Zgodartbsft zopin llevenka Korpii. VREMENSKE NAPOVEDI NASEGA PODEZEIIN UDK 55 1.509(497.4OrmoZ):398.9'5 1 preroki< natandno ne bi vedeli. Pravili so, da se natandnega vremena ne da povsem zanesljivo napovedati. ie pa se posamezniku Ze posredi >zadeti< pravo vreme, pa je to bolj sreda, ne pa pravilo. Kljub temu pa je med preprostimi ljudmi razlirjenih oz. se je vse do danes ohranilo veliko ljudskih vremenskih pregovorov. 5e danes mnogi kmedki ljudje napovedujejo vreme po dolodenih dnevih v letu, svetniku in prazniku, C, no kriievo dei gre, bo iz >vsake mele clobro iupa< (bo slabo leto).l Nekateri vremenski pregovori so namred takSni, da se po enem samem dnevu napoveduje vreme v daljno prihodnost: Med boiiiem in praznikom sv. treh kraljev so ljudje paz.ljivo opctzovali vrenTe, saj je veljolo, da bo teh dvcmajst dni pokcLzalo, krLkino bo vreme na,sleclnjih clvanaistih,rr"rrr"r.' Stevilne vedstoletne kmetove izkuinje v zvezi z napovedovanjem vremena so 5e danes r:az5irjene med ljudmi: Kakini so ljudje, takino je vrerne (zlobni - grdo, prijazni - lepo).' Vendar pa so mnoge tak5ni, da se v nekem daljiem dasovnem obdobju uresnidijo le redko: Kakino vleme Menarda (8. junija) kane, tako cel mesec ostane.4 To pa je varljivo. Le redko se zgodi, da se vleme ravna prav po teh, ie vnaprej dolodenih pravilih. Kljub temu pa kmedki vremenski pregovori niso prazne vraZe in so pogosto plod dolgoletnih izkuSenj kmedkih ljudi. V njih lahko najdemo veliko resnidnega in zanimivega: Zlato jutro, >posrani< veier.s Nekateri so objavljeni tudi v pratikah in koledarjih. Tukaj se lahko sredamo (e z >umetnini< yremenskimi pregovori, ki so jih sesta,,ili pisci pratik, koledarjev in avtorji strokovnih dlankov. Stari ljudski vremenski pregovori pa so bili zbrani med kmedkimi ljudmi. V dolgih stoletjih je med preprostimi ljudmi nastalo mnogo vrai' po katerih so ljudje napovedovali vreme. Te so nastale v njegovih dolgoletnih izkuinjah vsakdanjega Zivljenja, vdasih tudi v povezavi z godovi svetnikov. V glavner:r so verieli, da >morajo vsi glavni svetniki lepo vreme * Nevenka Koryid, kustosinja etnologinja, Muzej OnnoZ, Kolodvorska cesta 9. 22'70 Ormol. ' Inf. Nezka Vaupotid, OrmoZ. 2 Inf. NeZika Stmacl, Velika Nedelja. 3 lnf. Nezka Vaupotid, OrmoZ. * RacleSdek, Slovcnske ljudske vraZe, str. 243. 5 Inl Krista Bombek, Velika Nedelja. V prispevku govorim o knteikih vremenskih rekih in pregovorih, ki so nastali. na osnovi veistoletnih izkuienj in opaz,ovaniih narave preprostih kmeikih l.judi. Kliub tenru do se njihovo >resniinost< cla zelo teiko dokazatL pa je v vremenskih napoveclih nrLiega podeielja veliko zanintivegct, oclsevaio se preprost(t kntetovn moclrost in clolgoletne izkuinje v preprosteru, v s akcl anj e m knrc t ov e rn i.ivlj e nj u in ni i lj enj u. Kljuine besede Vrente, napoved, kmet, podelelje, reki, pregovori Uvod Vsak narod hrani v svoji govorjeni ali zapisani zakladnici ljudskega blaga in duha modre izreke in pregovore, ki odsevajo nadin Zivljenja narodov. Slovenci jih poznamo Ze od nekdaj, o demer pridajo Stevilna knjiZevna dela od Tr:ubarja naprej. Najved jih hrani ljudstvo, ki je rado vpletalo v govor primere svojih pregovorov in rekov, da bi z njimi obogatilo vsakdanjo govorico. V teh pregovorih je veliko Segavosti, modrosti. Reki in pregovori veljajo za nauke izkulenega prijatelja in ogledalo narodovega mi5lienja, saj se v njih zrcalijo razum in bogate izkuinje naroda, narodov znai,aj, Zivljenjske izku5nje slovenskega dloveka, pa tudi prazne vraie in verovanja. Plegovori pomenijo >>cvet jezikao, >clro.gocen zakkdo, >duino Tclravje<, >narodovo iolo<, >zlata zrltca<, >iskre iivljeniske ntoclrosti< in >zcLklul ncLrodove cluieo. Reki in pregovori se dvigajo nad vsakdanji jezik, skozi njih pa se ugotavljajo in potrjujejo"posamezne resnice. Zato je pomembno, kako to resnico povemo. Vrsta izobraZencev, piscev. predavateljev, urednikov uporablja pri svojem vsakdanjem delu pregovore, saj jih vodijo pri delu in ustvar-janju. Pregovore delimo na skupine. Reki in pregovori imajo pouden namen, v njih se kaZejo Zivljenjska izkuinia in modrosti naSih prednikov. Ceprav so si po vsebini pogosto protislovni, so poudni in polni Zivljenjskih resnic, koristnih tudi za danalnji das. Kmet: vreme V preteklosti so se pogosto nordevali iz posameznikov, ki so Zeleli napovedovati vreme. Vzrok temu so bile pratike, ki naj bi po mnenju vedine napovedovale to, desar >preprosti kmeiki vrentenski -142- prinestio.6 Ljudje so kmalu spoznali, naravni pojavi tesno povezani z spremembami. da so razlidni vremenskimi Zivali: vreme Se danes so Stevilni ljudje prepridani, da lahko tudi Livali napovejo vreme. To je danes Le deloma dokazano, saj se Zivali ravnajo po nagonu. Tako Zivali zadutijo naravne spremembe, saj sprememba vremena ne nastopi nenadoma, temved je to proces. Med ljudmi je razSirjena >medvedova< modrost za 2. februar (svednico): >V brlogu medvecl se zbudi. Ce sonino je, se obrne. Ve, da zinru se povnrc, in nazlti zctspi. Ce pa .ie rurzlo, po vstane, ker ve, da je pontlacl ie tukcl<.' Med najboljSe vremenske preroke priStevamo pajke in zeleno Zabico. O rem je Ze leta 1901 pisal Gregorij Pedjak v >Stoletni pratiki