Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nadalje in praznika«
Inserati: do 9 petit vrst d 1 D, od 10—15 petit vrst k 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žertitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Uptavnlštvo „Slov. Naroda1' in „Narodna tiskarna** Enallova ulica st 5, pritlično. — Telefon st. 304.
Uredništva uSlov. Narod«'- Kaaflova nllca M, I, L nadstropje
Telaron stav. 34. Dopisa eprejesaa le pod sisane in zadostno freakovane-Rokopisov aa» mm vrata.
WmWT Posamazna StavHka:
v Jugoslaviji vso dni po Oln t*— v inozemstvu navadna dni Din 1, nedelja Din 1*25
PoStnlna plačana v gotovini.
»Slovenski Narod- velja:	T JutosUrljI			V laozemtv«
	v L	uMjani     1 po	poiti	
12 mesecev......	Din	120-— I Din	144-	Din 216 —
	*	60 - .	72 —	.    108- -
q *-*          m •••••«	■	30— ! .	36- —	. M—
	u	10— .	12 —	• 18--
Pri morebitnem povtSanja se trna daljša n?ro*-:ina doplačati. Novi  naročniki  na}  pošljejo v prvič naročnino vedno   f&fjT  po mkazn'd. Na «amo pismena naroČila brez poslatve denar;.", se ne moremo ozira*!.
Italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju se silno mudi z organizacijo milice,   ki bo   stala »v službi Boga in Domovine pod poveljstvom vladnega načelnika«. Tako je, kakor da bi se Mussolini bal, da bi se zgodilo zanj kaj nevšečnega, ako bi se nova milica v narodovo varstvo takoj ne uredila in porazdelila! Mussolini je določil,   da mora biti nova milica od 15. do 20. t m. povsem gotova. Izbral je pet svojih zaupnikov in jim ukazal da izdelajo nemudoma opravinlik za novo milico v narodovo varnost kateri bo tvoril njeno sestavno podlago.  Sprejemali se bodo v novo milico člani fašistovskih organizacij po vsi državi. Vsi oni fašisti, ki ne bodo sprejeti, morajo takoj sleči črno srajco, ki bo odslej rezervirana izključno le za rabo milice. Pa tudi člani milice jo bodo smeli nositi samo v službi in v določenih drugih slučajih.   Mussolinijev ukaz je fasi-stovske organizacije nekam neprijetno dirnil, predvsem pa so vse iz sebe nacionalistične  organizacije »Sem-pre pronti«.
V Rimru si ne upajo pisati odkrite komentarje k Mussolinijevi odredbi za sestavo nove milice, ker je Mussolini pač blizu s svojimi »črnimi srajcami«, toda v Milanu imajo že več poguma in si drznejo izreči tudi kako neugodno besedo k novemu faši-stovskemu koraku ministrskega predsednika Mussolinija. »Corriere della Sera« pravi, da je tako naloga >služiti Bogu in Domovini« določena izključno za može ene stranke, kakor da bi izven nje ne bilo zadosti zvestobe za velika načela in bi ne bilo dosti jamstva za lojalno pokorščino.
V trdem vojnem času so pristaši vseh nacionalnih strank storili svojo dolžnost in v vseh strankah se nahajajo boritelji, ki so se vrnili iz vojne, ali Bog in domovina sta sedaj zaupana samo eni stranki, orožju samo ene stranke! To bo partizanska milica. Težko bo dobiti človeka, ki bi verjel, 'da je ta nova vojaška institucija res potrebna za varnost države in za natančnejše vzdrževanje javnega reda.
V to svrho pač zadoščajo, tudi po previdni redukciji, policijski oddelki in ako je potreba, še vojska. Italija je premagala svojo napol boljševiško krizo« v kar je v veliki meri prispeval fašizem. V tej prvi dobi so bile faši-stovske skvadre v resnici prostovoljna milica za narodovo varnost, sedaj pa, ko je plemeniti namen dosežen in pridobljena tudi oblast, bi bili prišli lahko do demobilizacije, četudi s previdnostjo. Toda namesto te smo prišli do službene institucije prostovolj-
1EVA MILICA.
J ne milice, toda strogo fašistovske v i svrho narodove varnosti. Namen je < povsem drug in vsakomur jasen. Ne j gre v resnici za stabilizacijo   sil za javno varnost tekom reform državnih zadev, marveč za stabilizacijo fašistovskih sil. Ali bo ta nova milica po svojem duhu nacionalna brez rezerv in brez razlik   ali bo gojila še nadalie svoja fašistovska čuvstva? V smislu dekreta mora biti pod poveljstvom vladneea načelmka: toda katerega? Ali fašistovskega, ali kateregakoli si bodi? Kajti mi vendar smemo misliti na bodoče izpremembe ministrstev in ljudi? Menda je tudi dovoljeno upati, da nekega dne parlament dobi nazaj svojo konstitucijo-nelno suverenost! Nekega dne lahko reče Mussolini, da je njegova naloga dovršena in odloži oblast, ne da bi si določil naslednika. Pa tudi parlament lahko izreče sedanjemu ministrstvu nezaupnico. Kaj pa potem?   Ali bi milica za narodovo varnost stala ob strani in bila pokorna novemu ali bivšemu predsedniku ministrskega sveta? Kaj bi se zgodilo nadalje, ako bi vstopili v novo milico gotovi elementi nesloge, katera že vlada v fašistovskih vrstah, in bi se sedanji antagonizmi jutri razvili v odprte? Ali smo varni pri tem, da bi ne postala nova milica počasi neka vrsta pretorijan-ske milice, ki bi poljubno sedaj enega sedaj drugega postavljala na čelo vlade in Izigravala včasih enega proti drugemu? Najboljša pomoč in najboljša svoboda   za delovanje v reformacijskem smislu more priti Mussolinijevi vladi samo iz javnega so-glašanja. Na tej podlagi naj si zgradi svojo avtoriteto, njeno trajnost in njeno dobro ime.
Mussolini pa se najbrže ne bo ravnal po milanskih navodilih, marveč bo šel svojo pot ter si poišče le zanesljivo fašistovsko zaslombo. Pri tem mu prizadevajo skrb dogodki v južni Italiji* kjer je prišlo med črnimi in višnjevimi srajcami, t. j. med fašisti in nacionalisti, do odprtega spora in tudi že do krvavih pobojev. Ta čas, ko se je vršil boj, da se doseže oblast sta se obe organizaciji sporazumno in uspešno borili, sedaj pa so nacionalisti vrženi v stran in edino le fašisti bodo tvorili novo milico. To je spravilo nacionaliste v hudo nevoljo, kakršna se sicer širi tudi že v onih fašistovskih vrstah, ki ne bodo mogle v novo milico. Kaj bo z vso to maso, ki je sedaj precej dobro živela od fašistovske organizacije? Kaj misli Mussolini ž njimi storiti, še ni povedal, vemo le to, da fašistovska metla prav pridno sega  v državno
Milica Jankovl6.
Zapiski v naglici.
Iz knjige: »Težka leta,«
Danes je bil hud dan. Pobirali so baker. Najprej v okolici potem v mestu. Naštela sem 46 voz naloženih z bakrenimi kotli za žganje, s kotliči, kangljami in z drugo posodo. Nekdaj je bilo to kupljeno ali darovano, služilo je in sedaj se oddaja z žalostjo in strahom. Da bi se vsaj ne vedelo, zakaj zbirajo to.
Mi smo imeli tajno sejo in smo odločili, da ne naredć iz našega bakra niti ene patrone, niti enkrat ne bodo namerili z našim bakrom na naše vojake, ki se bore" zato, da nam donesejo svobodo. O mraku je mati zakopala nekaj v lopi, nekaj smo skrili v hiši. Vse dopoldne so iskali po našej ulici a opoldne evo jih pri nas.
• Zapiski se nanašajo na avstrijsko
okupacijo Srbije v zadnji vojni.
Uredništva
Pod menoj v slamnici tiči ogromna ponev, katero imamo še od prababice a jaz zbiram moči. Vstopi modra uniforma in bajonet ter ž njima talec, katerega poznam.
— Imate kaj bakra? — vpraša bajonet.
Jaz čutim, da sem bleda, a poblede-la sem že zjutraj, ko so začeli na kraju ulice. Sedaj mi samo srce bije močneje.
— Nimam — odgovarjam z ledenim glasom ter si mislim: ako poišče, najde pod posteljo tudi vrečo moke.
Talec mu pove, da sem iz Beograda begunka in bolna. Potem so obrne k meni in vpraša:
— Kako vam je, je-H Vam bolje?—
— Ne, ni ml bolje. Vidite človek se vsak trenutek vznemirja — pravim in se čudim, da imam še tak posnim.
— VI ste najeli ono sobo in niste prinesli bakra iz Beograda? — vpraša dalje vojak.
— Niti koščeka ne — odgovarjam svobodneje.
upravo, kjer hoče pomesti po raznih uradih, da odpade veliko število uslužbenstva. Uradi se imajo unificirati, delavstvo se sili k obsežnejšemu delu, na vseh koncih in krajih se hoče osohje reducirati, štediti in Šte-diti- toda istočasno naraščajo stroški za pretor;jan.cVe čete predsednika Mussolinija. Ali hoče Mussolini spraviti svoje bivše fašiste do vrednega in plodnega dela? Kako, kam?
Ako nr.pravi Mussolini iz sedanjega nereda v Italiji red. ako omeji brezposelnost in uredi upravo, da bo stala državo toliko, kolikor je prav. potem bo on eden največjih državnikov 20. stoletja.
Med italijanskimi politiki pa so taki, ki sodijo, da pot ki jo je ubral Mussolini s svojimi fašisti, ni baš prava, ker se druga dobra volja pri ljudeh, ki so pošteni Italijani ali nočejo biti fašisti, postavlja v kot in se jih tako kruto žali. Mussolini hoče doseči čisto fašistovsko Italijo, za kar naj bi mu pripomogla poleg milice volilna reforma, katero ima sprejeti parlament, ko se sestane meseca februarja. Potem bi bila fašistovska veličina na vrhuncu. Mussolini misli gotovo, da se vsi njegovi načrti uresničijo. Milanski »Corriere della Sera« pa ni povsem takega mnenja, marveč je te dni menil, da je volilna reforma prinesla tuintam nepričakovane rezultate. Kaj, ako bi se varal tudi Mussolini? Kaj bo potem v Italiji?
Spomenica ruske delegacije v Lausanni.
— Lansaime, 1. jan. (Izv.) Ruska delegacija je predložila orijentslri mirovni konferenci obširno protestno spomenico, ki vsebuje te-le točke: 1. o sevreški mirovni pogodbi, 2. o orijentskem vprašanju v preteklosti, 3. o svetovni vojni in razdelitvi Turčije, 4. načelne osnove za trajni mir v Ori-jentu, 5. načrt o balkanski in donavski zvezi držav.
OBSODBA MORILCA POLJSKEGA PREZIDENTA.
Iz Varšave poročajo, da je bH obsojen morilec poljskega prezidenta Nie-wiadomski na smrt. Pred sodiščem Je priznal svojo krivdo in izjavil, da ne smatra svojega postopka za zločin. Prosil je sam, naj sodišče izreče smrtno obsodbo.
OBVEZNICE TRBOVELJSKE PRE-MOGOKOPNE DRUŽBE. — Dona j, 3. jan. (Izv.) V frankih in kronah glaseče obveznice Trboveljske premogokopne družbe iz leta 1907 se imajo izplačati na protest interesiranih lastnikov obveznic s 450 Din.
— Oprostite — opravičuje se oni — taka je naredba. Mi ne znamo, kje je in kje ni, treba, da vidimo. Z Bogom.
— Z Bogom — odgovorim m se oddahnem. Samo za trenutek, kajti čujem, da v sosedni sobi bruha moja mala sestrična. Postalo ji je slabo vsled strahu. Tako občutljivo je to ubogo dete.
