196. številko. U UuNlani, v ponedeljek, 26. avtusta 1907. XL leto. unaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. ZaHLiuMJano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredništva In npravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativnetstvari jttesečna priloga: „Slovenski tehnik" Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10. k. Za hoj sre? Ze mnogo let sta v katoliški cerkvi in sicer med katoliškimi duhovniki dve struji. Ker je katoliška cerkev monopol duhovščine in nimajo posvetu ja ki nič govoriti niti pri upravi, kaj šele pri drugih stvareh, je čisto naravno, da vedo širši krogi le prav malo o teh teologičnih nasprotjih. Le tu in tam čitajo 0 katoliškem liberalizmu, čujejo o srditem nasprotju med italijanskimi in med nemškimi in francoskimi bogoslovei, O amerikanizmu — a vse gre mimo njih, ker nimajo vpogleda v celo zadevo. Zadnji čas je bilo zopet mnogo ritati o teh stvareh. Novi Svllabus je bil izdan, da se zatre tista šola nemških teologov, ki jo je zasnoval pokojni Schell, gotovo največji nemški bogoslovee zadnjih petdeset let. Tudi pri nas so ljudje to in ono čitali o Sehellu, o profesorju Comerju, ki se je laskal Sehellu. dokler je živel in ga po smrti sramotil, o pismu, ki ga je papež pisal Comerju, in v katerem je Sehella obsodil, a vendar je marsikdo vprašal: Kaj pomeni vse to, kaj hočejo eni in kaj drugi. Težko bi bilo vso zadevo, njen postanek in razvoj pojasniti na kratko, da, celo nemogoče bi to bilo. Bistvo pa se da označiti, kajti storil je to sam Schell v pismih, ki so bila pisana že leta 1900., a so šele sedaj prišla v javnost. Gre pa — je pisal Schell — za pravico natančnega in poštenega iskanja resnice. Na eni strani stoji interes resnice, na drugi strani interes posvetne oblasti. Lahom in hije-rarfaom je le za oblast, zato so kakor Saducejci, zato jih pojem o bogu, o njegovi moči in njegovi čistosti ne zanima in jim je le za cerkveno državo in za nuncijature. Katoličana, ki smatra protestanta za kristjana in someščana, proglašajo ti ljudje za odpadnika in krivoverca in napadajo tudi verne katoliške znanstvenike, če popisujejo svetovno zgodovino brez strankarske kon fesi jonalne tendence. Tn resnica — tam stranka. Bogoslovska znanost je gotovini škofom le potrebno zlo. Zato so uveljavili si>tem stroge kontrole, vohunstva in denuncijantstva proti svojim duhovnikom in jih strahujejo z grožnjami in z vsakovrstnimi ovirami. Na ta način hočejo ohraniti pokorno duhovščino, ki nima nobene lastne sodbe, ki dela na komando in zagotavlja politično absolutno gospodstvo Škofov, Xa ta način se vzgaja duhovščina v duševni odvisnosti in omejenosti, v ekstremnem jezu-vitizmu in v ljubezni za umerjeno bahjever&tvo in fanatični netolerantnosti. Od profesorjev teologije se zahteva, naj navajajo mlade klerike k slepi pokorščini vsemu, kar prihaja od cerkvene avtoritete in le tisti duhovniki naj se pripuste k znanstveni karijeri, ki prisegajo na bornirani jezuvitizem in klerikalizam. Mehanično opravljano dušebrižništvo kot rutinirano jerobstvo vesti, to je ideal škofov. To je jedro Schellovih izvajanj. Iz teh se kar plastično dviga bistvo vsega razpara in vidi se, da stoje na eni strani ljudje, ki jim je za vero in religijoznost, na drugi pa ljudje, ki jih je vera le sredstvo za moč in oblast. Aplikacije na slovenske razmere ne bomo pisali, saj ve itak vsakdo, kdor ima odprte oči, pri čem da smo. Razloček med katolicizmom na Slovenskem in na Nemškem je le ta, da so pri nas — sami Saducejci. Učiteljska skupščina v Za 19. skupščino si je izbrala Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« idilično izhodišče najlepših gorenjskih izletov, start klavno mestece Radovljico. S tem je dala zaveza svojim slov. tovariši-cam in tovarišem priliko, združiti koristno s prijetnim. Zavezine skupščine so zaslovele po slovanskem svetu ko vzor resnega, vzajemnega kulturnega dela. To so začeli priznavati tudi ostali slovanski pijonirji za ljudsko prosveto ter so letošnjo skupščino počastili v impozantnem številu zastopnice in zastopniki češkega, hrvaškega in srbskega učiteljstva,vsled cesar je dobila skupščina značaj vse-slovanskega kulturnega parlamenta. Zavedno narodno meščanstvo radovljiško je v polni meri priznavalo ta poset za izredno odlikovanje ter tudi sprejelo drage goste z odprtimi rokami in s pravo slovansko gostoljubnostjo. Slavnost - ako se sme tako imenovati sestanek k resnemu stanovskemu delovanja se je pričela že v soboto 24. t. m. S popoldanskim vlakom je prišla večina sknpečinarjev, posebno izvenslovenskih, pa tudi onih s Štajerske, (soriške, Primorske. Da, tudi Koroška je bila zastopana, a to pot ne samo po starosti slovenskega učiteljstva na Koroškem, častitljivem bojevniku za kulturna in politična prava, nadučitelju Franu Kllerju, temuč tudi mladi naraščaj je poslal svojega delegata, kar priča, da Gorotan ni še tako tužen, da bi morali obupati nad njim. Na kolodvoru je skupščinarje pozdravil predsednik okrajnega učiteljskega društva nadučitelj Grč ar v imenu pripravljalnega odbora ter župan mestne občine radovljiške dr. V i 1 f a n. Zahvaljevala sta se mu Srb Jovan J o v a n o v i ć in Čeh Skal a. Takoj nato je bila seja upravnega odbora, kjer se je poročalo o delovanju vodstva »Zaveze« ter so se določila poročila za delegacije. Ob 3. uri je bilo zborovanje delegacij. Zastopanih je bilo vseh 34 v »Zavezi« se nahajajočih učiteljskih društev. Zborovanje je otvoril predsednik Zaveze L. Jelene, ki je prisrčno pozdravil vse delegatinje in delegate, nakar so se ti legitimirali. Potem je poročal tajnik Česnik o delovanju »Zaveze« in »Zavezinih« društev. Iz njegovega poročila povzamemo, da je štela »Zaveza« 2017 članov. Društva so imela 152 zborovanj, pri teli pa 162 preda -anj in hospitacij. — Iz poročila blagajnika Fr. L u z -nar j a pa posnemamo, da je imela »Zaveza« v letu 1906. dohodkov 1629 kron 36 vin., stroškov 927 K 79 vin., posojil, oziroma dolgov 701 K 77 v., gotovine v blagajni pa 1093 K 33 v. Za »Učiteljski Tovariš« je bilo prejemkov 5483 K 2 vin., izdatkov 4642 kron 14 vin., gotovine pa 840 K 88 v. Račun »Zvončka« je znašal 1187 K 14 vin. dohodkov, 1025 K 75 vin, izdatkov (pri tem je odpisan dolg za leto 1905. v znesku 727 K 36 vin., odplačilo za leto 1906. je znašalo 403 K 9 vin., odpis vsled izgube za leto 1906 pa 1(52 K 88 vin). Račun »Popotnika« izkazuje dohodkov 4365 K 88 vin., izdatkov 2486 kron 22 vinarjev, gotovine pa 1879 K 66 vin. — Vsi računi so bili točno pregledani ter najdeni v redu. — Po nekaterih internih formalnostih so se vršile volitve vodstva in upravnega odbora. Izvoljeni so bili z vzklikom: za predsednika L. Jelene, za tajnika D. C e s n i k , za blagajnika Fr. Luznar, za okr. odbornike pa a) za Kranjsko Sega , Dimnik in R e ž e k , h) za Štajersko K o e h e k . S t v m š e k in S t r e- 1 e e in e) za Primorsko K r i ž m a n, B e r g i n e in Ivanka S a b a d i n. Pri raznih predlogih in nasvetih je bil sprejet predlog tovariša J a k š e -ta, naj »Zveza« stori vse potrebno, da se osnuje slovensko učiteljsko društvo za K o r o š k o. Okrajni šolski nadzornik za otok Krk D. P f i b i 1 je poročal o posvetovanju delegatov glede snovanja avstrijske slovanske učiteljske zveze na Dunaju. Prečital in razložil je pravila, ki so se že predložila v potrjenje. V nedeljo se je pričelo po 9. uri glavno zborovanje v dvorani hotela Kunstelj. Zborovanje je otvoril predsednik »Zaveze« L. Jelene, ki je podal pregled o dosedanjem delovanju »Zaveze« naglašajoč, da je glavna ovira napredku mednarodni klerika-lizem. Ta nevarnost preti danes bolj kot kdaj poprej. Slomškova zveza trobi po svojih štirih zastopnikih (ojej!) v bojni rog. A ti sirenski glasovi ne bodo privabili nobenega zna-čajnega učitelja, nobene značajne učiteljice. Potem je prvega pozdravil posl. Hribarja, častnega člana »Zaveze« (Dolgotrajni burni pozdravi), ki je zvest in odkritosrčen prijatelj učiteljstva in krepka opora njegovih teženj, kar je posebno pokazal v prvem zasedanju državnega zbora. Za ta njegov nastop se mu je posebej zali valil v imenu celokupnega slovenskega, učiteljstva. Nadalje je pozdravil župana dr. V i 1 f a n a . zastopnike češkega, srbskega in hrvaškega učiteljstva (Neprestane viharne aklamacije). — Prvič odkar zboruje Zveza, je imelo to pot učiteljstvo čast pozdraviti v svoji sredi predsednika družbe sv. Cirila in Metoda, vsled česar je novega predsednika vladnega svetnika Senekoviea pozdravil posebno prisrčno, naglašajoč, da se je s tem pokazalo, da je prišla družba v prave roke (Viharno pritrjevanje). Nadalje je pozdravil akademike, bodoče bori tel je in voditelje naroda in svobodne misli na Slovenskem. Vsi pozdravljeni so se v prisrčnih besedah zahvaljevali ter obetali nadnljno pomoč. Župan dr. Vil f a n je rekel, da je narodno meščanstvo z veliko radostjo pričakovalo in sprejelo