(Ž) glasilo ravenskih železarjev , •;
|ravime|	*	'
ki»
informativni
Ravne na Koroškem, november 2007
Sistemska tehnika postavila temeljni kamen novih proizvodno-poslovnih prostorov
Temeljni kamen so položili Zdenko Pavček, predsednik uprave družbe Skupina Viator & Vektor, dr. Milan Švajger, direktor družbe Sistemska tehnika, in ravenski župan mag. Tomaž Rožen.
T3
O
C
O
-O
>L)
(D
V
l_
T3
C
<
O
4-J
O
16. oktobra so - v neposredni bližini že obstoječih proizvodnih in poslovnih prostorov - v družbi Sistemska tehnika, d. o. o., postavili temeljni kamen novih proizvodno-poslovnih prostorov. Iz nekdaj čiste vojaške proizvodnje se Sistemska tehnika, d. o. o., pomembno podjetje v skupini Viator & Vektor, danes uspešno spreminja v prepoznavnega proizvajalca procesne opreme, njenih sestavnih delov ter volumsko in površinsko kaljenih valjev za hladno valjanje pločevin iz vseh vrst kovin. Tako se letos zaključuje prvi ciklus investicij v skupni vrednosti 5 milijonov evrov, ki je namenjen razvoju proizvodnje hladnih valjev in tehnološki posodobitvi Sistemske tehnike nasploh. Naložba
v usvajanje tehnologije in proizvodno opremo je omogočila proizvodnjo volumsko kaljenih valjev, imenovanih tudi valji Sendzimir. Uspešno izvajanje projekta s pridobivanjem novih kupcev in širjenjem trga jim je odprlo vrata tudi za površinsko kaljene valje večjih dimenzij, kar predstavlja drugo fazo projekta. Gradnjo novih proizvodnih in poslovnih prostorov so zaupali Cestnemu podjetju Maribor, ki se je obvezalo vsa dela končati do konca maja 2008. Celotna investicija vključno z mostnimi dvigali bo stala okrog 6,5 milijona evrov, v okviru projekta pa bodo v Sistemski tehniki pridobili skoraj 6.000 kvadratnih metrov novih proizvodnih in poslovnih prostorov.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
CA TEHNIKA daa
/IATOR & VEKTOR
STARO, ZUMEL NOVO.
KAMEN NOVIH 'DNO -POSLOVNIH LOSTOROV
Temeljni kamen, ki pomeni prelomnico v razvoju podjetja.
Družba Sistemska tehnika ima korenine v skoraj 400-letni tradiciji izdelave, predelave in končne obdelave jekla v okolju železarstva in jeklarstva v Mežiški dolini. Skozi desetletja so nabirali bogate izkušnje, dognanja in znanja ter razvijali nove proizvode in vpeljevali nove tehnologije. V tem obdobju se je razvila predvsem proizvodnja metalurške in obrambne opreme, ki je zametek današnje Sistemske tehnike. V zadnjem obdobju se je proizvodnja obrambne opreme, predvsem proizvodnja oklepnih kolesnih vozilih in artilerijskih izdelkov prekinila oz. v določenih segmentih drastično zmanjšala, kar je zahtevalo prestrukturiranje proizvodnje in reorganiziranje poslovnih procesov.
S spremembami v poslanstvu in viziji podjetja so v družbi Sistemska tehnika, d. o. o., razvoj usmerjali v povečevanje civilne proizvodnje, zlasti izdelkov za metalurško industrijo. Že konec leta 2004 so začeli razvijati in vlagati v prvo fazo proizvodnje valjev. Naložba (v višini 5 milijonov evrov) v usvajanje tehnologije in proizvodno opremo je omogočila proizvodnjo volumsko kaljenih valjev, imenovanih tudi valji Sendzimir. Uspešno izvajanje projekta s pridobivanjem novih kupcev in širjenjem trga jim je odprlo vrata tudi za površinsko kaljene valje večjih dimenzij, kar predstavlja drugo fazo projekta.
Iz nekdaj čiste vojaške proizvodnje se Sistemska tehnika, d. o. o., danes pozicionira v prepoznavnega proizvajalca procesne opreme, njenih sestavnih delov ter volumsko in površinsko kaljenih valjev za hladno valjanje pločevin iz vseh vrst kovin. Toplotna obdelava jekel kot specialnost Sistemske tehnike za potrebe lastnih izdelkov se odlično dopolnjuje s trženjem tovrstnih storitev ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše v regiji. Enako velja za Metrološki laboratorij in Laboratorij za neporušne preiskave jekel in litin.
Gradnjo novih proizvodnih prostorov so zaupali Cestnemu podjetju Maribor, ki se je obvezalo vsa dela končati do konca maja 2008. Celotna investicija vključno z mostnimi dvigali bo stala okrog 6,5 milijona evrov, v okviru projekta pa bodo v Sistemski tehniki pridobili skoraj 6.000 kvadratnih metrov novih proizvodnih in poslovnih prostorov. Nova proizvodna hala bo razdeljena na dva dela. Severna hala bo namenjena izdelavi zvarjencev za potrebe civilnih in vojaških programov. Razvoj varilstva v svetu namreč daje varjenju vse večjo prednost pred livarstvom in je tehnologija prihodnosti. S selitvijo proizvodnje zvarjencev v novo ustreznejšo halo bodo omogočili na eni strani razvoj proizvodnje zvarjencev, na drugi strani pa pridobili prepotreben prostor za širitev mehanske in
toplotne obdelave novih izdelkov. Južna hala bo namenjena proizvodnji in servisiranju namenske opreme, v vzhodnem delu pa montaži tako vojaških vozil kot procesne opreme. Poslovni kompleks bodo dopolnjevali kletni prostori, kjer bodo garderobe in jedilnica, v pritličju bosta transformatorska in toplotna postaja s prostori za proizvodno operativo, v nadstropju pa bodo poslovni prostori.
