številka
Trst. v četrtek 16. marca 1905.
Tečaj XXX,
§m~ Izhaju v najti dan.
radi ob n^ehab in praznikih ob 5.~uri. oh ponedeiikih ob uri iiutra_i.
^terilke ne prodajajo po 3 novi. (6 stot.nk) * mnogih tobakarnah v Trwtu in okolici, ^Ljubljani. Gorici, >1 i Kraniu. Mariboru. Celovcu. Idriji, >t. Petru. Sežani,
Nabrežini. Novemmestu itd. Icla.^e In Barabe »prejema uprava liata _Edinosf, alte* »'«rri« Galatti It. — l radne are so od 2. pop. do i. zvečer. — Cene oela»om J6 st na vrsto petit: poslanice, smrtnice, javne zahvaJe tn domaći oelasi po pogodbi.
TELEFON Itev. IliT.
Edinost
Gasilo polit.ČKega društva ..Edinost44 za Primorsko.
V edinosti je moć t
Sarofinlna znaša
»a vae leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — ^a naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
OREDNIŽTVO: nI. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti It, 18. Poštno-hranilnični račun št. 652.841.
Vojna na skrajnem Vztoku.
(Brzojavne vesti).
Japonske križarke v Sing&porn.
LONDON 1."». Li;tu »Star« bo brzoja-vili iz Singapore, da so dospele tjakaj štiri japonske križarke.
Vojni dopisnik v japonskem vjetništvn
PARIZ 15. Vojni dopisnik luta »Le
Journal« )e is Niačvanga brsojavil, da so ga Japonci pri Mukdenu vjeli, da postopajo tajim lepo ter da ee nadeja, da ga kmalo
ispaatć.
Poročilo generala Kuropatkina Napad Japoncev odbit.
PETROGRAD 15. General Kuropatkin je včeraj brzojavil: Trdovraten napad Japoncev na nade pozicije ob reki Fanho smo odbili. V(? tisoč mrličev pokriva polje pred našimi črtami.
(1000 mrličev je enako a skupno izgubo - >' KX) mrtvih i a ranjen: h ! Ta se je vršil z >ptt velik boj južno od Tielina na črti reke Frnbo. Op. ured.)
Zarota v Koreji.
LONDON 15. List »Times« poroča is T. k ja od 13. t. m., da je v S ulu odkrita zarota, ki je hotela cesarja prisiliti, da se Ipove japon*kt konvenciji ter da pribeži na itako inczemsko poslaništvo. Zarotniki eo bili aretovani. Njihov načrt je bil tudi, umoriti generali Hasigava.
Dogodki v Rusiji.
MOSKVA 15. V m no 11 nnči ie bila na gledališčnem trgu mučna eksplozija. Več seb, od katerih je ena ranjena je bilo aretovani b.
Slarnost 15. marea na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 15. Slavnost 15. marca se je toliko tukaj kakor tudi po vtej deželi slovesno praznovala. V šolah in v društvih so m vršili [slavnostni govori. Danes popo-ludne so bili na Pe1offy je v spomenik položeni venci. Mnogo hiš je v zastavah. Večina listov je priobčila slavnostne članke. Nemški držami zbor.
BERGLI N 15. Državni sbor je pričel posvetovanje o proračunu dižavnega kance-iarja. Posl. Spohn (centrum) je utemeljeval resolucijo, po kateri naj bi Alsaška-Lotrin-gija kakor samostojni del države dobila samostojno zastopstvo v zveznem svetu. Njegova Btranka da želi, da pes^ane Alzaška-Lotringija država v nemškem cesarstvu kakor so to druge z ezoe države.
Stoletja je rekel govornik, nam je bila Alzaško Lotii-žka odtujena. Ako jo hočemo na-se privezati, moramo z njo ravno tako postopati, kakor z drugimi zveznimi državami.
Lipeškt zakoo o prestolonasledstrn.
DETMOLD 15. Deželni sbor je odobril danes lipeški zakon o prestolonasledstvu v smislu predloga komisije.
Brzojavne vesti.
v škof szatmarski.
SZATMAR 15. .Siof szatmarski, tajni svetnik Julij pl. Masclćaji je sinofii ob 12. n pol uri umrl.
SZATMAR 15. Škcf Meule»yi je imenoval glavn m dedičem svojo ek tijo in je •^•.marsk m dobrodelnim društvom zapustil u vi en milij< n kron.
Zaprisega irraskesa župana.
< i RAL EC Djnes je namestnik grof ( iaiv v navzočnosti deželnega g'avarja grofu Attemsa slovesno zaprisegel župana dr.a Fr.
Grafa.
kitajska mornarica.
LONDON' 15. »Morning Pest« je včeraj sp ročila iz Sangaja, da namerava kitaj--ia vlada povečati svojo vojno mornarico •er v to svtho ziruž ti nodvisne pokrajinske m rnarične uprave.
PODLISTEK.
114
VtiojzaiiraTlc6sloTGnsl[6Piroila.
(Članek izven uredništva.)
II.
Ravno zato, ker so doslej naši voditelji vseh stanov svoje dolžnosti v tem oziru bodisi popolnoma zanemarjali, tli pa navadno le neodločne vrš li prišlo je tako daleč, da v dejanjskem življenju ne prz-avajo ne vlada, ne drugi nam Slovencem skoro nobenih pravic. Tako daleč že smo, da smatra Nemec na slovenskih tleh za razžaljenje, ako ga ogovoriš slovenski*).
Ali nema biti nasprotno za Tebe, slovenski rojak, razžaljenje, ako Te tujec na Tvojih tleh nagovarja vedno v tuiem jeziku?! Ca se postavljajo tuci nam nasproti na takšno ekstremno stališče, moramo se tud: mi, — ponavljam : moramo se, da njim dejanjski dt kažemo ab-urdn:st njihovega p(;5stjtt !
Kar je njim dovoljeno proti nam, mora biti tudi nam dovoljeno prot njim : saj živimo vsi v isti državi pod istimi zakoni !
Izginita neodločnost in popustljivost v narodnem oziru, ki sedaj vlada v v s e h
*) Poglej v mzlu-ae urade na Kranjskem, kjer uradniki — Slovenci — občujejo z nemškimi tovariši edino le nemški : Ako je več Slovencev med seboj, se pač navudno pogovarjajo slovenski ; kakor hitro pa je pristopil le jeden nemški tovariš, — pa vsi začenjajo po nemški! To ni uljudnost — to je izraz suženjskega duha, ker nemški tovariš tudi mora znati pravilno slovenski ! — < ig. slovenski uradniki — ne pomagajte kopati groba za narod svoj !
Pisec.
Prokletstvo.
ilofinsti roman Avgaata &enoe.
ln dovrMl I. E. Tomić.
=-^ - Prevel M. C—e.
Nadaljeval
! Eza zidin je tu pa tam zasevalo ubijalno K^pje. S stolpov Griča se je vil na zastavah luksemburški lev, s reči svoje kremplje, ka-sor da hoče sedaj pa ee iaj skoč.t na Kapi-te j in podav.ti vse. S stolpov sto.ne certve pa so se vile na praporju zlate neapeljske l-ije, ne kakor cvet nedolžnosti, ampak kakor ubija!no kopje. Sedaj je udaril zvon sv. M arza, a na zvoniku je zasvetil velik zubelj Kakor krvava zvezda sredi belega dne, a v b.pu je sasejala druga iskra z Medvedgrada. <Tisae ulioe so polne, vse buči po mestu, v ssa e8 gnete proti vratom, oklopi sevajo, zopje se ziblje na ramenih, kaker da se Kijsje (.ripogiblje v vetru, perjanica se vijejo aakor ptice, vojaki psujejo, grde, dvigajo pesti na meščanske hiše. Povsodi so vrata
zaprta, komej da kaka mtščan&a pogleduje skozi okno. Ssmo U kar Galimello stoji bled, teman, uprtih lok na svojih vratih t?r gleda preziri j vj na gnečo in vrvenje. Pred cerkvijo na konju st ji sredi te zmešnjave kapetan Ladislav Lučenac od Lučenca. Konj kakor da mu je prikovaa ob tla, a tudi on eam se zdi kaker da je iz kamena. Nagnil je glavo, z očmi obhaja svoje čete, šepne kako besedo mlademu Prodan ću, ki drži kraj ojega luksemburški prapor. Sedaj pa. sedaj pristopa kakov častnik in govori kako besedo, vprašuje, Lučenac pa t*amo maha, namiguje in pokimuje. V tem hipu je priletel na konju Jar slav Is jv <*' zasopijea.