dvojsetega stoletia<<. Avtor napoveduje lepo vreme, kadar >>so Livali pri svojent delu vesele in ttrneo:8 ie pajki priano pretlejo mre|e ali iakajo na /.e napredenih; rege plezajo kviiku; lastovice lete visoko, slavec poje bolj veselo; ikrjaniek se dvigcL t, viiave; iebele se vraiojo kasno clomoy; muiice pleie.io ie po sonineru z.ahodu; petelini zjutra.j rttoino kikirikajo. Zivali napovedujejo slabo vreme, kadar so nesrrpne in popuidajo pri svojem delu: ie se pcLjki poskrijejo in le nekateri delajo majhrrc mreie; kotni pajki se obruejo v skrivaliiia; rega lez,e k tloru; lostovice letajo niz.ko ob vodi, da si z,moiijo perutnice; petelini veikrat kikirikajo ob ttett ovotltt(ttt icts tt . Zanimiva je Pedjakova razlaga o tem, kdaj pajki napovedujejo lepo ali slabo vreme: >Lepo vreme napovedujejo takrrrt, ko delajo nove mreie, stare pa popravlia.io. Mrei.e obeiajo na dolge glavne niti in celo ponoii priinejo clelati nove. Slabo vrenTe priiakujemo takrot, ko jih je pri delu rualo ali celo nii. Ce pa ie kctteri dela mreio, noredi glavne niti zelo kratke. Vetrovno yreme po priiakujemo takrat, ie y sicer suhem vrefiTenLt ni nobenega pajka zunaj ali ie kateri le z,aine delnti mreio, pa brez. vzroka delo opusti in se skrije. Viasih pa ie pri narejeni ntrel) err o Inf. Ciil Mciko, Lahonci: Ob svetkih kmetje niso delali, odpravili so se k mali (na Zegnanja) ali odlii na romanja. Ker so romali ponavadi peS, so ve{eli, dajim bo >Bog dal lepo vlcme<<. ' Prav tam, str. 239. V Stoletni pratiki dvajsetega stoletja, ki jo je izdalo KatoliSko tiskovno drultvo v Ljubljani leta 1901, se je Pedjak ponorieval iz >pode7elskth< vremenoslovcev. 8 Radeidek, Slovcnske ljudske vraZe, str. 240. del podre in se skrijeo.e Pratika, koledarji: vremenske napovedi Pri vremenskih spremembah so se ljudje v preteklosti pogosto ravnali po dogajanjih v naravi. Kmetje so pozorxo opazovali naravne spremembe, >naravo jint je kazala ,rr*ro.'' Zato so imeli tudi do nje spo5tqiv odnos. Vremenske spremembe so jih preganloti tuOi L opravljanju posameznih del, predvsem v jesenskem dasu, ko so pridakovali hladnejSe vreme. Sicer pa je Ze Pedjak v >Stoletni pratiki< na5tel ie nekaj vremenskih napovedi, po karerih lahko prid,akujemo, kak5no bo vreme. Lepo vreme lahko pridakujemo:// Ce barometer na visokem mirno stoji ali pa de se iz niZine znatno vzdigne; de je zrak suh; de pade obilno rose, ki dolgo ostane; de so vrhovi gora brez megle in oblakov; de sonce vzhaja svetlo rumeno; de sonce zjutral ali zveder iari in.je le malo rdedkasto ter brez oblakov za seboj; de je mesec svetlo bel; de se luna spremeni v uri blizu polnodi; de se megla spu5da k tlom; de se oblak na istem mestu manjSa; de oblaki na nebu stoje kot ovdice; de se zveder brez grmenja mnogo bliska; de se dim kadi naravnost kviSkul de plamen rad visoko plapola. Slabo vreme lahko pridakujemo:/2 de barometer pada; de je zrak vlaien; de se kamen, lapor in zidovi pot6; de stmne popu5dajo in se les napne; de sol postane vlaina, moka kepasta; de v zaceljenih udih zadne trgati; de rosa naenkrat izgine, detudi ni vetra; de se deZevna mokrota brez vetra hitro su5i; de rosa zjr"rtraj izostitne, deprav ni ne obladno ne vetrovno; de je soparno in sonce ige; (,e je zjutraj svetla in obilna zarja; de sonce vzhaja megleno in imu belkast obrod okrog sebe; de so zveder za soncern temni oblaki; de po jasrLem vremenu gore dobe oblake; de ima luna meglen obrod; de oblak raste; de se megle dvigajo in zgoSdajo; de dim node kviSku. Vremenski pregovori se med seboj vsebinsko povezujejo, saj iz enega vremena lahko sklepamo drugo: Ce z.ime dolgo ni, kasn6 se ie zgocli.13 Ce je kak5en mesec torej bolj suh, se res utegne zgoditi, cla je naslednji bolj moker. Sicer pa se p gosro po vremenu dolodenega dne napovedujeta priirodnje vreme in letina: Jasnq velika nruia (15. r:gust), e Prau turrl, str. 240. 10 Inf, Ciril Mesko. Lahonci. " Rade5dek, Slovenske I.judske vraZe. str. 241 12 Prav tam, str, 243. 1r Prav tam. str. 243. Zgodoainsft zapin sladko t,ince princtic,.'' 1ee grozdje lepo zori in v avgustu postane sladko, bo dobra letina). >Ormo5ki ljudski vremenar< Ciril Me5ko Tudi na SirSern ormoikem obmodju so na splolno ohranjena 5e Stevilna verovanja v napovedi vremena. Pravi ljudski vremenoslovec je 5e danes g. Ciril Me5ko iz Lahoncev, ki si Ze ved kot 40 let (od leta 1960) vsak dan natandno zapisu.je vreme (temperature, padavine) in se po njem tucli ravna. Ze njegov ode Maks si je zapisoval vreme, svoje vedenje o napovedovanju vremena pa je tako prenesel na sina Cirila. V dnevnike sta natandno zapisovala Stevilna opaZanja o vremenu, na osnovi primerjave vremena med posameznimi leti pa sta sklepaia tudi na vreme naslednjega leta, na temperature in kolidino padavin. Oba sta (bila) pri ljudeh spo5tovana podeZelska vremenoslovca, saj je marsikdo od blizu in daled, prihajal k njima po nasvet giede vr:emena. To pa posebej takrat, ko so se bliZala kakSna vedja kmedka opravila (setev, Zetev, mlatev, kolnja, sulenje sena, trgatev), saj je bilo uspe5no opravilo teh del odvisno tudi od lepega vremena. V obdobju med leti l9Z0 in 1962 na obmodju Lahoncev ni bilo tode, saj so ob nevamosti neviht >z.vonili