The Oldest Slovene Doily in Ohio Best Advertising Medium xix. _ leto ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XIX. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) AUGUST 5, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 184 ' Wl RQEU J* jjt VITO TEPENI Vlftdni ZANIMIVE VESTI IZ ŽIVUENJA NAŠIH LJUDI PO ŠIRNI AMERIKI ® čete 80 obkolile re-® v gorovju Guadarra-jih potolkle , krvavih bitk ^oiucije. v eni re- — Špan- ^tu, da Sinoči sporočila sve- ilsale v sijajno zma- a na pre,. se je vne- 1'ovju p ® De Leon v go- Pira ^^^ero za- je bila nm ^ Madrid. To 6(121,: K zmaga v o- ki Jo vo>;° ^ na severu, (ei-ega Riquelme, ka- Riiličn delav- ^ pod vJ divizija vladnih ® "ajprei , 2cn. Mangada " San p gorsko me- N dnevi S& rebeli "ladi, nai,„ delavski ar- PennsyIvanija. — V Pittsbur-* ghu je umrla nagle smrti Mary Slobodnik, stara okrog 50 let in doma Obrha pri Dragatušu v Beli Krajini. Pokojna zapušča tri omožene hčere. Njena družina ni imela sreče. Mož pokojne se je obesil pred desetimi leti, pred enim letom se ji je pa ubil sin pri barvanju hiše. — V Oaks-villu, N. Y., je pred kratkim u-mrla žena rojaka Pavla Pušlar-ja. — Jos. Jankel, član društva št. 106 SNPJ v Imperialu, Pa., je rianaglcsna zbolel in so ga prepeljali v Marcy Hospital v Pittsburghu. V pittsburški bolnišnici za otroke se pa nahaja že dva meseca slovenski deček Fr. Perpar. febel, nim J® prišla za hrbet in g' ^ niso zave 'ki strani ^ ^P^^tile po madrid-genera^^R^^ napadejo korakale n ki so prelazu. Napad 'Mi %% I iH" ko 80 se rebeli odre, .' ^ "^šli pot za bitk^"*^ sledila je stra-%% ^ je končala s et. uničenjem rebelnih v ^ utrpeli silovite ' i° vladni ^^'otiski bombardirajo. L ^ Vladni poročajo, ^ cerkm X obsuli z bom-^ v 2„„ ^^še gospe iz Pi-^ kateri so se večji oddelki rebe- Srditi bQ- ®e rvioJ^ Sorovju Guadar- Ho. na prelazu Alto «h So ogorčeno nana obeh stra Ha fašistične in trd^^ pozicije v !^02iciiJ^°' osvojili da LoiaiS jugu in na se- -arai 'Jslisti n w. ^oze, Pri' pobegnili iz ' bre, _ Povedujejo, da fa- Se streljajo delav- ^0 Ziccr^ otrok o- let star S° hI ktv^^%lia nekoč "ish i ^ "6 lA to prija- >es K ^ ^asom spre- ^ yalo 2 7°' se je da-Vi je prvega Ših!?* Pribt.,,^" *""?(%;* ne- ki je bil oče PEŠČICA LJUDI KONTROLIRA VSE BOGASTVO WASHINGTON. — Kakor kaže poročilo zvezne borzne komisije, kontrolira 15,277 oseb 1755 ameriških velekorporacij, ki predstavljajo ameriški vele-kapitalizem in velefinance. Tako so viri narodnega bogastva Združenih držav v rokah peščice oseb, ki z njimi razpolagajo po mili volji. Pozabiti se pa ne sme, da je pravo število resničnih e-konomskih in finančnih gospodarjev Amerike celo mnogo manjše, kajti večina izmed teh V Ookmontu je ro-115,277 ljudi so eksekutivni u-jak Anton Kaus dobil žalostno i radniki raznih korporacij, ki i-vest iz stare domovine, da mu je majo večinoma sami dovolj- del v vasi Soča na Primorskem o-možena sestra Amalija, poroč. nic, da so upravičeni do svojih pozicij. Pravi gospodarji so Iju-Kravanja, umrla v bolnišnici v i dje kot du Ponti, Morgan, Me- Gorici na posledicah vnetja slepiča. V Ameriki zapušča brata Antona in sestro Mary Klavora v Herminie, Pa., v starem kraju pa moža, štiri nedorasle otroke in mater in brata. Stara je bila 44 let. lion in drugi, ki jih je samo nekaj tucatov. VATIKAN ŽELI, DA SE COUGHLIN UNESE VATIKANSKO mesto. — Va-ULkiois. - jJlbert Mutia: star tika"*ki krogf SK) danes izra:«% 43 let, ki je živel na naslovu 1308 W. 148 St. v South Chica-gu, je skočil skozi okno tretjega nadstropja bolnišnice Billings Memorial in obležal mrtev na tleh. Nesrečneža so pripeljali v bolriukiico minuli teden v jpe- ze'ja sv.sbohce, da se detroit-tek, ko je (ionia pcnržil vefjo Iko- =%! ra<%jski FMndkgsir netudiko u- nese. Škofu je bilo naročeno, naj 'upanje, da bo župnik Coughlin omilil ton svojih političnih izjav vsaj tekom sedanje predsedniške kampanje" in rečeno je bilo, da je pač Coughlinu in njegovemu škofu Gallagherju znano, da r«:sw6:s«=ft=£e=a=p=£tafc3H^ Preklic prodajnega davka na živež COLUMBUS, O. —Gov. Davey je včeraj izročil državnemu tajniku peticije a podpisi 600 tisoč volilcev, ki zahtevajo preklic zakona o prodajnem davku na živila, katero vprašanje bo prišlo pred volilce v Ohiju pri volitvah v novembru. Rekordno število podpisov je bilo zbrano v pičlih dveh tednih, kar dovolj razločno pove, da je ta davek vse prej kot priljubljen v Ohiju. Da pride ta predlog na glasovnico, se je potrebovalo le 219,000 podpisov. Ako bo predlog, da se prodajni davek na živež prekliče, sprejet, bo prine-^ sel prodajni davek državi 12 milijonov dolarjev manj na leto. Iz kakšnih virov bo nadomestil ta davek. Davey ne pove. Oi% je samo za preklic tega davka, ker ve, da je zelo nepriljubljen in da so volitve zelo blizu. Evropa je dobila novo diktaturo z njo je bila "osrečena" Grčija, čije vlada jo je proglasila, da prepreči generalno stavko grških delavcev. Novo glasilo SSPZ je izšlo Danes je izšlo novo glasilo Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze, ki nosi ime "Napredek". Prva številka je tiskana na šestih straneh in v 3600 izvodih. S tem je SSPZ dobila tretje glasilo v svoji zgodovini, to pot lastno. Prvo glasilo zveze je bil "Glas Svobode", katerega je izdajal pokojni Martin Kon-ida, eden izmed vodilnih duhov pri organiziranju SSPZ, od leta 1925 do zadnjega tedna pa je bila njeno glasilo "Enakopravnost. Konvencija je novemu lastnemu glasilu zveze določila napredne delavske smernice. Prva številka se mnogo bavi z ustanovitvijo in pozdravljanjem novega glasila, vsebuje več zanimivih člankov in ima dve stra-1 ni v angleščini, dve strani pa za-I vzema zapisnik zadnje letne seje ! glavnega odbora SSPZ. Zanimi-jVa je kolona "Od tedna do tedna" na prvi strani lista, v kateri urednik komentira dnevne dogodke, to pot izstop urednika "Prosvete" Ivana Molka iz J. S. Z in soc. stranke. Urednik nove-Iga lista je dosedanji urednik "E-i nakopravnosti" Mr. Vatro J.\ Grill, tiska se pa v tiskarni "E-nakopravnosti". "Enakopravnost" želi novemu glasilu SSPZ in njenemu uredniku mnogo u-speha in da bi ta organizacija imela od njega čim večje vsestranske koristi! Francoska bojna letala na španski meji Blumova vlada preti, da bo začela pošiljati orožje španski ljudski vladi. Navzočnost nemških bojnih ladij v maroških voda poostrila mednarodno krizo. Italijanska letala prevažajo maroške čete preko gibral- tarske ožine. Si It, *8%. T, ® kroglo iz izvršen aniu ^ Ave u 761R 5be?r, ^oril ličino joda. V samomor so ga pognale slabe družinske razmere. Minnesota. — V Chisholmu sta se poročila 25. julija Joe De-slich ml. in Sophie Mavrin, hči Marka Mavrina. Milwaukee. — Avto je podrl Jakoba Lenka, ko je tekel preko ulice na voz ulične železnice. — V bolniški postelji so rojaki Luka Urankar, Matt Volovšek in Mrs. Golob. — Poročili so se Fred Fina in Alice A. Zrimšek, Harold H. Kieckhefer in Berdell Sušnik, Edwin Butzlaff in Anna Puhek in John Remitz in Mary Močnik. — Iz Ljubljane poizvedujejo po rojaku Adolf u Krncu, ki se nahaja že več let v Ameriki in ga iščejo zaradi neke važne zadeve v starem kraju. Michigan. — V Calumetu je umrl 22. julija Štefan Lakner, star, 73 let in doma od Starega trga pri Poljanah v Beli Krajini. Tu je živel okrog 50 let in zapušča tri omožene hčere. liwa. — V Ryanu je umrl 57-letni Frank Pirnat, doma iz Borovnice , ki je prišel v Ameriko pred 34 leti in zapušča tu pet sinov in pet hčera. Montana. — Iz Butta poročajo, da se je družina Topolov-šek, mati, sin in hči, ponesrečila med avtno vožnjo iz Califor- "pfijateljako - CaugWi-^ nn, naj se skuša v svojih govorih čim največ mogoče omejiti na cerkvene