—	Kaj je ? je zasukal kapetan glavo, so-li Ivančani in Pnšlin na meetu ?
—	Da, kspstan.
—	Koliko Grčanov ?
—	Tri sto
—	Čvrsti ljudje ?
—	Smet. Meščani so ostali dema.
—	Bog jih ! je škrknil kapetan in potegnil konja za uzdo. Poženi najprej smet pred strele, naj nam njihova mrhovice napravijo mest preko potoka. A ban ?
naših stanovih — in potem ne bodo možni slučaji, kakor sledeči: 6 lo je že pred precej leti ; v neki gostilni v Ljubljani je bilo omizje slovenskih akademično izobraženih gospodov, katerim se je pridružil tudi neki no-vodošli nemški nižji uradnik ! Slovenski gospodje so z mladim nemškim prišlecem govorili nemški in so njemn na ljubo tudi med seboj mnogo nemški občevali! Ko je to nekoliko mesecev trajalo, je rekel nekoč nemški gospod: »Pri Vas na Slovenskem je pač le drugače, nego na Ogrskem. Ko sem tam prišel v omikano družbo, so od začetka vsi z menoj prijazno nemški govorili ; po nekolikih tednih pa bo to popolnoma opustili in moral sem začeti madjar.aki govoriti, ako sem sploh hotel s kom še občevati«.
Slovenski gospodje so ta »kompliment« vsprejeli in mirno naprej — nemški govorili, dokler se je omenjeni »nadčlovek« »poniževal« s tem, da je zahajal v njihovo človeško družbo !
Vidiš, slovenski mladenič, ta vzgled na-rodoe mlačnosti in neodločnosti od starejših slovenskih gospodov! Ne meči kamenja za temi! A ti bodi drugačen, odločen ! Ooiika sicer zahteve, da govorimo z novim gostom v njegovem jeziku, ako smo ga zmožni — toda omika in tikt tudi zahtevata, da se isti »tu i gost« cauČi našega jez<ka, ako mu je dalje ča?a živeti med nami in občevati z nami. — Ako sam nima toliko takta, naučimo ga po vzgledu naših nasprotnikov, in naj je, kdor je !
Drug izgled, kako valed na?a neodločnosti in popustljivosti tujcu »raste greben«, preziranje naše narodnosti.
Bilo je nekje na Kranjskem (tudi že pred več leti) v narodni gostilni slovensko omizje ; le ea nemški uradnik je bil med nj:mi, ki je sicer rajši govoril nemški nego slovenski, a občeval je tudi slovenski e& slovenskimi gosti.
Nekoč se je pomnožilo to omizje za novo« pečenega fanatično nemškega doktorja, ki je nastopil v onem mestu prvo svojo službo. — Prve tedne, ko je zahajal med slovensko družbo, se je trudil govoriti slovenski; lomil je slovenščino, kakor je vedel in znal. — Ko pa je videl, da slovenski gospodje, — seveda sami »znani narodnjaki« — prav radi žnjim in, Če je on med njimi, tudi med seboj za njegovo voljo nemški govorijo, — opustil je slovenščino popolnoma; in ni prišla več nobena slovenska beseda iz njegovih ust v oni družbi ! — Edino le z natakarici (dasi je ista prav dobro govorila nemški), je govoril slovenski, da bi na ta način pokazal, da je slovenščina dobra edino le za posle, za Blužinčad, za omikano družbo pa ne. Po njegovem vzgledu se je začel ravcati kmalu tudi oni starejši, prej zmernejši nemški gospod.
Slovenska družba pa je to vse mirno prenašala, in najhujši »radikale;« so takore-koč tekmovali eb svojim »nemškutovanjem« za naklonjenost nemških gospodov 1 Podobni slučaji poBtajajo danes vedno gost9jši!
Tako Bi slovenska radikalna in neradi-kalna gospoda sami vzgajajo najhujše zatiralce slovenščine in Slovencev celo pri nas na Kranjskem !
Draga slovenska mladina, tu imaš dva izgleda, kakšna ne smeš biti, kajti značajni narodnjaki ne ravnajo tako! — Ljubezni do svojega naroda ne imej le na jeziku, ali pa sploh ne govori o njej, marveč vrši jo dejanj sko.
»Kakor oSeta in mater, tako ee naj naša mladina uči ljubiti svojo domovino : iskreno in mirno v mišljenju in dejanju, pa brez mnogo besedi !« — Te hesede naj ti bodo v ravnilo ves čas trojega življenja in delovanja za narod !
In morale bodo izginiti krivice, ki jih sedaj delajo Slovencem (z malo častnimi izjemami) vsi uradniki Neslovenoi : od ministrov do zadnjih prafctikantov na naših p.štah in davkarijah !	X.
Rusko-japonska vojna.
Trst, 15 marca 1905.
(Dopis iz strokovnjaškega peresa.i
Sedanja glavna skrb Rusom mora biti, da se na mest ć in čim bolje urec'ć v svojih novih pozicijah. V to pa bi t efcalo. še nekoliko časa. Umeje se, da so mej tem njihove zadnje čete, ki naj pokrivajo vse gibanje, še vedno v dotiki s sovražnikom, približno na daljavo enega dnevnega marša, ter z boji odbijajo sovražnikove navale in b tam pridobivajo časa z\ zaposedenje in p:ireditev novih ruskih pozicij.
Zadnjič že, takoj po odločitvi pri Muk-tJenu, imo označili omenjeno črto zadnjih straž in res potrjuje ctieijelno poročilo Kuropatkina, da se črta zadnjih straž vleče ob reki II, kakih 25 ver3t južno od Tielina, Do danes nimamo še nikakega poročila o krajevnih spopadih v vztočnem podaljšanju rečene črte ob reki II ; iz tega je sklepati, da bolj na vztočni strani Japonci niso prodrli za enodneven marš proti severu. Vsa govoričenja o odrezanju ruske vojske, to je o ot ac živi Japoncev na obeh bokih Rueov, bo torej neosnovana in brez vsake podlage. To izhaja še posebno iz dejstva, da japenufilska poročila govore le na sp!oh o »odrezanju«, ne da bi navajala v poštev prihajajoča Krajevna imena in ne da bi pobližje oena-Čala Č£s.
Najbližja dotika med sovražnimi četami je sedaj 50 kilometrov južno od Tielina, na mandarinski cesti pri Sankjava—Sukjakance. Le na tej cesti torej se je — kakor se zdi
—	Nt.Če navaliti ca Kapitelj.
—	O ineee naj ga vr*g, to mu poplačam, 3e je razjezil kapetan, ošinivši z očesom mladega Prodanića, ki je prebledel kakor zid. O 1 Horvatove vojske nič ?
—	Nič.
—	Čas je! je ploskn 1 kapetan z rokama in potegnil meč. Zatrobite! Zvonite! Na naskok !
Zatrobilo je desec trobent, zvon je začel močneje udarjati.
—	Naprej ! Naprej ! Živela Marija ! Smrt Kapitelj u ! je grmelo na široko, da se je mesto treslo, in vojska se je usula proti vratom kakor gorski hudournik, ki si med kamenjem predira p3t. Visoko sredi vojske pa se je ttesla perjanica gospoda od Lučenca, a poleg njega se je visoko vil v zraku luksemburški lev. Sedaj so [se odprla vrata, Kamenena in Nova, a iz njih sta se rinili dve reki železnih ljudij, krik je oril za goro in dolom, pod težkimi kopiti se je tresla zemlja. Naprej ! Naskok! Živela Marija! Smrt Ka-pitelju ! Visoko, podobno streli, se je vila sablja vojskovodje. Udri ! leti! Naprej otrcc', mudi se !
Pred novimi vratmi je hkratu začela goreti mitnica, a v ti b p se je uaulo kaker dež kaucnja in strti b »popovskega turna« na glave kapetanove vojske. Zaječali bo, škripali, besneli : Na turen ! Naskočimo ! Naskočimo! Prislanjajo lestve, vspenjajo ee. Iz oken je deževalo kamenje, potiskalo se kopje, žvižgala strela, lestve so se lomile, glave pokale. Živela Marija ! Smrt Kapitelj u ! Živel Ladislav! Smrt Lučencu, je kričala besna zmes cb preklinjanju in ječanju umirajočih.
•Po bregu k potoku so leteli vojaki, skakali, plazili, sukali se, vstajali iz grmovja in kričali.
Toliko jih je, kakor da si nasejal prosa. Naprej na naskok ! Na nasip !
—	K mostu je zagrmel kapetan.
—	Gričani naprej ! Naskočite branik! je zakričal Isovič, poganjajoči Pavišino gručo z mečem pred seboj.