Tržna analiza je pokazala, da so potrebe po večjih površinsko kaljenih valjih od premera 300 do 630 mm, dolžine do 5.000 mm in teže do 7 ton zelo velike in da ima konkurenca, ki jih uspešno trži, polno zasedene zmogljivosti. Ta program je bil za nadaljnje prestrukturiranje civilne proizvodnje v Sistemski tehniki primeren in nujno potreben. Na trgu hladnih valjev s tem lahko v Sistemski tehniki ponujajo obe skupini valjev in postanejo celovit ponudnik široke palete zelo aktualnega metalurškega proizvoda. V letu 2010 predvidevajo prodajo površinsko kaljenih valjev v vrednosti okrog pet milijonov evrov in štiri milijone evrov volumsko kaljenih valjev. Osrednji del tega projekta je bil indukcijski kalilni stroj BIKS 830, ki je za Sistemsko tehniko nov tehnološki postopek, ki ga niso samo usvajali, ampak celo skupno razvijali z domačim proizvajalcem.
Naložba v površinsko kaljene valje je v zaključni fazi in daje že prve rezultate, treba pa bo zagotoviti ustrezen načrtovan obseg proizvodnje postopno z razvijanjem tehnologije, orodij in priprav za posamezne dimenzije in tipe površinsko kaljenih valjev. V osnovi se bosta morala proizvodnja in osvajanje prilagajati tržnim potrebam oziroma pridobljenim novim kupcem in njihovim zahtevam. Pridobivanje naročil je v tem času zadovoljivo, saj se sprejemajo naročila že za naslednje dvoletno obdobje tako za proizvode kot za storitve predelav in prekaljevanje valjev.
»Z izgradnjo načrtovanih prostorov želimo povečati ekonomijo obsega, ki je pogoj za uspešnejše poslovanje. Načrtovana investicija pomeni predvsem nadaljevanje tradicije plemenitenja ravenskih jekel. Če smo danes med večjimi uporabniki ravenskega jekla, želimo biti jutri največji. Partnerji na gospodarsko zaokroženem območju Železarne Ravne imamo odlične možnosti za skupen razvoj tržno zanimivih proizvodov, izkoriščanje sinergijskih priložnosti in poslovnega povezovanja. V veliki meri to že delamo in dokazujemo, da to tudi zmoremo. Nova velika kovaška stiskalnica, ki jo gradi naš poslovni partner Metal Ravne, bo začela s proizvodnjo prav tako pomladi prihodnje leto in z veseljem bomo prve odkovke za površinsko kaljene valje naročili prav mi v Sistemski tehniki ter tako tudi na simbolni ravni pokazali, kako znamo voditi razvoj z roko v roki kot pravi poslovni partnerji,« še dodaja dr. Milan Švajger, direktor družbe Sistemska tehnika, d. o. o.
PROIZVODNI PROSTORI S POSLOVNIHANEKSOM
Zdaj šele na papirju, maja 2008. že zgrajeni
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Izjava Zdenka Pavčka, predsednika uprave družbe Skupina Viator & Vektor, d. d.; »Začetek gradnje nove hale ni pomemben zgolj za Sistemsko tehniko, marveč tudi za družbeni napredek celotne koroške regije in ne nazadnje slovenskega gospodarstva. Velika prednost skupine Viator & Vektor je vedno bila, da smo znali videti dlje in se hitreje odzivati na tržne signale. Po izgubi posla proizvodnje osemkolesnih oklepnih vozil se je ravenska družba obrnila in vse svoje silnice pretopila v intenzivni razvoj civilnega dela proizvodnje. Za Sistemsko tehniko pa se odpirajo tudi nove poslovne priložnosti, saj smo tik pred zaključkom pogovorov za pridobitev proizvodnje in razvoja nove namenske opreme. To naj bi v Sistemski tehniki predstavljalo enega največjih poslov proizvodnje tovrstne opreme.«
Mag. Tomaž Rožen, župan Raven na Koroškem: »V občini Ravne na Koroškem smo z veseljem sprejeli novico, da se bodo pri nas gradili novi proizvodno-poslovni prostori podjetja Sistemska tehnika. Na Ravnah imamo namreč že dolgoletno tradicijo podjetništva s področja strojništva in to področje ocenjujemo tudi kot eno izmed konkurenčnih prednosti našega okolja. Za to poslovno področje imamo na Ravnah vse vire, ki so potrebni za tovrstno dejavnost in proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo. To so seveda ustrezni in usposobljeni kadri, primeren šolski in izobraževalni sistem, tradicija, prostorske in tehnične zmožnosti in razvojni načrti v smeri razvoja poslovnega okolja. In ravno s postavljanjem novih proizvodnih prostorov dobivamo dokaze, da je splet dejavnikov pri nas takšen, da se bo prav pri nas lahko uspešno nadaljevalo poslovanje podjetja Sistemska tehnika. Naloga občine je, da ustvarja takšne razmere v lokalnem okolju, ki omogočajo razvoj gospodarskih dejavnosti.«
Direktor Sistemske tehnike dr. Milan Švajger
Zdenko Pavček, predsednik uprave družbe Skupina Viator & Vektor
Družba Sistemska tehnika, d. o. o., je nastala leta
2002 s statusnim preoblikovanjem nekdanje železarske družbe Strojna tehnološka oprema. Leta
2003 je v Sistemsko tehniko, d. o. o., kot večinski lastnik vstopila družba Skupina Viator & Vektor, d. d. Sistemska tehnika, d. o. o., je v 82,52-odstotni lasti družbe Skupina Viator & Vektor, d. d., 17,48-odstotni lasti družbe Styer-Daimler-Puch Spezialfahrzeug. V Sistemski tehniki je zaposlenih 280 delavcev. Sistemska tehnika, d. o. o., spada med večja podjetja v kovinskopredelovalni industriji, na vojaškem področju pa je največje podjetje v Sloveniji. Osnovna dejavnost družbe je proizvodnja metalurške in procesne opreme ter opreme za obrambne namene in storitve.