predmete ter tako prihrani Vatikanu neljube zadrege. Vatikan zdaj smatra zadevo za zaključeno, razen, seveda, ako se ne zgodi kaj nepričakovanega. žal, a 3e po de- M da X T""'*"' Je Potem' se ko ie oni Mož T kmalu na V Morilir hje-^7 Ceciiis„^ ^o^nišnice Vrnil; Odbor balincarskega kluba Sledeči odbor je bil izvoljen na seji balincarskega kluba S. D. Doma v Euclid, O.: Jack Roje predsednik, J. Boštjančič podpredsednik, Anton Verh, tajnik, Frank Ceguhn blagajnik in J. Korenčič zapisnikar. — Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v S. D. Domu na Recher Ave. Za nadaljna pojasnila se obrnite na tajnika. Vse člane se prosi, da se gotovo udeležijo vseh sej. — A. Verh, tajnik. Dr. Collinwoodske Slovenke, št. 22, SDZ Članicam društva Collinwoodske Slovenke, št. 22 SDZ se naznanja, da je seja premeščena na vsak drugi torek v mesecu. Prosim, da to upoštevate in se vas obenem vabi na prihodnjo sejo, ker je več važnih stvari za ukreniti. — M. Yerman, tajnica. Žalostna vest ATENE, dne 5. — Grški iKemijer . John je danes zjutraj proglasil diktaturo pod vodstvom kralja Jurija II. ter obenem razpustil parlament, in proglasil nad vso deželo obsedno stanje. Vse volitve so bile. preložene na nedoločen čas. Vlada trdi, da jo je k temu prisilila "komunistična zarota". Vojaštvo je dobilo povelje, da ostane v vojašnicah v strogi pripravljenosti. Premijer je proglasil diktaturo in obsedno stanje sporazumno s kraljem Jurijem. E-lektrarne in phnarne v Atenah so bile obdane z močnimi vojaškimi stražemi. Proglas diktature je prišel za petami proglasa delavskih unij, ki so odredile 24-urni generalni štrajk vsega organiziranega delavstva v znak protesta proti pred kratkim sprejetemu zakonu, ki določa minimalne mezde in uvaja prisilno poravnavo delavskih sporov, štrajk so proglasile levičarske unije, dočim so se konzervativne unije izrekle proti štrajku. LABORITI PROTI ZVEZI S KOMUNISTI Lemke pride na glasovnico v Ohiju Fred W. Zimmerman, načelnik olevelandskega uradai Coughlinove Unije za socialno pravičnost, je danes izjavil, da se bo danes vložilo peticije s 350 tisoč podpisi volilcev, ki zahtevajo, da pride na glasovnico v Ohiju ime predsedniškega kandidata "unijske stranke" kongresnika Lemkeja, ki je postal najnovejši politični otrok Coughlinovih političnih ambicij. Da pride njegovo ime na glasovnico, ni treba toliko podpisov, le malo manj jih je pa treba, a-ko hoče dobiti "unijska stranka" na glasovnici svojo kolono s strankinim znakom. To, da pride Lemke na glasovnico v Ohiju, pomeni, da utegne Roosevelt doživeti v Ohiju poraz in da bo odnesel zmago republikanec Lan-don. Večina volilcev, ki so podpisali Lemkejeve peticije, je namreč 1. 1932 volila za Roosevel-ta, ki je tedaj dobil v Ohiju skromno večino blizu 75,000 glasov. Ohio ima 26 elektoralnih glasov, ki pripadejo tistemu ciliip t. . ^Iko, 1377 E olnišnicc oskrbo pod * bolnisnk* na domu pod *ri; iče Veli,. JO Je " 'Slo ° 25c na 6033 »i lah. 1 upnicami. Mrs. Fr. Rayer, 21012 Nau-nije v Montano. Nesreča se je'man Ave., je prejela iz rodne pripetila pri St. Georgu v Uta-' y^si Dolina, fara Boštjan na Do-hu. Mati in hči sta se na mestu ^ ig^jskem žalostno vest, da ji je ubili, sin se pa nahaja v kritič- ^ ^am 8. julija umrla ljubljena nem stanju v bolnišnici. — An- j j^^ti Marija žužek v častitljivi gela Jakopič iz Castle Gata v U-! gtarosti 70 let. Tu zapušča dve tahu je morala iti v bolnišnico | h^tgri, Mrs. Rayer in Mrs. Franc, •iaradi operacije na slepiču. tam pa 3 sinove in 5 hčera. Odpotovali v Chicago V bolnišnico V Chicago so odpotovali vče- Vincent Salmič, 6233 Glass raj na sejo (glavnega odbora S. Ave., ki se je ponesrečil v avto- N. P. J. gl, odborniki Frank So-mobilski koliziji v nedeljo, se se-; mrak, Matt Petrovich, Fi;. Bar-daj nahaja v mestni bolnišnici,; bič in John Lokar ml. Z Mr. So-kjer ga prijatelji lahko obiščejo.! mrakom je šla tudi njegova so-Obiski so dovoljeni od 1 do 2; proga Marv. ure popoldne in od 6:30 do 7:30 ' Baseball igre ta teden zvečer, vsak drugi dan. Nocoj igrajo v Inter-Lodge ^ 1 1 •! Baseball Ligi v Gardon parku. Račune za plin m elektriko ^BZ Pionirji. V petek pa V našem uradu pobiramo ra-1 SNPJ Federacija in KSKJ St. LONDON. — Narodni delav-} kandidatu, ki odnese večino na ski svet je podal izjavo, s katero I voliščih. se brezkompromisno izreka proti vsaki "združeni fronti" angleških laboritov in komunistov, češ, da je cilj komunistov dobiti angleško delavstvo pod svojo kontrolo ter ga pridobiti za komunistično taktiko. MADRID, dne 5. avgusta. —* Španska vlada je podvzela danes dve zmagoviti ofenzivi, eno v gorovju Guadarrama^ kjer je gen. Julio Mangada, katerega kliče-je "ljudski general", s svojimi četami strahovito namlatii rebule ter jih pognal v beg, druga pa V. Madridu, kjer je bilo vso noč v teku temeljito čiščenje, tekom katerega je bilo aretiranih blizu sedem sto monarhistov in fašistov, ki so se skrivali., v mestu. Mangadove čete so iztrgale rebelom tudi njihovo važno oporišče San Rafael. Madridske ječe so nabito polne fašistov in monarhistov. BAKCELOJNA. — ^atalon^ ska vlada je danes prevzela v svoje roke Fordove in tovarne General Motors Co. v tem mestu. LIZBONA, Portugalska. — Poroča se, da je princ Juan, sin odstavljenega španskega kralja Alfonza, šel, pomagat španskim upornikom. GIBRALTAR. — Trije rebel-ni aeroplani so danes bombardirali vladni rušilec Lepanto ter u-bili enega moža, več pa jih ranili. Štiri vladne bojne ladje so vso noč bombardirale rebelne pozicije na maroški obali. PARIZ, dne avg. — Francoska vlada je sinoči poslala šest bojnih letal na špansko mejo, kjer čakajo na povelje, da odrinejo proti Madridu. S tem je Blumova vlada dala na nedvoumen način razumeti, da je pripravljena začeti zalagati špansko ljudsko vlado z orožjem, a-ko evropske velesile ne bodo takoj pristale na hevtralnostni dogovor, s katerim bi se zavezale, da se ne bodo nič vmešavale v španske notranje boje. Ta letala so bila prvotno namenjena za Litvinsko, sedaj pa jih je kupila španska vlada. Letalcem je naročeno, da čakajo na meji na-daljnih povelj pripravljeni na takojšen polet. Bojazen, da utegne priti vsak (Dalje na 2. str.) VELIKE OLJNE KORPO-RACIJE OBTOŽENE WASHINGTON. — Zvezni ju-stični department je včeraj odredil potrebne korake, da se pri-tira pred zvezno sodišče 23 velikih oljnih korporacij in 60 manjših podjetij, posameznikov in trgovskih časopisov, ki so obtoženi, da so kršili Shermanov protitrustni zakon z manipuliranjem, s katerim so dosegli zvišanje cen gasolina na drobno. DREVO POSEKALI ZARADI MLADEGA PLEZALCA CHICAGO. — Petletni Charles Brenner se je zelo bal stati na visokem, pa so ga njegovi starši pripravili, da je splezal na 40 čevljev visoko drevo pred hišo, da bi se otresel te bojazni. Fantek pa potem ni hotel priti doli in so morali iti ponj ognje-gasci. Drugi dan je pa Charlie kar sam zlezel na to drevo in padel na streho verande, kar pa mu ni vzelo poguma in so morali spet priti ognjegasci, da so ga spravili na tla. In nato so drevo posekali, da bo mir. Odpotovali v staro do- čune za plin in elektriko. Josephs. Obiskali tiskarno V spremstvu Mr. Joe Batisa, 1094 East 68 St. so obiskale tiskarno Mrs. Sarnito, sestra soproge Mr. Batisa, iz Pittsburgha in Tillie Krizner in Sylvia Kriz-ner iz West Newton, Pa. Dekleta nameravala ostati v Cleve-landu. Jugoslovanski radio Jutri zvečer med 6:30 in 7. u-ro se bo oddajalo na postaji WJAY Jugoslovanski program, na katerem nastopijo tamburaši Plavega Dunava. Starostna pokojnina povišana na $25 Gov. Davey je včeraj izdal odredbo, s katero se je povišalo povprečno mesečno državno starostno pokojnino s $15 na o-krog $25. To pomeni, da bodo starostni upokojenci v okraju Cuyahoga dobili okrog 50 tisoč dolarjev več mesečno kot doslej. Povišek bo stal državo Ohio skupaj mesečno 870 tisoč. Popravek v zahvali V zahvali za pokojnim Antonom Vidmarjem je pravilno ime John škerjanc iz West Newton, Pa., in ne Skerjon. Trgovski dan Slovenski trgovci imajo danes svoj dan na Velikojezerski razstavi. Zbirali se bodo v slovenski gostilni "Ljubljana" v ulicah narodov. Z METLO SI JE POMAGAL CHICAGO. — Ko so policisti s postaje na Damen Ave. v Chi-cagu prešteli jetnike, ki so jih prignali na detektivski urad, so dognali, da manjka 32-letnega Walterja Browna, obtoženega tatvine. Ko so vprašali voznika elevatorja, ali je koga videl, je povedal, da se je odpeljal v pritličje neki moški z metlo, o katerem je mislil, da je pometač. Bil je Brown, ki je metlo pustil v veži ter jo odkuril. LEMKE NE MORE NA GLASOVNICO V MARYLANDU BALTIMORE. — Coughlinov predsedniški kandidat Lemke ne bo igral nobene vloge pri volitvah v Marylandu, ker njegovega imena ne bo na glasovnici v tej državi. Državni zakon zahteva priglasitev imen predsedniških kandidatov 15 dni pred primarnimi volitvami, te so se pa vršile v Marylandu 4. maja. movino Pod oskrbo parobrodne firme Augusta Kollandra je sinoči odpotovala proti New Yorku Mrs. Anna Gustinčič, ki se je danes dopoldne vkrcala na parnik francoske linije Normandie, s katerim potuje v Evropo. Cilj njenega potovanja je Ljubljana. Minuli petek je ista firma odpravila proti Evropi Mrs. Evo Beck, katera je odpotovala preko morja na parniku North German Lloyda Bremen in se bo u-stavila v Zagrebu, Mr. in Mrs. Henry Ojnik z družino so pa odrinili proti Ljubljani s pamikom francoske linije Champlain. — Vsem želimo srečno potovanje, veselo snidenje v stari domovini s sorodniki in srečen povratek. Avtomatični merilci za parkanje Clevelandski varnostni direktor Ness je dal včeraj razumeti, da bo priporočil rabo avtomatičnih merilcev za parkanje (parking meters) v downtownu, ako se bodo ti merilci dobro obnesli v Toledu, kjer jih imajo tisoč na preizkušnji, i merilci delujejo tako, da je treba spustiti vanje za vsako določeno dolžino časa petico (nickel). Vozniki odšli na štrajk linijski vozniki tovornih avtomobilov, ki delajo za mesno firmo Swift Co. 3237 W. 65th St. in 39 po številu, so včeraj odšli na štrajk. Unija zahteva mezdne izboljšave in "zaprto delavnico". Kompanija je pripravljena razpravljati o mezdnem vprašanju, ne pa o vprašanju zaprte delavnice, katere ne mara. Obiskala uredništvo Včeraj se je oglasila v uredništvu "Enakopravnosti" v spremstvu Mrs. Peterke naša naročnica Mrs. Louise Rolik iz Library, Pa. BTRAJf 2. KNAKOPRAVNOST 5. avgusta, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays PO raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 U 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 Ea 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedlnjene države in Kanado za celo leto ......$4-50 Ba 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameiiko in druge inozemske države ea 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 1^4 OB BLERIOTOVEM GROBU V nedeljo je v Parizu umrl sloviti francoski letalec Louis Bleriot, ki je pred 27 leti prvi z letalom preletel Rokavski preliv, ki loči Anglijo od evropske celine. Tukajšnji dnevnik "Press" je ob tej priliki prinesel zanimiv uredniški članek, ki se v jedru glasi: Louis Bleriot je mrtev. V teh 27 letih odkar je on napravil prvi polet preko Ro-kavskega preliva, so avijatika in druge znanosti čudovito napredovale in ustvarile čudeže, ki so se videli človeku še pred 27 leti nemogoči. Le ena veja človeške znanosti je pri tem hudo zaostala — znanost vladanja in ustvarjanja pravih odnošajev med ljudmi in narodi. Medtem, ko čaka truplo tega drznega pi-jonirja, da mu odkažejo prostor poslednjega počitka, si namreč evropski narodi srdito kažejo zobe preko plotov, s katerimi so se obdali, pripravljeni, da se vsak hip začno spet klati. Da, avijacija je napredovala od kratkega poleta 20 milj, ki ga je pred 27 leti izvršil Bleriot, do današnjih rednih prekooceanskih poletov, toda državništvo, diplomacija in ustvarjanje dobrih človeških odnošajev so ostali tam, kjer so bili. V Španiji sta si v laseh fašizem in komunizem. Borba je neizprosna. Nihče ne daje niti ne pričakuje milosti. Zmagovalec bo verjetno vzel vse v roke. Dnevi republike — in z njo upanje na slcoraj-šnjo demokracijo v Španiji — so videti šteti. "Vojna" pravi "Pravda", uradno glasilo sovjetske vlade, "je zelo blizu. Pripravljanje na vojno ni bilo nikdar tako odprto, mrzlično in izzivajoče kot je zdaj. Italija, Nemčija in Japonska so se obrnile proti Angliji. In Anglijo je spričo tega popadla sramotna panika, ki je vso njeno od nekdaj hladno in konzervativno zunanjo politiko postavila na glavo." Na žalost ta ostra obsodba angleške zunanje politike ni brez podlage. Odkar je Bleriotovo pomanjkljivo letalo prvič preletelo Rokavski preliv, je Anglija prenehala biti varna na svojem otoku, kakor je bila dotlej. Mogočna bojna mornarica ni več zadostovala za njeno obrambo. Njena obala je prenehala biti njena meja in njene nekdaj ozke meje so se razširile pod sinjim nebesnim svodom prego Sueza in Indijskega oceana pred vrata Avstralije, Kitajske in zapadnega Pacifika. In v teh ogromnih mejah se An glija počuti čezdalje manj udobno. Toda v zagati ni samo angleško državništvo, o čemer priča vsa Evropa, A-zija in Amerika. Kajti, med tem ko mi kritiziramo Evropo zaradi njenega na o-či lahkomiselnega drvenja v objem nove vojne, smo tudi mi med krivci. Mi nismo opravili našega deleža mirovnega dela in dela za prijateljski mednarodni sporazum in medsebojne odnošaje. Če hočemo, da se ohiani našo civilizacijo, bo ti-eba nekaj stcniti v tej smeri in to prav kmalu. Danes prihaja vojna na perotih, inmjg6 hitrejše od vetra, medtem ko mir še vedno tava sem ter tja, počasi, kakor Kolumbove jadrnice: zdaj se malo požene naprej, potem obstane v brezveti ju, ali ga pa celo sovražni vetrovi zaženejo nazaj. St. Clair Rifle & Hunting Club Kam pa v nedeljo? No gotovo ste že čitali, ali pa vam je kdo povedal, da se bo vršil piknik St. Clair Rifle and Hunting Kluba na klubovih prostorih. Na ta piknik in splošno tekmo v streljanju na lončene golobe so vab- il jič in telovnik ter hlačevina-!ste hlače, na nogah pa je mrt- tam na plesnem podu ali pa kar'^ec imel črne polčevje. Na tleh pod hrastom. J® ležal štajerski klobuk z gam- Ker ne morem tukaj vsega o- sovim šopom. V žepih niso na-pwaU kar8ebo;,rinkWo,mpU^,SU 9?%^ samo praam rnku je najboUše, da nas po*!- ,denamkw. (%,tanke obdbnca so tite na ta dan. Imudi boste (k,- PokopaU Sbckj pa se je ogla.-sU zabave in smeha pok# tega sU ? Perk,či neki IPobunger iz Ijeni vsi; če ste člani društva ali I vas bo pa tudi vaš klub pogostil avstrijske Radgone ter poveda , ne, ste isto deležni nagrad za I z jedjo in pijačo tako, da bo go-J® obleke sodeč najboljše strelce. Za tisti dan jejtovo vsak zadovoljen. Za dobro mrtvec njegov rat, namenjenih pet nagrad. Naj- zabavo in smeh ne pozabite ^ boljšemu strelcu na pikniku se | del je 9. avgusta; začetek bo ob pogresajo ze vec časa. n on poleg prve nagrade da tudi zlato! 12. uri opoldne pa dokler se kaj čelado, da se ga bo poznalo, da | vidi. ŠKRAT žena se je spomnila tik pred seca pri posestniku Wurzinger- „ , , , , . . 