ljube goste. Posl. Hrib a r (zopet navdušeno pozdravljen) je rekel, da je prišel kot prijatelj ljudskega šolstva in učiteljstva. Obetal je, da se stori za učiteljstvo jeseni uadaljni in odločilni korak v državnem zboru. Upravništva telefon št. 85. Priznaval je hvalevredno delovanje učiteljske organ i zac i je, kar dokazuje obisk slovanskih sodrugov. Proslavljal je visoko kulturno stopnjo češkega šolstva. Češki narod je v Avstriji najvažnejši, njegovi poslanci so odločilni, zato bo z njihovo močjo mogoče marsikaj doseči tudi za učiteljstvo. V imenu Čehov se je zahvaljeval tajnik osrednjega češkega učiteljskega društva Skala, ki je želel prospeh in procvit vsega slovanskega učiteljstva in vsega naroda. Upa, da se zedini vse slovansko učiteljstvo, potem m u ne morejo nič vsi klerikalci in papisti. Napredek mora biti geslo vsega slovanskega učiteljstva. Ni mogel prehvaliti, kako izborno pro-speva »Zaveza«. Končno je izročil diplomo Jelene u in Dimniku kot dopisujoči ma članoma češkega osrednjega društva. V imenu Hrvatov se je zahvaljeval za pozdrav Kirin. ki je povedal, da se hrvaški narod iz dna sna veseli vsakega napredka slovanskega naroda, posebno pa še slovenskega učiteljstva, ki deluje v naprednem in svobodomiselnem duhu. Govornik upa, da se že pri prihodnji skupščini v Zagrebu doseže združitev vsega jugoslovanskega učiteljstva k skupnemu delu. Srb Jovan J o v a n o v i č , član glavnega odbora srbskega učiteljskega udruženja, je izjavil, da so prišli srbski tovariši in tovarišice. da vrnejo lanski obisk slovenskega učiteljstva v Belgradu. Povedal je, da je bilo srbsko učiteljstvo prvo, ki se je zapisalo za prostovoljne bojevnike za svobodo proti birokratizmu in despo-liznm. Zato uživa srbsko učiteljstvo med narodom ugled ter dobiva tudi primerno nagrado za svoje delo. Želel je slovenskemu učiteljstvu najboljši uspeh vzajemno z vsemi Jugoslovani. Vladni svetnik S e n e k o v i č je istotako želel organizaciji najboljši nspeh ter pripomnil, da jra pri tem vodi nekoliko egoizma. Družba IV. Cirila in Metoda je navezana na dohodke, ako hoče uspevati. Ljudstvo pa bo prispevalo, ako se bo kulturno povzdignilo, kar pa je V rokah dobrega šolstva in dobrega učiteljstva. Ceh S u s t e r je v imenu češkega učiteljstva povabil slovenske tovariše k udeležbi na kongresu Svobodne misli. Klerikalizmu je treba streti glavo, ker je povsod enak, pri katolikih .protestantih, pravoslavnih in Židih, Kot predsednik brv. pedagogi- LISTEK. Brata. Povest. — A. P. Rušič. (Dalje.) Prestrašila se je Klarica in stopila hitreje. O Bog, če bi se prekucnil ta dolgi človek naravnost v njen jerbas, je mislila in zamižala groze. Pri prihodnji stavbi so hodili po soln-cu tesarji, sestavljajoči strešnik. Ze so navlekli vrvi, da bodo vlekli posamezne kose navzgor. Nekaj glav se je prikazovalo v silni visočini. Obrazi so bili temni in izmučeni od soln-ea. da so se svetila pod čelom oči, kakor porcelanaste krogh*. Nekaj tesarjev je baš privezalo dolgo bruno na vrv in visoko gori je nekdo naravnal vrvi. Na prsih mu je trepetala mokra srajca, od las mu je kapala voda in roki ste mu omahovali. Lasje so se spoprijemali v dolge kodre in so stali razmršeni pokonci. Nekoliko krepkih golih rok je prijelo za vrv, bruno se je težko vzdignilo in počasi je začelo lesti navzgor. »Ho-o-nik!« Vrv se je napela, bruno se je zibalo v zraku, pačili so se obrazi, uprti v tla, a krepko so držale silne gole roke. Hilarij je obtesaval dolgo okroglo bruno.Klarha je pocenila v senco in čakala, da s<> oglasi opoldanska ura. Oče se ni niti zmenil za njo. Med trskami, ki so padale od bruna, je stala steklenica iz katere je od časa do časa pil. Njegov pogled je bil mračen, obraz neumen in sirov. Škripal in ječa! je les pod težko silo sekire. Sleharni dan se je čudila Klarica igri očetovih dlani z težko, silno sekiro. Močne mišice so gledale očetu izpod zavihanega rokava. Vsak udarec je bil ravan, siguren in dolge trske so padale od bruna. Potem se je Hilarij obrnil in pričel sekati z nasprotne strani. Bruno se je izpremi-njalo pod očetovimi rokami, postajalo je lepo štiriogljato in ravno kakor sveča. Zasmilil se je Klariei (»če, ki je delal tako neumorno vsak dan, da so Be množile kapljice znoja neprestano in se trgale od las in brk. Njene plave oči so strmele v očeta resno in naivno. Prestopila se je počasi in pri-skakljala do njega, ki je delal s sigurno besnostjo in zaklicala nežno: »Ata!« Topo se je ozrl z neumljivim obrazom v njo in se razjezil. Presenečena in osramočena je pobesila Klarica glavo in skrila roki. Še enkrat se je ozrl Hilarij v svojega otroka; ujel se je z njenim otroškim pogledom; strmel je par hipov v njen nedolžni obraz. Počasi je padal njegov motni pogled, dokler se ni izpre-meiiil v brezizrazno steklo. Potegnil je z roko preko čela in nekaj mrmral. Pričel se je topiti in mehčati. Klarica je ljubila ta trenotok svojega slabotnega očeta, kakor še nikdar. Sklonil se je polagoma po steklenico in jo nagnil. Potem jo je ponudil tudi Klariei. Prijela jo je z obema rokama in pila. Njeno drobno telesce se je mahoma napolnilo z mešanimi čutili. Prevladala jo je neka vesela žalost. Zemlja se je ločila, stavba je visela sedaj postrani in zdelo se ji je, da se oni ljudje visoko gori zelo gugljejo, da . . . podajo. Nogi ste se pričeli tresti, nevidna teža ji je padala na oči in jo je uspavala, . . . njeni roke i in njeno telo pa se je širilo; postalo je močno nemirno. Vrtela se je neprestano na enem mestu in se ni mogla napraviti proč. Poleg svojega jerbasa je sedla na od opeke pordelo bruno in begala s svojimi res nimi očmi nestalno okoli sebe. A ni se ji hotelo sedeti. Zopet je vstala. Napravila se je na pot, ki je ni bilo. Kje je ostalo poldne, kje se je zamudilo? Onemogel je izpustil Hilarij sekiro in nekdo izmed gruče je vzkliknil: »Poldne!« Izmučeni in trudni obrazi so se začudili in se niso več menili za to, A vsi so se napravljali na pot, pol- dnevu naproti. Oj, kje si ostalo, ko je vendar solnco že toliko časa sredi nebesnega svoda I Ozirali so se za solnceni, videli so, kako je trdno tičalo nepremično naravnost sredi nad njimi; a oni niso verjeli poldnevu; zatajili so solnce. Zagnusilo se jim je, ker se je nedopustno lagalo. Zopet so zapele sekire, zopet je curljal znoj z obrazov. In Klarica se je sedaj napotila . .. poldnevu naproti. Strašno trudna in zelo šibka je bila. Kje je poti Ah, poti ni! Saj celo solnce laže prav nedopustno predrzno ... In oče je omagal. Ti neusmiljeno in neresnično solnce . . . Tedaj je zapel nekje zvonec B tankim, polnim glasom. Lepo je odmeval njegov sijajni bronasti glasek . .. Padle so sekire iz rok; izpustile so oslabele roke vrvi in poželjenja polne oči so se ozrle po senci. Napravila se je Klarica na pot. Vsi so jo videli in ji verjeli. IV. Tedaj je bila pomlad. Oddahnila se je zemlja in tudi ljudje so nenadoma se spomni vsi solnca, oživeli. Smeh se je prešerno razlil preko lic in zasvetile so se oči zagledavši svetlobo in toploto solnčnega dneva. Vsi so bili veseli in naravnost zidane volje, zakaj prihajalo je veselo in mogočno življenje. Tudi Urh se je tedaj sme- jal: Smeh se je rodil sam iz sebe. Prišla je pomlad, kakor že tolikokra-tov, vsa nova. Prav nič ni spominjala na nekdanjost in poznbljenost. Sredi vasi je srečal Mateja, bogatega, samozavestnega in ošabnega županovega sina. Ta Matej je vedno grdo govoril o Urhu; razžaljivo se je smejal njegovi grbi. Zdaj pa ko ga je srečal Drh na sredi vasi in mu pogledal v obraz in oči, je videl žalost. Pordele so bile Matejeve oči, rami ste se mu pohosili in glava mu je klonila na prsi. Začudil se je Trli, ko je zagledal žalost in ni mogel verjeti lastnim očem. To ni bil prešerni in ošabni Matej, to je bila... cunja. »Ej, Matej, kaj nisi vesel? Ali si oslepel »Nisem oslepel, Prh, ampak čemu vpiješ, beštija?