Rešili smo baker, a naši živci? v
Jesen plodovi ta, zlata jesen. Veje sliv se šib£, grozdje in vino že ne ve, kam bi se dejalo. Sliva je kakor malo jajce, zrno grozdja kakor sliva. Blagoslovljena je naša zemlja, pravi soseda — ljudje jo zatirajo, a Bog jo blagoslavlja. Prihajajo mimo polni vozovi pšenice, grozdja, jabolk, orehov, vse najboljše za državo. »Grabijo, kakor da Jim je umreti,« pravi stara žena. Od vseh krajev se vlečejo drva in neki plitvi ogromni kotit Diši pečeno sadje. Kuhajo marmelado, da poslade svoj glad doma.
Na velikem dvorišču poleg naše hiše je cela vojska: došli so, da se prehranilo. Čudna mešanica. Čudno življenje.
Dopis iz Hlaribsra.
9. jan.
Z mestnim občinskim proračunom za leto 1923 je prišlo tako, kakor je pri protinaravrrh razmerah v mestnem za-stopu moralo priti: proračun,   ki je bil lani v eni seji brez vsakega posebnega zanimanja tudi od strani občinstva krat-komalo sprejetje bil letos šele po hrupnih debatah in razkrinkovanju »afer« na levo in desno ne sprejet ampak temeljito zavrnjen na odsek, ki pravzaprav ne eksistira več. Proračun se je izkazal tako pomanjkljiv, da je nespreemljiv, tudi Če bi ne bilo nagajive epozjcij« na desni in levi. G. župan Grčar je moral končno uvideti, da se s trdovratnostjo za daliso dobo ne da vladati, posebno ne s tako nezanesljivo in številno šibko koalicijo, kakor jo je imel za seboj za časa sestave občinskega sveta. Režimska veČina i ni znala ali ni hotela pridobiti pravočasno zaslombe v kateri drugi načeloma opozi-cifonalni stranki.   Po našem mnenm so bili za to najbližji in najprimernejši narodni socijalisti, s katerimi bi  so bilo dalo lahko vladati, ker niso zahtevali ničesar, kar bi večina ne mogla akceptirati. Da Maribor pod novimi razmerami nujno potrebuje temeljito reformo v celi mestni upravi, pred vsem v poslovanju na magistratu in da je žalostno za nas vse Slovence, ako moramo še  zdaj se ravnati   po   avstrr<=ki »Gemelndeord-nung«, »Marktordnung« ftd., to bi morala uvideti tudi večina. Da pa je opozicija na levi zašla na napačno pot ko je pričela redno poslovanje obstruirati z javnim iznašanjem »afer«, ki so ubile toliko dragocenega časa, to bo pokazalo nadaljevanje teh afer med obč. svetnikom Bahunom hi dr. Leskovarjem.   Zdaj sta obe stranki primorani  pred drug forum in najširšo javnostjo v dokaz medsebojnih obdolžitev iznesti ves mestni smrad in gnilobo, posebno ono Iz mestne klavnice. S tem proračunom In z vsem, kar so nanj obesfli, smo si dali Slovenci v Mariboru pred škodoželjnimi Nemci žalostno spričevalo ne da nismo sposobni ampak da nam manjka dobre volje samostojno in razumno gospodariti. Predolgo smo bili vajeni tujega korobača. NI dovolj, da nam ga Iznova obeta novi volilni red, ki je najhuje udaril stranko, ki je ta novi korobač spletla. Ne, mari-morskl občinski svet sam je šel malone z vsem svojim dosedanjim poslovanjem In neposlovanjem še en korak dalje ter si naravnost izsiljuje obnovo starega avstrijskega korobača sam nad seboj. Naš skupen ugled in velike naloge v komunalni politiki zahtevajo, da g. Župan Gr-Čar skuša napraviti  konec dosedanjim nevzdržnim razmeram.
Pogovarjajo se, prepirajo, šalijo se v šestih jezikih. Babilonski stolp. En vojak se šeta v suknji po velikem dvorišču. Solnce pripeka, da bi človek skoraj zgorel, a on v suknji. Opral je hlače in perilo ter vse razgrnil po kupu drv, da se osuši. Pod suknjo nima nlčesa. Prepevajo in se smejejo. Neki mali vojak se je naučil srbski in kriči: Živela naša Srbija! Plete nogavice in poje s tenkim ženskim glasom. Srbski dečki ga vprašujejo, kakšen je njegov poklic, a on odgovarja: Kapelnik sem od gramofona.
Vzel je triletno dete iz sosedstva, noei je po dvorišču In dviga je visoko, da obira grozdje ie više nego so naša okna.
— Ne, ubila te bo gospodinja! Kriči otrokova tetka.
A mali Švaba odgovarja: Švaba Ima puško pa ubije gospodinjo.
Eden je prišel k meni ter me zelo vljudno prosil, da mu dam tinto, samo da napiše naslov. Pravi mi, da je pisal materi pismo s svinčnikom. Zahvaljuje se lepo. Ima dobre plave oči. Saj tudi oni so ljudje. Vežbajo se kakor stroji in
Iz sejo ministrskega sveta.
prehrana pasivnim krajev. — va2ne premestitve in vpoko-jitve Železniških uradnikov. —
— Beograd, 3. jan. (Izv.) Na včerajšnji, od 16. do 19. trajajoči seji ministrskega sveta so p osami i ministri poročali predvsem o tekočih poslih svojih resorov. Mmister za socijalno politiko dr. Niko Peric je poro ai o prehrani pasivnih krajev na podlagi do sedaj v ministrstvu zoranih statističnih po-datokv. V svojem poročilu je minister za socijalno politiko omenjal, da je potrebna hitra in nujna pomoč pasivnim krajem. v nekaterih krajih vlada veliko pomanjkanje. Dejansko v resnici v teh krajih prebivalstvo trpi, ker vlada veliko pomanjkanje najpotrebnejših živilskih potrebsčn. Ko bodo zbrani vsi podatki, je minister mnenja, da naj ministrski svet o tem vprašanju razpravlja v specijalni seji. Ministrski svet Ja sklenil, da se o prehrani pasivnih krajev razpravlja na specijalni sejL
Minister saobračaja dr. Veflzar Jankorić je najpreje poročal o nabavi premoga za železnice. Ministrski svet je odobril potrebne kredite za nabavo premogovnih rezerv.
Minister saobraćaja je "dalje poro* čal o važnih premestitvah in vpokojiU vah vodilnih železniških uradnikov \f področju zagrebške in subotiške direte* cije državnih železnic. V prvi vrsti je bilo sklenjeno, da se visoki uradniki za* grebške oz. subotiške direkcije preme— ste v Beograd in nasprotno, da se & Beograda premeste visoki uradniki v Zagreb oz. Subotico. Te premestitve sd v prvi vrsti v zvezi z akcijo za končno izboljšanje železniškega prometa nal progah državnih železnic. Več višjih železniških uradnikov bo definitivno vpo ko j enih.
Minister fmanc <fr. Stojadinović le poročal o predlogih ministra vojne m mornarice g:lede odobrenja kreditov ,H so potrebni za razne dobave vojski in mornarici.
— Beograd, 3. Jan. (tzvj Kakor poročajo, je bil na včerajšnji seji ministrskega sveta na predlog ministra saobračaja podpisan ukaz, s katerim se baje vpokoje: ravnatelj zagrebške direkcije Ante Franić, načelnik oddelka direkcije brodarskega sindikata Mihajlo Golubovlč, načelnik oddelka za vzdrževanje prog v ministrstvu Mihajlo Palic. Izvršena so bila tudi nekatera imenovanja. Tako je imenovan Svetoslav Mat'e* za ravnatelja direkcije v Subotici in Dimitrije Jovanovič za načelnika prometnega oddelka pri zagrebški direkciji. Kolikor je znano, ni še definitivno zaključena proti ravnatelju zagrebške direkcije Franiču pred tedni uvedena preiskava.
izgleda, da niti ne slutijo, da so oni vse v vojni, če bi oni odrekli, da nočejo niti umirati niti ubijati, končala bi kmalu ta peklenska komedija. Tekajo na poziv, radujejo se in so hvaležni za »urlap«. Naša soseda pripoveduje, da jih ima v svoji hiši mnogo in kako da so dobri Otroke imajo radi. Naša deca jemlje posodo in se postavlja pred kotel: — Da dobim menažo, — Oni se smejejo in jim vlivajo.
— Menda odidejo skoro pa so mehkejši, pravi druga soseda.
— Kaj bi ne delili, ko dobivajo aa-stonj — pravi stara skeptlčarka.
— Ne, v resnici so dobri ljudje — trdi lepa. črnopolta dekle in srdito dodaje: Kaj čakajo naši? Ce ne pridejo v kratkem, začele bomo ljubite te.
Nocoj je zatrobila trobenta, čul se je alarm, vrvenje, koraki — izginili so. Bože, da bi le res odšli!
Ne, odšli so, kakor je rekel nekdo, na ekskurzijo v neko vas, ker so oni va-ščani osumljeni, da so v zvezi s konri-taši.
(Konec ptOjl)
Volilna borba«
DEFINITIVNA ODKLONITEV SKS ZA VSTOP V VLADO. — DR. ZUPANIC POSTANE POLJEDELJSKI MINISTER
«— Beograd, 3. jan. (Izv.) Na včerajšnji seji je ministrski svet vzel na znanje tudi sklep Samostojne kmetijske stranke, da ne vstopi v Pašičev vollt--▼enl kabinet. V političnih krogih priča-Irajejo, da bo z ozirom na to dejstvo Imenovan dr. Niko Zupanič za poljedelskega ministra. To ministrstvo je bilo doslej še vedno rezervirano za kandidata SKS.
— Beograd, 3. jan. TTzvJ Predsed-inTJ parlamentarnega kluba SKS Ra-Jar je včeraj prispel v Beograd ter je oficijelno javil g. Paši ću sklep SKS z dne 28. dec. 1922. Beogradski listi danes zelo obširno poročajo o politični taktiki SKS pri bodočih volitvah v Sloveniji. Veliko novinarjev je včeraj ob-snlo Rajarja, ki jim je kratko izjavil:
Po mojem mnenju ni baš srečno izpadla rešitev zadnje vladine krize. Vo-Htveno vlado je sestavila samo ena Stranka, ki nima upanja, da pribori ve-ISno za bodočo narodno skupščino. Zdi se mi dalje, da radikalna stranka nima sigurnosti, da bi mogla s katero manjšinsko parlamentarno skupino sestaviti rbodočo poslovno vlado. Nesrečna je tudi .Ideja ministrov brez portfelja, ki so baš ▼ naših krajih izzvali trpke spomine na nepotrebne ministre krajane v bivši Avstriji.
Predsednik parlamentarnega kluba SKS Rajar je optimističnega mnenja, da *se struktura bodoče prave narodne skupščine ne bo mnogo in bistveno razločevala od sedanje in da bo edino le Omogoča kombinacija koalicijskih vlad. G. Pa jar je končno izjavil, da bo SKS pri bodočih volitvah v Sloveniji nastopila popolnoma samostojno brez kake-fra kompromisa z ostalimi strankami. Odklonjen je bil predvsem kompromis z demokrati. Glavno volilno geslo Samostojne kmetijske stranke bo njen dosedanji kmetski program. V političnem oziru je SKS za široko samoupravo ter je nasprotna avtonomiji, kakor 4o propagirajo slovenski klerikalci.
VOLILNI PROGLAS RADIKALNE STRANKE.
— Beograd, 3. jan. (Izv J Glavni .odbor radikalne stranke je že definitivno izvedel stilizacijo volilnega strankinega proglasa na narod. Glavno načelo stranke je ohranitev državnega in narodnega jedinstva na podlagi vidov-ttanske ustave. Volilni proglas sta sestavila Ljuba Jovanovič in dr. Laza iVlarkovič. Na včerajšnji seji je ministrski svet že razpravljal o tem proglasu. Proglas bo najbrže koncem tega tedna objavljen.