—	K vragu ! je škrknil Paviša, pehaje se s pijano druhaljo, za to ee nismo prodali. Kakor' žival nas gonijo pod nož.
(Pride še.)
— »r5 lo neko proganjanje od strani Japoncev. Ha jim čovczne črt3 postajajo veino daijše, To se nam dczdeva kakor zn*k, da v bi žoj: je ruski kava eriji dano vedno več svobode J cd čn rti ni f r.čakovati kak h ZDamen tsjih i »a razvijanje svoje moči. Jasno je torej, ko-
d g dkov. To je važno za Kuropatk ns. Ne let da mu sleherni pridobljeni dan izborno s uži zb zbiranje in urejanje svojih moči, ampak mu pride v taktičnem pogledu v visoki meri
liko sil bodo marali Japonci oddajati cd fronte za svrhe Bvojega zavarovanja na bokih in na dovozni črti. Jasno pa je tudi, zakaj je Kuropatkin do sedaj štedil kolikor le možno
] biti deležni dobrot cd praktičnega izvajanja	— Srbske finance. Beligraioka
tega princ pa. Taki so! Dokler so mogli	»Stampac je prejela iz Pariza poročilo, daje
ustavno življenje zlorabljati za svoje namene,	finančni minister Paču zagotovil tamošnje
so bili branitelji ustave ; dokler je ista ustava	finančnike, daje zagotovljeno, da bo ekup-
za^otovljaia svob do in benefic je, ki so jih	ščina glasovala za novo posojilo, uživali le oo;, dotlej po bili liberalni in bra- —
ugodno predstoje?® tajanje ledu na reki Liaoho j se svojo kavalerijo in je ni tudi pri Mukdenu od Telina v severno-zapadni smeri proti ki-' uporabljal v starem zmislu za atake.
tajs«i meji, takih	kilometrov, — kajti
oddaljena velika reka — široka gotovo kakih InO korakov — mu bo izborno siuž la kaker taktika ovira pr t n-porom japonske premoči. Taka cdtajena reka pred fionto nadc-me-*'3 najmanje polovico t"st9 armade, ki bi bila 8>er, ako ne bi bilo te ov re, petrebna za zač -so obrambo teh }»ozicij. Ctiteljeopc-zar;»m > n. pr., kako ja d:v:zija generala Se-euliča ob reki Jalu držala v šahu skoro 5 tednov najmaDje petkrat močnejo armado Kurjk:. S ično ve'ja tudi za reki Ciiho in Kanho, pr hajajoči iz v/točne stran , ki se južno od Tielina zlivati v reko Liacho Tudi ta dve reki je §m trati kakor izdatni taktični oviri v ruskem ognju. Dolg >st reke Caiho in Fanho iznaša pa pri bi /no 70 kilometrov od njijioegi izvira. Ta izvira sta zapadno cd taktično velevažnega kraja T<?ant iiadjan, ki je
—	kakor smo že povdariali te dni — glavna oporna tr.čka na V7.toča*»m krilu, ki ga Rusi bržkone za edejo s*»daj. Izoko.ice T^antsiadjan izvirati tudi reki Hunho in Tumio z vele-važnimi dolinam;, ki tvorijo najkrajšo rvero Inpan — Kirin. Velika ie torej važnost Tnan-t^iadjana (kakor vzt čne glavne zaključne točke ruskih poz;c:j) proti nameram Japoncev za obiden;e ruskega levega (vztočneg-r) krila.
Da rekapituliramo: odtajena reka L/arln
—	utrjeni tabor pri Tielinu — gorovje Ka-malin z gori imenovanima rekama Caiho in Fanho, m dali« severno z reko T»»inho — in, saior vztočna krona te obrambene črt«*, Tsact-> adjhn sam : to je prihodnja ruska slavna bojna fronta
M 6e nadejamo z% trdno, da bo številna ruaka kavalenja uporabljena tako, kakor je bila uporabljena minolo p let e v gorovju i Op. ured.) Feo-ulin: gibajoča se in vojujoča na važnih p h s posebn m oz:rcm na soteske, mostove in iruge posebno važne brambue točke, da b • ner-estano, sicer v zvezi s eo?e1om, ali ss-DGHT* bo, ali z ofenzivnim, ali defenzivnim vedenjem —kakor bodo že zahtevale boj^e razmere — stvražiika nadlegovala, pa zavajala, vt-le \ česar bo poslednji s ljea v pogosto detas ranje ter pot ssauje delov svoje moči v gorsks d »I ne, vsled čeaar ?e ti oddelki ne m »re o ziruževsti v skupen bojen akt na gotovem važnem mestu. Tako uhajajo taki sovražni oddelki, zavedeni od kavalerije, nekako iz rok svojeg* višega poveljnika. Tndi vojna v iužoi Afriki je podala mnogo takih eijanih izgled »v od et-ani burske iefanterije na Konj h. Mn gokstero zaisgo so imeli Buri zahvaliti edino le v gornjem smislu porabljene infanterije na konjih. Tem bolj more tako nalogo vršiti tioderna dobro organizirana kavalerija. Ii Kuropatkin razpolaga tudi sedaj c ža los no taue kavalerije. Teičn vztečno od žeietn ce je izborno ug den za tako vojevanje. To pa tem izla.neje, ker Japonci ne r. zpo-lag»jO z zadostno dobre kavalerije. Će je b la pehota tako zavedena, je to ta nasprotnika velike važaoeti, ker p:hota ne mora dospeti pravočasno na kako drugo mesto, kjer ee je v i*tem hipu vnel kak važtn. ali cdločilen boj. Kavalerija pa, ki je za.ela, more vendir-le vsaj z enim svojim delom pravočasno dospeti na dotičoo mesto in prs?či v boj t?r pripomoči do številne premoči, kar je sploh odkčilro. In fakt je, d i so s Angleži in pom č: proti taki taktiki iof^nterije na konjih le s tem, da so si v naglici preskrbeli jeinako orožje.
Da pa ni ru^ka kavalerija v strogi zimi mogla po želji razviti tacega delovanja, je umevno samo ob aelr. Stroga zima, vsled t« pomanjkanje krme, teživa dovažtnja iite, in v« ed tega potreba ostajanja pri ti č in — to so okolnost, k' so naravnost nasprotne gornji uporab: kavalerije.
Vendar pa »e more reči, da je ruska kavalerija tudi v z;m do neke možne mere vršila to nalogo. Temu v dokaz je detačement Hennenkampf ki je ravno pred bitko pri Mukdenu vel ki dele armede Kuroki in Ka-m mara \lefcli pret: Sints nt nu in dalje vzujčdo, sScoro do reke Jalu Lahko si torej m sli m o, kako bo v poletju, ob ležjem dob -vanju krme, ruska kavalerija neprijetna Japoncem, uporabljena v zmislu Rennenkampfj-vem. Vspričo rečenega, in % spričo dejstva,
* *
Vprašanje o sklepanja miru.
Iz Ne Torka javljajo, da je list »Evs-r.ing Post« prejel iz Wrfehingtonn vest, ća tamošnji diplomatični kregi z j gotovo pričakujejo, da stori Japonska tekom enega tsdna definitivne korake za sklepanje miru ter da postavi take pogoje, ki jih Rusija gotovo vsprejme. (No, no, gospodo sicer nekaj tišči, ali še se bodo morali vaditi v potrplj« nju.) Tretja ruska eskadra.
Iz Sude poročajo, da je dne 13. t. m. dospela tjakaj iz Maroka ruska eskadra ped poveljstvom kontreadmirala Nebogatova. Brzojavka Barzinija.
Birzini, vojni dopisnik milanskega »Cor-riere della Sera« v taboru generala Oku, je dne 13. t. m. preko Futana poslal svojemu listu nastopno brzojavko : Zavzetje Mukdena je le epizoda velikanskega boja, Rusi niso namreč branili Mukdena. srnpak njihovo umaknenje in vse njihovo delovanje je bilo že v naprej določeno. To umikanje so oni hoteli ščititi s tem, da so se trdovratno borili.
Ša enkrat so Pusi nameravali izegnitise odločilni bitki, ki bi bila lahko postala odločilna katastrofa ; toda, kakor so se stvari dogodile, ako ni nesreča odločilna, je vendar le ogromna B tka se nadaljuje severno od Mukdena ; sadaj je pričela druga doba.
(Barzini je bil najprej v ruskem taboru, a »-adi njegovih japonefilakih poročil eo ga Rusi spodili, nakar je prešel k japonski armadi, odkoder je nadaljeval svoje proti-rusko poročevaaje v »C^rriere della Sera«.
niteiji ustavnega principa. C m pa so boje, da bi jim konstitucijonelni princTp ne zago-tovljal več monopoliziranja vsega političnega življenja, pa se navdušujejo za — uradniška ministerstvai ! Ni-li to neiskrenost na višku ?