Družba Sistemska tehnika, d. o. o., leta 2006 ni bila izbrana kot najboljši ponudnik za dobavo osemkolesnih oklepnih vozil 8x8 s strani Ministrstva za obrambo RS. V istem letu pa se ji je iztekla pogodba za dobavo šestkolesnih oklepnih vozil 6x6. Tako je družba izgubila kar dve tretjini svoje letne realizacije.
Družba se trenutno nahaja v fazi intenzivnega prehajanja v civilni program, predvsem v procesno opremo in valje za hladno valjanje pločevin. Zdaj se tako zaključuje naložbeni ciklus v prestrukturiranje proizvodnje v višini 5 milijonov evrov. Hkrati pa se začenja investicija v nove proizvodno-poslovne prostore v višini 6,5 milijona evrov.
V prvi četrtini leta 2007 je družba poslovala z izgubo, v drugem kvartalu pa že brez izgube. Poslovno leto 2007 bo družba Sistemska tehnika, d. o. o., zaključila z dobičkom.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
VLADA RS NA KOROŠKEM
Minister Vizjak je obiskal podjetje Oprema Ravne
Mag. Andrej Vizjak:	»Slovensko
gospodarstvo je zelo odprto in integrirano v mednarodne tokove.«
V okviru vladnega obiska na Koroškem je minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak v sredo, 10. oktobra, obiskal ravensko podjetje SŽ - Oprema Ravne. Srečanja z njim so se udeležili tudi drugi direktorji družb na ZGO-ju. Gostitelj, direktor Opreme Darko Jevšnikar, je najprej predstavil podjetje, ki je v 74-odstotni lasti menedžerjev in zaposluje 134 delavcev. Uspešno razvijajo in prodajajo pnevmatska kladiva in tehnološko opremo za avtomobilsko industrijo.
Minister je potem odgovarjal na vprašanja direktorjev. Poudaril je, da je pri prevzemih podjetij s strani menedžmenta ključno, kako je zasnovana dividendna politika, ki lahko krepi ali slabi razvoj podjetja. Strinjal se je, da je svetovna konjunktura priložnost za podjetja, ki so jo nekatera bolj, druga pa manj izkoristila. Poudaril je, da se bo z osnovanjem pokrajin izboljšala tudi povezanost šolstva in gospodarstva, ki zdaj ne dobi ustrezno usposobljenih kadrov. Umestna se mu je zdela tudi pripomba o nujnosti olajšav pri vlaganju v razvoj in raziskave ter o
Med srečanjem z direktorji družb na ZGO-ju
Ogled proizvodnih prostorov
Ministra Vizjaka (v spremstvu podžupana Milana Škafarja) je sprejel direktor Darko Jevšnikar.
Vse fotografije: Andreja Čibron - Kodrin.
uvedbi t. i. službenih potnih listov. Gospodarstvenike je seznanil tudi z vladno strategijo spodbujanja izvoza, kjer se ob tradicionalnih trgih podjetjem odpirajo možnosti tudi v državah nekdanje Sovjetske zveze in Daljnega vzhoda, država pa bo ta prizadevanja spodbujala tudi z odpiranjem predstavništev in obiski poslovnih delegacij v tujini. Potem je sledil ogled proizvodnih prostorov, ministra so Opremini menedžerji popeljali tudi do najnovejše pridobitve, obdelovalnega centra Mori Seiki. Namenjen je struženju in rezkanju v procesu izdelave pnevmatskih kladiv.
A. Č.
LIKOVNA KOLONIJA METAL RAVNE 2007
Deset umetnikov je na ogled postavilo 26 del
Fotografija za spomin - udeleženci likovne kolonije (manjkala sta le zakonca Hahonin) z organizatorjem Damijanom Berložnikom in direktorjem Andrejem Gradišnikom.
■hi a «■ s-, ■
11 I
TD
O
C
O
-O
>U
ro
QJ
i-
TD
C
<
O
o
Minister ni bil le pozoren poslušalec, temveč tudi radoveden spraševalec.