Radikalno stališče dede revi-
m ustave.
ZNAČILEN ČLANEK »SAMOUPRAVE« — Beograd, 3. jan. (Izv.) Oficijelni vodilni organ radikalne stranke »Samouprava« je včeraj priobčil Članek z naslovom: »Brez revizije«, kateri članek je vzbudil v vsej politični javnosti živahne komentarje. V tem Članku se predvsem omenja stališče radikalne stranke glede hrvatskega vprašanja. Članek med drugim veli: »Srbsko-hr-vatski spor ni nastal radi današnje ustave ter ne more nastati radi revizije te ustave. Take revizije ustave, na kamero bi mogli pristati Srbi, Hrvatje verjetno ne bi hoteli sprejeti. Vse to pa ne znači, da ni treba voditi računov o srbsko - hrvatskem sporu in da je treba Ignorirati hrvatsko vprašanje. Baš nasprotno. Radikalna stranka ne sme sprejeti doktriranesa stališča demokratskih desničarjev in trditi, da se v enem narodu ne more govoriti o drugem sporazumu nego o strankarskem. Treba je delovati za sporazum na Čisto drugačni podlagi. Sporazum s Hrvati in revizija ustave to sta dve stvari. Čeprav ni eno z drugim v zvezi, tega ni treba mešati, l^evizijonaši lahko imajo prav, ako tr-^e, da je sporazum s Hrvati brez revizije nemogoč. Lahko pa je tudi Iskren 3n končni sporazum s Hrvati mogoč na 4rug način. Isti razlogi, k! so b*li me-ijrodafn* radikalni stranki, da le glasovaste za vidovdansko ustavo, bodo odločni tsđ! v vprašanju revizije ustave. Preteklo leto je radikalna stranka z nezaupanjem zrla na hrvatsko separatistično politiko, ki je delovala na to, da bi Hrvatje ne priznavali srbskim manjšinam ina Hrvatskem narodnih pravic. Če bo to nezaupanje odstranjeno, ie lahko rešeno hrvatsko vprašanje. Ob zaključku debate o vidovdanski ustavi je g. Pašić rekel: »Ustave niso večneU — S tem je vse rekel!«
»Samouprava« dalje naglasa ob zaključku članka s posebnim poudarkom, da je treba danes ustvariti atmosfero ga iskren in lojalen sporazum s Hrvati. Radikalna stranka hoče skrbeti, da se Hrvatje najdejo na pravi poti sporazu-jna.
Kakor omenjeno, je ta članek vzbu-
no senzacijo, kajti v prvi vrsti je naperjen proti Pribičevičevi hrvatski politiki, ki noče poznati lojalnega in pravičnega sporazuma med Srbi in Hrvati.
— Beograd, 3. an. (Izvirno.) Včerajšnji članek »Samouprave« je povzročil v beo-oradškem demokratskem časopisja splošno presenečenje In skoro da začudenje. Današnja »Pravda« kategorično zahteva od »Samouprave, naj jasno in točno pove, kaj je nameravala s tem člankom povedati
Vstop muslimanov v vlado definifiven.
—- Sarajevo, 3. januarja (Ivz.) Po prihodu poslancev muslimanskega kluba dr. Karamehmedoviča, Kurbegoviča in Omeroviča se je včeraj takoj sestal glavni odbor desničarske muslimanske stranke ter je sklenil, da sprejme od ministrskega predsednika Pašiča predlagane pogoje za vstop muslimanov v vlado. Sklep glavnega odbora je bil takoj javljen ministrskemu predsedniku Pašlću v Beograd.
— Beograd, 3. januarja (Izv.) Na
včerajšnji seji ministrskega sveta je bila tudi kratka debata o notranji politični situaciji in o volitvah. Ministrski predsednik g. Nikola Pašić je kratko poročal o svojih pogajanjih z muslimansko desnico oziroma o vstopu muslimanov - vlado. Pašić je preČital ministrskemu svetu sklep glavnega odbora v Sarajevu, da muslimani sprejemajo vse Paši-ćeve pogoje. Kakor je videti, je med Pa-šićem in muslimani dosežen popolen sporazum. Muslimanom pripade ministrstvo trgovine in industrije ter eventualno eno ministrstvo brez portfelja. Muslimanom se dalje, kakor smo že javili, odstopite dve mesti velikih županov v Bos ni in mesto političnega uradnika pri pokrajinski upravi v Sarajevu.
— Beograd, 3. januarja (Izv.) Definitivni sklep muslimanov za vstop v vlado današnji jutranji listi različno, mestoma zelo ironično in satirično komentirajo. Cicvarićev »Dnevnik« priobčuje
'ase* z naslovom »Radikalsko-turška koaliciia.«
Zavezniška konferenca
v Parizu.
ANGLIJA ZA ŠTIRILETNI MORATORIJ NEMČIJI.
— Pariz, 2. jan. (Izv.) Kakor smo že včeraj javili, so prejšnje dneve dospele zaveznike delegacije v Pariz, da nadaljujejo In zaključijo gospodarska posvetovanja, ki so se bila pričela v Londonu. Italijansko delegacijo tvorita veleposlanik Della Toretta In Salvagio Raggi. V Pariz je dospela pod vodstvom državnega podtajnika Bergmana nemška delegacija, ki Je zaprosila konferenco za ustmeno zasipanje o nemškem načrtu. To prošnjo je Poincare* načeloma odbil.
— Pariz, 2. jan. (Izv.) Danes ob 16. se je v veliki dvorani zunanjega ministrstva pričela zavezniška konferenca pod predsedstvom Poincarčja. Konferenca je trajala poldrugo uro. Konference so se udeležili poleg Poincareja francoski minister trgovine financ De Lastrerv, Bonar Law, angleški minister trgovine Gream s podtajnikom Gre-wejem, italijanska veleposlanika Della Tor-xetta In Avezano, dalje belgijska delegacija, ministrski predsednik Theunis In zunanji minister Jaspar.
Poincare* Je imel kratek" otvoritveni nagovor ter je na to predložil francoski repa-racijski načrt. Bonar Law je za tem predložil angleški In Della Toretta Italijanski načrt. Sklenjeno Je bilo končno, da se vsi načrti cbelodanijo in prouče do jutrišnjega dne.
Na seji Je Poincare" naglašal, da Francija zahteva gospodarske in finančne ga-ran d Je za slučaj, da se Nemčiji dovoU moratorij.
Koferenca Je sklenila dalje, da se nemška delegacija ne zasliši ustmeno, pač pa se prouče pismeni predlogi in načrti, ki jih je stavila nemška vlada.
— Pariz, 2. jan. (Izv.) Po končani seji je Bonar Law pojasnil novinarjem angleško stališče in angleške načrte. Pred vsem Je Bonar Law jasno In odločno nagi a šal angleško zahtevo, da se mora Nemčiji omogočiti finančni ln gospodarski napredek. Bonar Law je konstatiral, da smatra Anglija za neobhodno potrebno, da se ureditev reparac'jskega problema izvede na podlagi vzpostavitve nemškega kredita. To je možno na ta način, da se končno ugotove dolgovi Nemčije. Anglija predlaga ▼ svojem načrta dovolitev Štiriletnega moratorija Nemčiji. Zastavne garancije Anglija odklanja, ker so protivne vzpostavitvi nemške graditve. Po izjavi Bonar Lawa Je treba reparadjsko vprašanje smatrati za Izključno gospodarski problem.
Tudi Della Torretta je sprejel novinarje. Nejgove izjave pa so bile zelo lakonične in kratke. Novinarje je samo opozarjal na dejstvo, da bodo vsi načrti še tekom današnjega dneva obelodanjeni .Zelo pesimistične pa so bile izjave italijanskega delegata, ki je omenil, da so razlike med francoskim In angleškim načrtom bistveno zelo ostre. Italijanski načrt se približuje bolj francoskemu nego angleškemu. Poincar6 nI dal novinarjem nobenih Izjav.
— London, 2. jan. (Wolff) Politični poročevalec »Daily Maila« poroča iz Pariza: Francoski načrt glede postopanja z Nemčijo, ki je bil včeraj neuradno predložen Bonar Lawu, nudi po mišljenju angleškega ministrskega predsednika več upanja na ureditev, kot vse drugo, kar je storila do sedaj francoska vlada, Poročevalec pravi, da lahko sgocočl.
da podpira Angleška nove francoske predloge glede nemške carine v zasedenem in rnrskem ozemlja. Uradni svetovalci angleške vlade so prepričani, da so carinske dajatve praktično in lahko sredstvo za prejemanje denarja od Nemčije in da je treba pooblastiti zavezniške komisarje, da lahko izsilijo prejemke.
NEVARNOST KONFLIKTA MEO ANGLEŠKO IN TURŠKO.
SPOR RADI MOSULA. — KRIZA NA LAUSANNSKI KONFERENCI
— London, 2. januarja (Izv.) Reu-terjev nrad javlja iz Plvmoutha, da je križarka »Empiror of India« dobila povelje odpluti v Sredozemsko morje.
— London, 2. januarja (Izv.) Reu-terjev urad javlja iz Carigrada, da je an-gorska vlada nepopustljiva v svojih zahtevah in je dala Ismet paši striktna navodila, odločno vstrajati na lausannski konferenci pri turških zahtevah, posebno da se prizna angorski nacijonalni pakt. Ismet paša je baje dobil tudi navodila, da sklene separatne mirovne pogodbe z oni. ml državami, ki bi bile pripravljene priznati nacijonalni pakt.
— London, 2. januarja (Reuter) Poročila iz Smirne javljajo o mobilizaciji nadaljnih štirih letnikov turške armade. Dva letnika sta že vpoklicana.
— Pariz, 2. januarja (Havas) Listi poročajo iz Carigrada: uradna vest iz Angore se glasi, da je med turškim in kurdskim prebivalstvom Mosula izbruhnila vstaja v prid zopetne združitve tega ozemlja s Turčijo.
— London, 2. jan. (Reuter) »Times« so Izvedele iz Carigrada o uradnem turškem poročilu, da Angleži utrjujejo brda nad Skutarijem ln okolico med Sku-tari in Ismilom. Angfeški vojaki so baje ubili v Canakn turškega orožnika.
— Lausanna. 2. jan. (Havas) Lord Curzon je odgovoril na zadnjo noto Izmet paše glede Mosula. Pripravljen je pojasniti teritorijalna vprašanja glede mej Sirije in Iraka in javno povedati, da angleška vlada ne more sprejeti turških zahtev glede Mosula.
Gospodarstvo.
— g Zagrebški trg. Zagreb, 2. januarja. Cene v kronah za 100 kg postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja notirajo: Pšenica 432.50—437.50, rumena koruza 287.50 pisani fižol 375, beli 375—350, pfenlčna moka št »0« 637.50—662.50, št. »2« 612.50— 637.50, št. »6« 587.50—612.50, za krmo 250 275, drobni otrobi 175—200, debeli 200—225. Mirna tendenca.
— g Novosadska blagovna borza 2. Januarja. Novi Sad 2. januarja. Cene v dinarjih: Pšenica bačka 7 vagonov 437.50—440, banatska 4% vagona 432.50, bački ječmen 1 vagon 312.50, 2 vagona 325, bački oves eksekutlven 1 vagon 300, suha bačka koruza 5 vagonov 292.50, nova 85 vagonov 220 262.50, v storžih 4 vagoni 175—177.50. beli fižol 2 vagona 376, pšenična moka »griffig« ponudba 625, »2« 5 vagonov 487—485, otrobi 2 vagona 170.
— g Beogradska blagovna borza 2. Januarja. Beograd 2. jan. Številke značijo Iskanje, ponudbo In v oklepaju zaključek: Pšenica Šabac 75 in pol kg, 5jo primesi franko vagon Smederevo —, 440, pšenica 76 kg, 4% franko Beograd za 15 dni ponudba 440, pšenica 74 kg, 4% f-anko Smederevo po dobavnem vagonu ponudba 445, začasno suha koruza franko Beograd 230, 250, koruza za april In marec franko vagon Ruma —, 315, moka »0c franko Beograd —, 240, moka št. »3« franka Beograd 450, 455, (450), otrobi franko Beograd skladišče 170, 190, mešana drva franko Beograd —, 145.