Angležki blagri v južni Afriki. Avstro-ogrski konzul je iz južne Afiike sporočil, da vlada tamkaj lak'ta in raznovrstne druge nevolje, ker je mnogo ljudi brez dela. Kdor se hoče naseliti v južni Afriki, mora imeti ža sklenjeno pogodbo s kakim delodajalcem in gotovega denarja 20 funtov štarlingov (to je 480 kron), sicer angležka vlada ne dovoli nobenemu, da se izkrca.
Domače vesti.
t Rihard Camber. Predminolo noč je umrl tu Rihard Camber, lastnik in izdajatelj lista »Scle«. Pokojni Camber je bil markantna oseba v našem javnem življenju, kajti njegovo delovanje in nastopanje je bilo te3no zvezano z dogodki in boji v n&šsm nmfj zadnja leta. Njegovo življenje zadnje časa je bilo -— neprestan, srdit in brezobziren boj. Ne da se tajiti, da je doeegel mar-sikak vspeh proti sedanji gospodovalni 6tranki in da je svojim nasprotnikom provzročil niar-sikako grenko uro, ali oni njemu tudi. Sedaj je izvojeval. Naj počiva v miru.
Pokojni Camber se je rodil dne 0. julija 1853. v Braču v Dalmaciji. Gimnazijo je dovršil v Trstu. Pravo je učil na Dunaju. Položil je skušnje za notarja.
YT Trstu je bil branitelj v kazenskih msTca 1886. do leta 1900.
O položaju v Avstriji,
Vse se zdi, da baron Gautach res na meruje preustrojiti svoje ministerstvo v parla-mentarično. Ne ve se pa, da li se ime to zgoditi vseskozi, da-li misli odtisniti vne birokrate in jih nadomestiti s parlaoentarc , ali pa hoče G^ut-ch izvesti to le deloma. Gotovo pa je ta namtra veiiaega pomena toliao za Gautšcha samrga, k« l;kor za bodoči razvoj v parlamentu in političnega življenja v Avstriji. Naravno je torej, da to namerjano preustrojstvo parlamenta provzroča čim raz-sežnejo diskusijo sosebno v nemških in čeških krogih.
Ali tu opazujemo nekaj posebnega, karakterističnega, ki nam ksže na neiakreno*t in zavratnost Nemcev v vaej njihovi politik . Dočim se Cehi — to je storil sosebno dr. Stranstv te dni — izjavljajo BimpatiČno o tej nameri in bo v principu odločno za t>, da s«3 ministerBtvo preustroji v parlamenta-ričnem zmislu, opažamo pa na nemiki strani nako hladnost, neko rezervo, ali pa celo di rektno nasprotovanje. Tako piše poslacec Stein\vender v svojem beljaškem glasilu odločno proti prt ustrojenju ministerstve. Po njegovem more neparlamentarično minister-stvo objektivneje voditi posle, dočiin da je s par ameataričnim ministerstvom neizogibno spojena korupcija.
Ti pojavi od nemške strani bo res vele-karakteristični za nemško — neiskrene st, na rekovane od nacionalnega egoizma. Oni bo očetje sedanje avstrijske ustave. Vse avoje aspiracije so navidezno postavljali na temelj te ustave. S pretvezo, da branijo ustavno življenje so v prejšnjih letih vodili vse fco,e proti aspiracijam drugih narodnosti, in mnogo let so si tudi ispo^ojevali ime od ustave — imenovaje ae »ustavoverno stranko«. Človek hi torej moral misliti, da bodo ravno oni viharno zahtevali, naj država dobi z »pat pariamentarično vlado, to je, vzeto ie parla mentaresv. Ali ne! Oni bo bili navdušeni za parlamentarično sestavo ministarstva, dokler so isto sestavljali — oni aami! (Jim pa vidijo, da neparlamentarična vlada bolje služi
—	in kako jim je služila Korberjeva vlada
—	si mislijo, boljša je in so — proti preustrojstvu uradniškega ministarstva v parla-mentarično. Vedno so nastopali kakor pala dini in vrLni zaščitniki ustave, sedaj pa, ko naj bi dobili vlado, v kateri bi bil sopet
Fraiicozka cerkvena politika.
Neko poročilo ic Pariza pravi, da je ministerstvo Rouvier odločilo reš ti zakonski načrt giede loči^re cerkve od države še pred koncem sedanje zakonodajne	atvErei1 ocj jg dobe. Vendar se smatra za možno, da, celo	y svojih mIadih letih> ko je l>;1 še ju_ za verojetno, da bo parlament v tem vpra-	rjgCj je vdobjl dve pohvaini piBmi 0d zider. šaniu postopal svobodomiselno in zmerno, to	gke obgine . €nl za r€Š;teV mnog h č'oveških izlasti tudi glede poslopij, namenjenih v cer-	življenj v neki nevjhti. drugo za srčnost po-kvene svrhe. Vladna predloga in predlogi	vodom ntkega požara. No, viharno živlienje komisije pooblaščujejo občine, da morejo	Jn njegov temperament sta ga privedla s!ed-skozi dvanajst let po razglasu zakona odrekati	na ča9nikarsko polje, na katerem je cerkvenim odborom, ki se bodo osnovali, da j tudi gk{enil svoje življQnje. Prgreb l^o danas dajo v najem cerkve, katerih lastnice so ob-	ob 4 uri popoludne in đicer ie blše žaiosti čine. Ta odredba bi utegnila imeti žalostnih	v uHci deI ^£oro ŠL 13# Družini pokojnega posledic. Zahtevalo se bo torej, da se dolžnost	^ do3pelo mnogo soža]jnih brzojavk in ve-občin, da dajo v najem poslopja, ki služijo	liko gtevi|0 vencev. Pogreb cbeta biti jako v cerkvene svrhe, podaljša najmanje za dobo	{mp07anten.
20 let. Rszun tega se predvidja, da se nebo	Sprememba lia tržaškem namestni-
parlament protivil, da se cerkveni odbori	; Spljetsko »Jedinstvo« piše, da je zve-
spojć v družbe, ki boao obsegale več nego	delo z pdnaja ]Z zanesljivega vira, da za-
10 departementov. Na ta način ee bo poskr-	meni gedauj^ga namestnika v Trstu prizem
belo, da se iz reforme odstrani vse, kar bi	jjohenlohe, general Galgozcy. Mi belež mo t^ utegnilo provzročiti razburjenost med prebi- j ye3t po dolžnogti kr0nistov.
valsivom.	Ravnopravnost na solnem urada v
Princ Viktor Napoleon za Trstu Dolgo čakam r/2 da b: Pe cg]a8ii
konkordat. Par žii »Figaro« je priobčil	kateri Bpretllfj:h in energičnejih trgovcev, da
članek princa Viktorja Napoleona, v katerem	opjše razmeref ki viadajo na c. k. solnem se izvaja, da je konkordat, ki ga je sklenil Napolecn I. ohrtnil avktorit^to države in mii
enfirat icražsn konstitucijonelni princip, sedaj da imajo Jsporc: vedno veči prostor za seboj, se boje, ker ae boje, da bi tudi drugi mogli
med prebivalstvom. Neumljivo da je, da politiki, ki se sklicujejo na Buvereniteto državljanov, danes z mirnim srcem odpovedujejo konkordat tir ee odpovedujejo pravici imenovanja skef »v.
