Poštnina platana v gotovini.
leto. VIS, St. 21. V LfubSiani, v @k 25« Januarja 1923» Posam. št. 1 Din.
HflPREJ
Glasilo Sodalisliifne stranke Jugoslavije. Pokrajinski strankin zbor v Celju.
(Dalje.)
Sodr. Zv. B er not: Nikdar nismo trdili, da na jugu ni organizacij. Istina pa je, da glavnemu odboru niso obračunavale. Ne moremo priznavati tega nereda. Najprej naj se urede pokrajinske zveze doma, odspodaj navzgor je treba gtaditi, ne s teorijo odzgoraj. Govoriti Je treba predvsem o organizaciji, ki je prvo in temeljno socialistično načelo navzdol; kdor je organiziran, je pa s podpisom pristopne izjave priznal tudi druga načela stranke.
Sodr. dr. Korun (medklic):	Tudi
oni so lahko socialisti, ki niso organizirani!
Sodr. F. U r a t n i k predlaga konec govorniške liste. Predsednik daje predlog na glasovanje. Predlog je bil sprejet soglasno.
Sodr. Fran Svetek (Moste pri Ljubkani): Ne bi hotel reči, da je pri nas vse dobro, drugod pa vse za nič. Tudi v ostalih pokraj nah si stojita nasproti dve struji. Na oni strani so tisti, ki se organizacijske ideje še niso domisl li, Golouh je pri nas — recimo na Kranjskem — osovražen kot komunist in kot soc alist in torej nima nikjer zaslombe. — Lapčevič pa je bil tisti, ki je n. pr. na Jesenicah razbijal organizacijo.
Koračjanci imajo nekaj organizacij in so v pogledu ciljev jasno ločeni od vsake anarhije. Ce bi hoteli kritzirati, bi mogli samo to, o čemer smo včeraj govorili — to je boj med dvema svetovoma.
Pokret mora priti od spodaj navzgor. Iz Slovenije to ne more priti tja. Tudi v organizacijah na jugu se bodo pojavili ljudje, ki bodo prinesli novodobno delo. Kar je povedal s. Bernot, je popol-
noma točno; Na Hrvaškem je Obči rad-nički savez silna organizacija, ki stoji precej nepomirljivo napram vsem, ki so delali proti socializmu.
Glavni odbor ne bo delal dobro, dokler ne bo organizacije, posebno ker ni izvoljen. Zato tudi ne moremo imeti zaupanja. Imeti pa hočemo zvezo v državi. Priznavali bomo vsak odbor, ki bo izvoljen od članstva. V glavni odbor ne moremo torej pošiljati delegatov, ne smemo pa prekinjati vezi z ostalimi pokrajinami. Pokrajinski odbor naj skrbi, da se bo zadeva uredila kolikor mogoče enotno.
Mariborsko vprašanje je produkt srbskega centrumaštva. Maribor sam na sebi je lahko zdrav in če so Mariborčani pljunili na pravilnik, je napravil to Golouh. ki ima zaslombo v srbskih centru-rnaših. Prvo vprašanje je, ali si socialist ali nisi. Glavni odbor ne bo rešil mariborskega vprašanja, dokler bo tak, kakršen je sedaj. Rešili ga bomo torej sami.
Z eno južnih skupin smo tudi načelu ločeni. Lapčevič je govoril na shodu v Beogradu proti kmečkemu sloju. Tega vprašanja mi ne bomo reševali skupno z Lapčevičem.
Sodr. Ivan Krušič (Trbovlje): Nikakor nisem za podaljšanje roka, katerega je predlagal sodr. dr. Korun za posamezne člane Kocmurjeve ljubljanske organizacije. Ce glavni odbor ni izvršil tozadevnega sklepa celjske konference, tudi tega ne bo izvršil.
Sodr. Franc Padar (Tržič) predlaga v imenu krajevne politične organizacije v Tržiču naslednjo resolucijo:
Strankinemu zboru predlagamo sledeče: V stranki naj si člani med seboj ne vikajo, temveč tikajo in sicer brez ozi-
FR. ROJEC:
Boj na življenje in smrt
v.
