako učinkovito prtpravttt atlete, te-lovadkinjam, polnim zaleta in ljubkosti, telovadcem, pionirjem in pionirkam, ki so pokcLzali toliko sposobnosti; vsem ustanovam in zasebnikom, ki so na kateri koti način pripomogli k lepemu uspehu manifestacij. Vsem društvom za telesno vzgojo m telesno-vzgJnlm odsekom prosvetnih društev NaS I. zlet v Trstu Je dobro uspel. To je zasluga vas vseh in se vam za vašo požrtvovalnost iskreno zahvaljujemo. Ne smemo pa se tu ustaviti, ampak moramo nadaljevati začeto delo. Telesno vzgojo moramo poglobiti in organizacijo utrditi; zato vam naročamo: 1) da nam pošljete do 20. t. m. poimenske sezname mladincev in mladink, ki so nastopili na zletu v Trstu. Na posebne seznam« Javit« nam imena onih, ki so se naučili vaje, a se zleta niso mogli udeležiti. 2) da ohranite telovadno obleko za prihodnje nastope čisto in v redu; ne uporabljajte je v druge namen«. 3) da telovadite dalje; najboljši telovadci in telovadke naj prevzamejo vodstvo telovadbe, kjer še ni določenih vaditeljev. Zv. druitev za telesno vzgojo za Primorje in Trst. „Udarnik“ v Kopru I Jutri 9. maja popoldne bo priredil T. D. »Udarnik* lz Ljubljane telovadno akademijo v Kopru-Izvajali bodo skladbe dr. Viktorja Murnika in Gregorke Borisa. Na orodju bo nastopila vzorna vrsta najboljših slovenskih telovadcev. Slovensko planinsko društvo priredi svoj 3. izlet v nedeljo. 12. t. m. iz Trsta na Artvižj (816 m). Odhod ob 9.22 uri dopoldne z vlakom iz postaje Sv. Andrej, povratek okrog 21. ure. Hrana is na-1 Renčelj iz Orleka 500 Ur hrbtnika. Vabljeni vsi planinci! J padlih partizanov. Slovensko narodno gledališče za Trst ln Primorje bo priredilo na svojem gostovanju po deželi vrsto predstav, in sicer: v Knežaku danes popoldne 8. t. m. »Raztrgance*, dne 9. t. m. «Vdovo RoSiinko*, v St. Petru na Krasu dne 10. t. m. »Raztrgance*, dne 11. t. m. «V-dovo Rošiinko*, v Postojni dne 12. t. m. popoldne »Raztrgance*, zvečer »Vdovo Rošlinko», v Idriji dne M. L m. «Raztrgance», dhe 15. t, m. »Vdovo Roilinko*, v Cerknem dne 16. t. m. »Raztr-gance», dne 17. t. m. »Vdovo Roilinko*, v Sv. Luciji ob Soči dne 18. t m. »Raztrgance*, dne 19. t. m. »Vdovo Rošiinko*, v Ajdovščini dne 21. t m. »Raztrgance*, dne 22. ti m. »Vdovo Rošiinko*, v Vipavi dne 23. t. m. »Raztrgance*, in v Sežani dne 24. t. m. »Raztrgance*. Cene povsod: sedeži 46 lir, stojišča 20 lir. Uspehi ljudske oblasti kljub ysem oviram Okrajna skupščina NOO v Kobaridu ZPP Bazovica V nedeljo 12. t m. ponovi ZPP javni ples na prostem. Vabljeni vsi! Kulturni krožek nS. Sabba* Nocoj bo v prostorih kulturnega krožka »S. Sabba* (dvorana ex Su-bietta) pri Sv. Ani od 20. do 23. ura zabavni večer. Zahvala Učiteljice ift starši najmlajših telovadcev iz Proseka in Kontovela se prisrčno zahvaljujejo tovarišem in tovarišicam šentjakobskega okraja za izkazano požrtvovalnost in gostoljubnost napram otrokom ob prvomajskih proslavah. ★ Družina Skrabar iz Velikega Repna" se iakren* zahvaljuje za klavirsko harmoniko, poklonjeno preko NOOO v Sežani sinu, ki je izgubil vid v partizanih. m Dobra srca Rojaki iz Julijske krajine, bivajoči v Neaplju, darujejo namesto vencev in cvetlic na grob pokojne Violete, hčerke Jožefa Renčlja iz Orleka, 1.000 lir za partizanske