Drobne politične vesti.
opise
uradu v Tr&tu v jezikovnem pogledu. A ker noče nikdo drugi, pa naj napišem jaz par besed. Ravno te dni sem bil zopet osebno na rečeoem uradu, da bi plačal sol. V dotični izbi so bili trije uradniki, a ni eden njih ni umel niti besede s'ovenski. To je nečuveno vspričo dejstva, da ima ta urad največ posla z našim slovenskim ljudstvom. Tudi neki na novo nameščeni pisar ne umeje našega je-AvBtrija in Italija. Dunajska Elka< Vendar sem epizil, da se je silil govo-»Neue Fre:*e Preske« p iruča iz Rima, da se r}tj nekatere slovenske besede. Ko pa je čul timkaj širijo govorice, češ, da namerava vojno blsgajničar, ga je zavrnil: »Kaj govorite ministarstvo zahtevati od zbornica 200 mili to> ko Ee zna8t,e. Vprašajte ga po itali-jonov lir za utrjei je italijansko avstrijske meje. janskj ic
Avstrijski častniki v Per-	Mladenič pa, ki naj I i ga vprašali po
z i j i. Avstrijsko vojno m nisterstvo je dovc- italijanski, je bil — iz Suhorja ! Ni uncel lilo več avstrijskim čestnikom, da smejo od- torej niti besed c s italijanski, potovati v Perzijo kakor vojaški inštruktorji.	8€m prjgel jaz na vrsto, zahteval
— Italijanska ministarska aem p0 8l0venski soli. Ker me pisar ni nič kriz«. Kakor javljajo iz Rima, oBtanejo v ume)t n,u je blagajničar nekaj tolmačil. Ko novem kabinetu vsi členi bivšega ministerstva, pa je 0 tem m0j0 vas imenoval po italijanski, le na mesto ministerskega predsed. Giolittija 8em jaz hitro pr govarjal, da tako ni smeti stopi Fortis.	zapisati. On pa mi je odgovoril osorno, da
Ruski minister W i t t e, ki je tako je po — nemško ! Jez ca to : Zakaj pa podal svojo demisijo, ostane baje še v službi, ; v8prejemate denar tudi iz nenemških rok? dokler komisije, katerim on načeluje, ne izvrša j jja to vprašanje nisem dobil nikaoega odgo-svrj h poalov.	vora. Rekel pa Bem, da odslej bom zahteval
Afera grofice M o n t i g n o s o. j tudi Bi0venske tiskovine ! Kakor javljajo iz Draždan, je kralj poveril	Velccenjeni trgovci, tovar si, in rojaki
rešitev sfere grofice Montignoao, bivša saške Bpl0h: polagam vam na erce, da vsi brez preet >lonaslednici, pravosodnemu ministru dru. j jKjeme, mali in veliki, energično in odločno Ottu.	zahtevate od solnega urada v Trstu, naj vam
Pruskim ministrom bo se plače j izdavajo slovenske tiskovine in naj poslujejo zvišale. Dosedaj je veak pruski minister do z vami v vašem materinem jotiku ! Srce me bival po 36.000 mark letne plače, v zadnjem je bolelo, ko Bem čul nekega trgovca z na-zasedanju pa je pruski državni zbor eklenil, šega kršnega Krasa, ki je bil prišel plačat da se zvišajo plače na 50.000 mark.	B0l jn je,o tam govoril — italijanski! Za
Španski kralj obišče Rim? danes nečem navajati imena. Ali o prvem Rimski list »Messagero« piše, da se sedaj v aličnem slučaju ne bom molčal več. Vsakdo Rimu mudi grof d' Antino, tajnik španskega bodi značajen in konsekventen v zahtevanju kralja, baje radi konkordata med bv. Stolico enakega prava tudi za nas — sicer le v in Špansko in da se tudi pogaja, da bi špan- javnost žnjim brez vsacega obzira! Ne pri-aki kralj zamrgel obiskati Rim. Grof a' An-! čakujmo nikar, da bi nam pomagal kdo, tino je imel ie daljše razgovore radi tega s dokler ne bomo sami zahtevali energično in papežem in državnim tajnikom Merry del neodjenljivo. Le skupnim in odlečnim zahte Valom	' v*nj€m moremo kaj doaeči. Spoštovan je le,
Protektorat cerkvenih redov ki zna kazati svojo moč in — zobe. na Jut rove m. List »Berlin. Tagblatt«	Trgovec na deželi,
poroča iz Carigrada, da namerava Avstrija	Nove utrdbe v Puli. Vojno miniBter-
prevzeti sama v bodoče potektorat svoj.h stvi zgradi v puljski luki nove utrdbe, iz-cerkvenih redov in verskih ustanov po vsem lasti zveže po širokem pomolu otok Brioni b Jutrovem, kakor izvršuje že faktično protek- fortem Loox na kopnem, tako, da bo vhod torat nad cerkvenimi redovi v zapadni Ma- v puljsko luko zaprt cd južne strani. Stro kedonij'.	štt so proračunjeni na G milijonov kron.-
Za koneerta »Glasbene Matice« dne
b. in 26. t. m. rarposljemo ju*ri vsem pev-sim društvom po okolici predoznanila, ka ttra naj slavna pevska društva hlsgovole razol>es:ti ali v društvenih lokalih, ali splch Eje na kakem pr mernem prostoru. Za oba Koneerta se sicer pravočasno toliko po mefctu Eolikor pi cko! ei in bi žnji Goriški t»r Istri ahijejo še posebni lepak", vendar se nam je elo potrebno razposlati že eedaj <»uenjena : :edoznanila, da sleherni, ki se zanima ca =:oceert »Glasbene Matice« in ki morda ne •a časnikov, vse potrebno pravočasno z č. — Vspored obeh konceitiv in pa cene za -stopni'e, sedeže n lože priobčimo svoje-isno t fii v našem li»tu kakor po lepakih.
Ponovno opczirjamo, da se vsak, ki m sli prit: na koncert, pravočasno pobrine za v-: pnice, odnosno sćdežd in lože, ker je to t li v interesu dot čnika samega, kakrr b!a-ja ničarja ka t: neposredna pred krnceit >ma oo. kazcr smo omenili že včeraj, glede na vs? traneko n obče zanimanje med Dteinci za ta koncert. (ri blagajni \ rezdvomno velik drenj.
Simfoničen koncert. Dtnas. točno ob uri zvečer, se bo v Schillerjevi dvorani vr? 1 s of >nični kcncert v prid penzijekfga ,nda v .jaških feapelnisov. K- ncert bo izvajala g^dba tuk»,s3jega peš polfca et. '.»7 pod vodstvom kapelnika Teplv-je. l'stopnina 1 krono 20 stot.
»Narodna prosreta« v Gorici. Diu šrvo »Naroina prosveta« v Gorici otvori v četrtek dns 16. marca t. 1. javno ljudsko kn žnieo v »Trgovskem dr mu« (v prostor h na levo vboda v dvorano). Knjige s j bodo :c5>osojevale samo na zkazn cs Tsaki četrtek :n poaeieijek od 6. do 7. in pol are zvečer. Izkaznice bodo d bivali čieni brezpltčao, ne eai pr ti pr stojb ni 20 srot. Nečleni boio t it Če vali vrhu 1«ga še za vsako izposojeno 5Djigo 4 itot.
Izkaznice ee dobivajo v društvenih pro »rib ob gori raveden h ureb, člent m se iopošljejo po pošti. Nečleni, ki n so znani oiboru, morajo se legit movati.
Ob enem s knjižnico ctvori društvo tudi i<ralnier» za društvene člene, ki bo odprta od 7. marca dalj* v-aki dan od 9. ure zjutraj d) ure zvečer. V bralnin bodo na raz p<.lago vsi znameni tejšt časopisi n revije, naši in tuji.
Naroden škandal. I: Postojne nam pi--e >: Tako, kakor se postopa z nsmi Slo venci, b: se pač vlada ne upala postopati z n enim drugim narodom. Zi postojnski po-l t "oj okra', v katerem ni ne enega Nemca r^Eun 4—."» urada kov, ki so pa prav za prav le nemškutarji in itak ne spadaj) k srni, nam e pred par dnevi poslala gozd-j-t komisarja ?z — Duna skega novega--ta, ki sevela ne zna besedica slovenske, r je pristen Nemec. To je prav krepka ;n rnot Id a eauenca — a n k io se ne gane. e bi se Nemcem pripetilo kaj taee^a. bile vse stranke in vse čas piše po koncu in -e občine bi zaropotale. A mi ? Mi menda res nismo n:ti več vredni, da se nzs ep >--:uje! Saj ee proti najhujšim krivicam in grš tn udarcem ne branimo, kakor ljudje ez mozga, brez samozavesii, brez česti! Pa, ko naj nas vladajoči kroži, ki nam režejo naš narodni kruh tudi spoštujejo, ko pa mi •smi nimamo mkakega spoštovanja do sebe, d) svoje narodnosti ?!
Evo sramoten izglei ! 1*prava svetovno-rnane slovenske postojnske jame od iala je s.užbo obratnega vodje, ne domačinu (dasi se jih je zglasilo precej), ampak nekemu Liku-irredentistu, ki so ga ietakaili B g ve ! Tega z pernega človeka je vaa Postojna siti, a on se vzdržuje na površju, ker ga v jamski kom siji podpirati neki brat Lab in neki Nemec iz Gornje Avstrijske. Ostali udje te komisije pa so — Slovenci in kakor asi krotki, ponižni, ki ee ne zganejo dotle;, dokler mi prizadeti davkoplačevalci ne razkrijemo v javnosti, kaj uganja ta Lih p d £rmo jamske kom s je ! Kako dolgo še? stojnci ! Z čnimu pometati ! Cisto postani pred našim slovenskim pragom!