« Še bolj se je čudil Urh. V velikem nerazumevanju so se odpirale njegove pretkane oči, ko se je začel Matej topiti pred njim. Samo olje ga je bilo, tega ošabnega in veselega Mateja. Tisto popoldne sta ležala Urh in Matej za vasjo na gričku; grela sta se na solncu. Ni govoril Matej o Ur-hovi grbi, kakor navadno, tudi zbadljiv ni bil kot sicer. Bil je ponižen in mehak in ni vedel, da ga je samo olje. Tam onstran vasi je stala bajta, na pol podrta in zelo revna. Bajtar- 3HN škega književnega zbora je govoril Davorin Trstenjak, ki je razlagal nevarnost velike Oermanije ter pozival na složno delovanje proti tej nevarnosti. Učimo svojo mladež, naj ne ljubi le svoje ožje domovine, temne vesoljno slovansko domovino, ki ji solnce nikdar ne zaide. Zastopnik moravskoga učitelj stva H a j u v je proslavljal krasote slovenske zemlje. V imenu zagrebškega učiteljskega društva- je govoril G r a n e c , ki je naglašal, da mora učiteljstvo delovati, da osvobodi šolo vseh okov, ker le svobodna šola more vzgojiti tudi svoboden narod. V imenu izvrševalnega odbora radikalnega dijaštva je govoril viso-košolec R e k a r , v imenu »Save« pa I> o b r a v e e. Potem se je prešlo na dnevni red. Prvi je poročal Vlado P u š e n j a k o predmetu ^Slovensko zadružništvo in sodelovanje učiteljstva pri njem« Poročevalca je poslala »Zadružna zveza« v Celju, a njen ravnatelj Jošt se jo pismeno opravičil. Poročilo je bilo zelo strokovno sestavljeno ter je podalo pregled o vsem zadružnem delovanju in o panogah, v kate-reh bi lahko učiteljstvo sodelovalo. (Ker prinese poročilo »Zadruga« ter izide tudi v posebni knjigi, se /a sedaj ne spuščamo v podrobnosti.) Vodja Dimnik je poročal o »Roditeljskih večerih«. Dokazoval je, da so taki sestanki potrebni, da ^i učiteljstvo povzdigne ugled ter odhaja naskoke na ves učiteljski stan in na posameznike. Klerikalci se radi zaletavajo, češ, da so učitelji proti ljudstvu. V resnici pa so učitelji podobni sveči, ki sveti drugim, pri tem pa mu pojemajo lastne moči. Sedanji šoli očitajo, da je proti veri, na ljudskih shodih hujskajo nesramno proti učiteljstvo in šoli. Zato je treba učitelj st\ u stopiti v dotiko z ljudstvom, da ga prepriča o takih lažeh, i ta namen so najpripravnejši roditeljski večeri, kjer se naj predava o pravilni vzgoji otrok, potem pa se tudi naj odbijajo napadi. Zaradi prekratkega časa sta se morala dva referata izpustiti ter je takoj sledilo zadnje poročilo »Na delo med ljudstvo'.« Poročal je učitelj Anton Pesek iz Narapelj pri Ptuju, in sicer tako izborno, poučno in duhovito, da takega poročila še menda ni bilo na nobenem Zvezinem zborovanju. Izvajal je. da danes ne odločuje več kruta sila. močna pest. temuč moč duha. V narodnostnem boju je treba izobrazbe in zopet izobrazbe. Vsakemu pravemu Slovencu bi moralo hiti v mislih podpiranje šolstva in učiteljstva. Žalibog imamo Slovenci stranko, ki ljudstvu šolo mrzi in učiteljstvu življenje greni. Pikra ironija je. ako trdijo ti ljudje, da so branitelji narodnih pravic, pri tem pa drže narod za roke, da se ne more gibati. Grobokopi slovenskega naroda so. volkovi v ovčjih oblekah. Masa naroda je zapeljana in je nevedna, inteligenca pa žal, po veeim letargična. Tako se izroča šolstvo na milost in nemilost klerikalizmu. Roti slovensko meščanstvo in inteligenco sploh, naj se bojuje z učiteljstvom za narodno prosveto. Za učiteljstvo pa naj velja :Vsakega učitelja in vsake učiteljice stanovska in narodna dolžnost je, da deluje po svojih močeh in zmožnostih tudi izven šole v prospeh in obrambo šolstva in učiteljstva ter prosveto naroda, a slovenska javnost naj pri tem učiteljstvo podpira in krepi. — Načelo učiteljstva bodi »Sveto služi sveti domovini.« Nikoli se ne postavljajmo na stališče naših protivnikov, ki jim jeva Mana pa je bilo lepo in krepko dekle; tudi zelo odločna in kruta je bila tista punica. Ko je prišel Matej mimo in hotel obstati pred pragom, ga je sunila od sebe z brezobzirno in brezbožno roko. Od tedaj je zapadel življenja se veseleči in po življenju hrepeneči Matej žalosti; bil je potrt, kakor ob skali razbita barka. Ni videl spomladi, ne solnca, ne veselja zapravljivo raztresenega po licih ljudi. Bil je sam. Tega Prh ni umel in ni mogel zapopasti te žalosti. Zaradi ene same punice! Naravnost blazen bi moral biti človek, da bi se sedaj ne smejal solne u zaradi ene same punice. Gotovo! Da more ženska z eno samo besedico, z brezpomembno gesto zateni-niti vso svetlobo dneva, to ni umlji-vo in ni — resnično. Urh je majal z glavo in se čudil Mateju, ošabnemu in prešernemu županovemu sinu. On je samo sumil Matejeve bolečine in njegovo žalost, čutil in razumel pa ni. Sedaj po letih pa se Urh ni čudil več bratu, da je pozabil na dom, na ženo in na svoje lastne otroke. On sam je, dokler ni iztrgal Fine iz Hilarij evih rok, sovražil to žensko iz dna svoje duše in celo ubil bi jo lahko, brez skrbi za svojo vest... Imel bi celo zavest, da je storil dobro delo. (Dalje prihodnjič.) je vsaka baraba in propalica dobrodošla, da le služi njihovim namenom. Mi hočemo imeti čiste značaje, zato pa je predpogoj izvenšolskemu delu možat in neomadeževan značaj ter vestno izpolnjevanje stanovskih dolžnosti v šoli. V borbi za učiteljske pravice ne sme trpeti šola. Porabimo le moč svoje organizacije. Najvišje načelo nam bodi brez ozira na stranke in osebe edino le proč v it šolstva in napredek presvete naroda. — Naj hnajo nasprotniki veliko politično moč in naj dobe tudi vso oblast v deželi, po vetru ne obraćajmo plašča. V naši domovini nastajajo razne stranke in strančice, a resno nas uvaže vala skoraj nobena ni. — Delo izven šole je: a) prosvetno (izobraževalno in delo za gospodarski napredek naroda), b) politično. Prosvetno delo je glavno in neobhodno potrebno ter }»odlaga in predpogoj političnemu delu; samo slednje brez prvega ni uspešno ter čestokrat celo kvarlji-vo narodu in — politiku. Nastopimo praktični* pot dela od spodaj navzgor, in dajali bomo sami smer politični stranki, ne pa tla bi bili odvisni od nje. Kmečko vprašanje je pri nas glavno, zato rešujejo kmeta pri nas vsi, a rešiti ga ne zna nihče, ker kmetom manjka izobrazbe in zavednosti. Na svojo pest naj nobeden učitelj ne nastopa. Ravno zato je pri nas taka mizerija v politiki, ker je baje vsak Slovence lojen politik ali jezikoslovce. Sklicuje se na Cehe, ki se jih vlada boji; kako pa se naj boji našega čez ušesa zadolženega in na vse strani odvisnega kmeta. Proti klerikalizmu ni druge moči, kakor trajno nevpogljivo prosvetno delo, potem se bo narod že sani otresel svojih škodljivcev. Največjo važnost polagaj in posebno pozornost obračaj učiteljstvo pri izvenšolskem delu na to, da se mladina nadalje izobražuje in vnema za gospodarski napredek. Doba od 14, do 20. leta je najvažnejša v človeškem življenju, tedaj se likajo značaji. To vedo naši nasprotniki prav dobro, zato skušajo mladino dobiti v svoje kremplje takoj, ko ostavi šolo. V ta namen se naj po potrebi osnujejo posebna društva za mladino, oziroma naj se pri obstoječih narodnih društvih ustanove posebni odseki za mladino, da dobi nekako avtonomijo. Tudi se naj za tako mladino osnuje poseben list. Tu je obširno polje tudi za učiteljice glede organiziranja ženske mladine. Izvenšol-sko delo se naj vrši po enotnih načo-lih,sistematičnem programu ter trdni organizaciji. V ta namen naj vsako učiteljsko društvo izvoli agilen od-sek za izvenšolsko delovanje: vsi taki se naj združijo v okrilju naše zaveze v močno faladgo. — Nasprotniki šolstva in učiteljstva trdijo, da peša vera v šolah. To je vendar stvar ka-tehetov. Vse šolske knjige potrdi ministrstvo. Pa naj napravi dr. Štister-šič taktično potezo, da bodo te knjige sfrčale iz šol. Učitelj ne poučuje v zaprtih sobah ter ne zahteva molčečnosti od otrok, ne bojimo se javnosti, ker imamo čisto vest. Vera peša! In vetu 1 jtr \>e uči vero: cerkev, starši, šola. podpirajo jo državne in deželne oblasti, celo od novorojenca se zahteva verska obljuba. Potemtakem imajo učitelji, ki so po sodbi nasprotnikov le napol izobraženi, večjo moč kot cerkvene in posvetne oblasti, celo močnejši so kot pekel, ker po Kristovih besedah cerkve niti peklenska Vrata ne bodo premagala. (Viharna VCSelost). Tudi je učil Krist: Nebo in zemlja bodeta prešla, moje besed*' pa ne bodo prešle. Mi verujemo tem be-scrlam. klerikalei pa ne. Mi smo tedaj h- boljši kristjani. Krista so tudi križali židovski klerikalci (Tudi naši bi gn! >. namreč pismouki in farizeji, ki so tudi trepetali le za nadvlado. Potrebno je tedaj povedati ljudstvu, kakšni hinavci so miši klerikalci. Pač srečna bi bila mladina, ako bi je drugi ne pohujševali, kakor učiteljstvo, potem bi pohujšanja ne bilo na svetu. - Za resničen blagor naroda klerikalcem ni, znižanje šolske dobe zahtevajo le v svojo korist. Kje si naj iščejo mandatov in polnijo žepe, ako bi se narod resnično izobrazil. Odpravi se naj poletno oproščenje in na Kranjskem obskurne nadaljevalne šole. Delo otrok kmeta ne reši propada. Njegovi osrečevalci naj zahtevajo temveč skrajšanje vojaške službe in dopuste vojakom za časa nujnih gosi »oda rsk i h opravkov, naj se z zavarovanjem delavstva za starost zapre pot v tovarne, in kmetu ne bo manjkalo delavnih rok. Stroške za šolstvo naj prevzame država ter skrči izdatke za militarizem. — Koncem svojega poročila je predlagal poročevalec, naj se iz odbora Zaveze izvoli osrednji akcijski odbor, ki naj poskrbi, da bodo vsa slovenska in istrsko-hr vaška učiteljska društva ustanovila odseke za izvenšolsko delovanje in da bodo ti odseki vršili svojo nalogo. Predlog je bil po kratki debati sprejet ter se v osrednji odbor pritegne tudi poročevalec. Za izborno poročilo je žel poročevalec viharno priznanje, tovariša F e r 1 u g a in Jelene pa sta mu izrekla še posebno zahvalo. S tem je bil dnevni red končan in predsednik Jelene je z zopetno zahvalo vsem zaključil