sirote. Namesto venca pok. Violeti Renčelj daruje njen nečak Leopold sirote Dne 26. aprila se je vršilo v Kobaridu četrto redno zasedanje okrajne skup*tine ob udeležbi 22 ljudskih poslancev. Ta skupščina je zopet pokazala veliko varnost in pomen dela ljudske oblasti, pokazala Je, kako edino ljudstvo pravilno razum# svoje tež-koče in jih uspešno premaguje. Narodno osvobodilni odbori danes v coni A nimajo več izvršne oblasti. Toda kaj in koliko je vsiljena oblast napravila v splošno ljudsko korist odkar obstaja? Zelo malo ali nič. Kaj ve ta oblast sploh o najhujših težavah ljudstva na Ko- lo počasi napreduje. Obnovitvena baribkem ? Do današnjega dne ni j dela izvaja ZVU še vedno samo v planini Matajur in Mija, ob meji videmske province, od koder stalno vpadajo preko črte oboroženi civi. listi, ki terorizirajo ljudstvo, ropajo in pustošijo gozdove. Ze lani so bili primeri, da so neznanci s teh pašnikov odpeljali goveda. Prišlo Je do sklepa, da bo okrajni NOO stopil v stik z ZVU, da bi dovolila vzpostaviti oborožene čuvaje na Livku, v Idrskem, v Svinjih, Suži-du in Borjani. Obnovitvena dela Obnova v kobariškem okraju ze- niti preprečila upadanje neofašistič. nih band iz videmske province in tatvine, nasilja in druge zločine, ki jih te bande počenjajo. Brezposelnost, socialna pomoč neštetim invalidom in družinam padlih borcev, da bi jim bilo res omogočeno vsaj najskromnejse živ. ljenje, problemi obnove ln prodaja podeželskih proizvodov — vse to je ostalo še vedno na ramah ljudstva. Za v«k ukrep Je treba ljudskim predstavnikom v coni A dandanes nešteto intervencij in prošenj. In vendar je občudovanja vredno, kaj v teh tenkih okolnostih kljub temu zmore ljudska oblast, kaj zmore na primer Okrajni NOO na Kobariškem ob sodelovanju ljudstva. V veliki meri je bilo to razvidno na zadnji okrajini skupsčini: Vpadi teroristov Skupščina Je »prejela koristne sklepe, s katerimi se bo »kiiiaja omiliti v okraju gospodarska kriza, ki je zavladala »pričo brezposelnosti. Okrajni NOO in odbor Enotnih Sindikatov je že poskrbel, da bo kmalu odšla prva skupina brezposelnih iz okraja na delo v Bohinjsko Bistrico. Skušajo urediti tako, da bodo do konca tega meseca dobili zaposlitev vsi ljudje, ki so voljni delati. Zdi se, da bo že v začetku jeseni odpotovalo - 26 družin, ki so zaprosile za preselitev, v Vojvodino. Skupščina je razpravljala, kako zasititi ljudstvo pri delu na polju, živino in pastirje v OD TRIGLAVA DO JADRANA Postojna POGREB 18. TALCEV Dne 5, t, m. so v Postojni poko. pali 18. talcev, ki so jih Nemci na zverinski način ustrelili 27. septembra 1943. leta na Javorniški cesti nad Postojno. Imena talcev so neznana. Ugotovljeno je bilo samo, da so bili ustreljeni po večini ranjeni partizani, ki so se zdravili v postojnski bolnici. Nekateri med ustreljenimi pa so bili ujeti v partizanski bolnici v Skriljah pri Ajdovščini. Nemci so tovariše in tovarišice naložili iz bolniških postelj na kamione in jih odpeljali na Javornlško oestoj kjer so jih postrelili na robu nekega prepada tako, da so popadali v globino. Tedaj Je bilo ustreljenih 16 tovarišev In 4 tovarišice. Dne 8. t. m. »o trupla padlih taloev odkopali. Zem-ske ostanke dveh so prepeljali na njihove domove. Otallh 18. taloev