Kraški sin.
»Tržaški Sokol« naznanja brat.m So Eihm kakor tudi povabljenim .gostonr, da bo v soboto, dne t m. plesna vaja. — Pr Čne se s pouke m D07ih modernih plesov.
Odbor,
Tržaška statistika. V minolem tednu, to je od 5. do 11. t. m. je bilo v Trstu in okolici 119 porok, rod lo ee je 117 otrok, in s cer 59 moikih in ženskih ; umrlo je
pa 1<J6 o-eb, 51 moikih in 55 ženskih.
Bolno okrajno sodišče. V PLreču eo minolih dni oboleli vsi uradniki tamošnjega okrajnega sodišča ter je okrožno sodišče v Rovinju moralo odposlst! tjakaj sodnijskega delegata, da rešuje tekoče stvari.
Zrašceni deklici. V Socarjeti na Sta-jarskem j« porodila neka žena mrtvi deklici, katerih zgornji deli so bili zraščeni, spodnji pa poprlnom® pravilno razviti.
Potrjena razsodba. Kasacijsko Bod šče je potrdilo rarBodbo, s katero je bila Jako-Hna Stanonik, bivša poštna odpraviteljica v PeEČih, oprcšSena obtežbe poneverjenja era-ričnega denarja.
Drag krompir, h Gorice p sejo, da je tamkaj krompir za setev letos izredno drag ; prodajajo ga kvintal po 11 K : navadno je kvintal p » 6 do 8 K.
Tatvina v cerkvi. V noči med soboto in nedeljo so neznani tatovi ulomili v cerkev bv. Ivana v Gorici. Odprli so vsa omare v zakrist ji, ukradtn h je bilo pa le nekaj kron iz nabiralnika. O tatovih ni duha ni sluha.
PrJjatljene tatvine. Ćsvljar Jakob Irgel, ki je vratar hiše št. Iti. v ulici Ti-ziano Vecellio, je prijavil včeraj predpoludne j na redars.venej stražo c' v ulici Media, da mu je neznan tat ukradel par Še nedodela-n h žen-kib Čevljev, vrednih 10 krcn.
— Gospod .Tulij Sots, stanujoči v ulici Fuscolo št. IX je pr javil včeraj na redar-stvenej stražnici v ul ci G. Porini, da mu je neznan tat iz stanovanja ukradel površnik, vr.den 20 kron.
Tatovi, ki si znajo postreči. Prcdsi-li'čnjim eo neznani tatovi ulomili v dvorec go^pe Marije Zu in, ki ee nahaja pod štev. 373 na Vrdel', in s:cer na posestvu Krcnest. Ker niso našli dražega, so tatovi vzeli iz shrambe za jedila 2 gDjat', 2 komada slanin*, .'J Silame, 22 klobas in maego mtst:, kar je vse skup?j vreino 00 kron. A to jim ni bilo še dovolj. Ie shrambe so šJi tatovi v klet ter I tam jopili 6 botiljk šampanjca, eno botiljko maršale in pol litra rume. Odhajaje so pa pust li listek papirja, na katerega eo napisali »G spa Zulin ! Vtša je krivda, <la smo dobili malo, ker mate vse zaprto. Vi ste bolj siromašna, nego m . N® svidenje o boljšem času: za sedaj nam pa r prostite škoio«.
Seveda niso tatovi tega listka ped-pisali.
Aretovan tat. Polcrski adjuntt Jurij Titz je preds nočnjim v starem mestu areto-val 22-letnega pisarja Henrika Premru, doma iz Novega mesia. Aratoval ga je pa, ker je obdolžen zločinov tatv n-3 in goljufije, izvršenih v Dutovljab, in pa vsled tega išče orož-ništvo. Na policiji eo Henriku preiskali žepe, a v istih so nt>šli delavsko knjižico, krstni list in druge legitimacJake listine, ki pa so vse ponarejene na ime : Friderik Petrič.
Iz »Škrata« :
Grof (slugi vstopivšemu v služ >o) : ». . . . Pripimmti moram še, da tem navajen tikati svoiega slugo !« Slug«: »Ta'fo mi je še ljubša, gospod gnf torej reciva eden drugemu ti.«
Razne vesti.
Zel<yii Angleži. Za letošnjo sezono prevladuje v L ndonu zelena barva. Po vseh trgovinah je rars:avljeno zeleno sukno, zeleni klobuki, zelene kape, ce'o srajce s 3 zelenkaste.
Novi izuai Marconijev. Maiconi je svoj aparat za brzojav brez žice tako spopolnil, da b > po njegovi izjavi možno v kratkem spojiti Angležko e Ameriko ter vsemi kolonijami po tako nizki ceni, da se bodo teh naprav poelnžili lahko vsi sloji.
Znameniti St. Gothardski hospic v Švici,
ki je nedavno pogorel, leži 2114 metrov nad morjem na višini s^t s te, prrko kater« sta od leta 1820. do 1830. kantona Uri in Teain zgradila poštno cesto. Pot preko soteske se v zgodovini omenja že leta 1293 , hospic se pa omenja leta 1331. Od 14. stoletja dslje je omenjena pot večkrat rabila vojskam za prehod. Tako je meseca septembra 1799. prišlo na tej ee6ti do trdovrati.h bojev med fran cczkimi četami na eni ter ruskimi in avstrijskimi na drugi strani. Odkar je bila zgrajena nova poštna c(s:a, se je promet preko St. Gothardskega klanca pomncžil ter je na leto potovalo mimo 60 do 70.000 ljudi. Ta premet je pa ponehal, odkar as je leta 1882. otvoril St. Gothardski tunel med Goschene-
in Airolom. Hospic na vrhu klanca, pri katerem je tudi kapelica, so oskrbovali kapucini.
Zadnje brzojavne
Rusko-japonska vojna.
Železniška proga Sinmintin—Inkau.
LONDON 15. Rtuterjevemu biro so včeraj sporočili iz Niučvanga : Kakor se sliši ae v malo dneh prične zopet glavni promet na progi Sinmintin—Kaupantsi—Inkau, cesarske k tajske železnice, ker je pr šlo s kitajskimi ravnatelji železnice do sporazum-ljenja. Ravnatelji skušajo svoje postopanje s tem opravičiti, da so Japonci predajniku postaje v Niučvangu izjavili, da bodo vzeli v posest žriezmeo, ako se jim ne dovoli prevažanje r'ža. Odstranitev vozov in lokomotiv je bila le varnostna naredba. Ravnstelii so izrazili svoje obžalovanje radi prenehanja prometa ter otvorijo zopet promet, ko Japonci izjavijo, da ne nameravajo zapleniti železnice. (Da ne dovoli Kitajska Japoncem, da smejo uporabljati za njih tako važno železnico Kaupantsi—Sinmint n, je za maršala Ovamo na veliko š&odo. Op. ured.)
General Snhomlinov načelnik glavnega štaba.
PETROGRAD 15. (Petroer. brz.agentj Razširja se govorics, da bo glavni poveljnik čet kijevskega vojtškega okrožja generalni Ujtenant Suhomlinov, imenovan načelnikom štaba v r h n e g a poveljnika man^žarske armsde.
Francozki minister za kolonije potuje t Indijo
PARIZ 15. Ministra za kolonije C e mentela bodo na njegovem potovanju v v Francozko Indc-Kitajsio spremljali razun generala Vcvrona, tudi buš: minister za kolonije Doumerque, poslanec Deloncle in poročevalec o kolonijalnim pr računu v zb r-niči. — Minister Clementsl je nasproti poročevalcu izjavil, da imi njegovo potovanje namen, da slovesno potrdi miroljubno politiko Francozko v Vztočni Aziji. Dej-tvo, da ga b:> spremljal gsneral Vovron, dokazuje pa, da ima njegovo potovanje tudi voifški pomen.
Vspehi Japoncev so d^sadaj provzročili mtj Anamiti in ottilimi indo-kitajskimi čarobnostmi važeo gibanje. Francozka sj jene-kiiko čaea zamegla bati japonske ekspanziv-nesti ; ta bojazen je sedaj neopravičena. Odnošaji Franc je do Japonske so dobri. V pristanišču St. Jar«jues ima Francija ra svoje brodovje za več mesecev varno zavetje in njena srednjemorđka eskadra bo v slučaju zaocogla v pravem času dospeti v vzti Čco Aeijo. Obramba zaliva Camran na vztočni obali lado-Kitajf-ke, eeverno od St. Jic<iue?a in Saigone se pomnoži ta št ri baterije in arzenal v Saigonti se uredi tako, da se bo v njem popravljalo tadi velike vojna ladije.