— g Občni zbor Obrtne zadruge v Kranju se vrši v nedeljo dne 14 januarja 1923. ob 9. dopoldne v mestni dvorani.
— Znižane cene petroleju. Samostojni odbor monopolske uprave je sklenil, da se od prvega januarja t. I. dalje zniža cena petroleju za 50 para pri kilogramu.
— g Nove tvrdke. Protokol i rane so te nove tvrdke: Prva jugoslovenska tovarna za stroje s kapitalom 1 milijon dinarjev, akcijska družba za izdelovanje pohištva v Beogradu s kapitalom 2 milijona dinarjev in tovarna cementnih izdelkov ter gradbeno podjetje s kapitalom 1 milijon dinarjev.
— S Rusija kupuje v Češkoslovaški.
Rusija je kupila od julija 1921. do novembra 1922. v Češkoslovaški gospodarskih strojev za 23 milijonov, železniškega materijala za 26 milijonov, cevi za 16 milijonov, konceptnega papirja za U milijonov, nadalje lokomotiv, kemikalij ln drugih stvari, tako, da znaša vrednost vsega nakupljene-ga blaga za januar-december 1921 Kč 43,813.000, za januar-december 1922 pa 65,257.985 aH vsega skupaj 109,769.985 Kč.
— g Dobava sukna, škornjev, sukanca In ostrog. Pri upravi vojne odeče I. v Beogradu se vrši dne 16. januarja t 1. ob 10. dopoldne ofertalna licitacija glede dobave raznega sukna za vojaške obleke, čepice itd., dne 20. januarja t L ob 10. dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 3000 parov škonjev, dne 22. januarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave sukanca ter dne 25. Januarja t. L ofertalna licitacija glede dobave 40.000 parov ostrog. Predmetni oglas je v pisarni trgovske |n obtrnISke zbornice v Ljubljani Interesentom ena vpogled.
— g Nezaposlenost na Angleškem ponehava. Po najnovejših poročilih je znašalo število nezaposlenih na Angleškem dne 18. t m. 1,359.000, t j. za 29.000 manj nego prejšnji teden In za pol milijona manj kakor začetkom leta* J- -—
—-   —   - L
Politične vesti.
=* Komunistom bo zabranjena udeležba pri volitvah. Demokratsko glasilo »Demokracija« sporoča: »Ministrstvo notranjih del je odloČilo, da se ima napram novi delavski stranki, ki si je nadela ime »Proletarska stranka«, uveljaviti zakon o zaščiti države. Z ozirom na ta odlok je stranki zabranjeno, da se kot taka udeleži volitev v narodno skupščino.«
= Klerikalci hi dr. Sušteršič. »Balkan« piše: Iz dobro informiranih krogov smo izvedeli, da ni prihod dr. Šu-šteršiča v Beograd v nobeni zvezi z njegovim vstopom v vlado namesto dr. Zupaniča, kakor je to zabeležil nek beogradski list. Nasprotno, dr. Sušteršič nima niti namena, da bi kooperiral z radikalci pred volitvami. On si je nadel drugo nalogo: da iz klerikalne stranke iztisne vse one, ki zastrupljajo mišljenje našega naroda, razširjajoč med njimi srbofobstvo in razdor. Dr. Sušteršič namerava ustanoviti stranko na krščanski podlagi, naslanjajoč se pri tem na duhovščino, kakor to najbolj odgovarja pobožnosti Slovencev, a ne kakor dr. Koroščevi klerikalci, ki tudi danes delajo habsburško-avstrijsko politiko od skrajnega katoliškega ultra-montanizma do rdečega komunizma, kakor so to dokazali pri zadnjih občinskih volitvah v Ljubljani, ko je njihov škof dr. Jeglič vrgel javno svojo kro-gljico v skrinjico za komunistično stranko. Dr. Sušteršič je realist. Zato je uvide!, da Je ta Koroščeva klerikalna politika skozinskoz pogrešna. Dr. Sušteršič veruje in se nadeja bodočnost naše današnje kraljevine ln zato prične svoje delo na realnem temelju. Sušteršič, ki je uvidel svoje grehe, se jim je odpovedal In se skesal, zato mora vživati simpatije vsega srbskega naroda, ker je njegovo sedanje delovanje bolj državotvorno kakor KorošČevo, Roškar]evo in drugih takozvanih »prijateljev« te države.
= O razkola v demokratski stranki. »Epoha« je pisala, da je računati s popolnim razkolom v demokratski stranki. »Demokracija« je to vest demantirala in nr ta demanti odgovarja »Epoha«, ki sicer tudi podpira demokratsko stranko, takole: »Demokratija« demantuje našo trditev o razcepu demokratske stranke. To je velika predrznost. Ako sta se šefa Davidovič in Pribičevič poravnala in izmirila, zakaj nista skupno odšla najprvo na zbor v K^agufevac in sedaj v Zagreb, marveč sta odšla vsak zase s svojimi ščitonosci. Ako se bo kdo še drznil spravljati v javnost takšne demantije, bomo primorani spraviti v javnost pesamnosti o razkolu ter imenovati fakta in osebe.«
= Prihod našega atenskega poslanika v Beograd. Po poročilu iz Beograda je včeraj popoldne prispel tja naš atenski poslanik Balugdžič.
z= Nov list. V Vukovaru bo začel izhajati v kratkem nov list, organ radi-kalcev »Radikalni Omladinac«.
= Naše zahteve glede Soluna. Kakor znano, bi se imela pred kratkim podpisati konvencija, sklenjena z grško vlado glede naše svobodne luke v Solunu. Do podpisa te konvencije pa ni prišlo, ker je naša vlada v zadnjem hipu podpis odklonila. Da se stvar med našo in grško vlado uredi, je te dni prispel v Beograd naš poslanik v Atenah Balugdžič. Kakor javljajo listi, zahteva naša vlada, da se sklene glede Soluna takšna konvencija, ki bi nam dala v solunskem pristanišču en del tega pristanišča kot svobodno luko, v kateri bi imela administrativno oblast izključno naša država in v katero luko bi grške oblasti sploh ne imele pristopa, nadalje, da se uvede na železniški progi Solun - Gjegvelija skupni grško - jugoslovenski režim, ki bi dajal jamstvo, da bi se železniški promet iz Soluna v našo državo in obratno lahko razvijal popolnoma svobodno. »Vreme« utemeljuje to zahtevo ln izvaja na naslov grške vlade med drugim tole: »S sprejemom teh upravičenih zahtev, ki globoko posegajo v naše življenje, bi Grki pokazali ne samo prijateljsko naklonjenost nasproti naši državi, marveč tudi modro razumevanje« kako bi se dalo preprečiti sicer neizogibne konflikte v bodočnost In morda bo Grški opasnost od take bodočnosti še jasnejša, ako pomisli, da bi zaprla v slučaju odklonitve jugoslovenskih zahtev pot na morje dvema močnima slovanskima državama t. j. Jugoslaviji in Bolgarski, ki vendar ne bosta večno v prepiru in sovraštvu.«
= Nova balkanska vojna? »Journal des Debats« napoveduje tretjo balkansko vojno, ki se je bodo udeležile Romunija, Grška, Jugoslavija in celo Bolgarija. Te države se morajo združiti proti Turčiji.
= Opomin. Iz Washingtona poročajo, da je senator Mac Cormick izjavil, da je pričakovati tekom letošnje zime
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANL
DRAMA.
Sreda, 3. Januarja: Idijot ačetek ob pol & Red E.
Četrtek, 4. Januarja:   Kralj   na Betajnovi
Red A. Petek, 5. januarja: Zaprto. Sobota, 6. januarja: Ob 3. popoldne: Peter-
čkove poslednje sanje. Izven. — Ob
pol S. zvečer: Idijot Izven. Nedelja, 7. januarja: Ob 3. popoldne: Peter-
čkove poslednje sanje. Izven. — Ob 8-
zvečer: Živi mrtvec Izven. Ponedeljek, S. januarja: Liliom. Red B.
OPERA.
Sreda, 3. Januarja: Carmen. Red B. Četrtek, 4. januarja: Sevilski brivec. R. d. Petek, 5. januarja: Mefistofeles. Red E. Sobota. 6. januarja: Carmen. Izven. Nedelja, 7. januarja: Mefistofeles. Izven. Ponedeljek, 8. januarja: Zaprto.
• • m
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
V soboto, dne 6. jan.: »Ciiarlevjeva teta«,
• • •
—t Današnja predstava »Carmen« za red B. TIskarna je tiskala na nekaterih lepakih za današnjo predstavo opere »Carmenc pravilno red B, na nekaterih pa pomotoma red C. Opozarjamo vse abonente, da se vr§I današnja operna predstava »Car^ mene za red B.
— Iz pisarne šentjakobskega gledal, odra. Ker so bile vstopnice za primijero »Charleveve tetec že v prvih dneh predpro-daje popolnoma razprodane in je ostalo vsled tega veliko število obiskovalcev našega odra brez vstopnic, se opozarja, da se veseloigra ponovi na praznik sv. treh kraljev v soboto, dne 6. januarja. Vstopnice za predstavo se dobe v predprodaji v kavarni Zalaznik, pri blagajni od četrtka dalje.
— Šo enkrat liudožcstveniki. K naši včerajšnji notici nam piše prijatelj našega lista: Kako malo vpoštevajo naši Ljubljančani umetniška proizvajanja se vidi tudi vsako nedeljo, ko nam svira naša godba Dravsko divizije brezplačno prome-nadne koncerte. Ni tu mesta, da bi znova hvalili Cerinove koncerte, kako visoko stoji on in njegova godba nad vsemi enakimi produkcijami, to vedo tisti, ki so bili malo dalje po svetu kakor samo do Šiške. V tem letnem času, pri mrazu v deževju na prostem nuditi tisočim umetniškega užitka —• človek bi pričakoval, da se gane vsak par rok in da zahvalo za brezplačen koncert. —• Da se to ne zgodi, je tudi ljubljanska specijaliteta, v kateri se spozna kuko visoko kulturni smo pri umevanju nele Hudožest-venlkov, ampak tudi umetniške orkestralna glasbe.
— Obče koristna knjiga. V vsaki občini je veliko jetičnih, ki ne vedo, kako se nal zdravijo In ki spravljajo s tem tudi zdrave v nevarnost. Ce izide knjiga o jetiki, bi bilo v interesu narodnega zdravja, da pride tudi tja, kjer more koristiti. Knjiga o jetiki Je obče koristna knjiga, imeti jo mora vsaka knjižnica, vsaka šolska knjižnica, vsako izobraževalno društvo na deželi, vsaj 1 iztla Ker je Jetlka najbolj razširjena ljudska bolezen, mora poznati vsakdo, ki se hoče prištevati med olikane kroge, kakor uradnik, duhovnik, učitelj, trgovec, vsaj glavne podatke o jetiki. Izšla je ravnokar II. izdaja dr. Pečnikove knjige: Dr. Pečnik, Jetika, IL izdaja, 16? strani, Celje 1923, založila knjigarna Goričar 6c Leskovšek. I. izdaje od leta 1921, se Je razprodalo v \% letu več tisoč iztisov. II. izdaja je za poduk med ljudstvom posebno pripravna, želeti bi bilo*, da se Čim najbolj razširi.
— Slovenska Matica v Mariboru. Po-verjenlštvo Slovenske Matice v Mariboru Je prevzel vodja državnega okrožnega urada za zaščito dece R. Pleskovič.