Jp spremljala na zadnji poti velika množica ljudstva. Mladinci in mladinke so nosili krasne vence In Šopke rož, vojaška godba in godba mesta Postojne pa sta igrali žalne koračnice. Pogreb je krenil iz mrtvašnice pokopališča na staro vojaško pokopališče. Zemske ostanke neznanih junakov so položili v skupen grob. Ob Odprtem grobu sta se v imenu ljudstva poslovila od padlih tov. Lojze lz okrajnega odbora za Postojno ln tov. oficir v imenu Jugoslovanska vojsk*. Nato je pevsko društvo zapelo nekaj šalostink. Salel PROSLAVA 1. MAJA Tudi ta vasica je v času osvobodilnega boja mnogo pretrpela. VaJčani so, vedno z vsemi močmi podpirali osvobodilno gibanje in partizane. In tudi danes, ko so družine precej izčrpane, zbirajo žene, mladina ln mo>1« prostovoljne prispevke za vojne sirote. Večkrat pa se tudi aberejo na kulturnih mitingih. Tako so lepo proslavili ne bodo ovirale malenkosti, ki jih bomo z vso odločnostjo odstranili in Sil preko njih do cilja. V premagovanju ovir in zaprek sl bomo dosledno na jasnem, kaj nam mora biti prosvetni dom tn naia zavtst ga bo posvetila pravemu smotru, v dom prosvete, ki ndj sčasoma postane v modernem smhlu ljudska univerza. V vsakem društvu se v pre-teini večini polaga vainost pev-skemu in dramskemu krolku, zanemarja pa ie telesna vzgoja, ki je enako vatna kakor vse Ostale panoge prosi>ete ln omike. Največja vrzel pa je, da se ne predava. Skrajno potrebno je, da M »i druStva organizirala predavateljske večere, kjer naj M predavali obvezno druitveniki sami (n sloer spočetka zmointjhi, pozneje ostali. Snov predavanj naj bi bila poljubna: iz gospodarstvi, kmetijstva, znanosti in knjilevnosti. Predavanja so sredstvo za temeljito prevterianje snovi, je vaja w» govorništvo ln hkrati učenje materlniči»e, ki je bistven znak hobrazbe slednjega natega dru-htvenika. 8 tem bi se tudi spo. znavali tn odkrivali razni mladi talenti, katerim bi omogočili nadaljnji Studi). Za predavanja bi uvedli nagradno tekmovanje. Nagrajena predavanja bi potem poslali Slovenski prosvetni zvezi v Trstu. Namen vsakega prosvetnega druttva )a poglobitev Unbrasbe, tudi mednarodni prašnik delovne, ga ljudstva. Kupili so krasno delavsko zastavo in jo dvignili na visok drog. Ob tej priliki je vaški pevski zbor zapel »Stalingrajsko», «Slovan na dan», »Mi vstajamo* in «Pescm o svobodi*. Spregovorila sta tov. Janko ln tov. Just Proslavo so zaključili s pesmijo »Hej Slovani*. Pretekli ponedeljek pa je vaška mladina odšla na udarniško delo. Najmlajši so na bližnjem hribu z velikimi črkami sestavili ime »Tito*. Pegan Just Pregari« UDARNIŠKO DELO Kakor so se vaščani odlikovali v času borbe, tako se odlikujejo tudi pri obnovi. Vas je popolnoma požgana. Vsi moški so bili ali v partizanih ali v koncentracijskih taboriščih. Oni, ki so se vrnili, so pridno prijeli za delo. Pregarski zidarji, ki so znani daleč na okoli, so se vsi vpieali v Enotne sindikate in’dobro sodelujejo z obnovitveno zadrugo, v kateri so včlanjeni prav vsi vaščani. Obnovitvena zadruga je do sedaj pripravila že nad 800 kvintalov apna. Člani zadruge pa so opravili 1.400 udarniških ur pri delu pri apnenici. Sedaj so pričeli i načrtno obnovo vasi. Pri gradnji apnenice in pri nadaljnjem delu je pomagala tudi vaška