100 državnih mark 20 mart 20 frankov 101» i tal. lir Cesarski cekini
117.1Ž1'.	117.12',
23.-i 6	23.46
19.06	19.06
i>5.25	95.?5
1128	11-30
Borana porodila dut 15 marea Tržaška borza.
Napoleoni K 19.C4— 19.07 —, anglažr- tire E —— do —, London kratek termin K 229 70—240 10 Francija K 95.1t -95.30, Italija K »5 10 -i*5 30 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija b
117.15—117.20, nemški bankovc ^--•--
avstrijska ednotna renta K 100 30 100 60, ogrsK. kronska renta K 98.30 iM 60, Italijana** rem
—.— kreditne akcije K 678--»SO —
državne železnice S 661 "O — t 63 50 Lombs »
91^0 93.50, Llojdove akciie ^ 642.--64» -
Srećke: Tisa K 347.--351—, \redit K «87.-
do 497.—, Bodenkredit 1880 K 308.— 318. - B^ denkredit 1889 E 3 J i.— 314.—. Inrika K 142 50 do 14f>.— Srbske —do —.
Dunajska borza ob
Državni dolg v papirju „ n n srebru Avstrijska renta v zlatu
n „ kronah 4° 0 Avst. investicijska renta 3 '/,•/» Ogrska renta v zlatu 4 „ „ „ kronah 4* ' » n 3 Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr.
2. uri pop.
p red včeraj danes 100.J»5
100.95 12).05 100? 5 9*30 118 95 98.40 89 95 1644 -680.50
10U 95 10 ' 95 lvi(!.0r> 100 i 5 93 30 118 90 98 40 90.95 1643 -67H. —
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Stlep.) — Francozka renta 101.37, italijanska renta 104 So. Jpansti e.vterieur 9^—, akcije otomanske banke 605 —. Menjice na London 251 25.
Pariz, (■it'^p.) Avitriiscs dr^avm
—	■— Lombarui 96— niifloirana tnifiio r9ula901»J avatrijrk?. rJau r". !03 97. nrrska 4",'» zi-is* rent* 10)70 L&ndtro=. 510— tar5*e »ra^^e 155.75 oaržk" ^irafca 13.11, itailian^ke mfiridi-jnraine škciie 756 —, cicije tiio Tinlo 1S.7S. Omahljiva.
London. (8"il«r- Eonaol d dali? 91®^ Lombardi 33/4 srebro 3*»,s/ls, S^aiaka r«nta 9l3 s i ^ lijanska renta 104—. trž dn<t"D., 21 t maajic Dunaj n — dohodki banke —. - izpu.fiila b*nea —. — Trdna
Tržns*. posodila 15. marca.
Budimpešta Plenic- *.a april K 19 36 dc K 19 38; rž za april K 15 48 do K 15.f 0 : ovaa z pril od K 14.46 do 14 46; koruz* ** maj K 15 3S do K 15 40.
Pšenici: ponudtie srednje, povi> -»e-«..' c srednje, mrtvo. Prr.dija 10.000 nret. stot. za 10 do 15 st nižje. Koruza trdneje. Rž m tvo. Druga žita nespremenjeno. Vreme : dež.
Ha vre. (Sklao J Kava Mantja goi.l rajre »a tek. mtfcc po »n kg 42.14 fri za ui&j 42.'/,
New-York. lOtvo* . Kava Kk, z». Dtd^e dobavr, vzdržano, nespr menjeno.
Kambnrg. '-^tlf. j vv» Sia^a >r average zamara 34-« .4ai 3la4 za	351 ,
za deceoabe» 36—. Vzdr/.i o. — Kava Rio n vaa. loco 36—33. navadna reelu • 39 39 navad-i- dt i 9 -4 2
H a m b n * (5. (^klep J Sladkor za marcu 29.20 za amil 29 20. » maj 29 40. ** juni <9.30, . julij 29 30. « avgust 29.5"> S ar trdno. Nov stalno Vreme: lf^>o.
Sladkor tuzamski. Centrifuga, pili. pto n £ 66.50 do 68.00, za sept: uoer K —. — 1» —. ■ marec-RVff. 66.50 do 65.— UoncMii ii Maliv *' promptno K 68.30 do 69. J s a sap; «--d .
—	—, marec a7g. 6S3D do >i 'tO.
London. Sladko«- z rjps sarcv	i .
Java 15 9 Trino.
Pariz. Rf z&	. .nrsac	rž i"
april 15.25, za maj - j u i'j 15.65, za. ic j - avgust 15.50 (mirno.) — Pšenica za tsi^fii m^-sec 23.55, za april 53.«5, za m i j - juaij 2410 za maj-svguat ^1.20 (trd io) — Mola Zt» kači mesec 2j.&j, za april 30 30. t* maj-juaij 30 9, za maj-avgust 31.20 (trda j;. — Repično olje za tekoči meaoc 50 75.	ap il 50 71
za maj - avgust 50.- - za seple nbe - desaai jar oQ (st.lnj , Žjiirit za teioči me-«dc 4:5 50 april 43 <5 zb maj-avgust 4t.50 i a september - decembar 4 J.—
[----, Sladkor surov 8»' ua^ nov 36l 4—36 V4 stal i u
be> za tekoči messc 4 4 za maj-avguat
julij-avgust	za okiober-jan.
raDnirti. 72'/i—73— Vreme: dež
3i •
(trdno ,
Meblovana soba
št. 41», vrata 8 (desno).
ae odilu takoj v ulici Farneto
Fotografije1SX>4 x r lnegaDoma-
pri upravi lista
na lepem kartonu se v dobo Edinost«.
2ci\/ilil za	obleke, z dobro pla<" »
OlVIlJI ju stalno mesto, se sprejmejo takoj: Škorkola yt. 4SG (pri cerkvi rojanski) IV. Burgslaller.
Sprejemajo se vsakovrstna dela in po -- posebnih načrtih.	---
Jlastrovai cenit lirezplačao in Mo.
Tovarna pohištva
= 'RAFAEL ITflLIfl =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetari]
TRST
ulica Malcanton Štev. 1
po zelo nizkih cenah.
II
5
S ■
t
ww

fovarna potilfitVA
Aleksander Levi Minzi
23 J.67 V, 239.67 V,
zzizz ulica Tesa S* 52. A ==
(v lastni hia.)
ZALOGA: Piažza Risar!« (šolsko poslopje).
Oese, da ir nI h«ti nlkaV« koal irn •»
Sprejemajo se vsakovrstna dela tadi
po posebnih načrtih.
Qa«tro»»« o 3mik braipUAao im (r&mko
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s stroj evnim obratom
.f	priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ĆERNIG0J
Tiajei fiettori Ste?. 1 (Rosario) - v Trstu - tik certre St. Petra t kiti Marenzi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo im lesa, posušenegm r tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
Vsaka konkurenca je izključena,	Album pohištva pošlja se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (OR JENT).
Pekarna in siadcičarna z iasino tovarno biskotov
Josip Jffreute
TRST - ulica Mol in Grande št. 32 - TRST :i krat n.t dan svež kruh. raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, flne vina v buteljkah, sladčice itd. Sprejema liaročbe za slndčice.
Podpisani priporoča svoj iskušeni
železni
- kolesi za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev. zasipanje, zrivanje itd. samovodilen. preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane škropilnice proti peronospori in svoje ne-prenehljlve vinske stiskalnice.
ŽIVI C, inženjer - Trst
Skladišče — trgovinska ulica 2.
Dragotin Dapisin
plug
TRST
ulica Bonomo štev. 1
TRST.
Zaloga ovsa, otrobov, žita, kakor tudi moke ogrerskih paromlinov. Prodaja samo na debelo.
Zaloga istrskih in dalmat. vin
v ulici Cecilia 16 {vogal u L Ruggero Manna)
Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših Kietij. CeDe: istrsko po t>4 »t., belo briško po 80 Ht., ipolo iz Visa po 72 »t . v»e franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča
IVAN TONEL
Via dei Bacchi 3. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. Prodaja na iebelo in drobno. BT Dostav ljenje na dom
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedeneo.
Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst.
Zastopnik tovarne koles ii motokoles „Fnch".
Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica z:« popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokoles itd. ▼•lika »lof« prlpadkov po tovarniških cenah
TELEFON štev. 1734.