-- "" n
fm Glasbeni vestnik.
l_ —r n. sinfonlčnl koncert Zveze godbo-1 'TOK.ov za Slovenijo. Kakor Je bilo že objavljeno, priredi Zveza godbenikov za Slovenijo v ponedeljek dne 8. januarja t. L svol II. sinfoničnl koncert. Na programu so to pot: Dvorak (Slnfonija D - dur), Novak (slovaška suita) In Cajkovskij (klavirski koncert b-mol s spremljevanjem orkestra). Pri koncertu sodeluje naš domači umetnik, pianist g. Anton Trost z Dunaja. Koncert dirigira g. Niko štritof. Predprodaja vstopnic se prične z današnjim dnem v trgovini Glasbene Matice, v poslopju Filharmonične družbe na Kongresnem trgu. Sedeži so po D 20, 18, 15, 12, 10, 8 in 6; stojišča po D 3, dijaške po D 2.
— V nedeljo, dne 7. Januarja 1923 dopoldne ob desetih zboruje v pevski dvorani Glasbene Matice Zveza slov. pevskih zborov. Popoldne ob 4 uri pa se vrši v veliki dvorani Uniona velik pevski koncert, na katerem nastopijo sledeči zbori: Glasbena Matica v Ljubljani, glasbeno društvo »Ljubljana«, pevsko društvo »Slavec«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, pevski zbor Zveze jug. železničarjev, pevski odsek šent jakobskega napr. društva in njegov orkester, pevski zbor bralnega društva Iz Tr^ žlča In pevsko društvo »Zvon« iz Trboveli Pojo tudi združeni zbori Adamičev koral: »TI, ki si nas ustvaril« s spremljevanjem fanfar muzike dravske divizije. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.. Preskrbite si jih takoj!
— Vstopnice za koncert Zveze slov. pevskih zborov, ki se vrši v nedeljo, dne 7. januarja 1923. popoldne ob štirih v veliki dvorani Uniona so naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Vabimo občinstvo da se koncerta v mnogobroinem številu udeleži ter na ta način pokaže svoje simpatije delu in požrtvovalnosti naših pevcev In pevk! Kupite vstopnice takoj, da ne
važne dogodke, ako zavezniki ne, j^SiJo bo na dan koncerta prevelikega navala pri ^©iwa£ysJte^LXK ^   ^teJajainU-^ "~
— Koncentrični ogenj proti namestniku Hribarju so v zadnjem času otvorili gotovi krogi, ki jim je v želodcu od trenutka, ko se je zopet vrnil v domovino. Da bi njihova gonja proti g. namestniku bolj zalegla, so se zatekli pod okrilje beogradskega ekstremno - radikalnega glasila »Balkan«. Ta je te dni priobčil infamno podel osebni napad na namestnika Hribarja. Ker smo načelni nasprotniki osebnih napadov in naj ti osebni napadi tudi služijo gotovim političnim ciljem, obsojamo takšen način politične borbe, to tem bolj, ako se v politični boj vlačijo po manirah revolverskih listov rodbinske razmere, ki niso in ne smejo biti v nobeni zvezi s politiko in z javnim nastopanjem posamnika. Prepričani smo, da bo imela ta kampanja proti namestnikov! osebi tako malo uspeha, kakor ga je imela takrat, ko se je vodila še v mejah naše ožje domovine.
— V proslavo lOOIetnice Pasteur-Jevega rojstva priredi »Slovensko zdravniško društvo« dne 5. januarja 1923. ob 17. v mestni posvetovalnici slavnostno sejo s predavanjem g. dr. Slmčeve. Vsi zdravniki so vabljeni, dobrodošlo pa je tudi ostalo občinstvo.
— Odlikovani profesorji. Odlikovani so z redom Sv. Save III. vrste: Makso P 1 e-t e r š n I k, vpokojcn profesor v Ljubljani, a redom Sv. Save IV. vrste: gimnazijska ravnatelja Fran Novak In dr. Josip P i-penbacher, oba v Ljubljani, vpokojena gimnazijska ravnatelja Andrej S e n e k o -v I Č In dr. Fran D e t e 1 a, oba v Ljubljani, dr. Anton Breznik, profesor v št. Vidu,
vpokojena profesorja Anton B a r t e 1 v Ljubljani In Ferdo S e I d e 1 v Novem mestu; z redom Sv. Save V. vrste dr. Ivan Grafenauer, prof. v Ljubljani.
— Iemonvanie. Za šefa v ministrstvu notranjih zadev je imenom   Jovan Jm-
— Na volilne imenike opozarjamo znova vse naše somišljenike. Rok za reklamacije v volilni imenik poteče dne 6. t. m. Kdor že stanuje 6 mesecev v Ljubi'ani, na} se z glasi na magistratu, da ga vpišejo v volilni imenik. Klerikalci so prav pridno na poslu in so dose-daj, kakor čujemo, reklamirali že nad J00 svojih pristašev.
— Pravoslavna služba božja. U ov-dašnoj pravosl. kapeli, u vojašnici Vojvode Mišića, služiće se služba božja na praznik Hristovog roždestva sledečim redom: subuta, 6. januara u 9 čas. Ispo-ved i sv. pričest, u 18 čas i 30 min. »Bde-nije«. Nedelja, 7. januara u 10 čas. Služba božja. Ponedeljak, 8. januara u 10 čas. Služba božja. Torak, 9. januara u 9. čas. Blagodarenije.
— Polaganje najemnin pri političnih oblastvlh namesto pri sodiščih. Zagrebške ^Narodne Novine« z dne 2. januarja 1923 razglašajo naredbo pokrajinskega namestnika za Hrvatsko In Slavonijo z dne 2. januarja 1923, št. 101.837, po kateri se Člen 16. pravilnika za izvrševanje zakona o stanovanjih z dne 30. decembra 1921 izpopolnujo tako, da je najemnik dolžan za primer, ako se z lastnikom hiše ne sporazumi o visokosti nove najemnine, plačati dosedanjo najemnino in ima veljati nova najemnina, ki naj jo določi sodišče, od prvega dne prihodnjega meseca, ko je bila vložena prošnja za določitev najemnine. Če lastnik noče sprejeti najemnine, jo najemnik lahko založi pri upravnem oblastvu. Te najemnine bo torej v Sloveniji zalagati v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju pri mestnem magistratu, v drugih krajih pa pri okrajnem glavarstvu in ne več, kakor do sedaj, pri sodiščih.
Kako fe gospodaril tir. Korošec. »Jugoslavenski Lloyd« priobčuje zanimive podatke o našem narodnem gospodarstvu v času, ko se je naše ljudstvo nahajalo v največji stiskah. Tedanje ministrstvo za prehrano je kupilo v maju 1919. leta v Ameriki večjo količino raznovrstnega blaga In izplačalo takoj 3,597.310 frankov. Anketna komisija za pregled je ugotovila, da je mnogo blaga pokvarjenega in sicer v vrednosti 83.677 dolarjev in 250.237 frankov. Poleg tega se je nahajalo med blagom mnogo luksuznih predmetov kot balne toalete, puder, svila, igralne karte L t. d. in da nekaterih stvari sploh ni bilo, marveč so bfle le dvakrat spisane v fakture, tako 4a je nastala škoda v znesku 11.014 dolarjev in 73.784 frankov. Končno je manjkalo za 18.048 dolarjev in 65.846 frankov blaga, tako da je znašala skupna škoda 112.740 dolarjev ln 392.832 frankov. Ta *tdcva se je zavlačevala do julija 1921. leta. ko je ministrski svet na podlagi poročila komisije, ki je potrdila prejem blaga v polnem redu, sklenil likvidirati neprijetno trgovinsko afero.
— Poštnlrtska prostost Narodnega gle-daPŠča v Mariboru. Po ministrskem odloku je tudi mariborsko Narodno gledališče dr-savna ustanova in radi tega so poštne po-šfljke. ki jih Izmenjava z drugimi državnimi uradi, oblastmi in ustanovami, oproščene poštnine.
— Poslopje češkoslovaškega poslaništva. Češkoslovaško poslaništvo je kupilo veliko poslopje z restavracijo Valjevo na
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 3. Januarja 1923. ogenj proti
ulice. To poslopje se spremeni v reprezentančno palačo, v kateri se bodo nahajali poleg poslaništva tudi vsi oddelki češkoslovaškega generalnega konzulata in še stanovanja za poslaniško in kozularno osobje.
— Skušnje neslovanskih učiteljev.
Za izpopolnitvene skušnje, ki jih imajo položiti učitelji neslovanske narodnosti, se je dosedaj priglasilo nad 1000 kandidatov,
— Nov načrt zakona o ljudskih šolah.
Ministrstvo prosvete je imenovalo komisijo, ki ima nalogo, da izdela nov načrt zakona za osnovne šole.
— Protestni shod hišnih najemnikov ▼ Beogradu. Dne 1. t m. je bil v Beogradu protestni shod hišnih posestnikov, ki je bil
tako obiskan, kakor še nobeno zborovanje v Beogradu. Na shodu je bilo sklenjeno, da najemniki ne plačajo povišane najemnine in vsako eventualno odgovornost za to odvračajo od sebe.
— Ogrski konzulat v SuboticL V zunanjem ministrstvu se vrše pogajanja med Madžarsko in našo državo v svrho vzpostavitve ogrskega konzulata v SuboticL
— Prve lesene hlfe v Beograda. Ministrstvo za socijalno politiko je prevzelo prvi transport lesenih hiš iz Nemčije. Lesene hiše so izključno namenjene vojnim invalidom.
— Zdravstveno stanje mesta LJubljane«
Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane Izkazuje tole statistiko: Med časom od 24. do 30. decembra je umrlo 11 oseb, 9 moškega In 2 ženskega spola. Smrtni vzrok: pljučnica 1, davica 1, zastrupljene rane 1, možganska kap 2, srčna hiba 1, rak 1, drugI naravni smrtni vzroki 4. Rodilo se je med tem 17 otrok (4 mrtvorojeni). Naznanjene nalezljive bolezni: davica 3, škrlatinka 2.
— Ogromne monopolske takse na cigaretne stročnice. Pišejo nam: Na cigaretne stročnice je monopolska uprava naložila naravnost ogromno takso, ki nI v nobenem razmerju s pristojbino, ki se jo mora plačati za cigaretne papirčke. Dočim je taksa za cigaretne papirčke (60 listov) 1 krona, je znašala ta pristojbina do srede meseca oktobra za 100 stročnic 4 K 50 v. Dne 18. oktobra pa je monopolska uprava to takso zvišala znova za 3 K 20 v, da znaša torej sedaj taksa za 100 strežnik skupaj K 7.70. Ker so v današnjih razmerah stročnice same na sebi drage, ker je treba plačati za nje še prevozne stroške, carino ln prišteti še trgovčeve odstotke, lahko vsakdo izračuni, koliko stane škatljica stročnic, ki pride v roke kadilca. Značilno pa je, da zahtevajo sedanje oblasti, <*n morajo trgovci In trafikanti dopolnilno takso v znesku 3 K 20 v za vsakih 100 stročnic takoj plačati, sicer jim groze, da Jim uničijo vso zalogo stročnic, dasi so prvotno takso po K 4.50 Že plačali. Da je takšno postopanje brezvestno in abotno, nam ni treba naglašati, saj vsakdo uvidi, da je zločin, ako oblasti uničujejo državljanom imetje, od katerega so plačali že takso. Takisto je kruto, ako finančna oblast zahteva od ljudi, ki noto-rlčno ne razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi, dopolnilno takso za vso zalogo v naprej, ko mora vendar vedeti, da je to plačilo za trafikante zelo riskantno, ker leti ne morejo vedeti, ako bodo te stročnice sploh mogli razpečat! vzprlčo tako horend-no zvišanih taks. In to bi morala oblast uvaževatl, ne pa brez prevdarka ljudi šikanirati in jim še groziti z materialno škodo. Nadejamo se, da bodo naše besede zalegle in da bo konec nepotrebnih šikan, ki povzročajo samo slabo kri.