11, v Techenu Takrat ie Wur-1 vlaka, s katerim je je on Campijon za tisti dan. — n + jiiu-i , '1 imela odpotovati k moriu da ie w , , ■ , , v . v, . , Pot do klubovih prostorov je:'zingerju zgorel hlev, njegov, oapocovau K moiju, aa je Vsak, ki se vdelezi teh tekem, . , wiii/^no-hv^xr v>q »(.o+i \ ^ ^ pozabila doma kopalno obleko. . J , . jx u J Vozite do Willoughby na cesti hlapec Potzmger pa je bil o-;^^....... bo deležen ene izmed teh nagrad. ^ ^ ^ , j- Joi kai bo zdai' le zastoka- st. 20 do mostu do gasolinske sumlien požiga. Brez odpovedi I •'J , J ^^ . ... . . I J IT A/io Itqt V»i \r Nagrade dobi tekmovalec sa- ^ ^ . , , mo eno, pa če tudi večkrat stre- f ^ f Potzinger Anton nenadoma Ija. štelo se bo največ,1e število T," L","®'"",? T«*!;,T !! razbitih golobov, tako, da ne bo samo eden odnesel vseh nagrad. Poleg tega bodo pa tudi druge teljme za žene in dekleta in tudi otroci niso pozabljeni. Imeli bomo izvrstno godbo na meh, tako, da se boste lahko zavrteli kateri vozite še 1 in pol milje pa'je podal. Vsi so mislili, da je ste na prostoru. Imeli bomo tudi odšel čez mejo v Jugoslavijo, da napise, na katere lahko pazite, bi se izognil zasledovanju orož-Na ta letni piknik kluba se vabi'nikov v Avstriji, ki so ga prega-vse prijatelje in znance, da nas njali zaradi navedenega suma. posetijo v obilnem številu. Brat pa je tudi povedal, da je Odbor odnesel Anton Potzinger s se- _j boj znatno vsoto denarja — o- I I , I nisem videl vseh mojih prijate- ^ koli 500 šilingov — ki jih je Iz ZOpadnO STrani iljev, toda katere sem, so bili vsi prejel pred nedavnim časom iz Ni dolgo tega ko smo dobiliin Mrs. Krano j neke dediščine. Tega denarja šek kjer sem stanoval, sta še pa pri najdenem mrtvecu ni bi-precej mlada, pa oba rada šale lo. Zaradi tega se je pojavil izbijata, da smo se jako zabava-[ upravičen sum, da je morda pa-li in smejali. Potem Mr. in Mrs. ] del Anton Potzinger kot žrtev drEr Tudinlšelruštvo Brook- Zevnik, kjer sem pri njih stane-'zločina. Morda so ga klateži toplo poletje. Tu in tam se ljudstvo zabava in hladi v prosti naravi. Posebno društva nudijo vsakemu dokaj zabave in razve val pred 32 leti, sta stara pionir- na meji umorili in izropali, tru-ja v naselbini. Ravno tako Mr.'plo pa potem obesili na skritem in Mrs. Gačnik, ki imata gostil- kraju, da bi tako vzbudili videz Zornovih prostorih na se dobi dobro pivo. Mr.'samoumora. Ker je truplo po- in Mrs. Donas imata tudi gostil- polnoma razpadlo, ni bilo mo- Oddalo se bo tudi dva darila. P°tem sta Jože Marvar in'goce ugotoviti nobenih znakov Kadar je zabava od Brooklyn i "jGSOva žena. Z JoŽetom smo nasilja in tako bo ostala smrt skih Slovencev je vedno po volji I vedno skupaj ko sva prišla v na obmejni jelsi obešenega za- lynski Slovenci, št. 48, SDZ se pripravlja na svoj letni piknik, ki se bo vršil 16. avgusta na vsem, tudi sedaj je veselični od I Ameriko, on me je vzel na bri- gonetka. bor pripravljen, da postreže farmo, ki je pa zapuščena. vsem navzočim kar najbolje. Za plesa želj ne pa skrbijo domače harmonike. Cenjeno članstvo drugih društev od blizu in dalsč se vljudno vabi, da nas posetijo na ta dan, tako tudi naši glavni uradniki, da se skupno pozabavamo v prosti naravi. Opozarjam člane in članice tega društva, da se prihodnja seja vrši v petek, 14. avgusta, ob 8. uri zvečer namesto v nedeljo v navadnih prostorih. Dolžnost vseh je, da se udeležite j te seje in prinesite tikete tajniku, če so predani ali ne. Prosim da to upoštevate in pridite na sejo za gotovo. Vsem kličem, dobrodošli na pikniku 16. avgusta. Jakob Jesenko, predsednik ker je brat umrl, njegovi otroci Voli so ga poteptali V bolnišnico so pripeljali iz pa ne znajo faimo voditi. Je ne- Razvanja nevarno poškodovane-kaj gozda, kjer so včasih in^eli ga posestnika Jakoba Turičiča. piknike, ali sedaj sem videi s^-' Poteptali so ga voli ter mu mo krave, ki so imele piknik' zdrobili obe nogi, hude poškod-tam. I be pa ima tudi na hrbtu. Tur- Tiste, katere nisem mogel o-, j® vozil z gozda drva. Ker biskati prosim oproščenja, ker nekaj upira i, je pre mi ni čas dopuščal, če bi pa ka- "j™ stoječ op e a ziva i z i teri slučajno prišel v Kaliforni- ^«:":' Naen^at sta vola plam- , . J -J v.- la ter ga podrla na tla. JO ga povabim, da me pride obi- ^ , ° ^ , . . . Trije padli v reko, eden utonil skat. Se enkrat vsem prisrčni •' ' d ci j pozdrav. I Maribor. 13. julija. — S Slad- John Paulič, 1436 W. 134 Gardena, Calif. z obiska v Indiani Gardena, €al. Po 32 letih sem zopet obiskal moje stare prijatelje v Indianapolis, Ind. S sinom Rudolfom j kega vrha poročajo o usodni ne-, 1911, ko je nemška vlada I sreči, ki se je pripetila pri čišče- j poslala bojno ladjo v maroško j n ju vodnega kanala na Muri. V } pristanišče Agadir, kar je ma- jreki je utonil delavec pri tamoš-jj^^jg izzvalo vojno, ki je izbruh- ; nji papirnici Ivan Cabernik z ^ ^ila tri leta pozneje. V ponede- I Vranjega vrha. Nesreča se je ijgk sta isti nemški bojni ladji j zgodila pri čiščenju dovodnega | zavozih v maroško pristanišče ... ; kanala pri slakogorski tovarni. 'Tetuan, kjer so nemški oficirji Maribor, 9. julija. — Iz Fik-jp^- (.g^ delu so bili zaposleni obiskali rebelno visoko koman- sincev v občini Pertoča na meji delavci Šarfer Anton, Nebi Filip do. Rebelne pozicije so se tedaj poročajo o strasni najdbi, Cabernik Ivan. Ker so hoteli nahajale pod ognjem topov razburja sedaj ljudi to m on- prestaviti napravo za čiščenje španskih bojnih ladij, ki so nato =--^.n meje. Travnik posestnika gramoza v kanalu nekoliko višje nehale streljati, ker so se po-I7.a Sjilninona ip riqfn nn me- ____. , ■««_____ __ __i . . _ _ Iz stare domovine človeška glava visi na vrvi stran Alojza Salomona je cisto na nie- proti toku Mure, so se odpeljali' veljniki bali, da ne bi granate JI, ki ga na nekaterih mestih g tovarniškim čolnom, katerega'zadele nemških bojnih ladij, celo reze Na travniku raste-,jg brodaril Anton Šarfer. Na-1 y Parizu so prepričani, da si-vecje skupine jelš, na Katerih navali so napeti vlačilno žico, tuacijo lahko reši edinole nev-sva vz^a United Airhneszralm- so ljudje zadnje case opazaH g katero bi potem omenjeno na- Vralnostni katerega je plovs^enm se vozila. To^cele jate vran. Niso pa lejne-,pravo potegnili višje proti to-l^rancijapredLla Italiji in An-ti je hitrost m udobnost da sije navadmm»ozmipt,cevpo8veca-_ku. pri tem pa se je žica za-lgiijii^kidoloča.dasenešpan-nj^mmislilpoprej.Vze^ »t'^T^knilavnekoovironadnure-l^kevladeniUrebelovnezalaga 18 ur pa sva bila \ Indiani, jer neje od odkrili, da so prihajale ^e. z vsemi silami so se trije g orožjem. Ako do tega ne pride ^m videl moje stare prijatelje vrane na ta travnik na strasno ^ trudili, da bi jo ne bodo pristale na ta dogo- inznance.Sedajsmozevsistar. mrtvaško Ko so nam- oprostili. Ko so tako vlekli zal ^r tudi Nemčija in druge dr- jki, a pred 32 leti &mo bili vsi lec pn šalamonu na travniku g vso močjo, je ovira nena- %ayg tedai se utegne vsak čas mladi in polni življenja, a zdaj kosili, je udaril koscem od i^l-ldomn nnnii^tila in žica se ie na- . ^ . , f • - . , i,- popustila m zica se je na začeti tekma v zalaganju span- smo osiveh m gr^o pocas. k ^vja strahovit .mrad nasproti. ^rat sprožila, pri tem pa so g^e vlade in rebelov z orožjem, svojerrm koncu. Eni so dobro Pockli so se tja ter naletel, na^^,; ^rije delavci izgubili ravno- ki utegne privesU do splošnega preskrbljeni drugi tudi ne, ka- najdoo. ki jim je pognala vso ^ežje p^dli iz čolna, ki se je voineea klania v Evropi kor povsod, ko je depresija uda- kri k srcu. Na jelševi veji je prevrnil in jih pokril. Nebi in I rila nas vse. Povedali so mi, da visela na vrvi človeška glava,'garfer sta znala plavati ter sta! BERLIN. — Nemška vlada je je dela dovolj, samo za stare ne, j ki jo je veter zibal sem in tja. gg rešila srečno na breg. Cabar- včeraj dala razumeti, da je pri-ker kjer so prej delali beli, se- j Meso z glave