•Jtaton Zerjal
iiST — nliea Belvedere Štev. 3 — TBST
priporoča svojim cenjenim rojakom v mestu, okolici in na deželi vedno sveže jedilno in kolonijalno blago, tu in inozemskih testenin, raznovrstnega olja. Pošilja na deželo na debelo in drobno.
--------- Cene zmerne. - -— ■
Pekarna, sladčičarna in tovarna biskotov
VinHo ŠHcrk
TRST — ulica Acquedotto št, 15 —~ TRST
Wm~ Filijalka v ulici Miramare št. 13
Raznovrsten kruh, moka prvih tovarn, sprejema na-ročbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na doni. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu.
ur MALA OZNANILA

V novi prodajalnici jestvin in kolonija! MU PeteM v ulici Gulia št. 76
je vdobiti vsatovrstue jestvine kakor: kavo. riž, testenine (napeljske), sladkor, turSčno in belo moko. naravno maslo, sveče. milo. jedilno olje prve vrste po 36 novč.
— Blago vedno sveže.—
Trst slikar-dekorater.
Sprejema delo na deželi. Pe-k o racije sob s papirjem. Slikanje sob in uapisov v vseh slogih in na vse načine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohištva, podov itd. Vse po zmernih cenah, točiio in hitro. — Delavnica: ulica Ugo Fosoolo štev. 19.
000000000000300 Svoji k svojim!
Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drueo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip Muha,
ul. Cavona (uhod ulica Ca-vazzeni št. 3).
cooooo000000000
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče ♦
Cenik Drezplačno m franko
wm- Ćevljarnica im
Iv. laekan
TRST ii. Sittiia 7 rp. Hud. vrtni
izvršuje točno in elegan. vsakovrstna obuvala za gospe, gospode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defektne noge; obuvalo po ko^itah zad. modela.
Podpisani priporoča svojo
mm- NOVO PEKARNO IN SLADČIČARNO
pri Sv. Jakobu
istrsla ulica 12 (zraveo si. šole).
Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naroČila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Subati
Guerino jMarcon
nliea Tivaruella štv. 3
Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
Pošiljanje na dom.
Telefon štev. 1664. ——
Nova prodaialnica
Romolo Perini
zlatar in droguljar
Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juve v
Popravlja are na jamstvo.
Trstf ul. S. Francesco d' Assisi št. 2 Prodaja na debelo in drobno.
Istrski teran prvih kletij iz Višnjana po 36 nvč.
Itelo sladko, osušeno ......„ 56
Franko na dom v sodčekih od 5 litrov naprej. Krfimrjem in tratorjem po dogovoru. — Darilo K 2(j0<) se iv.plača istemu, koji bi zamogel dokazati, da je vino ponarejeno ali p omešano z drugimi snovmi.
Josip Talamini
trst - ii. della Pieia 13 (dvorišče)
Zaloga islr>kesa in dal« matinskega vina. maršale, vermuta in liajtin.
rofoška v botiljkah. Dostavljanje na dom
Prodajalnico jestvin
založeno z vedno svežim ohigom I. vrste kakor : kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani
Počkaj Ivan
ul. PETROMIO 2 (vogal ul. S. F.)
MIR0DILNICA
Siona SKrinjar
ulio a Farne to št. 33
podružnica
i nI. Settefontane 629
sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na za-i bievo blaga na dom po uajnižjih cenah.
MIRODILMCA Henrik Bonetta
ul. Carradori 18(vogal G2Dpa-
Specijaliteta navadnih in nit--diciualnih drog, barv, pokoati. takov, Sčetk, čopičev, navadnega iu parfum nega mila, petroleja, Špirita (žeste) za goreti. — Barvilo za čiSčen
• 1 = " vina.-
Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno
JfaroDni koiek je vdobiti pri upravi
Zaloga
pristnih dalmatinskih vin
lastnega pridelka kakor tudi	__
oljkinega olja.
Prodaja na debelo in drobno.
Franko na doni olje od '» litrov iu vino v če kili.
Peter G. Bervaldi
.. ulica Gelsl štv. 1 J	TRST
Karlo Iiouvier
_„Edinost"
TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
MEBLOVANIE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
zlatar in draguljar
Trst - v ulici Barriera vecchla 10 - Trst.
Prodaja in zanenjava zlata, srebra in dragulj ter izvršuje vsakovrstne poprave.
CESARE ALPRON
komisije in zastopstva
nliea.
TRST
Loqnedotto 65, X.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva m spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono št. 847. - Via đella Stazione Štv. 7. - Telefono št 847.
Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- In inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
( Pošiljanje predmetov. l\ se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse prage. )
Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripavljen" »us* skladišča.
a*: Edini tržaški zavod za---„VACUM-CLEANER".
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPKOtt	——™
Točna postrežba in nizke cene. -^g
Odlikovana v Rimu s zlato
kolajno in — za&luznm križcem —
Odlikovana tovarna
za čopiče in ščetke
Odlikovana na Dunaju s
zlato kolajno in — ča stno diplomo —
IVAN ANGELI
ulioa Vinceozo Bellini (nosproti cerkve sv. Antona novega.
Ediai specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopiče*: lastna specijaliteta ćopieev
za barvanje s pokosijo. Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena.
Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst.
(Avstro-amerikanska proza.) - Fratelli COSLUCH.
Nova redna, hitra in direktna služba za blago ln potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in eleeantni novi brzopar^brod
MCO ton odpluje dne 22. marca v Novi York.
Potnina znaša III. razred K 175. I. razred K 300.—.
Pot rež <& in L rana \>nk dan svež kruh in meaoi dobro viao. zdr-tvaiske službe. Parniki so električno razsvetljeni in veDtilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu.
pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica. Molin piccolo št. 2
Trgovci!
Dopisujte v svojih trgovskih poslih vedno v slovenskem jeziku in zahtevajte vselej slovenske račune!
-3-r
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril
v ul. Scatinata št. 4 (vogal ul. Giuseppe Caprin ex £rta) i
I PRODAJA LNICO z mrtvaškimi predmeti, vencev, cvetlic itd. j
v vel i kej izberi
AN G BIJ BUSETTI.
i
Podpisani si dovoljuje naznanjati cenjenemu občinstvu, <la je otvoril
prodajalnico manifakturnega blaga na =====
trg*n sv. Ivana. št. 1.
V zalogi ho držal tudi veliko izbero perila, platenine, krp. pregrinjal in preprog kakor tudi bogat izbor drobnarij.
Spoštovanjem	UiktOP 3ert°^
G
(Si
G
(c
rt
(S (S
21
(£ &
Jržaška posojilnica in hranilnica ---
— registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazzu Casernut Mtv. 2, J. n. — TRST — V lustni hiši. Telefon št. 952. mw Vhod po glavnih stopnicah, ^^m
Hranilne uloge »prejema f»d v^akeira. ce tudi ni u«l zadruge in jih obrestuje po 4".,,. Rentni davek od hranilnih vW plačuje zavod sam. Vlaea se laliko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer 11a uknjižt>o po :V na menjice po 6l,or na zastave po i1
Uradne ure: od 9—12. dopoludne iu od X—4. popoludne.
Izplačuje vsaki <lan ob uradnih urrfh — *>b nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmoderneje krejeim varm*stno eelieo za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
Poštno hranilnlčnl račun 816.004. ----------- ■ —
Sf
pr Intabulacije ^m
(Vkrjlžbei
za TRST in okolieo po 4 34°0
proti odplačevanju od I. do 60 let daja
lastnik »Prvega avtoriz. posredovalnega in koncesijoniranega zavoda <
z odobrenim tarifom, z razpisom -vis ces. kr. namestništva štev. 29.460 III.
Obenem tudi oblastveno poobl. zavarovalni agent in upravitelj hiš in zemljišč vsled dovolitve mest. magistrata št. 14.245 kakor tudi
GLAVNI ZASTOPNIK
Vzajemno zavarovalne banke „Slavija"
TRST ul. Vincenzo Bellini št. 13 I. n. — Telefon št. 1567.
„SfLAVUA" -prejema zavarovanja člo-ve-kejra življenja po najraznm r*tnejMh konti-'nacijah p<»d tako ugodnimi pogoji. k<> n<-l*ena druga za var o va ivica. /lasti j«- ugodno zavarovanje na doživetje in "mrt z zmanjiujočimi *e vplačili.
Vsjik «lan ima po preteku }»etih let pravico dividende.
„Slavija
(C
Tzueiua zavarovalna tiaiika ? Pragi. — Rezerm foai 29.217.69446 K. izplačane oiškoinine: 78,324 623 17 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narod no upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastop V Ljubljani, <Vgar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah, .^kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatn" podpore v narodne in občnok iristne namene.