zborovanje. Nato je bil na okrašenem vrtu skupni obed, pri katerem se je izreklo več navdušenih in pomembnih na-pitnie. Prvi je napil skupščinarjem župan dr. Vilfan, predsednik Jelene narodnemu meščanstvu in njega dičneinu županu, G r m e k (Trst) poslancu Hribarju, Hribar jugoslovanskemu učiteljstvu, Gangl Čehom, Srbom in Hrvatom. Govorili so še Skala, J o v a n o v i ć , K i -r i n , Pesek itd. — Dražestne srbske tovarišice so zapele več milozvoč-uih srbskih narodnih pesmi. Po obedu so izleteli skupščinarji na vse strani prelepe Gorenjske, največ jih je šlo na Bled in Bohinj. Jugoslovanski minister. Zader, 25. avgusta. Glede ustanovitve novega ministrskega mesta za Jugoslovane piše Biankinijev „Narodni list", da ministrski predsednik baron Beck dosedaj sploh ni imel povoda, se baviti s tem vprašanjem, tem manj, ker so pri rešitvi tega vprašanja ne samo parlamentarne, temuč tudi državnopravne ovire. To vprašanje se ne reši poprej, dokler se ne ustanovi parlamentarna večina v državnem zboru. Delitev deželnega šolskega sveta na Moravskem. Brno, 25. avgusta. Za Češko je prišla sedaj tudi Moravska. Moravski deželni šolski svet se je namreč razdelil po narodnostih v dve sekciji. Češka sekcija je imela včeraj svojo prvo sejo. Dne 29. t. m bo imela nemška sekcija prvo sejo. (Sedaj bi bil čas, da pridejo tudi Slovenci na Štajerskem in Primorskem s podobno zahtevo odločno na dan !) Kriza v ogrski koaliciji. Budapešta, 25. avgusta. Podpredsednik ogrskega državnega zbora Rakovszky razglaša, da izstop grofa Aladarja Zichvja in s tem ločitev ljudske stranke od koalicije še ni sklenjena star. Zichy celo obsoja tozadevno agitacijo. Ljudska stranka je namreč sklenila s krono dogovor, ki se mora najprej izvršiti. Sestanek med Aehrentha-lom in Tittonijem. Dunaj, 25. avgusta. O sestanku med avstrijskim in italijanskim ministrom zunanjih del na Severniku je izišlo sledeče uradno poročilo : Sestanek med Tittonijem in baronom Aehrenthalom je potrdil V Deshl dognani program. Pokazalo pa se je tudi, da vlada med obema državama tako glede najnovejše akcije za ju-stično reformo v Macedoniji kakor sploh gleda vseh balkanskih vprašanj popolno sporazumijenje. Veleizdaja v Črni gori. Četi nje, 25. avgusta. Zaradi velikosrbske propagande so v preiskavi tudi nekateri člani razpuščene črnogorske skupščine. Dva bivša poslanca sta zbežala v Srbijo. Strahovlada na Bolgarskem. Sofija, 25. avgusta. Vlada je razpustila zvezo učiteljskih društev ter zaplenila arhive in blagajno. Preprečiti je namreč hotela, da bi mnogobrojni Odpuščeni učitelji v svojem bOJU proti vladi ne dobivali podpor. Toda Vlada se je urezala, zakaj glavni zvezni zaklad, kakih 300 000 frankov, se je pravočasno naložil v banke na imena raznih učiteljskih prijateljev. Dogodki na Ruskem. Varšava, 25. avgusta. Sedem neznanih mož je napadlo nadzornika varšavsko-dunajske železnice Kob* zakovskega z revolverji ter ga ustrelili. P e tro grad, 25. avgusta. Volitve v dumo se bodo vršile v Petro -gradu in Moskvi dne 28. oktobra t. L Osrednji odbor delavskih skupin sklene volilne kartele z vsemi opozicijskimi strankami, le s stranko ljudske svobode ne. Odesa, 25. avgusta. Slučajno je prišel policiji v roke mornar Matu-šenko, ki je vodil puntarje na vojni ladji „Potemkin" ter je ustrelil poveljnika Galikova. Dobili so pri njem ponarejen potni list, mnogo denarja in orožja. Prišel je iz Amerike, da bi agitiral med mornarji. Socialistični kongres v Stuttgartu. Bero lin, 25. avgusta. Mirno pričeti mednarodni socialistični kongres se je zaključil z vriŠčem, ker so se čutili angleški delegatje prikrajšani v svobodi govora. (Tedaj niti na takih shodih ne vlada tista svoboda, ki jo sioer mednarodni socializem povsod zahteva!) V svojem zaključnem govoru je rekel predsednik Singer, da je kongres dokazal, da meščanska družba ne bo nikoli gotova s socialno demokracijo. Pro- letarijat koraka naprej, dokler ne spremi meščanske družbe k pogrebu. — Prihodnji kongres bo v Kodanju Punt v Maroku. Pariz, 25. avgusta. Oddelek francoskega vojaštva je preiskava! bližnje gorovje pri Casablanci. Pri tem je Francoze obkolila sovražnikova kavalerija ter začela streljati na Francoze. Francozi so odgovorili s topovi ter pregnali sovražnika. Stotnik in Šest francoskih vojakov je bilo ranjenih. London, 25. avgusta. Tudi sodniki v raznih maroških pokrajinah so slovesno proglasili Mule j Hafida za sultana, ki si je že sestavil svoj dvor. Za rezidenco si je izbral Fes. Svojega brata, dosedanjega sultana, ima baje ujetega. Danes zapuste vse evropske kolonije Fes ter odidejo v Laraš, odkoder jih odpelje vojna ladja v Evropo. Dnevne vesti« V Ljubljani, 26. avgusta. — Blamirani klerikalci. Kranjski deželni zbor ne bo sklican. Klerikalna nemška večina hoče namreč, naj tudi sedanja vlada predloži tako volilno reformo, kakor jo je predložila Gautsoheva vlada. Namreč volilno reformj, ki naj da klerikalcem deset novih mandatov, ki naj 53 veleposestnikom zagotovi deset poslancev, mesta pa potisne pod oblast kmečkih vasi. Ko je bil Grautsch na krmilu, so klerikalci to dosegli in narodno-napredna stranka je morala seči po najskrajnejšem sredstvu, morala je začeti obstrakcijo, da je ta atentat preprečila. T adi zdaj so klerikalci prosili, moledovali in pritiskali, da bi vlada sklicala deželni zbor in predložila zopet tako volilno reformo. Nameravali so napeti vse sile, da bi jo spravili pod streho. Želeli so bolj kot si žele večnega izvelieanja, da bi se volilna reforma dognala pred novimi volitvami, da bi se nove volitve že vršile po novem volilnem redu. Toda vse je bilo zaman, vse moledovanje, vse prošnje, vse pritiskanje Take volilne reforme, kakor jo hoče klerikalno-nemška večina, ni vlada hotela predložiti, vedoč, da ne bo zmagala ž njo, da jo bo na rodno-napredna stranka preprečila, za drugačno volilno reformo pa klerikalcev ni mogla dobiti. Tako se je zgodilo, da so se klerikalci dvakrat blamirali. Vlada ni sklicala daž. zbora in neče vol. reforme, kakršno hoče klerikalno -nemška veČina. To so dejstva, ki jih ve vsakdo. Vlada je bila in je tudi še pripravljena, sklicati deželni zbor, a samo zato, da reši gospodarska vprašanja, v prvi vrsti osušen je ljubljanskega barja. V ta namen je bila že spomladi pripravljena sklicati dež. zbor, a klerikalci so to preprečili. Zahtevali so, da se mora dež. zbor predvsem baviti z volilno reformo — drugače tudi ne puste razprave o osusenju barja. Volilno reformo ali pa nič, so rekli klerikalci in raje onemogočili deželno* zborsko zasedanje, kakor da bi bil dež, zbor rešil samo gospodarske zadeve in pred vsemi osušenje barja. Priči tega sta, kakor smo že rekli, dež. predsednik Sohwarz in dež glavar pl. De tel a. Razložili smo to Še enkrat, ker skušajo klerikalni sleparji to utajiti, kakor priča sobotni „Slo venec". A ne poj de. Ostane jim blamaža, ki so jo doživeli s tem, da so zahtevali sklicanje dež. zbora v svrho, da reši volilno reformo in ostane jim užgan pečat, da so onemogočili rešitev gospodarskih vprašanj in zlasti osušen j a barja, ker so se uprli zahtevi, naj bi se sklical dež. zbor samo v svrho rešitve gospodarskih zadev. Rekli so : Dež. zbor sme samo zborovati, če najprej reši volilne reforme in so blamirali sebe, deželo pa oškodovali. —- »Za deželnozborske volitve se liberalci že pripravljajo« javka glasilo naših brezdomovineev z vidnim strahom iu ve celo že imena kandidatov za nekatere okraje. Strah ima p;ič velike oči in v strahu se zdi časih človeku, da sliši celo travo rasti. Nam je prav žal, da »Slovenčeve« v*Ssti ne moremo potrditi. Ko bi se liberalci le res že pripravljali! »Slovencev« strah bi jim lahko pričal, da klerikalci le niso tako gotovi svoje zmage tako, kakor se delajo, da se boje in da bi se z resnično najodločnej-šo agitacijo le dalo doseči lepih uspehov. Ljudstvo se je že precej naveličalo dolgoletnega klerikalnega slepar jenja, treba je ljudstvo le vzbuditi in zašumelo bo po deželi, da bo veselje. — Ljubljanski škof je šel na katoliški shod v Wurzburg. Nemški listi so zaradi tega jezui, češ, da je strasten sovražnik Nemcev. »Slove- nec« to odločno zavrača. Veseli nas, da moremo enkrat prav dati temu nečednemu listu. Naj sicer »Slovenec« tudi vedno laže, to pot je govoril resnico. Jeglič ni sovražnik Nemcev. Kar je bilo na Kočevskem slovenskih duhovnikov — vse je spravil proč, ker so to zahtevali njegovi iskreni zavezniki pročodrimovci. V ljubljanski stolni cerkvi vzdržuje nemške pridige in bi jih za ves svet ne odpravil. Nasprotno. Še za pomno-žitev skrili z nemškimi pridigami pri šmarnicah in z nemškimi misijoni. Kar je le mogoče, stori vse, da bi se Nemcem prikupil, zdaj ga pa nemški listi napadajo. Nehvaležnost je pač plačilo sveta! — Ljubljanski nihilisti. Pod tem naslovom priobČuje včerajšnja „Edinost" članek, iz katerega posnemamo: »Vsi pravi narodnjaki vedo ceniti slovensko trdnjavo