— Slavka Inklcstri — narodna slikarica. Velik zaklon (španska stena) za pred pečjo, v treh delih, naslikan na črni moire-svili, v oljnatih barvah v jugoslovenskem stilu, le Izdelala ga. Slavka Inklostrl. soproga našega vrlo dobro znanega narodnega slikprja, umetnika Dragotina Inkiostrl - Medenjaka. Njegova soproga Slavka le bila njegova učenka In deluje seveda po njegovi teoriji in metodi. Njena dela so že znana po vseh večjih mestih Evrope, kakor tudi v Južni Ameriki. Taka dela se ne morejo izvršiti brez velike ljubezni do poklica In potrpežljivosti, ako hočejo postati dostojna za vsak boljši salon. V tem oziru deluje kal srečno in učinkovito gospa Slavka Inkiostri Motivi, ki krase ta zaklon, so za to kompozicijo vzeti Iz vseh treh delov naše domovine In tvorilo lepo dekorativno celoto. Želeti bi bilo, da se v naših premožnejših in fineje opremljenih hišah uvede tako izvrstno narodno delo namesto tuilh Izdelkov z japonsko - kineski motivi. Škoda je, da nI primernih predpogojev, da bi se taka in slična dela. med drugimi tudi obče pohištvo v narodnem tonu in z jugoslovenskimi narodnimi okraski, mogla izdelovati po tovarniškem sistemu, ker je za vsak poedinl komad treba veliko truda in prevelikih stroškov, tako da le njih cena Iz tega razloga precej visoka. Izdatno pa bi se znižala ta cena, ako bi se taki predmeti Izdelovali po tovarniškem sistemu. Ne bilo bi treba velikega kapitala, da bi se ustanovila taka primerna šola - delavnica, v kateri bi se ve-žbali v teh delih potrebni rokodelci in strokovnjaki in bi se taki predmeti, posebno pohištvo In galanterije v narodnem tonu po Jugoslovenskih motivih izdelovali na tovarniški način. Oorl opisani zaklon je razstavljen v Šelenburgovl ulici nasproti pošte. Skoda, da je postavljen preveč v ozadju Izložbenega okna, kjer manejka potrebna luč In bliščanje okna brani natančneje opazovanje. Vrhu tega pa uide v tej poziciji pozornost, ker se zdi. kakor da je zaklon del izložbe ne pa sam zase razstavljen predmet Vsekakor priporočamo občinstvu, da si ogleda ta velezanlmivi in umetniško Izdelani predmet. —p.
— Trgovci s špecerijskim hi kolonijalnim In materijalnim blagom v Ljubljani so na svojem sestanku dne 31. decembra 1922 sklenili, da bodo od 1. januarja 1923. v na-
yogMlnJtia}fr Aleksandra Ju kneza ^Miloša Jj^oJ^ kakor, indije prodaj na debelo za-i 1
računavali m prodajali svoje blago le v dinarski veljavi. Glede podrobnostnih razgovorov v stanovskih zadevah se vrši sestanek dna 3. januarja 1923 ob 20. zvečer, gremijalni pisarni. K temu se vabijo vsi trgovci s Špec, kol. In materijal, blagom, barvami in živili brez izjeme, če izvršujejo trgovino na drobno ali na debelo.
— Naši ujetniki v Italiji. Ce se še kak ujetnik nahaja v laškem ujetništvu naj do-tičnega priglase svojci pristojnemu občinskemu uradu. V Ljubljani stanujoči naj se zglasijo do 15. t m. v vojaškem uradu v Mestnem domu. Druga županstva pa dobe potrebne informacije pri svojih pristojnih okrajnih glavarstvih.
— Protestni shod hišnih najemnikov v Mariboru se je vršil v nedeljo 31. t m. Zastopniki društva vpokojencev, državnih uslužbencev in železničarjev so kategorično odklonili vsako povišanje cen stanovanjem, ker ne zmorejo niti sedanjega plačila. Društvu Je predsedoval predsednik dr. Kronvogel. Za četrtek 4. t m. je bil sklican protestni shod.
— Proč z lesenimi barkami! Pišejo nam: Hišni posestniki energično protestiramo, da bi še nadalje stale lesene barake blizu naših hiš. Zadnji slučaj je bil jasen dokaz, kako velika nevarnost se lahko pripeti za gospodarja in za stranko. V nekaterih krajih mesta so lesene kolibe kar druga pri drugi! Glej Tržaško cesto, tam najdeš že celo vas lesenih stavb, ki so krite z lepenko in se dan za dnevom kuri v teh ognju nevarnih barakah. Ni izključeno, da se zopet ena teh barak vname In zgori. Prosimo mestni stavbni urad, da čim na;preje pomede te ognju nevarne lesene barake In jih nadomesti, če že morajo stati blizu hiš, s zidanimi modernimi barakami.
— Novi znaki za neun!formirane Javne straže. Po naredbi ministrstva za gozde in rudnike je Izdala pokrajinska uprava za Slovenijo nove znake za neunlfoimirane javne straže. Novi znak je 8 cm visok in 6 cm širok, na vnanjo stran izbočen, podol-gasto — obeh ščitek iz medi. V sredi ščitka nahaja se državni grb, ob strani je 1 cm širok napis in sicer na levi v cirilici »Javna straža«, na desni pa v litinici »Javna straža«. Grb in napis sta na vnanjo stran izbočena. Znak je nositi vidno na levi strani. Raba doslej veljavnih znakov se s 1. februarjem 1923 ukine in se po tem terminu ne smejo več rabiti. Zapriseženo ču-vajno osobje dobi znak, ki stane 5 D, pri pristojnem okrajnem političnem oblastvu.
— Tvornica opeke zgorela. V tovarni opeke »Cabas, RendelI & drug« v Karlovcu je 30. decembra 1922. izbruhnil požar, ki je tekom nekaj ur vpepelil celo tovarno. Skoda znaša okoli 10 milijonov kron. Tovarna je zavarovana za 6 milijonov kron pri zavarovalni družbi »Jadran« v Zagrebu. Ogenj je nastal iz peči, ki Je bila brez nadzorstva.
— Zvišanje cen kruhu v Mariboru. Mariborski peki so z ozirom na dražjo moko zvišali cene kruhu In sicer za 50 par pri kg. Hleb belega kruha (1 kg) stane sedal 7 D. črnega (1 kg) 6 D, Žemlje do 5 dkg 50 par. Cene stopijo v četrtek v veljavo.
— Cukrarna prodana. Dosedanji lastnik cukrarne g. Pongratz je prodal, kakor nam poročajo, cukrarno tovarnarju Kuncu, ki ima, kakor znano, v poslopju tekstilno tovarno.
— Elektrifikacija Celja in okolice. V
Celju se je vršila pretekli petek konferenca, na kateri so bili zastopani celjska cinkarna, tovarna VVesten in mestna občina ter se Je sklenilo, da se v Celju in okolici napelje elektrika in sicer od glavnega transformatorja v Laškem. Napeljava iz Laškega do Celja bi znašala okoli 1,000.000 K. materijal in omrežje za Celje in okolico 10 milijonov.
— Zanimiv prirođen slučaj. V Loki pri 2usmu na Štajerskem je krava posestnika Florijana Gajšeka povrgla tele, ki je imelo dve glavi in Štiri sprednje noge, med tem, ko zadnjih nog in repa ni Imelo.
— Pošten voznik. Tramvajski kondukter Milenkovič Je našel v svojem vozu v Beogradu 12 zavojev s 150.000 dinarji in jih oddal policiji. Denar je bil oddan lastniku Mihajlu Kostiču.
— Tragični žrtvi neprevidnosti. V ljubljanski bolnici sta včeraj umrla petletni France Brvar. ki ga je, kakor smo poročali, včeraj ustrelil sosedov 81etni sin Pavšek. Enako je podlegel poškodlii 321etni posestnikov sin Fran Pešec ki se je po nesreči ustrelil v trebuh.
— Samomor ali nesreča? Orožnik Lesar, ki je bil službeno prestavljen iz Laj-teršperga v Zgornjo Sv. Kungoto, je padel med vožnejo od Sent Ilja do Maribora nekako štiri kilometre od postaje Pesnice. Padel je tako nesrečno z vlaka, da je obležal na mestu mrtev. Dosedaj še ni pojasnjeno, aH se je zgodila nesreča ali Je Lesar izvršil samomor.
— Napad. Poljskega dninarja Ivana Glino iz Velike Loke so napadli domači fantje s kolom in ga precej poškodovali. Prepeljan je bil v bolnico.
— Uboj. Dne 27. decembra so našli ob 6. zvečer ubitega nekega Volavška iz Rimskih Toplic. Volavšek je bil napaden.
«— Zverinski oče. Pišejo nam: Na novega leta dopoldne se je doigral v Kranju prizor, ki je zbudil splošno ogorčenje in zgražanje. Matija Gašperlm, mesar in posestnik v Šenčurju postopa s svojim starejšim sinom, ki je po splošnem slovesa Izredno priden 16 letni dečko zelo kruto. To je dečka napotilo, da je zapustil domačo hišo ter si šel iskat kruha kot delavec. Na novega leta pa je oče pripeljal voz mleka v Kranj ter naletel na sina, ko je prišel v Kranj k maši. Zgrabil ga je v »Zvezdi« in privezal z verigo k vozu. V tem položaju je pognal konja proti kolodvoru in potem odrlhal po dečku z bičem, ne meneč se kam pade udarec Gledalci so se zgražali nad takim ravnanjem In pozvali stražnika* da potrebno ukrene. Stražnik je odvedel oba v Kranj, dal preiskati dečka pri zdravniku In naznanil dogodek orožništvu v nadaljno postopanje. Gašperlin je na glasu kot zagrizen pri-$taj klerikalne stranke^
— Težka poškodba. Posestnik Ivan Ko-kalj iz Ihana je padel z visokega kozolca ln se smrtno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico.
— Krvava Silvestrov* noč v Berlinu. Berlinčanl so letos na jako karakterističen način praznovali Silvestrovo noč, 30 oseb Je bilo prepeljanih z rešilnim vozom v bolnice, ker so bile pri vžiganju gorečih snovi poškodovane. Ravno toliko oseb je bilo poškodovanih pri pretepih. V centrumu mesta je bila taka gnječa, da je bilo več oseb po-mečkanih. Veliko je bilo tudi Število samomorilcev, ki so si kakor na dogovor končali življenje točno ob 12. V neki gostilni se je nekdo zabodel v trenotku, ko so si drugi gostje napivali na srečno novo leto. Bilo je tudi več ropov in en roparski napad.
— Vlomi v kamniški okolici. Poročajo nam: V okolici Kamnika je bilo v teku tega leta izvršenih veliko vlomov. Vlomi so bili izvršeni vedno le po dnevu, v samotno stoječe hiše med odsotnostjo hišnih prebivalcev. V neko hišo v Tunjicah je bilo v teku štirih mesecev vlomljeno petkrat, v sosedni vasi Dobravi pa štirikrat. Izropano je bilo vsakokrat vse. posebno pa obleka, denar, zlatnina, srebrnina, jestvine In drugo. Tatvine so se ponavljale, čim so si gospodarji teh hiš napravili novo obleko ali pa dobili kak denar. Razumljivo je, da so bili prebivalci teh vasi vsled tegi zelo razburjeni. Sedaj je orožništvu Izsledilo in aretiralo storilca teh tatvin v osebi nekega zloglasnega Ivana Jagodica. Jagodic dela-mržen in tujemu imetju zelo nevaren človek. Bil je že nad leto dni neznanega bivališča. Pojavljal se je v Ljubljani. Prihajal Je skrivaj v svoj rojstni kraj Kamnik, ukradeno blago pa Je odnašal svoji sestri in ljubici v LjLbijano. Sedaj se nahajajo vsi tri-e v preiskovalnem z .^cru pri deželnem sodišču v Ljubljani.