Rek, da je naloga umetnika iz deževnega ustvariti sončen dan, se je več kot potrdil v petek, 26. oktobra, zvečer, ko je v grajskem razstavišču na Ravnah na Koroškem potekala otvoritev razstave del, nastalih v likovni koloniji Metal Ravne 2007. Dogodek je privabil množico ljubiteljev likovne umetnosti, ki so si z zanimanjem ogledovali slike in ob druženju preživeli prijetno urico ali dve. Prireditve so se udeležili tudi sodelujoči umetniki: Vida Belantič Slivniker, Srečko Friihauf, Leander Fužir, Andrej Grošelj, Stanko Makuc, Štefan Marflak, Marjan Miklavec in Pavle Ščurk. Obiskovalcem so spregovorili Andrej Gradišnik, glavni direktor Metala Ravne, ravenski župan mag. Tomaž Rožen in likovni kritik mag. Jernej Kožar. Izšel je tudi katalog umetniških del. Razstava je bila odprta do 16. novembra.
A. Č.
Ravenski župan mag. Tomaž Rožen je napovedal tudi obuditev kiparskih simpozijev Forma viva.
Glavni direktor Metala Ravne Andrej Gradišnik: »Umetnost ni luksuz...«
Strokovno oceno razstavljenih del je podal mag. Jernej Kožar.
Likovna razstava je tokrat v grad privabila veliko obiskovalcev.
Za glasbeni predah je na vibrafon zaigral Vid Jamnik.
Vse fotografije: Andreja Čibron - Kodrin.
PROMOCIJA RAZVOJNO-RAZISKOVALNEGA DELA V METALU RAVNE
Aktivna udeležba na mednarodnih konferencah
15. konferenca o materialih in tehnologijah
Kot vsako leto je tudi letos Inštitut za kovinske materiale in tehnologije iz Ljubljane organiziral skupaj s Kemijskim inštitutom, z Inštitutom Jožef Stefan ter Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana 15. konferenco o materialih in tehnologijah, ki se je odvijala med 8. in 10. oktobrom v Portorožu.
Program je obsegal govorne prispevke in postersko sekcijo s področij: Kovinski materiali, Anorganski materiali, Polimeri, Vakuumska tehnika, Nanomateriali in nanotehnologije, Materiali za fuzijo in Raziskovalna politika.
Na konferenci smo sodelovali s prispevkom »Jeklo za lopatice plinskih turbin« avtorjev Benjamina Črešnika iz Metala Ravne ter Ladislava Kosca z Naravoslovnotehniške fakultete.
V prispevku so bile predstavljene lastnosti laboratorijsko izdelane taline jekla X17CrMoVNbB9 - 1. Jeklo je kompleksno legirano z elementi, ki povečujejo odpornost proti lezenju, oksidaciji in temperaturni utrujenosti in zato obdrži zadovoljive mehanske lastnosti do temperature 550 °C. Pobudo za osvajanje tega jekla je dalo podjetje ALSTOM, ki je poleg General Electrica in Siemensa največji proizvajalec parnih in plinskih turbin ter generatorjev električne energije. Jeklo se uporablja za izdelavo turbinskih lopatic, zato je pri delu posebej obremenjeno. Rezultati raziskav kažejo, da obstajajo realne možnosti za proizvodnjo tega jekla v Metalu Ravne.
ICIT & MPT 2007 (6th International Conference on Industrial Tools and Material Processing Technologies)
Tudi letos je Metal Ravne aktivno sodeloval na 6. mednarodni konferenci o industrijskih orodjih in tehnologijah predelave in obdelave materialov. Konferenca se je odvijala med 11. in 14. septembrom na Bledu. Organizator konference je TECOS, Razvojni center orodjarstva Slovenije, soorganizator pa grozd Plasttehnika Slovenija. Program je obsegal govorne prispevke in postersko sekcijo s področij: Postopki in orodja za preoblikovanje kovin, Postopki in orodja za oblikovanje z vbrizgavanjem, Materiali, Izdelava orodij, Inteligentni sistemi, Računalniško podprte numerične metode in Menedžment.
Na konferenci smo sodelovali s prispevkoma
Samo Gerkšič, absolvent metalurgije, in Adrijan Zalesnik, met. teh., v Metalurškem laboratoriju
»Increasing the hot deformability of tool steels« ter »Hot deformability of AISI D2 tool steel and influence of Chemical composition« avtorjev Tatjane Večko Pirtovšek, Alojza Rozmana, Vlada Perovnika in Marka Ažmana iz Metala Ravne ter sodelavcev z Naravoslovnotehniške fakultete Iztoka Peruša, Gorana Kuglerja, Rada Turka in Milana Terčelja.
Sodelovanje naših raziskovalcev na takih konferencah pomembno prispeva k promociji našega raziskovalno-razvojnega dela in Metala Ravne kot razvojno usmerjenega podjetja. Take konference so odlična priložnost za prepoznavanje razvojnih trendov in tudi navezavo osebnih stikov z raziskovalci iz raziskovalnih inštitucij in drugih podjetij.