ljubljansko, ki ji zapoveduje Ivan Hribar — samo klerikalni listi, med njimi posebno „Slovenec", napadajo Hribarja že leta in leta na najpodlejši način. List nosi ime „Siovenec", pa Siovenec ni, ampak moral bi se nazivati pravzaprav „N i hi list", ker se trudi na vso moč, da bi pregnal župana Hribarja z ži panskega sedeža ter da bi zasedel njegovo mesto kak fanatičen klerikalec, kateremu bi bila prva skrb ul-tramontanstvo in le mimogrede blagostanje ljubljanskega mesta, naj zadnja iu deveta briga pa bi mu bil slovenski značaj Ljubljane .... Samo za vladanje se gre klerikalcem, drugo jim je Hekuba. Pisava „Slovenčevau je zadnje čase tako nizkotna, ostudna in podla, da se moraš čuditi, kako morejo katoliški duhovniki tako pisati. Kajti duhovnik je n Slovencev" glavni urednik, namreč papežev ko -mornik in poslanec Žitnik; duhovnik je poglavitni sotrudnik, „svetega pismau doktor in stolni vikar doktor Lampe; duhovniki so po večini „Slo-venČevia sotrudniki. In tak cerkve-no-političen list, ki ga ljubljanski Škof toplo priporoča kakor katoliški list, piše skramo nesramno in razžaljivo o županu Hribarju — menda samo za to, ker je župan odličen narodnjak. Zares „Slovenčevi" uredniki so nihilisti in ciniki, kakršnih ne najdeš nikjer drugje v Avstriji! Ker Ljubljane niso mogli dobiti v pest pri državnozborskih volitvah in ker je bil baš župan Hribar izvoljen za poslanca, zato pljujejo po njem! To je bratovstvo! Vi tržaški Slovenci takega grdega postopanja gotovo ne razumete in ne more ga razumevati normalea človek. Ali resnica je, da ni na vsem Slovenskem takih ljudi, kakor so ljubljanski nihilisti •s svojim organom, takozvanim „Slovencemu. — Poslanec M. Mandić in „SlOVenec11. Poslanec M at k o Mandić je imel 4. t. m shode v Jelša-nah in Podgrajah v Istri, na katerih je govoril o političnem položaju in o dogodkih v parlamentu O teh shodili je priobčil poročilo tudi ^Slovenec* in sicer tako tendenciozno in zlobno zavito, da se je čutil posl. Man dio poklicanega spregovoriti in zavrniti flSlovenČevau zavijanja. V zadnji številki „Naše Sloge" priobČuje Mandić članek pod naslovom nZa istinu i pravo" in našteva po vrsti vse laži, ki jih je ^Slovenec" zagrešil v imenovanem poročilu. Med drugim pravi Mandić tudi to-le: „Kar se tiče dopisnikove („Slovenčeve") trditve, da sem baje jaz rekel, „da smo mi privezali Hribarja tako Čvrsto v našem klubu, da nam ne more škodovati na nobeden način niti v narodnem, niri v verskem oziru; on je nam zagotovil, da se ne bo nikdar protivil klubskim krščanskim načelom." To mi je popraviti v tolik", da tega jaz nisem nikdar rekel niti mogei raci, ker bi bil vedeinhot. lagal, ko mi je vendar bilo znano, da so poslanci Hribar, Ježovnik, Roblek in Štrekelj prostovoljno sestavili in podpisali svojo izjavo o verskih vprašanjih." S tem je Škofov list zopet postavljen na laž in poslanec Mandić mu je sam zaluČil V obraz očitanje, da mu je naravnost podtaknil besede, iz katerih je koval političen kapital proti Hribarju. Se* je paČ znova izkazalo, da se „Slove-nec" zlaže dvakrat, čim odpre usti enkrat — 6e ena troboinica. Iz Trsta se nam poroča: Dne 25. i. m. smo imeli v Trstu zopet eno onih slav-nosti, ob katerih seštevamo svoje moči in se zavedamo svoje sile. Vsaka javna manifestacija tržaškega Slovenstva je za nas presenečenje, ker dokazuje, da nas je več nego si navadno mislimo. Včeraj, 25. t, m. je bilo razvitje zastave pev, društva „Ilirija" iz Sv. Jakoba pri Trstu in njenega krsta se je udeležilo 2o narodnih društev iz Trsta, z Goriškega in, kralj med njimi, „Slavec* iz Ljubljane. Ob poluenajstih zjutraj je Čakala velikanska množica, nad 5000 ljudi, z društvenimi zastavami in godbo na prihod milih gostov iz Ljubljane. Nepopisno je bilo navdušenje, ko so se prikazali na peronu kolodvora ljubljanski „Slavci". — Od kolodvora se je pomikala množica v slavnostnem sprevodu, ki je vedno bolj naraščal, po mestnih ulicah do Sv. Jakoba. Našim iredentovcem je bila ona impozantna množica, one ponosno plapolajoče trobojnice, ona slovenska godba in neprestani živio-fclici seveda trn v peti. V ozki ulici ^[addonina je neka petdesetglava banda Mazzinijancev zaprla sprevodu pot in se zdivjano vrgla na pred-stražo sprevoda, na uboge godce, hotec* izruvati prvo trobojnice. Nastala je velika zmešnjava. En godec je bil ranjen, lahoučki so bili nakleščeni, kakor so zaslužili, pet jih je bilo odvedenih v napore, drugi so jo pobrisali. Po matineju v Sv. Jakobu je bil zopet slavnostni sprevod od Sv. Jakoba po mestu v Sv. Ivan. Eden najlepših sprevodov, ki smo jih kdaj videli. Velika množica je tvorila dolgemu sprevodu širok špalir. Vsega skupaj Ead 10 000 ljudi. Ljubljančane je množica navdušeno pozdravljala in obsipavala s cvetlicami. V prostorih =vetoivanskega Narodnega Doma se je vršilo slavnostno razvitje zastave društva „Ilirije", najmlajše trobojnice, simbola našega narodnega življenja. Med tem ko vam pišem, razvijajo razna pevska društva svoj program. Animiranost je velika. Slavijenci so Ljubljančani. H. — Imenovanja v sodni pisarniški službi- C. kr. nadsodisČe v Gradcu je imenovalo sodne kance-liste gosp. Konrada Breznika v Celju, gosp. Josipa Bogoviča v Gornji Radgoni in gosp. Franceta Magdiča v Škofji Loki za pisarniške oflciale v X plač. razredu, vse na dosedanjih službenih mestih. — Učiteljska vest- Okrajni šolski svet v Kranju je imenoval za provizoričnega učitelja in vodjo šole v Predoslju abs. učiteljskega kandidata Frana Jocifa. Družba sv. Cirila in Metoda V Ljubljani razpisuje na svojih šolah v Trstu dve novi provizorični učitelj -ski mesti, ki jih je nastopiti pričet-kom prihodnjega šolskega leta. Prošnje opremljene z dokazili o starosti, prebitih študijah in izpitih naj se vlože do konca t. m. pri dru ž bine m vodstvu v Ljubljani. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja tem potom, da so se novi nabiralniki pri narodni rvrdki že naročili; kakor hitro jih družba dobi, bo slavno občinstvo potom časopisov obvestila. Obenem prosi one, ki imajo nabiralnike, da nabrane vsote družbinemu vodstvu dopošljejo ter omenijo, da so zneski iz družbmih nabiralnikov nabrani. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da je družbino lagajništvo pri poštno-čekovnem prometu. Vsled tega prosi, da blagajniki podružnic, narodnih društev i. dr. pošiljajo svoje nabrane zneske po poštno-ček. položnicah. Položnice se dobe v družbeni pisarni. Kdor jih še nima, naj jih naroči, dobi jih s povratno pošto. Družba sv Cirila in Metoda v Ljubljani prosi vse slavne podružnice, sokolska, pevska in druga narodna društva, da blagovolijo meseca septembra, ali sploh v jes3a>kem časa napraviti kako malo veselico, igro, tombolo ali kaj drugega v prid irnžbe. Vsak znesek bode družba z radostjo sprejela, kajti izdatkov je vedno več, skrbeti je treba, da bo vedno dovolj novcev na razpolago. Rodoljubi, kvišku srca! Poziv na narodne trgovce I Slov. akad. fer. društvo „Prosveta" je založilo tablice z napisom: Slovenskemu občinstvu osobito si. dijaštvu priporoča to narodno firmo — Slovensko akad. fer. društvo nProsvetau. Te tablice se bodo oddajale le odločno narodnim trgovcem, da jih razpostavijo v svojih izložbah. Prosimo slovenske trgovce, zlasti one v Ljubljani, da si v lastnem interesu naroče pri podpisanem odboru tako tablico, ki je tudi dobra reklama za dotično trgovino. — Odbor „Prosvete". Umrla je v soboto 24 t. m. gospa Marija Raičeva, vdova 1 1888. umrlega profesorja Antona Raiča, znanega slovenskega pisatelja in jezikoslovca. Blag ji spomin! Na II državni gimnaziji se prične letos šolsko leto šele 1. o k t. in sicer zaradi tega, ker novo Šolsko poslopje vsled mizarskega štrajka ne bo prej pripravljeno in opremljeno. Komarjev semeni Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" je priredilo včeraj popoldne na Koslerjevem vrtu ob krasnem vremenu in obilem posetu dobro uspelo veselico „Komarjev sedenj". „Zvonovega" petja nam menda m treba hvaliti, ker se hvali samo, tudi Društveni godbi gre vse priznanje. Mladina se je z radostjo lotila plesa, skrbljeno je bilo pa tudi za zabavo otrokom. Srečke za lepe dobitke so se prav dobro razpečevale. Omeniti nam je še, da je bil prav dobro zastopan nežni spol in da za plesalke ni bila trda. „Zvon" je z lepo uspelo prireditvijo lahko zadovoljen naj le kmalu priredi še kaj podobnega. Vztrajen kolesar. Angel Stam-boljev. turist in odličen Član „Bol-garske zveze velooipedistov" iz Sonje, se je mudil na svojem potu v domovino v soboto nekaj časa v Ljubljani. Dne 2. junija t. 1. je odpotoval iz bolgarske prestolnice na kolesu ter krenil preko Bukarešta, Dunaja, Fran-kobroda ob Meni, Bruslja v svetovno mesto London. Za pot v domovino si je izbral Črto preko Pariza, Ženeve, Benetk, Trsta, Ljubljane, Zagreba in Belgrada v Sofijo, kar točno izkazujejo uradna potrdila teh in drugih mest v njegovi