je bilo že skoraj nik pa ni bil vešč plavanja in pra\'!l,jena sodelovati pri nev-daj delajo črnci. I čisto izjedeno od črvov ter i%- je utonil Voda je odnesla tru- tralnostnih načrtih z ozirom na , Španijo samo v slučaju priprav- ljenosti sovjetske Rusije odklo- Kakor sem videl imajo vsi le-jkljuvano od vran. Pod jelšo pj^ našli. pe hiše z drevjem okoli, tako da pa je ležalo moško truplo brez _ je prijazno bivati tam ali jaz, ki glave, tudi že čisto razpadlo ter FH^NCOSKA BOJNA LETA« vsako pomoč španski Ijud-sem prišel iz Californijc, ne bi okljuvano. Obveščeni so bili o, la NA Sl'AiVSKl ski vladi. mogel biti več tam. Videl sem j tem takoj orožniki. Ugotovili j:— (Dale iz 1 str) | GIBRALTAR. — Včeraj se je precej Amerike, ali na.jbolj se mi j »o, da se je moral neznani člo-1 ' od tu videlo velika letala i tali- dopade Kalifornija, kjer ni vi- vek obesiti nekaj metrov vstran čas do krvavega konflikta v Ev- janskega izdelka, katera so pre- harjev, ne grmenja, ne tornado kakor po drugih krajih. Toda Kalifornija ui za delavca, tla bi tam iskal dela, ker ga ni, ali od mejo žu pred delj časom. Kei" ropi, se je povečala, ko so vče- skrbeli rebelom Italijani, ko so obvešcnca ni nihče nnšel, je za- raj prišla poročila, da sta se dve prevažala preko gibialtarske čelo truplo razpadati, vrane nemški bojni ladji \isidrali v morske ožine divje maroške če-črvi so -napravili svoje delo i" španskem maroškem pristani- te v Sevillo, rebelno oporišče na če ima človek takozvani "puli", slednjič so sklepi vratnih vre- šču Ceuti in da so njuni častniki jugu Španije. Ta letala niso mo-potem že kje iztakne kakšno de-' lene popustili in trup se je odtr- obiskali rebelnega generala gla pristati v Algericasu, kakor lo, ker kapitalisti so povsod e-naki. V par dneh mojega obiska gal od glave, ki je še obviscla Francisea Franca, voditelja fa- je bilo prvotno določeno, ker so ob ostro zadrgnjeni vrvi. Tru- šistične revolte proti španski to preprečili topovi vladnih boj-plo je bilo oblečeno v rjav suk- ljudski vladi. Situacija sliči oni ni h ladij. la, češ, kaj bi v morskem kopališču brez kopalne obleke! Mož, ki se je že bal, da se ne bi vrnila domov, pa jo je brž potolažil: "Le brez skrbi odpotuj, žen-ka, čim pridem domov, bom tvojo kopalno obleko vtaknil v koverto ter jo po pošti poslal za teboj." * * » "Kadar te vidim v restavraciji, zmerom sediš pri oknu. Kako to?" "Zato, ker dajo tistim pri oknu vedno največje porcije— zaradi mimoidočih ljudi, ki gledajo skozi okno ..." • » • Profesor: "Ali mi morete povedati, kaj bi se zgodilo, če bi neka nezmagljiva sila zadela ob nepremakljivi predmet?" Dijak: "Seveda. Nekaj takega, kakor če bi se srečali dve avtomobilistki na mostu, ki je dovolj širok samo za en avto." * * * Mestna gospodinja: "Kako to, da so vaša jajca danes tako drobna?" Farmarica: "Mudilo se nam je v mesto, pa smo jih pobrali malo prekmalu iz gnezda." * » • Tone: "Mislil sem, da mi boš prinesel kokoš, ki si mi jo bil obljubil za kosilo v nedeljo." Tine (fariner) : "Saj sem ti jo tudi mislil prinesti, pa je med tem ozdravela." ;V JJl' fV'* Novo ozračje na Češkem J'olcni Je ].') let delal v najtezjili bolj raxx'ibanili letih; iz kaosa je ki'epko državo, odolevajoe vsem naP" s\-ojili šte\'iliiili nasprotniko\'. Zato jleda nanj inlaJ vek, poln sile. .Masarvkova ])ojava .ii' j' molče sredi novega življenja. Preds^i' ^ Hencš pa je stopil v .središče življenj" so giblje med narodom svobodno in Ijeno. Predsednik Beneš poseea redno dališea, ne zamudi niti ene razstave jence, ki jih dovoljuje, so mnogoštevilni^ da niso samo take, ki jih ljudje sanu sijo, mai-vee kliče k sebi %asto|)nikc K« racij in institucij, ki jih hoče .sam in slišati od njili poročira. Iz preteklii imamo {iredstavo o fevdalnih avi dati ra^o pa se je netilrtidljivi I''*- odpeljal na drii<>i konec države, v n*' sokolslce svečanosti. i'redsednik Heneš je mož, ki Hi Ud sk fr, Uti je Ho •"ei stt tla llOi Vei §0 fes Ha vi diktira lempo življenja, za1<> ..,4] ži\ Ijeiije na ('e.ško.slovaškem lake % tig; lo in pi)lno samozavesti. &ki V EVROPI JE 33,188 KINEM^ | vg, GRAFOV J> v Ilill^j Pred četrt stoletjem l)i si 1'"' mislil, da ho leta l!K}(i \- Kvru|»i !'''v. I statistiki deluje v lOvropi ki" listi poročajo, ' • )riišt\a narodov \' inilij""^, gg \'elikosl lilmskih gli-dališč in že v \- njih je po različnih dežel"'' 'kako ima na primer I lolandiji' skill ,gledališč, toda ta mili.joii 400,000 sedežev, torej Nemčija. , \'endar pa je tndi še daiu"'^ nekaj drža\', kjer ni niti 10'kin''"'" " Med le srečne države spadajo ■Monako s 7 in Andt,)ia z ščeiii. ^.•ledaiiš''",. toli'^" iilniski'" 5- avgusta, 1936. ENAKOPRAVNOST BTRAE S. Skozi tri fronte in pet ujetništev.-Po pripovedovanju A. Habeta. Marsikaj iz dobe pred dvaj-JG ljudem danes ne-azumljivo. Mnogi dobrovoljci o aoziveii prigode, kakršnih ne najdemo niti v knjigah, ki so pisatelji z bujno azijo. Skušal bom napisa-prigod še živega vojne-sa dobrovoljca tako preprosto Drin kakor jih je sam Tadobmvdjecje sa v k doma je s Crne- od r ki svojimi sotrpini -p ^T^kega domobranske-kih n° P^Gmetaval po gališ- -Lepo so nas sprejeli v ta- - i« Od naše-1200 v • nabralo okrog neka i podčastnikov in oficirjev. Iz pr-G:"* v Ka-okrcali ^ tam pa so nas skurov n? odpeljali v Pro-Hešppn- smo bili pre- 80 POJ. , ^ Kijeva. Ujetnike Takoi rt ^ P° narodnostih. litvi ip dan po tej razde- -Ic T^Victz-vl ____w ^ taborišče S'llpoS"J" Wolict J^Soslovenskega do- je biT!^° Bolgari. Ranje-. nisem mogel nai mi je Vsa i pustim in naj Jl'cavil kak^^'- sem %e deset korakov, 5i ■ "jočan zračni pri- i7 udarci s pu- prebudili Oajboli K , ' smo se - °aii, se je zgodilo: zajeli so me Bolgari. Kmalu so ugotovili, da sem dobrovoljec, in neusmiljeno so me pretepali. Razložili so mi tudi, da me bodo kar v komandi svoje divizije ustrelili. Dva konjenika sta mi zadrgnila vrv okoli prs in me privezala h konju. Kaki dve uri sta me tako vlekla in me napol mrtvega privlekla do komande. Bilo je že pozno ponoči. Zaprli so me v neko smrdljivo luknjo, kjer so me imeli štiri dni. Ničesar nisem zaužil razen skorje kruha in še to mi je dal neki ruski ujetnik. Peti dan proti večeru so prišli pome. Zvezali so me in šest vojakov pod vodstvom nekega oficirja me je odvedlo. Povedali so mi, da me ženejo ven iz mesta, kjer bom ustreljen kakor drugi ujeti Srbi in dobrovoljci. Nismo še bili daleč, ko nam pride naproti oddelek nemških vojakov z dv6ma oficirjema na čelu. Menda se jim je čudno zdelo, kaj počenja z mladim fantom močna patrulja, ali pa so bili že od prej navajeni, da tam nekje v bližini streljajo vojne ujetnike. Nemški oficir je eskorto ustavil, se nekaj prerekal, naposled pa začel mene spraševati, kako in kaj. Po resnici sem mu povedal in izjavil je, da me je treba poslati kakemu avstrijskemu vojaškemu oddelku, da odloči o moji usodi. Bolgari pa me niso hoteli prepustiti Nemcem in so me Nemci vzeli s seboj s silo. V novem ujetništvu je bilo bolje kakor pri Bolgarih. Bil sem med samimi ruskimi in ru-munski ujetniki, a štirje sotrpini so se mi takoj zdeli nekam čudni. Bili so sicer razcapani kakor jaz, imeli so ruske kučme, a po govoru sem takoj spoznal, da niso Rusi. Pozneje smo se sporazumeli, da so dobrovoljci, kakor jaz. Bili so to Jakob Saftič iz Bosne Vid Rod-ženovič iz Srema, Miloš Krnja-jič in Adam Medžeičič od nekod iz Hrvatske. Od njih sem se marsikaj naučil, predvsem pa so mi svetovali, naj igram v nemškem ujetništvu pravega ruskega vojaka. Nekaj časa je to šlo. Ko smo prišli v ujetniško taborišče Lamsdorf v Šleziji, sem bil do februarja 1917 med ruskimi vojnimi ujetniki. Naposled pa je le prišlo do tega, da so nas