pri voiki kapeli in preganjali toiool5. Y dnevnik pa je 12. julija 1962 g. Maks Me5ko zapisal, da je bila tako modna toda, da je stolkla prav vse. Gospod Ciril Me5ko ima prav tako velike izkuinje z napovedovanjem vremena. Pri tem pa opazuje tudi dogajanja v naravi in pravi, >do dokler je breg nad hiio zelen, ie ni hudo< (5e ni su5e). Za padavine meni, da mora >priti .fronta od SV<, kajti takrat bodo padavine obilne (deZne, sneZne). Pri zapisovanju vremena je pri5el do sklepa, da so se v zadnjih 40 letih temperature znatno zviSale (povpredno tudi za okrog 10 stopinj), kolidina padavin pa se je v zadnjih 40 letih zmanjiala tudi do 2OVo. Kot dokaz temu je tudi travnik pri hiSi, ki je bil 5e pred leti modvirnat, danes pa je popolnoma izsuien. Tako g. Meiko ugotavlja za zadnja leta pomanjkanje vode. To dokazujejo tudi Stevilna kmedka opravila, ki so se pomaknila Ze v sredo meseca aprila (npr. setev koruze okrog 20. aprila, nekod so jo sejali Sele v maju). Glede napovedovanja zime pravi, da >>tnore sneg za miklavievo opadnoti, driati more do okoli I 1. f onuara, ko je najhuiia zima, med 20. in 21. jonuaront more priti do otoplitve - sneg gre dol, zemlja se napije vode. Za syeinico pa rnorejo priti ohladine in pcrsti more dosti snega, tako da zemlja zmrzne. Mraz more clriati do jctiefovega (19. ntarec), potlmt bo 1a Prav tam. str.244. 15 InT. Ciril Mesko. Lahonci. dobro leto<. Najhuj5a pa je golomraznica (ztmabrez snega). SneZna odeja namred prepredi izhlapevanje. P5enica >>ntore dati zimo skozo, pravi g. Ciril, kajti tako se ustvarijo razmere za dobro letino. Sam se ravna po pregovoru, >ie sneg 100 dni lei.i, iito pomori<, saj ved kot 100 dni Zito ne prenese sneZne odeje (mraza). Za mesec april pravi, >april naj bo cleieven, da kntet ne bo reven. Ce je april pretopel, gre namled preved vlage iz zemlje V mesecu maju naj bo prvih 10 dni lepih, sredi maja naj pade malo deZja, konec maja pa mora biti zopet lep. Tako se bodo ustvarile dobre razmere za su5enje sena in tudi za hitro siliranje. Tudi de ni ledenih moZ, bo kmalu zrela koruza in letina bo dobra. V mesecu juniju je pomemben dan petrovo (29. junrla), kajti >ie .je nct petroyo tlel, bo peronospora napaclla gorice in bo dobru letina v nevantosti<<. Pasji dnevi pa nastopijo med 20. julijem in t0. avgustom, ko je pridakovati vrodino in malo padavin. To je tudi das, ko si >po veiini kmetje yz.atnenTo clopttst<, pravi g. Cirii. Velik vpliv na vreme pa ima po njegovem mnenju tudi luna, saj nastopijo vremenske spremembe ob polni luni; >ie ob mlucli lttni deteljo sejei, se krr:e penijo<<. Tako mora5 vsa dela (podiranje dreves, klanje praiidev, ...) opravljati v stari luni. Tudi de so poleti >>muhe in obacli sitni, je nizek pritisk in bo slabo vrente<<. Ostale napovedi glede vremena pa so po pripovedovanju g. Cirila naslednje: Ce na petek clei.uje, bo v necleljo sonce (petekje vremenski prerok). Tctm, kjer itorklja hodi, bo dei, poplava. Ko v jeseni pridejo krokarji k nam (iz tJrala), napovedujejo zinrc. Tudi goske, ki letijo v jati, napovedujejo zinto in sneg. Glede tode meni, da, de ni oblakov, kljub dolgotrajni vrodini ne bo tode, saj se v ozradju zadrLtje suh zrak. ie pa se detajo oblaki, se kopidi hladen zrak in bo po dolgi suii nevarnost tode ali modnih nalivov. Pri kmedkih opravilih pa se g. Ciril pogosto ravna tudi po nasvetu Zene. Ko mu svetuje: >Ciril, danes ne kositi, noge me bolijol< ve, da bo zagotovo deZ. Meseine vremenske napovediT6 Januar: prosinec, ledinek ie v prosinci ni snega, ga 5e mali traven d6. ie bo prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo rodilo. ie prosinca grmi, slabo vreme preti. ie prosinec ne zmrzuje, ne sneZi, rad su5ec to nadomesti. Ce prosinca Iisica laja, 5e huda zima nastaja. ee vidi5 prosinca komarje igrati, je treba s senom vardno ravnati. ee v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem '6 Reki in'pregovori so cttirani iz literature (navedcne ob koncu scstavka) in so v podobni obliki znani na celotnem slovenskem obmodju. Posebej so citirani tisti vremenski reki, pregovori in zagovori, ki semlih dobila ocl informatorjev na terenu. -144- preoblozeno stoka. ie je toplo v januarju, spomladi se pokvari. ie v januarju ni snega, zato Sele april ga d6. Ce prosinca ni snega, ga mali traven da. Ce prosinca sneZi, rad su5ec to nadomesti. Januar gorak (vrod), kmet siromak. Kadar prosinec odpira deZnike, Zetve poletne ne bodo velike. Kakino bo vreme prvi dan prosinca, tak bo veliki srpan. Prosinec mrzel, da poka, bo sadje v .jeseni in moka. Prosinec mili, bog se usmili. Prvega prosinca in zadnjega su5ca je zima najhujSa. T'oplota v januarju in vlaga, zimi v februarju na noge pomaga. V prosincu toplo, v svedanu mrzio. V januarju toplo, v februarju hladno. 1. januar: ie na novo leto deZute ali sneZi, pravijo ljudje, da se nid dobrega ne obeta, saj bo vreme nagajalo vse leto. C, ,ro novo leto sneii, bo tisto leto slaba Letev. '' ie na novo leto ludi v cerkvi mirno gore, lepo in velidastno, potem bo leto dobro in mjrno, rodovitno; de pa gore slabo, bo slabo, viharno tudi leto. 2. januar: Kakr5no je na Makarija vreme bilo, tak5no v kimovcu bo. Makarij jasen in meglen, naznanja prav tako jesen. 