beležnici. Njegov tovariš, Dimo Zajmov, s katerim je nameraval prevoziti to velikansko pot, je zaostal v Ženevi, ker ni hotel dalje radi slabega vremena. Angel Stam-boljev je vitek a krepek mlad mož; služil je v bolgarski mornarici na Donavi in govori lepo, čisto bolgarščino, da ga vsak Slovenec prav lahko ume. Po kratkem odpoČitku se je odpeljal, čil in čvrst, preko Novega mesta proti daljni svoji domovini. ke—. Utopljenec. Dognalo se je, da je v petek v Dolu ob Savi najdeni utopljenec identičen z Jakobom Ko-govškom, šele izuČenim ključavničarskim pomočnikom iz Dravelj št. 72. Pred kakimi štirimi dnevi se je odpeljal od doma s kolesom na izprehod, s katerega pa se ni več vrnil. Na kak način se je ponesrečil, se ne ve. V Št. Jakobu ob Savi iu okolici je iznenadil dne 24. t. m. okolu pol dveh popoldne plat zvona s Pšate ljudstvo s svojimi žalostnimi glasovi. Pogorela so v Biščah Francu Merčun vsa gospodarska poslopja, t. j. hiša, hlev, svinjak, pod, dve šupi in kozolec. Naroda je privrelo z vseh strani hipoma v obilici in tudi vrlo delujoče gasilno društvo v Dolu je postavilo v pol ure svoj pododdelek z briz-galno iz Beri*evega pod načelstvom občeznano požrtvovalnega g. Ivana Pirnata od tam na lice mesta. Le temu hitremu nastopu se je zahvaliti, da se požar ni razširil Črez bližnjo Psato, proti kateri je zavel veter, drveč seboj dim in utrinke, ki bi bili lahko postali usodepolni za prijazno Pšato. Tako pa se je ogenj omejil le na goreče objekte, ki so bili vsi s slamo kriti in večinoma leseni. Človeške žrtve ni bilo, živina se je tudi rešila vsa, pač pa je pogorelo mnogo žita, vse seno in slama ter detelja s premnogim orodjem in posodjem vred. Fran MerČun iz Bišč št. 13 je priden in varčen gospodar, zato ga je toplo priporočati v blagohotno podporo, ker je bil zavarovan le za mali znesek, škode pa ima več tisočev kron. Kako je nastala ta elementarna nezgoda, se ne ve. Ljudska in dijaška kuhinja v Idriji se sni je. Za njo je bila v Idriji že davno nujna potreba. Osnoval se je pripravljalni odbor pod predsedstvom c. kr. rud. nadsvetnika J. Bilieka, ki si je nadel nalogo izvršiti vsa predpripravna dela. So-sebno hoče izposlovati potrebno podporo od poljedelskega ministrstva, ki je za to človekoljubno napravo zelo zavzeto. Ljudska kuhinja, dobro in prav urejena, bo idrijskemu prebivalstvu v sedanjih časih vseobče draginje dobro došla, zato je to misel z veseljem pozdraviti in želeti, da se čim preje uresniči. Nadučiteljsko mesto na Zidanem mostu. S štajerskega Posavja se nam piše: Nadučiteljsko me9to na Zidanem mostu ob Juž. žel. po rajnkem Blažu Kropeju je bilo pred ne davnim razpisano. Kakor smo slišali od kompetentne strani, je krajni šolski svet na Zidanem mostu radi na-meščenja te službe tozadevno imel že sejo ter predlagal na prvem mestu znanega nemčurja čmereška, sedaj učitelja pri Sv. Duhu v Ločah pri Konjicah. Ta možicelj se je po slovanskih časopisih že dosti ožigosal in njegove „vrline" so že proslule. Zdaj naj pa postane taka „kapaciteta" vodja na tako eminentno važni šoli, kot je ona na Zidanem mostu! Ne, to ne more in ne sme biti! Kom-petentov, vrlo kvalifikovanih ter tudi p 9 službenih letih s tare j ših^od čmereška za voditeljsko mesto na Zidanem mostu je bilo dovelj. Upamo, da okraini in deželni šolski svet tu ne bodeta upoštevala strankarstva, marveč le istinito strokovno sposobnost in vrednost! činitelje pa, katerim gre ob takih prilikah skrb, da se postopa pravično, opozorimo s temi vrsticami, da store svojo dolžnost. Še enkrat postni pečat v Dobrni 3pri Celju. Iz voiniške okolice se nam piše: V „Slov. Gosp." z dne 22. avgusta t. 1. nekdo reaguje na notico „Slov. Nar." glede samonem-škega poštnega pečata: „Neuhaus bei Oilli" ter pravi: „Nas že več let boli ta napis; občina, župni in šolski urad so že prosili za pravilen pečat, pa — zaman." Aha! S tem je dokazano, da je dopisnik „Slov.Nar." prav imel, ker dobrnškim matadorjem v tej zadevi ni priznal potrebne energije. Ob taki priliki je treba neutrudno nastopati! Spekla jih je vaša notica vendar! A zdaj se obračajo do drž. poslanoa Robleka, češ, on naj zbriše ta madež. Roblek je kriv, da se v Dobrni Se vedno šopiri samonemški napis na poštnem pečatu! Kdor zna, pa zna. „S i t a c u i s-ses, philosophus mansisses." Ta izrek ste zabrusili dopisniku „Slov. Nar." v obraz. A dejstva kažejo, da ste si ga napisali samim sebi! Is Slovenjega eradca. Tukajšnji Slovenci prirede dne 1. septembra 1907 v „Narodnem domu" večjo ve-selioo, koje čisti prebitek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Na sporedu je petje, Šaloigra, šaljiva pošta, ples in enaka razveseljevanja! Natančnejši program priobčimo prihodnjič. Utonil je v Dravi pri Velikovcu \>ojak 17. polka Stanislav Kotar, doma iz občine Velika Loka pri Novem mestu. Pevsko društvo „Nabrežina" V NabreŽini je imelo te dni občni zbor, ki so se ga udeležili člani polno-številno. Poročilo o društvenem delovanju in o njega denarnem stanju sta bili odobreni, na kar se je vršila volitev odbora. Soglasno so bili izvoljeni: Za predsednika gosp. Fran Nemec, trgovec; za podpredsednika g. Anton Radovi č, za taj nika g. Rado MediČ, za arhivarja g. Lam-bert Pertot, za blagajnika g. Andrej Peric, za odbornike pa gg. Silvester O ah ar ij a, T an e c Ign., Gruden Feliks in Mozetič Anton. Gosp. predsednik je, zahvalivši se za izkazano mu zaupanje priporočal vsem Članom trajno in neumorno delovanje, ker je to pogoj za obstanek in proovit društva. Slovensko gledališče v Trstu. Iutenianco slovenskega gledališča v Trstu je prevzel tajnik „Dramatičnoga društva" in uradnik c. kr. koresp. urada g. J os. Knaflič. Za bodočo sezono sta angaževana bivši režiser „Hrvoje" v Mostaru g. Veble in njegova soprega. Ker je intendat Knaflič šel na štiritedenski dopust, ga nadomestuje v tem času g. Stoka. Ujeli so morilca kočijažev v Trstu. Piše se nam: Vendar enkrat! Zopet smemo prosto dihati v Trstu, v tem kriminologičnem muzeju par excellence. Policija, ki dosedaj ni ujela nikogar kakor blamaže, je rešila svojo čast. Videl ga je — morilca seveda — včeraj žendarm na postaji v Kozini. Je on ? Ni? Vraga! tiral -nica govori jasno ! Orožnik telegraflra v Trst. Morilec sede v kupe, žendarm za njim. V Trstu približa se dospelemu vlaku impozantni aparat policije. Senzacija med potniki! Morilec, še vedno nič sluteč, stopi iz vlaka. Naenkrat je obdan od policije. Policijski uradnik mu zakliče svoj pretresajoči: „V imenu zakona!" A glej šmenta, morilec se legitimira..... Osupnjenost vsega policijskega aparata. Morilec je bil — naš vrli dr. Josip Mandič, predsednik „Deiavske organizacije!!" — Nos policije rase še vedno. Slovenci v Ameriki Splošni rudarski štrajk v državi Mine-sota je poravnan. V ondotnih rudnikih dela tudi mnogo Slovencev. — Drevo je ubilo v Llovdellu Janeza Turšiča. Doma je bil v Bezelaku pri Cirknici na Notranjskem. Konja ukradel Minuli teden je bil ukraden zidarskemu mojstru g. Gregorju Stanovniku v Rožni dolini konj in oprava (komat). Tat je konja prodal pri tukajšnjem konjskem mesarju, s komatom je pa prišel v neko gostilno na Marije Terezije cest, tam izpil 4 vrčke piva, potem pa, popu-stivši komat odšel. Policija je dognala, da je storilec že 22 krat zaradi tatvine kaznovani 28 letni epi-leptik Anton Poznik, rodom iz Železne Kaple. Navedenec je bil že v blaznici, je zelo nasilen in nevaren tat in ima prestati pri deželnem sodišču še enoleten zapor, vsled česar je preganjan v policijski tiralnici. Klati se po ljubljanski okolici, posebno mu ugajajo Glince. Tatvina- Na Poljanski cesti št. 34 je bila ukradena Ivanu Avsecu vrtnarskemu pomočniku iz nezaklenjene omare srebrna ura z nikijasto verižico, vredno 13 K in Črna denarnica z vsoto 1 K 60 h. Tat je vlomil še v drugo omaro, a ni iz nje ničesar ukradel. Izgubljene in najdene reči. Hlapec Matija Žnidaršič je izgubil denarnico, v kateri je imel 5 K denarja. — Posestnica Marija Nečimer-jeva je izgubila v žepnem robcu zavit vozni listek od Ljubljane do Rudolfovega in 3 K denarja. — Za-sebnica g. Frančiška Schwedtova je izgubila zavitek svilnatih Čipk v vrednosti 16 do 20 K. — Perica Apolo-nija Abrova je izgubila denarnico, v kateri je imela do 22 K denarja. — Na južnem kolodvoru so bili izgubljeni oziroma najdeni 4 dežniki, dve beli ženski jopici, nekaj moškega perila lesen kovčeg s perilom in moško ogrinjalo. — Železniški Čuvaj v p. Andrej Randl je našel pozlačen šči-palnik in ga oddal na magistratu. * Drobne vesti. Župan dr. Lueger se je pripeljal iz toplic tako slab na Dunaj, da so ga morali s vlaka nesti na voz. — Rodbinska drama. V Vel. Bečkereku je žena železničarja Hamana obesila svoje tri otroke, nato pa še sebe, ker je ponaredila več menic na ime moža in sorodnikov. — Nemški prestolonaslednik pride Čez zimo v cesarjev grad „Ahilejon" na otoku Korfu. Spomladi pride na otok cesar. — Premog se