Nemci izročili Avstrijcem. O-blekli so nas v posebno obleko s črnimi programi in križi, kakršno menda nosijo v kaznilnicah najhujši razbojniki, in začela se je huda pot. V krakovski trdnjavi smo bili zaprti pet dni in tam sem od vojaka, ki nas je stražil, izvedel, da nas pošljejo h kadrom. Vojak mi je tudi pokazal listino in tam sem videl naslov avstrijskega general- nega guvernerstva v Beogradu. Ko smo po dolgem in napornem potovanju prispeli v Beograd, so nas zaprli v kleti onega poslopja, kjer je zdaj uprava fondov. Avstrijski avditor Zalek, Poljak po radu, je vodil preiskavo. Mož je bil živina. Jetnike je pretepal in nam je vsak dan pripovedoval, da bomo kmalu obešeni. Večkrat so nas razstavljali na dvorišču in prihajale so nas gledat cele trume avstrijskih oficirjev. V najrazličnejših jezikih Avstroogrske so nas psovali. Ko je avditor preiskavo zaključil, so nas odvedli v glavnjačo, v garnizijski zapor. Nekaj časa smo bili strogo ločeni, potem pa smo se spet vsi skupaj znašli v celici, ki pa je bila tako natlačena, da smo se morali vsi zbuditi, če se je hotel kdo ponoči premakniti. V tej strašni celici so bili slovenski rojaki Matija Kastelic od nekod iz Bele Krajine, Matej Musec iz Logatca, Andrej Golob in že pokojni Jakob Cebokli, primorski rojak. Vojaško sodišče je 8. novembra 1917 izreklo sodbo. Devet nas je bilo obsojenih na smrt in povedali so nam, da bo sodba čez 48 ur izvršena. Še ob razglasitvi sodbe so nas zmerjali, kar besneli so, ker nismo kazali nobenega kesanja. Med preiskavo in razpravo smo vsi odločno zatrjevali, da smo jugo-slovenski dobrovoljci in da nam ni prav nič žal, kar smo storili. Ne samo iz ponosa, tudi zaradi tega da bi bile muke čimprej končane, smo tako govorili. Cez 48 ur so se vrata odprla, pojedli smo zadnje skorje kruha in poslovili smo se drug od drugega meneč, da je napočila zadnja ura. Zunaj spet velika gruča oficirjev in eden je na dolgo in široko bral, kakšne strašne zločine smo zakrivili, a da nas cesar vendarle pomilo-šča in da je odrejena nova razprava. Pri novi razpravi smo bili obsojeni na 18 in 10 let ječe. Jaz sem bil med tistimi, ki smo dobili 10 let. Pozneje so nam povedali, da bomo zaprti šele po vojni in da lahko opere-mo svoje zločine z junaštvom na fronti. Nekega dne so nas [spet močno uklenili in nastopi-|li smo dolgo pot: v Ljubljano, Nabrežino, v Gorico in Udine. Tam so nas spet zaprli, čez nekaj časa pa pridelili raznim vojaškim oddelkom. Več nas je bilo pri neki hrvatski brigadi, katero smo pošteno okužili s svoj jim veleizdajstvom. Pozneje smo bili pri Madžarih in jaz sem se znašel ko smo bili spet razdeljeni, sam med njimi. Smatrali so me za nevarnega zločinca. Še ko smo prenašali municijo, so me stražili. Edino lepo besedo in pomoč mi je takrat nudil rojak J apel j, ki je bil prideljen neki avtomobilski koloni. Potem sem hudo zbolel in da nisem propadel, je poskrbel neki slovaški podoficir ki me je spravil v češko bolnišnico. Ko sem tam povedal, da sem bil dobrovoljec so me bratsko sprejeli in skrivali. Mirnega življenja pa je bilo kmalu konec. Za menoj so namreč prihajali dokumenti in ko so oficirji in podoficirji brali o veleizdajstvu in desetletni ječi, so me takoj spet dali pod stražo. Nekaj dni miru pa je že po baraki zado-nel klic: Habe! in spet so me vtaknili v kako luknjo, osuvali in opsovali. Ko sem priromal 6. junija 1918 v Ljubljano v bolnišnico, ki je bila urejena v belgijski vojašnici, sem sklenil, da moram imeti za nekaj dni mir. Od spremstva so prevzeli dokumente in spet klicali: Habe! Habe! Nisem se oglasil. Izdajal sem se za Kavčiča, izposodil sem si rodbinsko ime svoje matere. Habeta so iskali po vsej kasarni. Kavčič pa je imel mir in nekaj dni sem vojakom in bolnikom pripovedoval svoje prigode. Kakor Hrvati v Italiji, tako so tudi moji rojaki sprva ž začudenjem, pozneje pa z navdušenjem poslušali, kako se bijejo dobrovoljci proti Avstriji. Nekega dne sem pa le povedal, da sem toliko iskani Habe in spet sem bil zastražen kakor zločinec. Mnogi rojaki so me sočutno gledali, ko je bilo rečeno, da bom odveden h kadru v Šiško. —Zdaj pa bo revež zaprt 10 let so dejali. —Fantje, Avstrija bo propadla, ne bom zaprt, sem jim za-klical. Nekateri so se ustrašili, drugi čudili, mnogi pa v veselju in upanju odobravali. Dva vojaka sta me vodila v šiško. Tudi njima sem pripovedoval svoje dogodivščine in ker sem imel nekaj skritega denarja, smo krenili v gostilno. Tam sem navduševal civiliste in v navdušenju so nas lepo gostili. Ko smo prispeli v šiško sta bila moja spremljevalca precej vinjena. Prebrali so dokumente in takoj odredili: Marš v arest! Poveljnik poslopja, kamor so me privedli, pa je bil neki češki oficir. Takoj sem mu razložil, kako je z menoj, in mož me je spravil v bolnišnico. Tam me je skrival založil je nekam moje nesrečne dokumente ter mi pomagal, da sem prišel med re-konvalescente v "Mekinje. Tam so nekoč vprašali kdo hoče na dopust in ko sem se prijavil sem dopust v svoje veliko začudenje tudi dobil. Prišel sem domov v Črni vrh in župan me je sprejel z vprašanjem: Kaj te še niso obesili? — Rohnel je nad menoj, da sem s svojim veleizdajalskim zločinom nakopal sramoto domačim in vsej občini. < Vsem sem razlagal, kako smo se borili za pravico, prav pa me je menda razumel samo poveljnik orožniške postaje Kreč, ki me je nekega dne opozoril, da postajajo tla prevroča in da so spet na poti moji dokumenti. Opozoril me je, naj grem rajši sam k svojemu kadru, ki je bil tedaj že na Gornjem Avstrijskem. Tam me je sprejel na videz kaj osorno narednik Sla-vič Kar še ni vedel iz spisov, to sem mu sam povedal. — Kaj misliš, da bo z Avstrijo, me je na videz strogo vprašal. —Kmalu jo bo vrag vzel! Tudi jaz mislim tako, je bil odgovor. Svetoval mi je, naj se takoj javim v maršbataljon, ker pri kadru nimam pričakovati kaj dobrega. Maršbataljon, bil je 43, pa je imel precej takih mož, kakor sem bil jaz in, ko smo odhajali nismo hoteli priseči. Pretili so nam z vsem mogočim, a I nič ni pomagalo. Med vožnjo] ujet. S kakimi 50 drugimi va-do Ljubljane je mnogo vojakov, ščani sem bil odveden v Kor-! zbežalo. V zaledju italijanske j min. Na novega leta dan 1919 j fronte mi je sicer skušal poma- sem pribežal v Ljubljano. Tu jgati oficir Jožko Kovič, zdaj re-! me je marsikaj razočaralo. Po-žiser mariborskega gledališča.' tem sem bil 13 mesecev na Ko- LIFE'S BYWAYS ^ou x^~-You' NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.---; ^ _ CLEVELAND, OHIO Vzel me je za slugo, a dokumenti so me spet kmalu iztrgali iz njegovega pokroviteljstva. Hudo sem zbolel, preromal sem razne bolnišnice in na Madžarskem me je zatekel preobrat. Ko sem prišel domov, me je isti župan, ki mi je prej tako privoščil vislice, priganjal naj delam pri narodni straži. Tako vrl narodnjak je postal v kratkem času, da mi ni privoščil zasluženega počitka. Prišli so Italijani in spet enkrat sem bil Help Kidneys Don't Take Drastic Drugs Your Kidneys contain 9 million tiny tubes or filters which may be endangered by neglect or drastic, irritating drugs. Be careful. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from Getting Up Nights, Nervousness«, Loss of Pep, Leg Pains, Rheumatic Pains, Dizziness, Circles Under Eyes, Neuralgia, Acidity, Burning. Smarting or Itching, you don't need to take chances. All druggists now have the most modern advanced treatment for these troubles—a Doctor's prescription called Oystex (Siss-Tex). Works fast—safe and sure. In 48 hours it must bring new vitality and Is guaranteed to make you feel 3 0 years younger in one week or money back on return of empty package. Cystex costs only 3c a dose at druggists and the guarantee protects you. roškem, nazadnje sem pa še brez posla nekaj mesecev stradal v Ljubljani. V tem hudem času sem bil deležen marsikatere dobrote v Mikuževi gostilni v Kolodvorski ulici. Vstavite se v gostilni "Ljubljana" na Veliki jezerski razstavi. Buy handkerchiefs 'with wheif it saves It ian't neccssary to pay 50^ or more to get quality 5» dentifrice. Listerine Tooth Paste, made by the maker# of Listerine, comcs to you in a larpe tube at 25(. Note how it cleans, beautifies and protects your teeth. Moreover it saves you approximately $3 a year ovei 50# dentifrices. Buy things you nerd with that saving — handkerchiefs are merely a su^estion. Lambert Phw macal Co. LISTERINE TOOTH PASTE 25« PRECITAJTE in TAKOJ SPOROČITE, svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLAS FICIRANI I4ČEJO SE POVERJENCl za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE! m 156 Fifth Ave. ^Ol IVAN MIAPIWO Ui-'dn.k NtwYork.NT NORGE ONLY IN IIUHUL DO TOV GET THE PLUS VALUE OF SOLLIlTOB # Part of the pfaa vmhm fai Norge is the plus ooid-making power of the RoQatOK. It is able to make more odUl than yoall ever need, is mnpl# in construction, smooth in operation, uses hardly any curmit, is almost everlasting. By actual test, the RoUstar Improves with use. The extreme rffidmry mod dependableness of the RoUater is the basis of saving in botfa food and refrigeratioa. RoQator Refrigeration enables Norga owuejs to save op to $11 m month. THE ROLLATOR... Sm»»tb, «*tyr rolling pr»vid*t m»rt ctU—um Ua mrrml. Tttt ***** before You buy * Whenxcmbi^ anevwaafaet; jroo expect it to yoa jteats et quiet, dcpcndahle, trouhte-free aervlca. Bat do yoa wBjbb that, fron the itandpofait ef dependable perfocmonoe, tbe most inV' porUuit pact of m washer )# tfae part yoa never tee? If a tbe trammisdaA. And only the Norge wwbe« ham the "Arctoboflf transmjbsioo, Wth its aystan of "take-up point«" which makes the [Norsa truly a Iif»-kstinc washer. OSMM-rWmtm with Pmmt swnmw SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave. STRAN A. mAKOPRAVNOST 5. avgusta, 19^^' Carica Katarina Zgodovinski roman — Elizabeta, vidim in zato sem srečna, da bom lahko odprla vrata vaše ječe. — V tem trenutku se je Lebiun dotaknil z roko Natalkinega ramena in ji zašepetal: — Kneginja, ne smemo izgubljati časa — konji čakajo na-nas odpraviti se moramo na pot. Poročnik ali pa stražmojster bi mogla priti v klet nadzorovat jetnike, tedaj pa bi bilo vse izgubljeno. — — Pojdimo torej! — zašepeče Natalka. — Pojdite za menoj, na dvorišču vas čakajo konji. — Kaznjenci so odšli iz svoje ječe, Natalka pa jih je odpeljala v svoje sobe, kjer so se preobleki! kajti v kaznjeniških plaščih bi ne mogli jezditi po pokrajini, ker ljudje so poznali sive plašče in potem bi bila njihova svoboda zopet končana. Lebrun in Natalka sta že prej priskrbela obleke, ki bi njunim varovancem ne povzročile nika-kih neprilik. Peter Voroncov je oblekel obleko odličnega graščaka, Olga in Elizabeta sta bili njegovi hčerki Mirovič pa se je oblekel v služabniško obleko, ki mu je izbor-no pristajala. Natalka jih je primerno oborožila, potem pa je poklicala E-lizabeto v stran, ji izročila vrečico zlata ter ji zašepetala: — Vzemi to, dokler se zopet ne vidimo! Moj najemnik vas bo sprejel z odprtimi rokami, sedaj pa ne izgubljajte več časa. Stari Lebrun vam bo kazal pot. Njemu zaupate lahko brezpogojno. — — S težkim srcem odhajamo odtod, — reče Elizabeta, — kei* se bojimo, da bo vaš brat v svoji jezi strašen. — — Ga bom že pomirila, — reče Natalka in se nasmehne. — Dala mu bom denarja, ki ga on zelo potrebuje in stvar bo urejena. — — Kako pa bo odgovarjal za ta beg pred carico? — — To je vendar malenkost — kaznjenci so pobegnili med potjo. — Kaj pa kozaki ? — Vsak kozak bo za pet rub-Ijev prisegel! Elizabeta, sedaj pa ne izgubljajte več časa. — Bog z vami! Natalka objame Elizabeto. O-stali trije pa so se zahvalili plemeniti kneginji, potem pa ji je Lebrun odvedel na dvorišče. Odprl je vrata hleva in pripeljal pet prekrasnih konjev. Čez par trenutkov je bila cela družba v sedlu in konji so od-dirjali skozi vrata na cesto in izginili s svojimi jezdeci v temno noč. 90. POGLAVJE Peklenski na^rt Medtem ko je Natalka Solti-kovna stala pri oknu svoje spalnice in gledala za begunci ter razburjeno pritiskala svoji roki k srcu in hvalila Boga, da ji je pomagal rešiti štiri plemenite in nedolžne ljudi, ni bila edina, ki je bedela in se razburjala v sta rem dvorcu. Tudi njen brat'Pavel ni spal. Sedel je za svojo pisalno mizo in premišljeval. Ni mogel pozabiti, da mu je sestra Natalka povedala, da je sestavila svojo oporoko. Ta misel ga je strašno mučila, kajti Pavel ni niti slutil, da ga je dobra sestra samo preizkušala. Če je stopil k oknu, je lahko videl nepregledne gozdove in o-gromna polja, ki so pripadla Na-talki. Vedel je, da se nahaja v neki sobi dragocen nakit obite-Iji Soltikov, ki je neprecenljive vrednosti, vedel pa je tudi, da so naložene v varnih moskovskih in petrograjskih bankah ogromne s vote. Premoženje svoje sestre je cenil najmanj na šestnajst milijonov rubljev. Njegov del je bil prav tako velik, toda Pavel ga je v zadnjih letih pognal. Sedaj pa — sedaj naj bi molčal in gledal, kako zapušča sestra svoje ogromno premoženje drugim — kako ga zapušča siromakom, biričem in kaznjencem. — Ta misel ga je spravila skoraj ob pamet. Mar naj bi zares vse to izgubil? Pavel se je sesedel na stol, si podprl glavo z rokama in jel premišljevati, kako naj bi preprečil to nespametno Natalkino namero. Še bi si bil mogel ohraniti o« gromno premoženje — oporoka se' nahaja še v sestrini pisalni mizi. Če pa bi Natalko doletela nenadna smrt, če bi slučaj hotel, da bi umrla, bi Pavel uničil oporoko in premoženje, vredno šestnajst milijonov rubljev, bi bilo njegovo. Da, če bi Natalka nenadoma umrla! ? Toda bila je še mlada, mlajša kakor Pavel in lahko bi še dolgo živela, tedaj pa — Natalka je bila idealistka in bi lahko še za življenja razdelila svoje premoženje v dobrodelne namere in ga vrgla skoz okno — to mora Pavel preprečiti za vsako ceno. Pavel je dolgo sedel za mizo, ko so se mu ustnice naenkrat skrivile v krut smehljaj in zaše-petale: — Tako mora biti! Njegove oči so se ustavile na slikah njegovih staršev in Pavel se zdrzne. Prebledel je, kajti zdelo se mu je, da ga je mati z zida prezirljivo pogledala. Pavel odpre vrata in pokliče slugo. — Prinesite mi vrč kavkaške-j ga vina! — je zapovedal Pavel,' — in pokliče stražmojstra Sergija. Povejte mu, da ga potrebujem v službeni zadevi. Ko je sluga zaprl vrata za seboj, je Pavel razburjeno stopical po sobi in šepetal: — Sergij je pravi! Ta kozak bo storil vse! — Oh, moje lastne roke morajo ostati čiste, ne smem jih u-mazati s sestrsko krvjo. — Pavel sede zopet k mizi, si podpre glavo z rokama in začne zopet premišljevati in sestavljati peklenski načrt. — Sergij jo bo umoril! — zašepeče Pavel. — Jaz pa bom našel truplo, pretvarjal se bom, delal se bom obupanega, ker so mi ugrabili sestro — takoj bom začel s preiskovanjem, poklical bom vse služabnike in Sergija obdolžil umora. V svoji jezi bom potegnil samokres in pognal ko-zaku kroglo v srce, da ne bo i-mel časa niti ziniti. — Potem pa se bom moral zagovarjati, ker sem ubil morilca svoje sestre. To pa ne bo pretežko — vem da bodo sodniki na moji strani, prepričan sem, da me ne bodo obsodili. Nekdo je potrkal na vrata. Pavel vstane. Prej kakor je odprl, pa se je še pogledal v zrcalo, videti je hotel in se prepričati, če bi ga ne izdal razburjeni obraz. Na pragu se pojavi stražmojster Sergij. Sergij je bil človek srednje velikosti z zelo širokimi