6. januar: ee na tri kralje jasen bo dan, za dolgo zimo hrani seno. Ce so na tri kralje jamice polne vode, bomo imeli jeseni polne sode. Kralji se vrnejo, zimo obrnejo .x 15. jarruar: Ce je na Pavla jasno nebo. dobra bo letina. ie na Pavla sonce sije, gornik closti vina vlije; trikrat Zito dobro dozori in po volji kmetu dobro se godi. Ce Pavla dan je dist in jasen, bo zemlje sad v tem letu krasen. Ce Pavla je dan obladen, bo trebuh vedklat laden; de megla stoji, bo mnogo bolnih ljudi. Ce Pavel Pozimec nebo razjasni, letina dobra gotovo sledi. ie Pavel Spreobrnjenec po kopnem >primaha<<, Jurij po snegu prijaha. Sonce na Pavla dan obilo Zita in vina da; de pa sneZi, Zito se podraii. Kadar na spreobrnjenje Pavla sneZi in deZuje, letina slaba in huda preti. Lepo in jasno Pavla dan, je rodovitnega leta znamenje. 17.,ianuar: ie Anton z deljem prihaja, se zemlja 5e dolgo napaja. Pavel da pol zime na kavelj in spravi zimo na goro. Ce je na pavlovo spreobrnjeno lepo vreme, bo dobro leto; de sije sonce, bo obrodilo proso. 18. januar: Kakr5no je vreme na Petra dan, tako ostalo bo mesec dan. Kolikor dni pred petrovim grmi, toliko po njem mrazi. 20. januar: Ko se Fabi jan oznanla, sok v drevesih Ze poganja. 21. januar: Na dan NeZe se kuram rit odveZe. 22. januar: ie Vincenca sonce pede/sije, dobro vince v sode tede. Kakor okrog Vincenca bo. tako dez leto ostalo bo. ee Vincenc s soncem na trto posveti, na martinovo ne bo su5e v kleti. ie no Vincekov d.on sonce peie in od strehe z Lednih syei teie,tisto leto clobro t,ince teie.18 X 25. januar: Ce je tega dne dopoldne megla, izpije rL, de je megleno popoldne, izpije pienico, de pa leZi megla ves dan, je po rZi in pienici. Februar: sveian, talnik Ako je pretoplo svedana, bo malega travna podivaia brana; ako pa je mla4 se poti obraz. Ce prevrode (>pregorko<) je svedana, v aprilu podiva 5e brana. ee jazbec na svedan pred luknjo na soncu je zdaj, gre za Stiri tedne radnazaj. ee je v februa{u pretoplo, bomo v aprilu za pedjo. Kar svedana ozeleni, se rado posuli. Svedan je iztegnjen dan. 2. februar: Ako je svednica zelena, bo velika nod sneZena. Cvetna nedelja bo sneZena, de je svednica zelena. ie na svednico sonce vzhaja na jasnem, bo 5e huda zima. Ce na svednico sneZi, bo vuzem (velika nod) tep; de pa ne sneZi, bo grcl. ee je svednica preved modi dobila, bo zemlja mecl letom malo pila. ie je sved,nica topla. sneg in mraz prinaia, de je mrzla, pa ga odna5a. Ce je svednica topla in sondnega vremena, bodo debele bogate in clobrega plemena. ie na svednico deZuje, se kmalu pomlad oglasi. ie na svednico prej od strehe kot od svede kane, 5e hujia zima, a dobra letina nastane. ie na svednico sneZi, se Ze vigr:ed oglasi. ie o svednici letijo mulice, nosimo potem (e rokavice. ie se na svednico zdani, zima rada 5e dolgo trpi. ie svedana madka na soncu leZi, v suicu spet rada na ped pribeZi. Kadar je na svednico jug, je 5e daled plug. Kadar je svednica obladna, kmetica ne bo ladna. Kolikor Skrjandek prej Zgoli, toliko po svednici nioldi. Svednica gorka, zelena, cvetna nedelja sneZena. 2./3. februar: Svednica dan, zima yin, >to .ie lai<, rede BlaZ. Kadar je na svednico deZ in na blaZevo lepo, veliko v jeseni vina bo. Ob sveinici tnorai imeti vsega pol: pol krrue z.n iivitto in pol hrane z.a Ljudi. 1e(ob svednici je zima na polovici in je bilo do pomladi 5e daled)20. 3. februar: ie je na blaZevo obladno, bo na junjevo privladno. 6. februar: Doroteja nas v kepo snega zavija. OdnaSa rada sneg nam sveta Doroteja; de pa ne najde ga, ga r8 lnf. NcZlka StrnaPoJcuno< Zofka3o.3' Saditi fiZol na Florjana je dovolj zarana. 25. maj:. ie je na Urbana lepo, suii se poieti seno. ee na Urbana sonce sije, jesen polne sode nalije. Ce se Urbanu sonce zahode, bo tudi polede suho in vrode. ie Urban greje zelo, trgatev dobra bo. ie Urban su5i in Vid mokri, bo prav za ielne ljudi. Kako je vreme Urbana, tako bo tudi malo slpana. Ko pa t6krat deZ le rosi, trta le cvidka malo rodi. Na Urbana sonce gork5, obilno bo vino, ki bo sladk6: de pa ta dan prirosi, trta le cvidek rodi. O Urbanu se mora trta videti s hrlba v hrib. Urban jasen, jesen hasek 2' Inf. Nezka Vaupotid, OrmoZ. 28 Inf. Nezka Vaupotrd, Orn.roZ. 2e Leileni svetniki po izkuinjah ljudi pogosto prinesejo pozcbo. Op. avtorice. 30 Inf. Krista Bombek, Velika Nedelja. 31 Na god sv. Zofije naj bi bilo po ljudskem verovanju lepo vreme DeZcvcn dan.je narnred nakazoval vlaZno vteme celo leto. Op. avtori ce. Zgodoainsft zayisi Junij: roZnik, seinik Ce gostuje rad vihar, milo toZi debelar. ie junija sonce pripeka in vmes deZek rosi, ni treba se bati teka, obilno zemlja rodi. Ce roZnega cveta pohlevno deZuje, veliko obeta, ti Zita strdi. ie roZnika sonce pripeka, vmes deZek pohleven rosi, obilo nam zemlja rodi, veliko obeta Zita, rZi. Junija toliko deZja, da zadnji koreninici zadostuje. Lepo vreme pryega dne, kmetje se letine vesele. Kakor vreme roZnika mini, tako se grudna ponovi. Preved deija v roZnem cvetu, ni nid kaj po volji kmetu. RoZnik deZeven, vinidar reven. RoZnika mrzlo deZevanje, slabo za vino in panje. Sever, ki v tem mesec uvlede, obilo Zita v deZelo privlede. Trta, de v soncu odcveti, vina obilno obeta. 