Tatjana Večko Pirtovšek, vodja metalurških
raziskav in razvoja
Iz surovin nastane jeklo s specifičnimi lastnostmi - brez raziskovalno-razvojnega dela to ne bi bilo mogoče.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
VAJA OBVLADOVANJA IZREDNIH RAZMER
V Petrolu Energetiki je iztekal kisik
Ob prečrpavanju kisika iz cisterne pri t. i. kisikarni je v petek, 26. oktobra, ob 10. uri počila cev in kisik se je začel širiti po okolici. Odgovorni iz Petrola Energetike so	takoj poklicali	gasilce
Koroškega gasilskega zavoda,	ki	so se
nemudoma odzvali.	Preprečiti	so	morali
morebitni stik iztekajočega kisika z maščobami ali s snovmi, ki bi lahko povzročile požar, zato so v tamponski coni naredili t. i. vodno zaveso. Z njo so onemogočili širitev kisika in ga usmerili proti reki Meži, kjer se je raztopil.
Takšen je bil scenarij gasilske vaje, s katero so preizkusili pripravljenost zaposlenih in gasilcev za ustrezno ukrepanje ob opisani situaciji. Z vajo so v podjetju sklenili	aktivnosti	ob oktobru,
mesecu požarne varnosti.	Najprej	je	treba	zapreti	ventile.
A. Č.
Iztekajoči kisik je tovornjak cisterno zavil v gost Gasilci so postavili vodno zaveso, dim.
Intervencije PGE Koroškega gasilskega zavoda v oktobru
Na ZGO-ju: 1. 10. 2007 so poklicni gasilci gasili požar v jeklarni (EPŽ), 7. 10. 2007 so gasili požar na odlagališču industrijskih odpadkov, 9. 10. 2007 so sodelovali pri delovni nesreči v valjarni,
15.	10. 2007 so sodelovali pri delovni nesreči v Metalu Ravne, 15. 10. 2007 so gasili požar v valjarni, 15. 10. 2007 so sodelovali pri nudenju prve pomoči obolelemu delavcu v valjarni, 17. 10.	2007 so gasili požar na odlagališču
industrijskih odpadkov, 17. 10. 2007 so ob 16.06 in ponovno ob 17.10 gasili požar v Styrii Vzmeteh, 22. 10. 2007 so sodelovali pri delovni
nesreči v Strojih, 23. 10. 2007 so sodelovali pri delovni nesreči v Croning livarni, 27. 10. 2007 so gasili zabojnik za odpadke pred proizvodnimi prostori SŽ - Opreme Ravne.
Druga pomoč in intervencije poklicnih gasilcev: 13. 10. 2007 so, na zahtevo policije, vlomili v stanovanje Ob Suhi na Ravnah, 13. 10. 2007 so z nevtralizatorjem očistili motorno olje na cesti Javornik-Kotlje, 14. 10. 2007 so gasili vrtno uto na Javorniku, 17. 10. 2007 so pomagali pri hudi delovni nesreči v Dravogradu, 20. 10. 2007 pri prometni nesreči na Legnu, 28. 10. 2007 pri prometni nesreči ob Suhi na Ravnah, 29. 10. 2007 so vlomili v stanovanje na Čečovju na Ravnah.
Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men.
Vse fotografije: Andreja Čibron - Kodrin.
VAJA EVAKUACIJE
Iz upravne zgradbe je ponesrečenca rešil helikopter
Točno ob enih popoldan se je v petek, 5. oktobra, oglasila sirena, ki je naznanjala požar v upravni zgradbi Metala Ravne. Zaposleni so hitro zapustili poslopje, na prizorišče pa je bliskovito pripeljalo sedem gasilskih vozil. Okrog 40 poklicnih in prostovoljnih gasilcev je uspešno ukrotilo požar in iz stavbe po lestvi rešilo delavca, ki sta ostala ujeta v četrtem nadstropju. Na pomoč je priletel tudi helikopter ter v manevru t. i. reševanja z višin s strehe poslopja dvignil ponesrečenca ter ga odpeljal v bolnišnico.
Zaradi velikega števila sodelujočih (poleg gasilcev PGE Koroškega gasilskega zavoda so bili vključeni tudi člani prostovoljnih gasilskih društev iz Kotelj, s Prevalj in z Raven) je vaja presegla zgolj tovarniški okvir in je bila označena kot občinska. Zato sta se je udeležila tudi oba župana. Zdaj je čas za analizo in odpravljanje pomanjkljivosti, ki so se razkrile med vajo.
A. Č.
Posadka helikopterja Slovenske vojske je pokazala izjemno spretnost.
Zbirno mesto po evakuaciji je (za zaposlene v poslovni zgradbi) na parkirišču.
Po zaključku vaje so se gasilci postavili v vrsto, župan mag. Tomaž Rožen pa jih je pohvalil za požrtvovalen prikaz reševanja ljudi in premoženja.
V goreči stavbi so ostali zaposleni, ki sojih gasilci rešili z lestvijo.
Vse fotografije: Andreja Čibron - Kodrin.
ŠPORT NA KOROŠKEM V OKTOBRU
NAMIZNI TENIS. Na drugem odprtem turnirju za mladince in mladinke v Izoli sta zmagala Dominik Škraban iz Kerne Puconci pred Maticem Slodejem z Mute ter Ravenčanka Manca Fajmut pred igralko Ptuja Ivano Zera.