rameni. V službi je že osivel. Njegovo nizko čela je govorilo o nizki inteligenci, male oči pa so pričale o zločinskih nagonih. Poročnik Soltikov je poznal svojega stražmojstra, vedel je, da je to slab in potuhnjen človek. — Stražmojster Sergij, pridite bliže, — reče Pavel Soltikov zapoveduje, ker sedaj še ni mogel govoriti z njim zaupljivo, kajti pravkar je prinesel sluga v sobo dva vrča vina. — Ali zapoveduje gospod poročnik še kaj? — vpraša sluga. — Ničesar več! — odvrne Pavel, potem pa se obrne k svojemu stražmojstru in reče namenoma zelo glasno: — Vam, stražmojster, bi pa dal rad nekaj navodil glede na-!plodnih ravninah je dovolj vode, ših jetnikov. Poslušajte! — za denar pa vam dado povsod Stražmojster je stal strogo j hrane. Ko pa bomo prispeli na vzravnan pred svojim poročni-j nepregledne sibirske snežne pokom. ! Ijane, boste vedeli, da so imeli Ko pa je sluga odšel iz sobe, j vaši tovariši prav, ko so vam o-se je Pavel nasmehnil, stopil je | pisovali grozote takih transpor-k svojemu kozaku, mu položil tov. roko na ramo ter mu rekel: — To je moja sedemdeset in — Dragi Sergij, ali veste, kaj j šesta pot v Sibirijo. — vam bom zapovedal ? Poskusiti— Dragi moj Sergij, tedaj mi morate to-le kavkaško vino, ki!morate o vsem pripovedovati, leži že dolgo vrsto let v naši kleti. Zdi se mi, da je izredno dobre kakovosti, vi pa ste, če se ne motim, dober poznavalec in strokovnjak. — — odvrne poročnik. — Gospod poročnik, če bi vam pripovedoval, kaj vse sem doživel na teh neskončnih poteh, bi ;mi niti ne verjeli. Moral sem se Ser&U seiwLSmehnein si im-jbonUproK krddu volbmr, abra- : dali smo že štirinajst dni, nešte- gladi brado. __ pondrnk, hvab,takrat so nas napadh lOrgLd, vani, -- odgovmn a^^^n^tP^^^Isa&Mnkrat fw so nas kaan^mci poskušali v spanju umoriti. — Vi ste pa zares izreden poveljnik. — — Dragi Sergij, vam ugaja torej bivanje v tem dvorcu — mar ne? — — Kako mi tudi ne bi ugajalo, — odvrne kozak in sede na po-ročnikovo vabilo k mizi. — Zagotavljam vam, da bi rad ostal še štirinajst dni tukaj, kajti vem, da nam potem, ko bomo prekoračili sibirsko mejo, ne bo ravno preveč prijetno. —'J — Zato se moramo sedaj tem bolj krepčati. — vzklikne Pavel in napolni čaši. — Gospod poročnik, na vaše zdravje! — reče Sergij in dvig- — Najstrašnejša pa je nevarnost sibirskih snežnih poljan. —Kakšna, nevarnost? ' — vpraša Soltikov. — Strašni snežni meteži! — odvrne Sergij in izprazne svojo čašo. — Med nekim strahovitim metežem sem doživel nekoč čudno pustolovščino. — To je bilo približno pred desetimi leti, bil sem deset let mlajši, močnejši in odpornejši, kakor sem danes. Danes bi ne imel več moči, da bi se od dne do dne upiral smrti, ki mi je takrat grozila s poginom. — Toda v tistih nočeh — še 91. POGLAVJE. Pustolovščina v stepi. — Pred desetimi leti so mi zapovedan, naj odvedem v Sibirijo šest kaznjencev, in sicer na polutok Sahali, ki se nahaja — kakor vam je znano — na skrajnem vzhodu Sibirije. — Tu je bilo šest zločincev, ki so tvorili nevarno razbojniško tolpo. Vsak posameznik je imel deset ali pa dvajset umorov na duši in zagotavljam vam, da sem užival, ko sem vodil to sodrgo po zasluženo plačilo v Sibirijo. — V začetku je šlo vse v najlepšem redu. Naši ptički so sicer trikrat poskušali, da bi ušli, toda vsakikrat smo jih ujeli ter jih s puškinimi kopiti premlatili do mrtvega, potem pa so bili pridni in pohlevni kakor ovce. — Prekoračili smo sibirsko mejo in jezdili po snežnih poljanah. Kaznjence smo okovali v težke okove, moji kozaki so morali neprestano paziti nanje. Ce pa bi kateri skušal pobegniti znova, bi ga bili ustrelili na mestu. .— Jezdili smo torej preko ne- pregledne snežne poljane. Ka^ njenci so jo z nami seveda hali peš. Pot je trajala že zeli dolgo in zdelo se nam je, da mo kmalu prispeli do SahalijS; Jaz sem bil ves srečen, W mraz ni bil ravno prehud. — Tedaj pa je postalo naeJ; krat tako toplo, kakor da bi b v evropski Rusiji sredi poletja — To je vendar naravnost^ menitno! — sem si mislil-brž prihaja ta topli val od n!«! ja. — Eden mojih starih koz* kov pa prijezdi k meni in W če: — Hetman, če se ne naot""' metež nas bo presenetil. — Jaz ga pogledam. — Ali si znorel ? — mu vorim smeje se. — Ali si se pil žganja ? Kaj vendar ble^e o metežu, ko je pa tako leP" toplo vreme. (Dal^e prihodnjUi) ; $1 ne svojo čašo, — predvsem pa, sedaj me stresa groza, če se jih na zdravje mlade gospodarice, spomnim. — kneginje, vaše sestre! — — Pijte in pripovedujte mi, — — Živela! — vzklikne Pavel.!ga zaprosi Pavel. Ko pa so se njegove ustnice do- Kozak popije vino, Pavel Sol-taknile roba kozarca, si je mislil tikov pa mu je napolnil čašo "Naj umre!" znova. — Ali mi dovolite eno vprašanje? — reče zopet Sergij. — Cenjeno občinstvo Naznanjamo, da popravljamo vse vrste ure in imamo v zalogi vse vrste zlatnino po nizkih cenah. Pridite k nam in se prepričajte. Jos. Konecnig Jeweler 6407 Superior Ave. DR. L. A. STARCE pregled oči Ure: 10-12, 2-4, 7-8 6411 ST. CLAIR AVE. Posestvo naprodaj! sto procentna in sigurno dobičkonosna investicija! Kdor ima denar naj ga investira! Posestvo sestoji z IV2 akrov zemlje, katera je dobro gnojena, hiša z 9 velikimi sobami in v dobrem stanju, garaža za dva ali tri avtomobile, kokošnjak za več sto kokoši in hlev za dve ali tri krave in več drugih udobnosti na posestvu. Prostor je pripraven za razne piknike ali za Night Club. Nahaja se na 881 Babbitt Rd., Euclid, Ohio. Posestvo se proda za ceno $8,000, za toliko kot je bilo lansko leto ocenjeno po zapriseženih cenilskih izvedencih posestev. Pripravljen sem tudi zamenjati za bolj malo posestvo, kje v bližini sedanjega posestva. Za podrobnosti se oglasite na 881 BABBITT RD., ali pa na 15701 WATERLOO ROAD pri urarju. Gospod poročnik vodi sedaj prvi transport v Sibirijo — kajne da? — Da! — odvrne Pavel. — Sam sem se prijavil. Hotel sem se prepričati, če je takšen transport zvezan zares s takimi tež-kočami, kakor so mi pripovedovali moji tova'4ši. Toda doslej je bilo vendar popolnoma zabavno. — Gospod poročnik, — odvrne stražmojster — dokler smo še v evropski Rusiji, stvar še ni tako strašna. Saj hodimo neprestano skoz mesta in vasi, na am ^Lectrifi Tke in tke deai^B aBil eonstruction •f flme eewin^ maekinet. Wkem »loM«! tke maekin* :* entirely ••'»eealed, making • eoneele taUa. See It »b JiepUjr at SINGER Erasmus Gorske 1030 East 66th Place Comer St. Clair HEnd. 4245 Zavarovalnino proti OGNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESREČAM itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6401 Superior Ave. Pokličite: ENdicott 0718 HEnderson 1218 Vstavite se v gostilni Ijana" na Veliki ski razstavi. POVSOD! Naša postrežba je pripravljena za vsakogar, ki jo leva. Milje ne pomenijo nič. Mi vam postrežemo povsod. Dobra oprema in posebne priložnosti so to naredU* mogoče. Dobro si je zapomniti, da ni treba biti blizu, se dobi tako fina postrežba za tako zmerno ceno. X De Sel 3a Vai ek tiij er Vo FRANK ZAKRAJŠEK Sloveiisld pogrebnih 1105 NORWOOD RD. ENdicott 4735 JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CUUR AVE. ENdicott OS" Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolag®' Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo COLLINWOODSKI URAD: „j|i 452 East 152nd Street Tel: KEnnaore «•6(3 Mo Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke m enake slučaje, naročite tiskovine v domoči tiskarni, kjer je delo Izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 d. N Vi lahko prihranite 10% do S0% na pohištvu in potrebščinah za hišo sedaj med našo letno Augustovo razprodaj TI 01l i ^ f"!/"A. GRDINA & SONS 6oi9 St. Clair Ave. l5301 Waterloo (k "Of ho