mladina, Id je v prvomajskem tekmovanju prednjačila v bistriškem okraju. Posebno pa so se odlikovali Kogovšek Milan, Konešta-tx> Lovrenca in Zadnik Darko. Pri obnovi in pri obdelovanju polj tekmuje vsa vas. V poslednjih mesecih so Pregare 1 poleg navadnega dela v okviru prvomajskega tekmovanja posadili 1.986 sadnih in 6.180 gozdnih dreves ter cepili 1.350 drevesc. Očistili so robidja 8 ha zemlje, popravili 14 km poljskih poti In očistili ruševin 21 gospo-darsklh poslopij. Pri vsem tem delu so opravili 4.968 prostovoljnih vzgoja delovnega človeka na vasi, in odsev te poglobitve ter zanimanja je prav nas Stenski časopis, ki naj ga ima vsako druitvo v prosvetnem domu. Bten-čas je navadno merilo dela: l* j« prazen stenčas, je navadno tudi M njim praznina. Razumljivo je, da je v novem življenju zainteresirana naša mladina. Vse je zanima in fu^ ga lahko dvignejo tudi namesto rovega masla, in sicer 100 g ’r' (. za 1 dl olja, testenine in riž. C«1 j olje 380 lir liter, testenine 2* j kg, ri* 33, 36, 43 lir kg. Dne t. m. s« bo razdeljevanj« čilo. Proces proti gen. Espositu in pajdašem Včeraj se je pred izrednim porotnim sodiščem v razpravi proti generalu Espositu končalo zasliševanje prič. Nastopile ao razne priče. med katerimi tudi zvezni fašistični tajniki Petronio, Sambo in Ruzzier, ki ro seved* pričevali v prid obtožencem. Nato so na zahtevo branilca Morgere prebrali pričevanj« duhovnikov Bonettija in Barbarinija, ki sta izjavila, da je bil polk. Pirillo fanatičen fašist, toda »dober in veren katoličan*. Zato da sta gotova, da ni on nikogar ovadil. (Mi, ki se ne razumemo na visoko teologijo in kazul-stiko, seveda n« vemo, kako »praviti v sklad dobro katoličanstvo in fanatični fašizess. To pa bi najbrž bil nerešljiv problem ln bi delal preglavice tudi sv. Tomažu Akvin-skemu in marsikateremu učenemu sholastiku). Po drugih manj pomembnih Izpovedih prič Je predsednik prebral izjavo generalnega poročnika Cor-te, ki zelo »azorno osvetljuje lik generala Esposita in prikazuje zna. čaj njegovega podlega in hlapčevskega delovanja. Izjeva pravi med drugim: «Komaj so priftli Nemci v Trst, Jim je gen. Esposito podal vdanostno iijavo in se Jim vdinjal. Nato opisuje gen. Corte, kako so ga hoteli aretirati in kako se je aretaciji izognil. Zato »o SS-ovci prijeli njegovo ženo in Ji pri tem dejali: »Za vse to se morate zahvaliti vaSemu italijanskemu poveljniku, ki je petkrat ovadil vašega moža*. Takrat so prijeli tudi kakih 10 oficirjev, ki so pomrli v Nemčiji. Izjava se končuje: *7t te navedb« dovolj označujejo podli lik ln ognusno obnašanje tega kriminalnega tipa. Zvesto Je hlapčeval Nemcem, da bi se jim prikupil. Celo na svojo pest je klical pod orožje vojake, kar je celo gaulelter preklical*. Po branju te izpovedi je general Esposito Jezno vstal in z razjarjenim glasom zanikal izjave gen. Corte, češ da izvirajo iz stare mržnje ln iz profesionalne nevoščljivosti ln trenja. Ker Je Javni tožilec opomnil, da Je gen. Corte po-stena ln verodostojna oseba, g* Je gen. Esposito z joznlm pogledom ošinil In se vscdel na svojo mesto. Po tem Incidentu Je predsednik določil, koliko Časa bo smel trajati zagovor posameznih odvetnik Razprava Je bila nato preložena četrtek zjutraj. Sodbo pa tx>