podraži na Dunaju s 1. septembrom za 11 h. — Dva samomora. V Ham• burgu sta se zastrupila gledališčni režiser W ai d e m a r , ki je bil tudi dramatični pisatelj in neka Švedska pevka. — Eksplozija raket. Ko so te dni peljali skozi italijansko vas Capurzo voz raket, so se rakete raz-poČile, vsled česar so bila štiri osebe ubite, deset jih je bilo ranjenih. Bližnje hiše so močno poškodovane. — Kapje zadela v Chlumu na češkem profesorja češkega vseučilišča v Pragi dr. Stupeokega. * Nočne SOdaije Za banko, k je odpita neč in dan, je prišla v Ameriki na vrsto sodnija, ki deluje tudi ponoči. Izkazala seje kot dobra naprava. Kdor se v New Yorku pregreši ponoči, ga peljejo pred sodnika, ki ga takoj obsodi ali oprosti. Na ta način so izgubili svoj „bizmus" tisti, ki so živeli ob tem, da so dajali varščine za razne lahkomiselne ženske. Seveda so dobile potem desetkrat povrnenjo. * Živa svetilka. Njujorška policija posebno strogo pazi, ako ima vsak kolesar ponoči predpisano svetilko. Nedavno se je vračal v mesto biciklist Hatch, ki je pozabil svetilko doma. Iz zadrege si je pomagal na sledeči način: Pri sebi je imel pollitersko steklenico. Brž je nalovil kakih 10 do 12 kresnic, jih zaprl v steklenico ter jo pritrdil na mesto svetilke. In stražnik je priznal veljavo tej originalni svetilki ter pustil kolesarja pasirati. * Siamsko posredovanje za Ženitbe. V Siamu se vsaka ženska na lastno željo vpiše v poseben imenik, ako je dosegla gotovo starost, ne da bi bila dobila moža. Tako registrirana dekleta so pod posebnim varstvom vladarja, ki je prevzel nalogo, da jim preskrbi može. Pri tem ženitnem posredovanju se seveda postopa sumariČno. Siamci, ki zakrivijo kak prestopek, se ne obsodijo le v ječo ali v globo, temuč morajo prevzeti tudi eno teh šahovih varovank. Ako je njihov prestopek majhen, tedaj si smejo vsaj še izbirati. Ako pa ima hujši zločin na vesti, mora se poročiti s tisto, ki se mu nakaže. In navadno se takemu izbere najgrŠa in najprepirljivejša. Temu modremu zi-stemu se imajo Siamčanke zahvaliti, da ima tudi najgrša med njimi vedno upanje, da mora prej ali slej vendar še dobiti moža. * Moralna policija. Kakor iz dobrega srednjega veka se čita policijska naredba, ki jo je prinesel nedavno uradni razglas za švicarski okraj Prutingen (Kanton Bern) ter se glasi: »Dekleta iz Kanderske doline! Pazite se skrbno v tej nevarni dobi! Edina zgrešitev vas lahko pokoplje za celo' življenje v nesrečo ter pro-vzroči vašim rodbinam velike srčne bridkosti! Stokrat laglje je, se nesreči vnaprej izogniti, kakor pa poravnati škodo. Krajevna policijska oblast ima dolžnost, da po svojih močeh zabrani javno pohujšanje. Zato bo nastopala v potrebi najstrožje z vsemi zakonitimi sredstvi. Ženske, ki s tujimi elementi plešejo, pijejo ali se sprehajajo, bodo policijski organi prijeli in brez ozirov izročili pristojni oblasti, da jih kaznuje.« * Kapucina so slekli. V Pizi je neki kapucin hodil po hišah, kjer prebivajo delavci, in je pobiral milodare. Trudil se je mnogo, a dosegel malo, zakaj Italijani so vsled razkri tili samostanskih škandalov silno razkačeni na duhovnike. Brezuspe šnost trkanja in neprijaznost ljudi je kapucina razjezila tako, da je začel ljudi zmerjati. Moral je biti že jako hude krvi, da je celo ženske razdražil. Ženske so ga napadle in mu slekle kuto, potoni na ga — v srajci in spodnjih hlačah — pognale iz hiše. Ob kričanju spremljajočih ga otrok je mož pobegnil v samostan. * Grozna vročina. Dne 30. julija je v Teksasu vladala tako grozna vročina, kot jo niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Termometer je kazal na solneu 179 stopinj in v senci 117. Vročina se je razprostirala v okolici 3 milje. V ozračju je vladala omotna sopara. Desetina ljudi je bilo od vročine omamljenih. En sam mož je izgubil 35 glav živine. Tako grozne vročine niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Izpred sodittn. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Tatica iz navade. Helena Krvi n a iz Polhovega Gradca je pre- stala 14. junija t. 1. svojo kazen 3 leta težke ječe v Begunjah zaradi hudodelstva tatvine. Zaradi enakega delikta je bila vsega skupaj devetkrat kaznovana, kar je pa ni spametovalo. Deset dni po prestani kazni je vstopila pri nadučitelju Rusu na Bledu v službo, a ni ji dala žilica miru, da je takoj začela izmikati kar ji je ravno pod roke prišlo. Vzela je svoji gospodinji, kakor tudi drugim v isti hiši bivajočim strankam razne drobnarije, katerih vrednost znaša le 20 K 99 v. Obdolženka brez male izjeme vse to priznava. Porotniki so na njim stavljeno vprašanje, če je Heleni Krvini krasti v navado prišlo, odgovorili enoglasno z »da«, na kar jo je sodni dvor — na 5 let težke ječe poostrene z enim postom in trdim ležiščem na mesec obsodil. Po prestani kazni se bo stavila pod policijsko nadzorstvo. Telefonsko m brzojavno Doročilo Jesenice, 26. avgusta. Tu sem se je pripeljal saški kralj. Na potu je v Bohinj, od koder gre na Triglav. Te dni bode lovil pri grofu Khevenhii-lerju. Trst, 26. avgusta. Včeraj so slovenska društva priredila sprevod po mestu. Lahi so sprevod napadli in prišlo je do pretepa. Italijanom se je posrečilo sprevod razbiti, na kar so priredili Lahi protidemonstracijo. Policija je demonstrante razgrnila in aretirala 40 Lahov. Zvečer je okoli 200 Slovencev šlo po mestu v »Narodni dom«. Italijani so jih napadli, vendar se je policiji posrečilo, zabraniti pretep. Policija je aretovala 11 Lahov. Trst, 26. avgusta. Pri včerajšnjem napadu Italijanov na udelež-nike sprevoda slovenskih društev je bilo aretiranih vsega skupaj kakih 40 Italijanov. Osem jih je že policija obsodila na zapor od enega do petih dni, štiri pa je izročila sodišču. Današnji »Piccolo« prijavlja nesramno zlagano poročilo o tem dogodku. Wiirzburg, 26. avgusta. Na katoliški shod je prišlo kakih 3000 osel*. Včerajšnjega sprevoda so se udeležili zastopniki 290 klerikalnih delavskih društev. Veliko senzacijo je provzro-čilo dejstvo, da so izstopili iz lokalnega odbora za kat. shod skoro vsi vs e u č i 1 i š k i p' r o f e s o r j i , tudi duhovniki, med njimi tako notorični klerikalci, kakor M e r k 1 e , dr. H a h n in dr. K i e f 1 , baje zato ker hoče ljubljanski škof J e g -1 i č govoriti o Sehellu, ki je bil profesor bogoslovja v \Viirzburgu in na čigar strani stoje vsi teologi tukajšnje univerze. Gradec, 26. avgusta. Pogodba o kartelu štajerskih, koroških, kranjskih, primorskih in nižjeav-strijskih pivovaren je bila danes podpisana. Pogodba velja za tri leta. Ifil 26. avgusta. Cesar je včeraj ob 11. sprejel v posebni avdijenci italijanskega ministra T i 11 o n i j a. Avdijenca je trajala 4ure. Cesar je govoril z ministrom italijansko in trancosko. Islj 26. avgusta. Mnogo se je opazilo, da minister Tittoni pri avdijenci ni bil v fraku. Cesar mu je iz posebne naklonjenosti dovolil, da mu ni bilo treba priti v avdijenco v fraku. Isl 26. avgusta. Minister Ti t to ni se je v avdijenci razgovarjal s cesarjem, kakor se govori, o protikle-rikalnem gibanju na Italijanskem in o vprašanju poseta kakšnega cesarskega princa v Rimu. Rim 26. avgusta. Včeraj je dospel semkaj japonski admiral Ijuin s svojimi Častniki. Ijunin je posetil ministra Mirabella in se razgovarjal ž njim več nego eno uro. Popoldne so si ogledali mesto, zvečer so pa odpotovali v Turin, da se v Rac-conigi poklonijo kralju. Madrid 26. avgusta. Španska vlada je dobila brzojavno obvestilo iz Feza, da je Mulej Hafid z veliko vojsko na potu proti Casablanki. Bordeaux, 26. avgusta. Včeraj je pri Contrasu trčil ekspresni vlak Bordeaux-Pariz v tovorni vlak, ki se mu je pripeljal nasproti. Ubitih je bilo 11 oseb, 22 pa težko ranjenih. Tokio, 26. avgusta. Iz osrednje Japonske poročajo, da je vsled velikanske povodni vsa pokrajina pod vodo. VeČ vasi je popolnoma uničenih, na stotine ljudi je utonilo. Če so otroci podvrženi driski, se lahko takoj pomaga. Treba je samo namesto na vodi na mleka skuhati otroško moko ..Kufeke" in posledica tega je, da postane prenavljanje pravilno in nadaljnji razvoj otrok popolnoma povoljen „Kufeke" je najb#Uša hrana, sahranjuje in odstranjuje hitro m gotovo, kakor nobena druga reč, bruhanje, drisko, črevesni katar itd ,,Der Slugling", jako poučna knjiga, dobiti je brezplačno v prodajalnah ali pa pri R. Kufeke, Dunaj I. avgusta 1^07 J Denar I 96 r 5 9*7 4S *6 10 114-70 Pž< 5 '09 3n 9« 60 4 ^0 B'.a* b6 25 9 65 114-9 92*5 |ft|rftg U9 31 toa - 100 *& Zahvala« Vsem onim prijateljem, ki so ob času bolezni mojega rajnega soproga Fr. Zorca poslali podporo,, zlasti cenj. gg. Simšiču, Pogorelcu, Čopu in g, Femcu, ki so delovali na to, bodi izrečena najtoplejša zahvala. 