— »Najnovejša večerja.« Na novega leta dan si je neki mož v Mariboru napravil »slasten« prlglrek za večerjo. Namazal je namreč kos kruha s fosforjem In na nekem vogalu KreVve ulice počasi jedel to, po najnovejšem receptu urejeno mešanico. No, k sreči ga Je opazil neki stražnik, ki mu je prekrižal račune ter mu »večerjo« zaplenil. Vendar je mož, ki je znan večkratni samomorilni kandidat, že pojedel precejšnjo količino kruha s fosforjem in so nezavestnega prenesli v mariborsko bolnico. Mož, ki je trdovraten samomorilec, vedno gleda, da ga kdo o pravem času reŠL
Julijska krajina.
— Arzenal v Puli se opusti in iz Pule odide tudi pomorsko poveljstvo, katero se preseli v Benetke. Dolgo časa so hodili zastopniki Pule v Rim prosit, da bi se arzenal obdržal, ali vse njihove prošne so bile zastonj, ker sedaj je gotovo, da se puljski arzenal opusti, vsled česar bo veliko Število prebivalstva v Puli in v okolici brez dela. Te dni so se vse stranke in vsa društva v Puli znova obrnile v Rim na vlado in še enkrat poudarile grozne posledice opustitve ar-zenala, toda usoda arzenala je po poročilih iz Rima definitivno zapečatena. Pula propade, čaka jo usoda istrskega ribiškega mesteca,
Tortitlka in sport«
INOZEMSKE TEKME.
— Barcelona, 1. januarja. Praška Sparta Je v revanžnl tekmi potolkla barcelonski klub »Espagnol« s 4 : 0.
Dunajski Amatenrji so bili v revanžnl tekmi tepeni od F. C. Barcelona 4 : 0.
— Zagreb, 1. januarja. Viktorija : Mak-kabl 4 : 3, Penkala : Sparta 2 : 0.
Španija. M. T. K. (Budimpešta) : A. C. Bilbao 2 : 1.
Slavlja (Praga) Je na nevega leta dan potolkla curiški klub Grashoppers 2:1.
Društvene vesti.
— Društvo *Soča« vabi vse člane In prijatelje na predavanje, ki se vrši v petek, dne 5. januarja 1923. ob pol 9. zvečer v salonu pri »Levu«. Predava g. dr. J. C. Oblak o »Ivanu Cankarju, apostolu neodrešene domovine.«
— Slovenski klnb v Sarajevu priredi jubilejni koncert ob 251etnici svojega obstanka dne 6. t. m. v prostorih Trebevfca in Hrvatskega kluba (Napretkova palača). Začetek ob 20. zvečer. Vstopnina prostovoljni prispevki. Program: 2.) Pozdrav predsednika. 2.) Kratka zgodovina Slov. kluba v Sarajevu, predava g. Janko Urlep. 3.) M. Hubad: »Skrjanček poje, žvrgoli«, pere mešani zbor Slov. kluba. 4.) Vilhar: »Nezakonska mati«, solospev, gospa dir. Derničeva. 5.) E. Adamič: »V snegu«, poje mešani zbor Slov. kluba. 6.) F. Prešern: »Krst pri Savici«, deklamira g. Roman Romanovlč. 7.) M. Hubad: »Gor čez lezero«, poje mešani zbor Slov. kluba. 8.) Cižek: »Venec slovenskih narodnih pesmi«, svira salonski orkester. Pevovodja g. Josip Hladek-Bohinjskl.
— Družba sv. Cirila In Metoda Je prejela od ljubljanske ženske šentpeterske podružnice zbirko strojevodnišklh kandidatov južne železnice Iz Maribora, Ljubljane, Virovitice In Rogatca znesek 600 K darovanih v spomin na izvršeni strojevodniški izpit dne 15. in 16. decembra 1922. — Od obeh šentpeterskih podružnic v Ljubljani je prejela C. M. družba od prirejenega častnega večera povodom odlikovanja g. postajen ačelnika A. Ludo vika vsoto 5160 K L s. je darovala tvrdka Medic, Rakovec-Zankl 1000 kron, Martin Dolnlčar 6:Rlchter 600 K, omizje Sokola 1. 406 K. zbirka 3154 kron. Vsem darovalcem Iskrena hvala!
— V St Vidn pri Grobelnem vprlzorijo Pogačnikov! fantje In dekleta narodno Igro »Zaklad« v štirih dejanih s petjem Vrši se predstava dne 6. in 7. t. m. ob 15. popoldne. Čisti dobiček je namenjen revni šolski mladini Torej na veselo svidenje!
NAJNOVEJŠA POROČILA.
KONFLIKT MADŽARSKE Z
PMLO ANTANTO.
DEMARŠA .MALE ANTANTE W BUDIMPEŠTI.
— Praga, 2. jan. (Izv.) Današnja večerna izuaja »Ceskesa Slova« napoveduje energično demaršo male an~ tante v Budimpeštu »Cesko Slovo* veli: Kakor izvemo, nameravajo države* male antante, primorane radi nevarnega položaja in razvoja dogodkov na Madžarskem, pri madžarski vladi sto-riti korake da končno vendar enkrat dosežejo spoštovanje mirovnih pogod5 in po njih u>rf;rjcncga stenja. Tudi pri državah velike aniar.ie začenjajo uva-ževati dogodke na Madžarskem.
— Praga, 3. jan. (Izv.) »Čcske Slovo« javlja iz Pariza: Poslaniki Češkoslovaške republike, Kraljevine Romunske in Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so včeraj predložili zavezniški poslaniški konferenci skupno protestno noto, v kateri odločno .variajo proti madžarskemu novemu zakonskemu načrtu o povečanju državne hrambe (fin-giran izraz za mobilizacijo) in o povišanju vojske in delavne dolžnostL
MADŽARSKI FAŠISTI IN ITALIJA.
— Budimpešta, 2. jan. (Izv.) Vodja madžarskih fašistov Štefan Frledrich odpotuje 20. t. m. v Rim, kjer stop« v direktne stike z voditelji italijanskih fašistov. Vodja madžarskih fašistov namerava nato odpotovati v Angoro, kje* ostane več tednov.
Železniška zveza z merjeni.
— Beograd, 3. jan. (izv.) Zbog nerodne stilizacije zakona o ameriškem po-soliju so nastale v vprašanju zgradbo železniške proge Črnomeljj - Vrbovsko velike neprilike, tako da je bilo dvomljivo, ako se bo ta proga gradila. Z ozirom na to je minister dr. Zupanić interveniral v železniškem ministrstvu, kler je imel dolgotrajno konferenco z železniškim ministrom dr. Jankovićem. Konferenca je imela ta uspeh, da je železniški minister obljubil, da se bo zavzel za zgradbo proge Črnomelj — Vrbovsko in da takoj odpošlje pesebno. komisijo, da prouči to progo.
Mednarcdni brzojavni promet in krajevna imena.
— Bem, 2. jan. (Tzv.) Mednarodna komisija za brzojavni promet je izdala-krajevni imenik vseh brzojavnih uradov. V tem imeniku so uradno označena imena vseh krajev nasledstvenih držav. V imeniku so sedaj oficijelno veljavna le imena Ljubljana, Zagreb, Maribor, Jesenice, Zidani most, Ce!]e itd. Nemška imena za te kraje so izključena in se ne* nahajajo niti v oklepaju. Zanimivo pa je* da se za mesto Prago nahaja v oklepam fra"~osko in nemško ime. Za Budjevice in Plzenj velja le češki naziv. Poljski poštni uradi opozarjajo vse internacionalne urade, da načeloma odkianiajo vsako brzojavko, ki bi bila naslovljena na »Lemberg* ali »Krakauc
Demisija nrofa Befhlena.
— Budimpešta, 3. Jan. (Izv.) Klnb uradnim dementijem listi ponovno Javljajo, da sledi v najkrajšem času demisija ministrskega predsednika grofa Bethlena. Grof Bethlen je prišel v navzkrižje z državnim upraviteljem Mor— thvjem, ki Je od njega striktno zahtev.il; da poda demisijo. Za naslednika imenujejo grofa Zichvja, ki pa ni priljubljen pri madžarskih fašistih.
MINISTRSKI PREDSEDNTK šVEfTLA TEŽKO OBOLEL .
— Praga, 3. jan. (Izv.) Bolezen ministrskega predsednika Švehle je tež-, jega značaja, kakor so prvotno smatra-' H. Zdravniki so mu svetovali, da morat za več mesecev opustiti vsako delo tec odpotovati na iug.
Borzna poročila.
— Borzfta poročila danes do 14. ure tO?. so dospela.
Darila.
— Uprava našega lista jo prejel s ra:
Ubogo železnic, rodbino«. Gosp. GoJoi bič daruje Din. 10.
»Vojne slepce«. (Društvo slepih.) Gosp. Golobic daruje Din. 15 in g. Rudolf Tencnte Din. 37.50 mesto venca pok. prijatelju An* tonu Petrovčiču, finan. ravnatelju. Skupno Din. 52.50.
•Mestne reveže«. Tvrdka brata Nova* kovic, veletrgovina z vinom na Gosposvet-skl cesti št. 13. daruje Din. 250. — Srčna hvala!
— Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko« so najboPSf in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno In debelo Ljubljana, Breg št. 20.
fiiavni urednik: RASTO PUSTOSLF.MSEK, Od sov orni urednik:
VALENTIN &OPITA&. 1
Proda se
akoro nov otroški voziček. Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 66
Na stanovanje in brano
SE SPREJME GOSPODIČNA. Kje, pove uprava »Slov. Naroda«. 91
DR. IGO JANC
odvetnik v Mariboru
(doslej v družbi z odvetnikom g. Dr. Irgoličem),
naznanja, da je otvoril svojo lastno pisarno v Uetriniski ulici št 8
Na stanovanje in hrano
SE SPREJME DIJAK. Haalov pove upr. »Slov. Naroda«. 44
afiiffltm mf^° ni5o aH vilo v gozd* RUpini natem kraju. — Ponudbe t natančnim popisom in ceno na naslov: Gornik, Libeli če pri Dra ▼ogradu. _11731
Šofer in mehanik
z dcvatletno prakso in dobrimi spri*
Čevali išče službe po novem letu. VEKO SLA V   CUJEC   Danica, Bo* sanski Brod Bosna.__11746
Sprejme se
strojnik
k DieaeniK>tofto v elektrarno Vojnovlć * Cle-, Vič-GUnce 6. 11647
i
4
--r-V
Klavirje
■glasala ta popravlja solidno ta točne
ter gre tudi na deželo.
Feliks Povfie JSStt
TI
Službe išče
Železniški uradnik v p., rzvežban
v komercialnem delu. Dopisi   na   upravo   »Slov. Narodac pod > U radnik /23«.
Oddam prazno sobo
a posebnim vhodom, pripravno tudi *a malo pisarno (v pritličju) dotične* mu, kateri mi more posoditi 3500 Din. Naslov pove uprava »Slov. Naroda« pod »Takoj/10«.
Tračnice (šine)
na tekočI meter težke po 7 kg, z drob«
nim materijalom  ter vagonete*vozič* ke po 76 cm raztečine (razmaha) za prevoz drva in hlodov kupi firma R. TURCICA sinovi, Sisak. 20
Kontorisfinja
Sukno
za promenadne in športne obleke
v bogati izbiri
fl. IE. SiiabBPnk aTtr n
Vrtnarski pomočnik se išče
Ponudbe je poslati na naslov: Baro« niča Jordis, Vidovee pri Varaždinu, Hrvatsko. 55
Odda se soba
• separatnim vhodom, električno raz* sveti javo in boljšo hrano 1 ali 2 go*
spodoma v bližini Obrtne šole. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«
Mesečna soba se odda
dvema boljšima gospodoma. Naslov:  Vrhovčeva uL  11_ pritličje.
desno. 75
Vzgojiteljica se sprejme
k dvema dečkoma v starosti 7 in 8 let. Prednost ima učiteljica, vendar se sprejme tudi vrtnarica. — Ponudbe na ANTONIJA CUCEK, Ptuj. 5
Knjigovodja-bilančnik
z večletno prakso pri veleindu* strifskih nodietiih. išče službe. Ponudbe pod »Perfekten/39« na upra* vo »Slov. Naroda«,
Odda se
Sprejme se takoj
spretna  dekle z  dežele,  ki zna nekoliko šivati in ima veselje do kuhanja na dobro mesto. Vpraša se v restavraciji »Slon«,
Ljubljana. 54
Proda se njiva,
Id obsega približno 12.000 m2, 20 minut oddaljena od ljubljanske glavne pošte, v občini Moste. Po
12.50 din za m*. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«
11506
Praktikantinja (praktikant)
začetnica, z znanjem slovenske in nemške stenografije in stroje* pisja, se takoj sprejme. Lastno* ročne pismene ponudbe pod »Praktikantinia/11702« na upravo »Slov. Naroda« do 5. januarja.