V uvodnih petih krogih novega prvenstva v 1. državni ligi so igralke Fužinaiga Inter diskonta dokazale, da resno kandidirajo za naslov prvakinj. Vse tekme so varovanke trenerja Marka Špegla odločile v svojo korist. Najdragocenejša je bila zmaga nad aktualnimi prvakinjami igralkami Iskre s 5 : 3 v tekmi 2. kroga v Vrtojbi. Igralke ravenskega kluba Asya Kasabova, Manca Fajmut, Natalija Lužar in Katja Šapek so tekmo 6. kroga proti Merkurju iz Kranja odigrale 10. novembra doma. Do konca prvega dela se bodo pomerile še z ekipami Vesne, Ilirije in Arrigonija Izole.
PLAVANJE. Plavalci in plavalke Fužinarja so 20. oktobra nastopili na 24. mednarodnem mitingu v Salzburgu. V konkurenci tekmovalcev iz petih držav so si priplavali pet zmag, štiri druga in dve tretji mesti. Najuspešnejša je bila Tamara Miler, ki je štirikrat stala na najvišji zmagovalni stopnički, poleg tega pa osvojila še eno 2. mesto. Rok Sagmeister je zmagal na 100 metrov hrbtno ter osvojil še dve drugi in eno tretje mesto. Tretji je bil še Staš Slabe. V skupnem seštevku vseh nastopov sta osvojila Rok četrto in Tamara peto mesto.
NOGOMET. Sedem koroških članskih moštev nastopa v slovenskih ligah, toda z doseženimi rezultati v jesenskem delu prvenstva zagotovo ne morejo biti zadovoljni. Nogometaši Koroške Dravograda v tretji ligi vzhod, kakor tudi nogometaši Pece iz Črne v štajerski ligi, zasedajo po prvem delu mesta v drugi polovici razpredelnice. Še slabše rezultate so dosegale ekipe v prvi skupini Medobčinske lige Maribor, kjer so Slovenjgradčani po jesenskem delu deveti, Radeljčani enajsti in Fužinar zadnji. Pohvale si zaslužijo nogometaši Korotana, ki so bili po enajstih tekmah v drugi skupini na prvem mestu, medtem ko so bili Mežičani sedmi.
KOLESARJENJE. V nedeljo, 7. oktobra, sta Zveza športnih društev in Kolesarski klub Ravne izpeljala vzpon kolesarjev na Uršljo goro, ki je štel za slovenski pokal. Tokrat se je zbralo skromno število 33 kolesarjev in kolesark, ki so premagali zahtevno 12,5 kilometra dolgo progo z višinsko razliko kar 1050 metrov, s startom na Ravnah in ciljem na vrhu Uršlje gore. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz klubov Ganeša Maribor in Rogle. Absolutna zmagovalca sta postala člana KK Ganeša Marko Čretnik in Lucija Ankon. Od Korošcev si je edini zmago prikolesaril Ravenčan Jože Žagar med mladinci.
JADRALNO PADALSTVO. Z zadnjo tekmo v bolgarskem Perniku se je končala sezona svetovnega pokala v disciplini natančno pristajanje. Tokrat je nastopilo 60 pilotov iz osmih držav, ki so imeli zaradi slabega vremena možnost nastopiti le v dveh tekmovalnih serijah. Prvo mesto je osvojil Makedonec Martin Jovanoski pred Simeonom Klokočovnikom (ČUK Dravograd) in Turkom Serdarjem Ozugaroglom. Ostali
Korošci so bili tokrat slabši. Aktualni svetovni prvak Matjaž Ferarič je bil 14., Zdravko Kumer 27. in Rafael Kerin 29. Kljub omenjenim uvrstitvam je bilo to dovolj za ekipno zmago jadralcev dravograjskega kluba pred Kanjo iz Dolenjskih Toplic in ekipo domačega Pernika. Jadralci Čuka so tako potrdili letošnjo ekipno prevlado, saj so zmagali kar na petih od šestih tekem in osvojili svetovni pokal. Med posamezniki je zmagovalec letošnjega svetovnega pokala postal Jaka Gorenc iz Dolenjskih Toplic pred Ravenčanom Matjažem Feraričem.
ATLETIKA. Ob praznovanju dneva OZN so v nedeljo, 21. oktobra, v Slovenj Gradcu izpeljali tek miru. Na teku na 10 km, ki je štel tudi za štajersko-koroški pokal, je nastopilo 121 tekačev in tekačic. Najhitreje sta progo pretekla Damjan Slapnik iz Novega mesta in atletinja Maribora 98 Sonja Roman. Od Korošcev so se v absolutni kategoriji najbolje uvrstili: Tin Petrovič na tretje, Peter Harnold in Nina Močivnik (vsi KAK Ravne) na četrto mesto. V skupnem seštevku vseh tekov sta zmagovalca štajersko-koroškega pokala postala Jože Mori z Mute in Bernarda Ivančič. Od tekačev z Raven je v svoji kategoriji od 30 do 39 let zmagal Valentin Česnik. Ante Bilobrk je bil v skupini od 60 do 69 let tretji, Štefan Robač pa med tekači nad 70 let četrti. Letošnjega dvanajstega ljubljanskega maratona se je udeležilo preko osem tisoč tekačev in tekačic, med njimi lepo število tekačev iz naše koroške regije. Najboljšo uvrstitev v absolutni kategoriji na 42 kilometrov si je pritekel Ravenčan Peter Harnold, ki je osvojil 14. mesto. V velikem maratonu so se od Korošcev na boljša v svojih starostnih skupinah uvrstili: na 3. mesto Ante Bilobrk, na 5. Natalija Lesnik, na 9. Peter Harnold, na 11. Brane Breznikar in na 12. Valentin Česnik. V teku na 21 kilometrov je med najstarejšimi tekmovalkami zmagala Kazimira Lužnik. Tretji mesti sta si pritekli Tončka Ločičnik in Mojca Kajzer, medtem ko je bil med najmlajšimi tekači enajsti atlet KAK Ravne Tin Petrovič.