5. julij: Ciril in Metod sama god obhajata, saj tega dne rado grmi.32 8. junij: Ako na Menarda deZuje, Stirideset dni 5e naletuje. Ako na Menarda deZuje, se grozdje do brente kazi. Ako na Menarda je vreme lepo, najlenejSi kosec pospravlja suho seno pod streho. Ce se Menarda kislo drZi. do konca meseca ni sondnih dni. 11. junij: Ce na Barbaro deZuje, bodo jeseni grozdja polne kadi. 13. junij: ie Anton seje proso, gre Vid tretji dan pogledat, de z njim kaj bo. 15. junij: V jeseni in spomladi se rada vladi megla, a najbolj nevarna je ob >vidovem(, ker >Zito izpije,,.33 DeZ o svetem Vidu, ni jedmenu k pridu. RoZnik deZeven, ,vincar pa reven. Ce 1e stegneS, v dan dregneS. Ce se skrdiS, v dan trdiS. Ce sta deZ in megla na dan Vida. je pienica malo prida. ie trs pred Vidom odcv6ti, se dobrega vina nadejati smete. Pred Vidom napovedujejo muhe dneve prav suhe. Sveti Vid je de5enj sit. Urbanovo sonce in Vidov deZ, na dobro letino upati sme5. O Vidi se skozi nod vidi. Svetega V,da meglica, pride po vince in p5enico. Vid. deZja ne daj, da bo dobre Zetve kaj. 23. junij: Do kresa suknjo obladi. po kresu pa jo s seboj vladi. ie vinska trta ne cvete kresnika, ostane lesnika. Ce na kresni dan deZuje, orehom slabo prerokuje. Kolikor dni kukavica 5e po kresu kuka, toliko tednov po Mihaelu v roke 5e huka. Kakor vrerre kresnic, tak5no bo tudi Zanjic. O kresi se dan obesi. O kresuje dan tako dolg, da dlovek, de se skrdi, vanj trdi; de pa se stegne, vani dregne. O kresu je tako dolg dan, da de bi zlutraj kravo vodil, ima zveder tele. Pred kresom prosi naj deZja, potern prositi treba ni. 25. junij: DeZ na SentjanZa slabo letino naredi, sonce 32 Inf. Anica Ratck, Hum pri OrmoZu. 33 Kovadid, Trg SrcdiSde, str-. 6. -147 - Zgodooinsft zapisi naj se raje pratiki smeji. 27. junij: Kadar na Ladislava deZuje, deZ Se dolgo kraljuje. ie Ladislava modi deZ po glavi, od nas se sedem tednov ne odpravi. DeZ na Ladislava, poletje po vodi splava. 29. junij: ie na petrovo rado grmi, se orehi trosijo.3a Ce na petrovo grmi, tisto leto orehov in lelnikov ni. Ce deZuje na petrovo, bodo pi5kavi orehi. ie je na petrovo deZ, bo p5enica rjava. ie sta Peter in Pavel jasna, bo letina krasna, slaba pa, de kukavica 5e po petrovem kuka. Julij: mali srpan, srpnik ie pasji dnevi deZ prinesejS, obilno sladkosti vinu vzamej5. Je tega meseca presuh5, ostane grozdje prav drobn6; de deZ le vdasih prirosi, se pa osodi, zdebeli. Je tega meseca presuho, ostane grozdje drobno. Je mesec moker in hladan,v gnilobi rad je sad kondan. Julija hladni in mokri dnevi, prazni bodo sodi in hlevi. MrzeT in moker mali srpan - trtnemu sadu je modno v bran. Obilo de deZuje in grmi, le pidlo bo jedmena in rZi. 2. julij:. Ako Mati boZja v deZju leto obiskuje, s hriba v tedne qpnanjuje. Ako je drugr dan malega slpana grdo, 5e Stirideset dni bo mokro. Ako je drugega dne tega meseca lepo, 5e Stirideset dni bo ostalo tako. Leto in zima se sredata na dan Marijinega obiskanja 4. julij: Ako do Urha sli5i5 kukavico in Urh z Marjero (20. jula) kade pase, posevek dobro rase. 5. in 7. julij: Ako je deL na Cirila in Metoda, oreh in kostanj domala ogloda. 10. julij: Ako je na Lovrenca in Antona (10. maj) lepo, bo 5e jeseni tako. 17. julij: ie je Alei suhoparen in suh, si napravi za zimo topel koZuh. 20. julij: Ako na Marjetin dan deZuje, orehov in lednikov ni, seno pa se ne posuSi. Marjeta grom in strelo obeta. Ce na Marjeto dei lije, seno na travniku zgnlje. 22. jtlijz Magdalena rada jode kot otrode. Ako Magdalena deZuje, se deZ 5e rad obdrZi. 25. julij: ie na Jakoba deZuje, ostro zimo oznanjuje. Ce je Jakob lep, bo bolld, mrzel. a obilna jesen - ro je znano ljudem. Jakobova ajda pa OZbaltova repa je malokdaj lepa. Kakor Jakob do poldne vremeni, tako bo tudi pred boZidem te dni; popoldansko vreme tega dne ti boZidno vreme pove. Na nebu megla 25. dne - hudo zimo napove. O Jakobu pienica zori ali zgori; grozdje pa na boZjo pot odide in iele o Jerneju nazaj pride. Pred Jakobom tri dni lep6, ri. v redu dozorela bo. Avgust: veliki srpan, mlatnik L'e se avgusta po gorah kadi, kupi si koZuh za zimske dni. Ce se megla zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje; de pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka. Ce srpana veter zvedri, u."-" ie dolgo trpi. Kar avgusta se skuha, tega september ne spede. Sonce srpana grozdje medi. Veliki srpan kar ne skuha, tudi kimavec ne prekuha. Veliki Smaren lsrez deija - sladko vince bo doma. 10. avgust: ee Lovrenc je jasen, bo grozdek tr-d6n in vincar bo glasen, prijetna jesen. ie ima Lovrenc grozd mehak, bo vina sod kaj sladak. ie je na Lovrenca lepo, tLrdi jeseni ne bo grdo in snega malo bo. ie Lovrenc lepo dan dodaka, vsa jesen bo potlej taka. Lovrenc deZeven nam vino sladi in ajda mod po njem dobi. Vrerne, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drZi. 15. avgust: Ce velika ma5a mokri, mala maia praii. Ce velikega Smarna sonce pede, dobro vince v sod potede. Jasna velika ma5a, sladko vino prinada. Veliki Smaren brez d,eija, sladko vince bo dorna. 24. avgust: Ce Jerneja veter zjasni, lepo vreme ie dolgo trpi. Kakor Jernej in zadnji srpan vremeni, se vsa jesen drZi. Po vremenu Jerneja se rada vsa jesen naredi. Slana na Jerneja - gotovo bo zijala vrana. 