Steznike
(mođerce)
po životni meri priporoča
ANA HUTETR, Dunajska e. 6/II
poleg lekarne Plccoli. 2130
upu fesa kote lisfčfe, hane, krte, polhe« zajce   itd.   po najvišjih dnevnih oenrh.
P. Smeko
Ljubljane. Krivženlška ulica 7
z crr!;tno prakso ^eli premeniti mesto
takoj ali pomeje. Gre tudi na deželo. Plača sa začetek postranska stvar —
počnejo   po   zmožnosti   in dogovoru. Potrodbe   pod   »Nsjvestnejša/42« na _upravo »Slov. Naroda«.
Radi prenovitve trgovine oddam dobro ohranjeno
prodajalniško opravo
kakor pni te, štelaže in register* blagajno po jako ugodni ceni. iVsc je še v dobrem stanju in
dobro ohranjeno. MIHAEL OMAHEN, Višnja gonu
V. f. Cichy Zora Joritnar
zaročena
Samostojnega vrtnarja
se iiče v stalno službo v večjem
tr*u Slovenije za oskrbo sočivne* ga vrta, več sadnih nasadov in
parka. — Naatop 1. februarja. Reflektanti naj pošljejo opis dose* danjega delovanja in prepia spričeval s »▼oirmi zahtevami glede plače pod »VRTNAR/11695« na upravo »Slov. Naroda«.
i F. JorUnk
vgliStraitc linovirjtf v LJnblanl
W o llova 12.
zvrštijem oglaševanja ter popravila jrta-sovirfev ia harmoniev snedjelaft strokovno, točno In ceno
Zaloga pohištva
izdelava vseh vrst blazin, žimnic, pere-sni c, diva nov, otoman in vsa spadajoča tapetniška dela po najug dnejš h cenah. V zalogi imam tudi morsko travo. Peter Kobai. zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Kranj. 10784
Proda se hotel,
v dobrem stanu z novo opravo, perilom zfd_, s krasnim vrtom in gozdnim parkom v prometnem kraju Jugoslavije, — Cena Jako
nizka, pogoji ugodnu Poizve  se pismeno  ali ustmeno pri: Agenciji LUIGI SUSANIG, Gorica, Via Mazzini 3. 27
Prodala po
znatno znižanih cenah:
zimsko porllo, pl«t«m« j op I o«, rokavic«, nogavic« Kak
A. Sinkorlc mL K. 3ora
LJ OBIRAM A, Mastarf lra lt.
velika  in  mala  soba  v srečlini mesta. — Ponudbe pod »Takoj/29« na upravo »Slov. Naroda«.
išče boljše mesto kot hišnik
v slučaju rudi obenem službo pis. sluge.  — Dopisi pod »Hišnik/61 na upravo »Slovenskega Naroda«.
60SLI
podučuje poklicni godbenik. Ponudbe pod »VESTEN/72« na upra* vo »Slovenskega Naroda«.
Kupim rabljeni jarmenik
za vodno žago v dobrem stanju. Stojan BOSANIČ, Bihać, Bosna. Poštena in delavna zakonska dvojica brez otrok
Radi selitve naprodaj
dva skoraj nova moderna lustra
za jedilnico in spalnico. Beethovnova ulica 16, parter, vrata 2.
60
Zaloga klavirjev in pianlncv
najboljih  tovaren   BSsendorfer,   Czapka, Ehrbar, H6!zl, Schaelgholer, Original  SLingl itd.
Tudi na obroke. Tudi na obroke
Jerica Mit rol Mm, UJm, HU eneva nI. 5
Sprejme is S do 9 srjdarsktti pomaCnlkarj, kdor iell tndi s hrano ali stanooanjeni, bsdlsl oženjen ali ne, z z*uo
dobro plato.
Sprejme fordka
•I^žsf Tišler, Sp* S.Ska
nasproti ptoooarne »linion*4.
Mirna oseba
išče eno veliko ali dve mali sobi s kuhinjo ali brez. Plača najem«
nino za leto naprej. Naslov pove uprava »Slov Nar.«. 79
Takoj se ceno
radi selitve spalnica s kuhinjsko opravo. — Komenskega ul. 26, dvorišče desno, 2 -vrata. 67
Službo išče
gospa z devet let staro deklico, zmožna vseh hišnih deL Kongresni trg 16/11.
Proda se
krojaški šivalni stroj »Singer« In črna
salonska suknja. Karol   Kotnikova   ulica   (baraka na Ledini. 74
Singer šivalni stroj
(Ringschiff) in drugi predmeti na prodaj. — Naslov pri upravi »SI. Naroda«. 65
Zračno sobo,
cvent. s hrano, če mogoče v sre? dini mesta, iščeta gospodični, ki
sta čez dan odsotni. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Snažnoat/56«
Boljša gospa,
katera govori slovensko, Hrvat* sko in nemško, vajena kuhanja in vsega gospodinjstva, išče me*
sta gospodinje. Cen J. ponudbe pod »Vestna/84« na
upravo »Slov. Naroda«
Radi preselitve se proda
enonadstropna še nova hiša v Ptuju na prometnem mestu, prikladna za trgovino. — Kupcu
stanovanje na razpolago. Ponudbe na: A. GOMZI, Ptuj. L ju* tomerska cesta 3, 89
POZOR! POZOR!
Pred k-atkim iz ruskega ujetni*
štva  se   vrnivši bivši pekovski
mojster iščem dobro idočo
pekarijo v najem
oziroma prostor za pekarijo. Pismene   ponudbe   na:   L. KACIN, Vrhnika.
Razno pohištvo
iz trdega in mehkega leta ter jedilnice in kuhinjske oprave imam v zalogi po nizkih cenah.
MATIJA ANDLOVIC. mizarstvo m zaloga pohištva, Radeckega cesta 6. 64
SALAMA
sveže blago
povsem zrela
dobavi se povsod
I. hrt- tvornnka salama* sušeneg:-mesa in masti
N. Gatrilović
stao?i, d. d-Petrinja.
Friziranje dam in manikira vsaki dan od 3. do 8. rre popoldne. Nunska ul. 18 II.
Dobro ohranjen klavir
(Konzertflugel, Stutzflugel) do* bro ohranjen in priznane tvrdke, se kupi. — Ponudbe pod »Dobro ohranjen/78« na upravo »Slov. Naroda«.
Knjigovcdkinja
z večletno prakso, vešča vseh pisarniških del, slovenskega, nem* škega, italijanskega jezika in stro*
pisja, išče službo. Ponudbe pod »Knjigovodkinja/68« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Proda se mlinska oprava
radi izpremembe obrata z vsem inventarjem   za   dnevno kapaci* teto od 1 vagona žita. — Stroji večinoma   novi in moderni, ter
dobro ohranjeni. Za   natančnejše   informacije   se je obrniti   na   upravo   »Slov. Naroda« pod »Mlinska  uprava(88«.
Družabnika ali družabnico
sprejmem k dobro idoči trgovini v zelo prometnem industrijskem kraju na Gorenjskem. Potrebni kapital 40.000 Din z lastno so*
udeležbo ali brez. Ponudbe pod »TAKOJ«, poštno leže* če, Begunje pri Lescah. 87
Zastopnike (trg. potnike)
in sicer krajevne za Ljubljano in okolico ter druge rajone, išče proti proviziji veletrgovina vina. Prvovrstne moči naj vpošljejo ponudbe pod »VPELJANA TR* GOVINA/85 na upravo »Slov. Naroda«.
Prodam
več vagonov suhih bukovih drv po 110 K za 100 kg in več vagonov hra* stovih suhih drv po 100 K za 100 kg. Oboje franko vagon, nakladalna po* staja   Dolenjsko.   Prodam   tudi več
vagonov bukovega oglja; cena po do*
govoru.
D.  FRAN Čiri,  Ljubljana, Gosposka ulica 4. 57
Družabnico (kompanjonko)
se sprejme takoj v manjšo dobro vpeljano mešano trgovino v zelo prometni ulici v Ljubljani radi obolelosti sotrudnika. Potreben kapital 12.000 Din. — Stanovanje
na razpolago. Pojasnila ne dobi v prodajalni v Flor* jannki ulici št. 38.
Zaloga pohištva - lastna tapetniška delavnica
Od navadne do najfinejše opreme- — Cene dnevne. BRATA SEVER, Ljubljana, Gosposvetska c 13 (Kolizej) g
mm—mM
Najboljše
šivalne
10 letna pismena garancija!
za rodbino ln obrt po ngodnlh cenah ln obrokih
priporoča tvrdka
IGN. V0K,
LJUBLJANA, Sodna ul. 7. — N 0 V 0 M E STO, Glavni trg.
iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiasiiiaiiiiiiiijiiiosiiiiiiitt •
*&^jm£&
TOVOR$13 AUTOMOBILI
MOVI IN RABLJENI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
O. ZUZE
LJUBLJANA. SODNA UL. 11
TELEF. 461
!
fiinnnnnninnnraniiimiiiimNiiiNHiBniinsHnnimNiiiiHiiinnMn,
53
S3
*3
33
Gozdni in lesni manipulant,
vešč samostojnega vodstva gozd* nih Industrij, lesne trgovine, z znanjem več jezikov in knjigo* vodstva, želi «15. januarjem pre* meniti mesto pri večjem podjetju. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Samostojen/77«.
HaJueCJe In najmodernejše podietle fe orste o JnsoslaolU prlporoCa pruoorsf ne
mesne Izdelke
kakor Innka, kare, ose urite klobai In salam ter pristne kranjske klobase
honzeron in paštete
kakor ose orste golaža, prekafeno meso a zeljem, kranjska klobasa z zeljem, innka o asptkn In druge konzeroe, Jetrne, Snnkooa, srnakooa In drage paštete
na zalogi oedno
zajamčeno Cista sotnjska mast o sodili In sfe-rtllzlra&a »Sanatorium" mast o dozah razne
velikosti
E9    Zahtevajte cenike!
Zahteoajte cenike!
3
„GLOBUS" d. z o. z
Vrhnika pri LJubljani
____________ t? ■
rog^ggggmr3BB«r3BgBns
Ali bi se radi trjra masarai f-ŽTaraii ^ T 2e na tisoče temeljito rešili   FtSW!JTo 3IIZfflfci S ozdravljenih!
Bolečine v členkih in sklepih, zatekli odje, sključene roke in noge, trganje, bodenje, vlečenje po različnih de. lih telesa, da, tudi slabotnost oči so posledice revmatičnih in protinskih boLčin.
■ndlaa Vaam prlrodao aradatvo sa ozdravljenje.
Ni univerzalno zdravilo nego zdravilo, kakrtna dobrotna mati priroda deli bolnemu človeštvu. Vmanmmis. braapla6no peakatinio. Pišite takoj pa Vam pošljem svoj pomoćek in poučno razpravo popolnoma zastonj. Postanete Se moj V
hvaležen pristai. V
Espsamcn der Opem-ApstMe. Bndapest TL IMm 92.
4*^fipV;-.r-; - —-
Lastnina in   tisk   »Narodne tiskarne^
..... ______
74