2849 V Višnji gori, dne 24. avgusta 1907. Antonija Zoreč. Borzna poroča. Ljubljanska 37 — 137 _ >57--?67-6<> 231- - '80-751 -n 25 j 12 50 «4 90--67-43 — =»F. 9-53 85 5 425 50 152-5 639-50 1783- -P27 75 733 -240 — 720 -584 oo 2572 523-25 258 — 458 ~ ;c8 11*86 \2 17 2848 13 9S 117 35 95 6- 98 2- c6 -96- - 10'V— 103 - 99 — 99 l 86 995"» 1 HJ75 99 76 29625 99 50 148 - 241 — 140 — 263 — 273 50 937- -103-75 181 75 2? -25 418 50 88-— 94 — 60 5) 4V— 27 95 67 — e.950 431-50 l'3-50 640-50 1793 -62875 734 - 242 -728 — 585 5'J 2582 -534 25 262 -462 — 140 — Žitn** cene v iud^p^S Dne 26 avgusta i. rasam. Pšenica za oktober za Rž Koruza „ ca! 19 8 , Oves oktobfet 5 h višje. -0 *t 50 . 60 « 11 53 9-82 6 85 8 24 MeteorolosKno poročilo. * ni-d morjem i06. Srednji mračni tl»* 73fi 0 km K C &£ > m Cas j opazovanja 8tanje baro- ; metra v mm 1 Temperatura v C°. Vetrovi Nebo 24 9. *v. 736 7 16 8 brezvetrno oblačno k *j. 38 3 141 brezvetruo sk. oblacn « |SL pop 34 4 237 si vzbjvz. del. oblac n 9. z v. 393 71 si. szah jasno 7. zl. 403 12 3 ^sl. j?zh megla 2. pop 28 8 250 j b1.vzhod jaano Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: I6 3°in 18 3°; norm.: 17'9° in 17 81 Padavina v 24 urah 0 0 mm in 0 0 mm Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti našega ljubljenega brata, bratranca, nečaka odnosno svaka, gospoda Ivano Pođhrnjška, trgovskega sotrudnika izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obilno spremstvo k zadnjemu počitku najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo prečastitemu župniku gosp. Vrhovniku za tolažbo med boleznijo, dalje slavnemu trgovskemu društvu .Merkur* za zadnjo izkazano mu čast ter ganljivi žalostinki. Vsem torej še enkrat najiskre-nejša zahvala. V Ljubljani, 26 avg. 1907. 2851 Žalujoči ostali. Proda se takoj dobro obran] č na pisalna oprava pod jako ugodnimi pogoji. Esidij Jeglič, Glince štev. ZO. 2'<92-3 sestoječa iz zofe, 6 foteljev ter mize, se za 70 gld. proda Potzve se sv. Petra cesta št 97 V pritličju. 2815-3 Sprejme se za stalno dobro izveibana modistka za LJubljano. 2745-1 Ponudbe z navedbo dotedanjega poslova* ja pod ,,H. K. IS", Ljubljaua, poste restante. V „Narodni kavarni = zajtrni (Milni 2793-3 in donašalec. ?ran Krapeš. Med. univ. 28 2 dr. I. Geijer zopet ordinuje. ITI vojaščine prost zmožeu slovenskega in nemškega jezika, iako dobro izurjen v mešani stroki z letnimi spričevali želi v sluibo vstopiti s 1. ali 15 sept P. nudbe na| se pošiljajo pod nJ, L. 500 posterestante Travnik." 0. Bernatovič i Mesto skladišče oblek Telil sit;?. 132. Prva konjska klavnica — na Ogrskem csz pošilja proti povzetju 5 kg. 4 krone 10 vin. Veliki zavod V. Hamak Kolodvor na Ogrskem. 2751 5 Prodaja zanesljiv hlapec za vsako delo z daljšimi spričevali, če mogoče vojaščine prost, se sprejme takoj- Plača 15 gld. mesečno ter vsega prost. 2706—11 Ponudbe na upravništvo „Sloven. Naroda- pod „hlapec 223''- Pri podiranju starega župnišča pri Sv. Jakobu v Ljubljani in dveh sosednjih hiš v Florjanskih ulicah št. 18 se prodajo okna, vrata, peči, šted Iniki, les, portal, leseni in kameniti podboji in železje Natančneje se poizve od 8 do 10. ure na licu mesta. 2443 2 Filip Supančič mestni stavbnik. Potrtega srca naznanjajo podpisanci žalostno vest, da je Bog vsemogočni sklenil našo ljubljeno, nepozabno sestro oziroma teto, staro teto in svakinjo, gospo Marijo roj. Hupfl c. kr. profesorja vdevo v soboto, 24. avgusta ob eni popoldne, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgem, težkem trpljenju poklicati k sebi. Zemeljski ostanki drage pokojnice so se danes, 26. avgusta ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Marife Terezije cesta št. 4, prepeljali na pokopališče k Sv. Križu k večnemu počitku. V Ljubljani, 26. avgusta 1907. 2H48 Ana Hupfl, Ivana pl. Zhuber-Okrog, Katarina Annanic, sestre; Hermina Mittlyf s. Marija Klotilda (Ljudmila Bilek), Matilda Krefnz, Karolina Bilek, Jeanne Bilek, Any Tanzher roj. Lassig, nečakinje; Karel Tauzher, nečak; Ana Hupfl, svakinja. Vsi pranečaki in pranećakinje. Samo 6 dni Havre-NewYork V Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Basel, Pariš, )Cavre v ^meriko. Veljavna vozna lista In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine Na 1110 "M 4626-37 oblastveno potrjena potovalna pisarna Cjtibljana Dunajska cesta 18 tjubljana v novi nisi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Tigovcu" Lepo založena in upeljana z iganjetočem se odda takoj pod ngoduo ponudbo v najem HM1! dra žinskib ra/mer. Levstek & MikoliČ v Sodraiici na Dolenjskem. 2840 t Laški kurzi pričnejo letos 2. septembra. Na zahtevo se bode poučevala tndi laška trgovska korespondenca. Vpisovanje od 1 do 2 ure popoldan od dane* naprej do 30. t. m. pri A. Šibeniku, Čopove Ulice Št- 10 2785 4 Gospodična s trgo\skim burzom, vtšča stenografije (n pisala na stroju, ifiče primerne Službe. 2419-6 Ponudbe naj se blagovrlijo poslati na Alojzija Pogačnika, Miklošičeva cesta s t. 6. i M M M M i M M M al Kavarno ,Leonš V Ljubljani na Starem trgu št. 30 usak torek, sredo, četrtek 97 soboto In nedeljo ; 3 M M *j U ti ai ai * M M fnnnp mm vso noč odprto. Z odličnim spoštovanjem Lbo in Fani Pogačnik. L________J M 5 M K H H K * * K Hi ifflči špecerijske in železninske stroke, vest slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi premeniti službo. Kdo, p»ve uprav. „Sl. Naroda". 285l-l tesarjev se sprejme v trajno delo pri novi tvornici Žavle pri Trstu. 2?9J-a plača S kron na dan. Zelo dobro vpeljana žsanlekuharilo v bližini Ljubljane z mnogo Odje* malcl se radi rodbinskih razmer tsko| ugodno proda. Denarja je treba 12.000—20.000 gld. M Ponudbe pod »Priložnost 224u na upravništvo „Slovenskega NaroUa-. & a^ « s e gozdni čuva] veAč slovenskega jezika, izvežban v vseh gozdnih in kulturnih opravilih ic energičen. Istotam se sprejme v ■ i i_ ■ i pri gospodarstvu, 1 izvežban v vseh gospodarskih delih i pošten in strog z delavci. Prosilci naj pošljejo izpričevala ic 1 ponudbe na 1798*8 graščinsko oskrbništvo v Bosfanjii, pešca Radna na Kranjskem. Licitacija konj. C. kr. državni žrebčarski oddelek it. 3 na Selu pri Ljubljani v ponedeljek, dne 2. septembra 1907 ob devetih dopoldne pri i»»t -v«-"«!*^!,*?«!! oddelku itt\ skopljence Maestoso, lipicanec, belec, 14 let star, 169 cm visok, Neapolitano Cosorora lipicanec, rjaveč, 7 let, star 162 cm vis., Gi dran, arabec, rjaveč, 16 let star, 162 cm vis, na dražbi oddalo najvišemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Poueljstuo c. kr. držnvnesa žrsbčcrskesa oddelka it. 3 na Selu-LjubljanL Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1 Odhod Iz Ljubllane Jni. ieL: 4-08 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.) 7-OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9- 05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.) H-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž. 1*00 popoldne. Osebni vlak v smeri: Rudolfove, Straža-Toplice, Kočevje. s.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7MO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje. 7 35"ivefter. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. Žel., Beljak, Trbiž. Dohod v LJnbljSJio jni. tel.: 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 8*45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. maja 1907. leta. irSO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, O lovca, Beljaka, Gorice drž. žel., TrsU drž. žel. 6*58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja,'^ i dolfovega IImD predpoldne. Osebni vlak iz Trbifl Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Straže- Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiii Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsa drž. žel. 6- 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prag«. Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija. Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor: 7- 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*oe popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7-IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. lO'OO ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (San* ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 6*46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-09 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnik 8MO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika OB5 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. [$$ ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. 99 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 12 97 Podružnica w SPUSTU. Stritarjeve nlioe it 2. Podružnica ▼ CELOVCU. obrestuje vloge na knjižico In tekočI račun po 41/»°/0 od dne vloge do dne vzdlga. — Sprejema zglasila za »ubakrip cijo deležev gnuječe »e ..Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav4 po K 500•—, 1000—, 5000 — in 10.000. Rentnl davek plača banka sama. Bentni davek plaća banka sama. Isdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pusto« lemiek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 10 5. 77 2062