ŠPORTNO PLEZANJE. Na tekmi za evropsko prvenstvo v Linzu v Avstriji sta v 13-članski reprezentanci Slovenije nastopila dva koroška plezalca. Ravenčan Ciril Vezonik je osvojil 18. mesto med kadeti, Slovenjgradčan Miha Britovšek je bil enaindvajseti med mladinci.
V Kranju so 20. in 21. oktobra potekali plezalni dnevi v disciplini težavnost. Nastopili so tudi plezalci iz AK Ravne in najboljši uvrstitvi - drugi mesti sta si priplezala Ciril Veznik med kadeti in Andraž Karničnik med mlajšimi dečki.
ŠAH. Oktobra je v Slovenj Gradcu potekal 33. hitropotezni turnir za Šmonov memorial, na katerem se je zbralo 36 dvojic. Zmagala sta šahista mariborskega kluba velemojster Georg Mohr in FIDE-mojster Dani Vombek. Drugo mesto sta osvojila Mariborčana Miran Zupe in Darko Supančič, tretje pa Celjana Božo Štrucl in Franc Pešec. Najboljša koroška šahista sta bila Slovenjgradčana Špalir in Turičnik na 5. mestu.
Osmi turnir koroškega odprtega prvenstva v pospešenem šahu je bil v Breznem, kjer se je zbralo 19 igralcev. Zmagal je Slovenjgradčan Branko Špalir s šestimi točkami. Drugo mesto je zasedel Marko Vrečič (Fužinar Hapro) in tretje Hubert Ipavic iz Črne, oba s petimi točkami. Na naslednja mesta so se uvrstili: Branko Plimon iz Dravograda, Leon Krajnc iz Maribora in Jernej Špalir iz Slovenj Gradca s štiri in pol točke. V skupni razvrstitvi vodi po osmih turnirjih Branko Špalir pred Vrečičem in Burjakom (Črna).
V drugi ligi vzhod so bili po predzadnjem, 8. kolu v vodstvu šahisti Impola iz Slovenske Bistrice, na začelju oz. devetem mestu pa šahisti Črne. V tretji ligi vzhod so bili po odigranih šestih kolih v vodstvu šahisti Hoč. Pred zadnjim turnirjem so bili Slovenjgradčani tretji, FužinarHapro sedmi, Dravograjčani štirinajsti itd.
Ivo Mlakar
Metal Ravne je nove sodelavce privabljal tudi na zaposlitvenem sejmu
Na 1. regijskem zaposlitvenem sejmu, ki so ga
16.	oktobra v slovenjgraški športni dvorani pripravili območna služba zavoda za zaposlovanje v Velenju, Regionalna razvojna agencija za Koroško in območna gospodarska zbornica Koroška, je sodelovalo tudi podjetje Metal Ravne.
Vodje kadrovske službe Eleonora Gladež je povedala: »Sejem je ena v vrsti aktivnosti, ki jih izvajamo, da bi si zagotovili zadostno število ustreznih kadrov. Na sejmu smo predstavili našo vizijo in razvojne načrte.«
Zaradi investicij, ki že potekajo oz. se bodo kmalu začele (nova kovačnica, modernizacija ulivališča), in predvidenih upokojitev (vsako leto se upokoji okoli 40 zaposlenih) bodo v Metalu Ravne potrebovali nove sodelavce vseh izobrazbenih nivojev, zato so razpisali tudi štipendije (metalurgija, strojništvo, elektrotehnika).
V največjem ravenskem podjetju izpostavljajo skrb za t. i. človeški kapital: »Skrbimo, da so naši delavci dobro plačani - smo nad povprečjem Koroške in branže, poleg plače pa delavcem zagotavljamo tudi druge ugodnosti, kot so izobraževanje, razvoj, športne in kulturne sprostitve, letovanja ...«
Eleonora Gladež poudarja:	»Želimo in se
trudimo, da se zaposleni pri nas počutijo dobro. Skrb za ljudi in profesionalen odnos do zaposlenih sta del naše kulture,« ter sklene: »Prvi odzivi na naša prizadevanja po novih sodelavcih so zadovoljivi.«
A. Č.
Informativni fužinar, št. 11, november 2007. Glasilo družb, nastalih iz Železarne Ravne. ISSN: C500-0572.
Založnik: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, lektor Miran Kodrin, prof.
Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com.
Prelom in tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Naklada: 1.960 izvodov.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
KADROVSKA GIBANJA V SEPTEMBRU
Konec septembra 2007 je v ravenskem delu skupine SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d., delalo 1.439 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 30. 9. 2007 zaposlenih 1.087 oseb.