9. avgust: Orehe piSkdve stori rad dei na Janeza glave. 31. avgust: Kakorje zadnji dan avgusta, takajesen bo - lepa ali pusta. September: kimavec, sadnik ie zgodaj se selijo ptidi, bo huda zima o boZidi. Kadar prve dni kimavca pogosto grmi, bo dosti p5enice, rZi. Kak5en kimavec. takSen bo suSec. 1. september: Ako je na Ilja jasno, bo dtiri tedne vedr6. Tilen grd, meglen, grda jesen. Kakien je Egidija dan, takSna bo cela jesen. Kako Egidija dan vstane, tako cel mesec ostane. 8. september: Ako je na malo ma5o lepd, bo potem dva meseca suh6. Kak5no yreme na maio ma5o nastane, rado 5e dva meseca ostane. Kdo po mali maii kosi, ta za pedjo suii. Makt maia za sukno vpraia.35 21. september: ie Matej je ves jas6n, bo prijetna ie jesen. 22. september: Ako je Mavricija jasno neb6, vetrovi 3t Inf.. Anica Ratek, Hum pri OrrnoZu -148- 3a Inf. Anica Ratek, Hum pri OrmoZu Zgodortiruft zapisi po zimi hudo brijej6. Ako Mavricija sonce sije, pozimi hLrda zima brije. 29. september: Ako na Mateja sonce sije, kmalu lepa jesen zasije. Na svet'ga Mateja vedro, jesen 5e prijetna bo. Ako svet Mih6l deZuje, nadejaj zime se votrjn6. Do Mihaela na soncu, potem se na pedi otava su5i. ie pa n6bes razjasnjuje, boj se zime prav trd6. Ce ,,a mihaelovo sever vlede, veliko zimo in sneg oblede. ie o Mihaelu Zerjavi 5e ne gred6, pred boZidem zime k nam ne b5. Ce o Mihaelu sneg naleti, dolga se zima napoveduje. ie je precl Mihaelorn jasna nod, bo tudi zima imela veliko mod. Kakor veter Mihaela, Zitna cena rast bo imela; bolj ko veter se vzdiguje, vi5ja cena naraida; de pa veter pojerya, tudi cena pada; de pa to kdaj ni res, vedi, da je zmota vmes. Za paSo Mihael leto zapre, Jurij potem ga Sele odpre. Oktober: vinotok, mo5tnik Ako z drevja zggdaj listjc pade, njive bodo k letu rodovitne rade. Ce vinotoka mraz ir.r veter brije, prosinca in svedana sonce sije. ie neraclo pada listje z dreves, bo pornlad kaj rada polna vsa mrdes. ie nerado listje obleti, marsikdo se zime Ze bojf. Ko Zerjav leti na tuje, zima se Ze pribliZuje. Oktober je dober. Vinotoka (,e zmrztje, pa prosinca pojenja. V oktobru burja, mraz * januarja sonden das. Vinotoka deZevanje, grudna vetrov divjanje. Vinotoka velike vode, grudr-ra hudi vetrovi bude. Vreme vinotoka je aprila za poroka. Vinotok i,e zmrzqe, pa prosinca pojenja. 16. oktober: ie je Gal suh, oznanjuje, da ob letu suia pripotuje. Ce je Gal topel in suh, bo leto, ki pride, z modo skopuh. 18. oktober: ie je vlaZen in mrzel Luka, repo pokuka in osmuka, sneg pripelje. Luka pravi Llrii: ie je na mladega mlaja dei, bo celi prvi krajec slabo vreme, ie po je mladego lepo vreme, bo ostalo lepo vreme vse clo polne lurLe. Ce inru nrcsec obroi, bo jutri pihol veter, iez. tri dni pct bo padal zagotovo padal de1.o.38 Obna5anje Zivali in napovedi vremena Ako je dosti kad, dobro bo leto. Ce petelin poje popoldne, bo gotovo deZ. ie pa petelin poje ved dni zapored, deZuje dlie dasa. ie se Zivina poleti v hlevu poti, bo gotovo kmalu deZevalo. ie gredo zveder kokoii pozno spat, bo drugi dan gotovo deZ. ie gredo koko5i zgodaj spat, bo naslednji dan lepo vreme. Ce se zgodaj preselijo ptidi, hudo dutijo zimo o boZidi. DeZ bo, de se krave zved,er rade pasejo in nodejo iti v hlev. DeZ bo, de goske nizko letajo (tudi sneg). Kriieie vrane prosijo ,rr"gtn. Ko sove skovikajo, bo lepo leto.a0 V hroldevem letu je mnogo cleZja. NajzaneslivejSi znanilci deZja so: regljajode Zabe; pes in madka, ki grizeta travo, madka, ki sili na ped; madka, ki pije vodo; speda madka, ki ima obmjeno glavo proti nebu; divkajodi vrabci; kokoii, ki gredo brez preganjanja spat; rigajod osel. Tucli nacllebrc nruhe in obarli napovedttjejo dei. n' Splo5ne in priloZnostne napovedi in dejanja o vremenu Ako je lepo vreme o veliki nodi, dobra letina Ze tedaj napodi. Ako je lepo vreme ob vnebohodu, je toliko klanja (kolin), da se proda; de pa tega dne rosi, je 5e za potrebo ni. Ako nerado drevje obleti, marsikdo se 5e zrme bo.ji. Ako se duk spomladi vedkrat oglasi, tudi 37 Kovadid, Trg Sledi5de, str. 563. r8 Irrl. Cirit MeSko. Lrhonci. 3e Inf. Nez,ka Strnad, Veiika Neclelja. ao Inl. Nezka Vaupotid, ormoZ. ar Inf. Krista Bombek, Velika Nedelja. 150 - dobra letina se zglasi. Ako se polZ globoko zakoplje, se huda zima prikoplje. Ako zima ne miga z rilcem, otepa z repom. Ce sanjai o mrlidu, bo naslednii dan -srdo vreme. Tudi ogenj in poZar v sanjah naznanjata slabo vreme. Ce zgodaj _listje z drevja pade. se rodovitne njive narede, Ce nerado pada lisde z drevesa, je pomladi veliko gosenic in mrdesa. ie odpadlo lisde blizu debla leZi, prihodnje nam leto obilno rodi. Ce hrast 5e listje obdrZi, bo mraz vse zimske dni. ie je boZida drevje kosmato (polno snega), bo tudi spomladi polno cvetja. Ce je deZ prvi dan pasjih dni, bo deZevalo Stirinajst dni. ie 1e zlcno jrLtro, bo grcla veierkrr. " (e je kvatemi clan lep, so trije za njim grdi. Ce je v deZju trlni cvet, malo stede vinca v klet. ie kres deZuje, orehov ni. Ce mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije: de pa sneg na suha pade tla, mlatid in Zanjica se smejeta. Ce na pustni dan deZuje, fiZol dobro obrodi. ie se ob deZju delajo rnehurdki, bo deZevalo 5e naslednji dan. Ce se pust na soncu greje, se letina med dobre Steje. ie se vzdigLrjejo zjutraj pred sedmo megle v zrak, je lo za dei znak. Ce spomladi grmi, bo 5e grdo in mrzl5, de pa v jeseni,-se leto ponovi. Ce spomladi gnni, se zima ponovi. Ce grrni, bo dosti gob. Ce v detrtek zveder za oblak doli 916, so v neclel.io blatne cest6. ee zeio grmi, bo malo cleZja. Ce zima spodetka ne piha, pa rada z repom udriha. Ce zjutraj zarja pogori, kmalu deZ pripodi. Ce v mrzlo zenrljo sneg zapade, snopja bo velika skleda. Dei za soncem mora biti, za veseljem Zalost priti. Dosti snega, dosti sena. Hude nevihte ne trajajo dolgo. Izl.l:tie v mlako priti (iz deZja pod kap). Jutranja mavrica lije, vederna mavrica pije. KakincL .je pienica, takina bo .jeseni gorica.a3 Kaclar od daled grmi, kmalu deZuje. Kadar pada sneg, v nebesih ovce striZejo. Kadar je rnokro, takrat sej pienico. Kadar je na veliko nod megla, tisto let ne bo sliv. Kadar leZi sneg 99 dni, pogine strniSde. Kadar praprot trikrat pozebe, ie dobra letina. Kadar se zadne dan >povradati< (krajlati), zad,ne tudi bolj mrzlo prihajati. Kadar so hlebci na nebu, deZ cvete. Kadar zadne v ponedeliek deZevati, hode ves teden deZevno ostati. Kadar zgodaj listje odpade, sneg potem zgodaj zapade. Kadar Zari vederna zarja, pravijo, da Marija kruh pede. Kakino je poletje, taka bo tudi zima. Kadar z nel:a prii. nikomur ne Skoduje. Kjer se na pust megla vlede, tam bo toda unidila. Kolikor tednov po boZidu prvid zagrmi, toliko tednov pred Jurijem ozeleni. Lepega vremena in sitega trebuha se dlovek ne navelida. Megla ajdo polni. Na sveti veder morai dati v Zito dvanajst debul po vrsti: katera od debul je segnita, tisti mesec bo v naslednjem tretu zelo deZeven. Podasen listja pad, dosti gosenic na pomlad. a2 Inf. Nezka VaLrpotii, ormoZ. '3 Inl. Nezka Vaupotii. OrmoZ. Zgodouiruft zayisi Pomladanska Marija (25. marec) pripelje lastovke, jesenska (8. september) jih odpelje. Prezgodaj toplo, kasneje mlzlo. Pust na soncu, velika nod na pedi. Pust zjutraj obladen, kmet ajde jeseni bo laden. Pozimi sueg je siromrkov gnoj .o'Rlno grmenje. pozno stradanje. Spornladanski sneg je kajZarski gnoj. Spomladanski deZ meglico seje. Suino leto tri modne ln'ani. Toda naredi reveie. Topla jesen ti oznanjuje, da se pomJadi zima teZko odmika. Tretji mraz se rad pere. Ved je vredno eno poletje kot sto zim. V soboto bo deZ, de je sonce v torek zallo za oblake. Za mavrico bo deZ. Velik bob in visoke krtine pomenijo globok sneg. Za slano pride kmalu dei.. Zgodnje spomladansko grmenje, pozne lakote tuljenje. Zima ima Zelezne zobe. Zima in gospodar nid ne podarita. Zima rada z repom bije, de dolgo toplo sonce sije. Zare(,a zarja naznanja veter. Med kmedkimi ljudmi je 5e vedno ohranjenih precej vraZ in zagovorov, kako >>obrniti hudo uro<<: Ze v preteklostj so nevihte in vremenske spremembe vzbujale v ljudeh strah. Zato so se ljudje hoteli pred naravnimi si.lami zavarovati z molitvami, vero v BoZjo pomod, pa tudi z ztgovor, in raznimi magidnimi dejanji. Kculur se je bliiola nevihta, so nn obmoijtr Hunru go,spodhle vrgle iez hiini prag no stopnice rruvz,krii. biirkle, greblico in veslico ter priigale ,rl,egncLnoo (blagoslovljeno) sveio, cla ne bi strela >tresnila< v hiio. Celo drul.ina je molila proti nevihti, toii irt grmenju. Tucli na >>syetke< (na praz,nike, v nedeljo) se ni srnelo delat, kajti poteru >bo priilct strela kot boija kazen,." Ob hudi nevihti so ljudje rekli, >do se morai skriti pocl reclos, kamor strela zagotovo ne bo tresnila<. Predvsem tode so se ljudje zelo bali, ker jim je unidila ves pridelek in letino. Zato so takrat, ko so >vicleli svetle oblake, ki so se bliiali z ntLtrsk€ strrrni, zaieli zvoniti z zvonikont iz huntske cerkve.< 'u Tudi kadar se.je iz Huma videla Ivanjldica v megli so rekli, da >bo dei ielo. ie pa je bilo jasno, so rekli, da >ne bo clel. ielo.aT Tudi topel veter je napovedoval deZ. Kadar je bil modan naliv, so rekli, da se je >utrgal oblak<. Sicer pa so ljudje na splo5no raje imeli su5o kot deZ, ker ,seclem suinih let preLi,vi eno ntokro<.*8 ie je bilo dosti d,eLja, je ves pridelek zgnil, suino leto pa je bilo bolj5e, deprav je dalo skromnejSi pridelek. Zanimivi so tudi zagovori pred hudo uro, ki jih je ga. " Inl. Nezka Vaupotid, OrmoZ. " lnf. Ani." Ratek, Hum pri Orrr-roZu a6 Inf. Anica Ratek, Hum prl OrrnoZu t7 Inf. Anica Ratek, Humpri OrmoZu ro Irrt. CirilMeSko, Lulront'i. - 151 Zgodotirsft zayisi NeZka Vaupotid prevzela od mame Ze v rani mladosti: Kadar se je blilala huda ura, je vzela ,i,egnanoo (blagoslovljeno) voclo, krolnik, noi, grebl.ico in biirkle ter ile nekoliko vstron od hiie. Nato je postavila kroinik in noi s konico obrnjen proti nevihti, poikropila z )>iegnano< vodct, navzkrii dcLla btirkle in greblico, se prekriialo in trikrat portovila: >V megle jaz vrts krstint, y imenu oieta in sina in svetega duha, in vas lepo prosirn, raztrgajte se med gorice in dole, cla ne bote naredile nobene ikc,deo.ae Tudi ga. Krista Bombek se y zyezi s >>prepredevanjem< neviht spominja zanimive zgodbe: Kadnr se je bliLala nevihta in .je grozila toia, so na Seneikem vrhu kntetje t,zeli vile in jih zapiiili na clvoriiie. Potem