DRUŽBA	ŠTEVILO ZAPOSLENIH
31. 9. 2007
METAL RAVNE	969
ŠERPA	154
STO	2
NOŽI RAVNE	198
ZIP CENTER	116
PETROL ENERGETIKA	133
RAVNE	95
ŠTORE	38
STYRIA VZMETI	232
TRANSKOR	47
T. K. RAVNE	2
KOROŠKI GASILSKI ZAVOD	14
EU REST	29
SISTEMSKA TEHNIKA	274
STROJI	138
Akers VALJI	85
SŽ-OPREMA RAVNE	133
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
V ravenskih družbah skupine SIJ - Slovenska industrija jekla so septembra sklenili 17 delovnih razmerij: 5 v Metalu Ravne (za določen čas), 8 v Nožih Ravne (7 za določen in 1 za nedoločen čas), 1 v Šerpi za nedoločen čas ter 3 v ZIP centru (za določen čas).
Poročilo iz drugih družb: v Strojih so sklenili 1 pogodbo za določen čas ^usposabljanje na delu), v Styrii Vzmeteh 5, v Eurestu, SZ-Opremi Ravne in Akers valjih pa po 2.
Prekinitve delovnega razmerja
Do sprememb v skupini SIJ - Slovenska industrija jekla na Ravnah je septembra prišlo v Nožih Ravne (7 prekinitev delovnega razmerja za določen čas in 1 redna odpoved delavca), v Metalu Ravne (poročajo o naslednjih vzrokih za 14 odhodov:	sporazumna
prekinitev pogodbe (7), prerazporeditev v SIJ Slovensko industrijo jekla (1), prerazporeditev v ZIP center (1), redna odpoved (1) in upokojitev (4)), v ZIP centru (zabeležili so 1 sporazumno razveljavitev pogodbe) in Šerpi (1 upokojitev in 1 sporazumna prekinitev).
Septembrsko dogajanje v drugih družbah: Dvakrat je bilo prenehanje delovnega razmerja zabeleženo v Sistemski tehniki (po enemu sodelavcu je potekla zaposlitev za določen čas oz. je sporazumno prenehalo delovno razmerje), v Eurestu je dvema sodelavcema potekla pogodba za določen čas; tudi podjetje Styria Vzmeti sta sporazumno zapustila dva delavca, dvema pa je potekla pogodba za določen čas. Vzrok za odhod dveh sodelavcev SŽ-Opreme Ravne je bila sporazumna prekinitev pogodbe oz. potek delovnega razmerja za določen čas.
Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov
podjetij povzela A. Č.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 139
Nagradna križanka št. 138; rešitev vodoravno: ABECEDA, ČEK, RADIOAMATER, NAL, ATI, KLAN, TOVOR, 01, PRILOGA, TVOREC, RV, OOLIT, TERAN, RIM, NAVOJI, ANKARAN, LAK, LOARA, KRA.
Žreb je odločil, da majice, darilo Metala Ravne, prejmejo: Rudolf Pšeničnik (Metal Ravne), Zdenka Kotnik (Sistemska tehnika) in Marija Ropič (Metal Ravne). ČESTITAMO!
Nagradna križanka št. 139: Rešitev križanke pošljite (po interni pošti) do vključno 30.	11.
2007 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. V žrebanju lahko sodeluje vsakdo, a le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
SLOVEN.
SMUČARKA
NATAŠA
HEBREJ-
SKA
BOGINJA
GEOMETRIJSKI LIK
TONE
OBER
6. IN 2. ČRKA
DOLINA V SAVINJSKIH ALPAH
ŽIDOVSKI
MESEC
SKANDI-
NAVSKI
DROBIŽ
LOJZE
NOVAK
DEL
BATNIH
POGON-
SKIH
STROJEV
NOSILEC
LASTNOSTI
ŽIVLJENJA
KDOR SE UKVARJA Z BAKTERIJAMI
OSVOBO-
DITEV
KOREJSKA
ZNAMKA
AVTOV
IF
NOČNI
LOKAL
ENAKI ČRKI
HRV. PEVEC TONI
A
SREDOZEM.
DREVO
AVTO
MOTO
DRUŠTVO
M
SILVO
VIRANT
R
RIMSKA
1001
PRVOTNI
PREBIVALCI
AVSTRALIJE
DANSKI
ŠAHIST
BENT
MAČKA
IKO
POMOTA,
ZMOTA
AVTOMO-
BIL
SLANO JEZ. V AZIJI
LUKA NA ŠVEDSKEM
PERJE PRI REPI
AVTO-
NOMNA
POKRA-
JINA
JUGOSLO.
ŠAHIST
BORA
ALPE
ADRIA
MESTO OB SLOV. OBALI
GL. MESTO ITALIJE (ORIG.)
K
DEŽNIKI,
PARAZOLI
4. IN 3. VOKAL
VELIKA
LESENA
POSODA
OTOK NA DANSKEM
ZNAMKA
MOTOCIKLA
AVI. OZNAKA NIZOZEMSKE
M
POŽIREK
PIJAČE
PERGAM-SKI KRALJ
ZAČIMBA
RADARSKA
NAPRAVA
A
R
Žreb bo med reševalce tokratne križanke razdelil tri praktične nagrade.
IME IN PRIIMEK:..................................................................
PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV: .............................................