so zmolili oienai (uli zdrovornorijo) in poikropili z blagoslovljeno vodo. Tako so vejeli, cla se bodo obyarovali pred toio. Nekateri kruetje pct so y veri, da bi se obvarovali toie, v clvoriiina tla zqs ekali tucli sekiro.5o - ie deZuje in bi Zeleli, da bi bilo lepo vreme, moramo razbrcati mravljiSd,e. Potem mravlje prosijo za lepo vreme, da si lahko popravijo mravljiSde. - ie grmi, se mora Zenska obrniti proti nevarnemu oblaku, ga pokropiti z blagoslovljenim vinom in narediti dez njega kriZ (narediti mora devetkrat kriZ in zmoliti tri odena5e). ie pa naredijo tako tri Zenske v fari, odZenejo hudo uro in v Zupniji ne bo tode. Ponekod pa moli vsa druZina pri mizi, da bi se obvarovala viharja, naliva, tode, strele. - ie te dobi nevihta zunaj hiSe, se skrij pod drevesa, v katera strela nikoli ne udari: gaber. bukev. brinov grm. Najnevarnej5i pa je hrast, pod katerim ne smeS nikoli poiskati zavetiSda. - ie se pripravlja k nevihti, mora gospodar vzeti koso, srp in noZ ter z vsakim od teh orodij trikrat narediti kriZ proti oblakom, nato pa orodje zaplilti v zemljo. S tem prepredi todo. - ie z zobmi pregrize5 zrno tode, bo ta prenehala padati. - ee naredi5 v prvo izdelano opeko Zabo, bo5 imel pri delu lepo vreme in bo deZevalo Sele po tem, ko kond,ad z delom. - Bliiajoio se neyihto sprentenii v tlei, ie vriei plug ali yoz. v yocJo.51 - Dei priklideS, de obleko obrneS narobe. oe Inf. Nezka Vaupotid, OrmoZ. s0 Inf. K.jsta Bombek, Velika Nedelja 5r Mciderndort'er, Verovanja, str.24'/ . Ce ienske klepetajo nrL cesti, se ba gotovo lcak mimoidoii obregnil obnje z besedarni: >Dei bct!<. Klepetave l.enske bodo tore.i prinesle clei. t' IfiSo obvaruje5 pred strelo tako. da posadiS na streho (okoli hiSe) natresk (postreSnjak). Ko se pribliZuje huda ura in pridakujemo nevihto s todo, mora gospodinja na hiSnem pragu iz blagoslovljenega lesa narediti ltrl, ga presekati in s tem dejanjem preZene todo. Kadar se pribliZuje nevihta, mora gospodinja zakuriti v pedi z blagoslovljenim lesom, da prepredi nevihto. ie pa je nevihta Ze preblizu, jo to dejanje 5e pospeSi. Kadar se bhZa nevihta, mora gospodinja hoditi okrog hi5e in kropiti na vse strani z blagoslovljeno vodo. Ko poleti grmi in treska, mora5 v ogenj vredi suhe vejice, odlomljene iz butare in Zegnane na cvetno nedeljo (zelenje presmeca). Tako preZenes nevihto. Kadar grmi, ne sme5 imeti pri sebi kovinskega predmeta, da ne bi udarila strela vate. Nikoli ne sme5 klepati kose pred jurijevirlr, temved le brusiti; tako nam toda ne more narediti 5kode. V okolici Salot,cey pa takrcfi, ko se bliitt hutla urct z grmenjem, bliskom in nevarnostjo toie, iez. prug vriejg ven >biirkleo ncwz.krii; tako prei.enejo toio.s'r Tisti, ki poseje polje s Stefanovo soljo in jo po5kropi z blagoslovljeno vodo >svetih treh kraljer,,,, ob nevihtah ne bo imel Skode. Tisti, ki se prekriZa, kadar se zabliska, veruje, da ne bo tre5dilo vanj. Todo preZeneS z zvonovi, ki imajo tak5en glas, kakrlen je v oblakih; de je glas preslab, ne premaga grmenja; de je premodan, oblak razcepi in vsuje se toda. s2 Inf. Metka Lesnidar, OrmoZ. 53 Inf. Anica Ratek, Hum pri OrmoZu 152 - Zgodooiruft zapisi Ustni viri - Krista Bombek, velika Nedelja 10,2214 velika Nedelja. - PavlaLah -Zemljak, Kerendidev trg 17,2270OrmoZ - MetkaLesnidar, Zigrovaulica 10, 22lA Ormoi. - Ciril Me5ko, Lahonci 6,2259Ivanjkovci. - Anica Ratek, Hum pri OrmoZu 10,2270 OrmoZ. - NeZika Strnad, Velika Nedelia 19A,2214 Vetika Nedelja. - NeZka Vaupotid, Ulica Dr. Hrovata 1,2210 OrmoZ. Literatura - Bojc, Etbin,1980: Reki in pregovori na Slovenskem. Ljubljana. - DruZinska pratika za navadno leto 1998-1992. Ljubljana. - Rade5dek, Rado, _1988: Slovenske ljudske vraZe. Ljubljana. - Kovadid, Fran, 1910: Trg Sredi5de, kr-ajepis in zgodovinu. Maribor. - Prek, Stanko, 1982: Ljudska modrost. Ljubljana. - Moderndort'er, Vinko, 1946: Verovanja, uvere irr obidaji Slovencev. Celje. Povzetek Na iiriem ormoikent obntoiitt je ohrcutjenih ie veliko ustnil'L virov o teru, kako so ljudje naiego potleielja v preteklo,sti napovedovuli. vreme. Te so ial zelo slabo zapisane v pisnih virih, zato je prov, da jih tudi s pomoijo te in poclobnih publikacij dokuntentirar,ro. S" clcrnes se preclvsem starejii ljudje rovnajo po vremenlt na osnovi svojih izkuienj iz preteklosti, pogosto po tttdi po zapovedih, pregovorih in rekih, ki so jih prevzeli v rnladosti ie ocl svojih stariev, babic, cleclkov oz. >ntoclrih< ljudi iz svojega otroitva. V z,vezi z vremenskinti napovedni so se ljudje v preteklosti revna.li predvsem po d.oloierih clneh v letu, po svetnikih, obnaionju iivali, po tudi po lostnent poitnjtt. lrla sploino pe so ljuclje v pretekLosti. rtapoveclovcLli vreme iz. i.h,ljenjske nu.je, saj .jim je bito to pogosto eclino vodilo pri oprc:ljanju vsakdanjega tlelu. Danes stare vremenske pregovore naiega podeielja opuiiaruo, saj verno, clo se vrenrc le recko reytla po vnaprej toino rloloienih Ttravililt. Zavedonto se, tlo sruo si vse znenje o vrenlenu priclobili skozi stoletjct, na osnovi rnnogih iz.kuieti in opctzovanj. Zatct sn7eflrc o prihoclnjern yrenrcnu sklepati iz, seclanjega/preteklega vreruena le takrot, ie opa:ilno stalne utkonitosti -153-