Reisner je kmalu po Uvedbi maks’mi-ranja odstopil kot predsednik Osrednje zveze in je obenem odložil tudi posle I. podpredsednika v Centralni zvezi v Bel-gradu- Pisal je tajniku Osrednje zveze poslovilno pismo, v katerem pa ni jasno povedal, zakaj odstopa. Kot vzrok je navedel to-le:
»Odstopiti sem nameraval že pred 4 meseci, nisem pa hotel Osrednjo zvezo spraviti v zadreeo zaradi odborništva v Centralni zvezi, ker bi sicer naša Osred-nin zveza pri mnogo važnih sestankih ne bila v Belgradu zastopana.
Ta obzir sedaj zame ne velja več. Kar se is 00 mojem prizadevanju doseglo v prid Osrednie zveze. je ali obledelo ah Postalo zasluga drugih: kar se je zgodilo slabega ali se še ni doseglo, kar zahteva-
mo, ie v krogih Osrednje zveze edino moja krivda. In vi vsi skupaj niste znali v Osrednji zvezi tega preprečiti!
Toda ne ta moj osebni občutek ie povod. da odklaniam nadaljno odborništvo — jaz prav lahko shajam brez priznanja in prenašam graje, kar sem vam dostikrat dokazal — temveč edino želja, da se v Osrednii zvezi čimprej povrne orga-nizačna harmonia.
Poskusite postati čisto stanovska Zveza! Jaz vam odkritosrčno želim polno najleoših uspehov!«
Splošno mnenje je bilo, da mu je za odstop dal največ povoda naš protestni shod v »Mestnem domu« dne 18. aprila 1922. Naš »osebni občutek« v tei zadevi pa je bil tudi ta da je Reisner postal nemogoč kot predsednik Osredn e zveze v tistem trenutku, ko smo zaznali, da ie delal za naše maksimiranje. Tega svojega dela ni nikakor mogel pobijati na pristojnem mestu, kakor smo mi kot člani
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dim.
Uredništvo in uoravništvor Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168, Tel. int št. 312. Ček. rac. št 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
ra na starost ali funkcijo v stranki. S tem naj se goji medsebojno prijateljstvo in zaupanje.
Podružnica Križe in Tržič želita, da naj bi strankin zbor vplival na to, da se kolikor mogoče odstranijo osebna sovraštva. Ce se kdo čuti užaljenega, naj uporabi strankino razsodišče, kjer naj se taki spori izravnajo.
Osebe, katere ovirajo skupno delovanje ali onemogočajo zedinjenje, naj padejo in naj se nadomestijo s takimi, ki imajo več zmisla za združenje, ne pa za razkol.«
Sodr. Zv. Bernot: Glede te točke dnevnega reda nimamo nikakih detajlnih predlogov, ker se bo o tej stvari razpravljalo na konferenci- v Beogradu 19, januarja 1923., samo sledeče smernice: Glede internacionalne združitve ne moremo čakati, da se bodo sodrugi v glavnem odboru dokregali, treba je takol poskrbeti, da bomo internacionalno združeni že januarja 1923.
V glavni odbor bo pošiljala člane pokrajinska organizacija kot taka. Kongres naj bi se vršil po delegacijah, in tudi v. glavni odbor, ali kakor se bo že imenoval skupni strankin forum, naj se pošilja istotako delegacijo. Pokrajinski odbor naj v okviru teh smernic sam odloča.
Načelnosti in organizacije še vedno ne 1 azumemo. Ce kdo izstopi iz organizacije, kratkomalo lahko konstatiramo, da ni več naš. Tako moramo govoriti z vsemi sodrugi. Ni socialist, kdor ni organiziran! Kdor se ne čuti člana družbe, ne more odločevati v tej družbi.
Sodr. dr. Korun: Kdor je v strankini organizaciji ima pravice in dolžnosti. Lahko pa je socialist tudi tisti, ki ni organiziran, samo v stranki nima nobene besede.
Osrednie zveze opravičeno zahtevali od njega, dokler je bil njen predsednik. NI imel torei drugega izhoda iz te zadrege kakor tega. da je dal slovo Osrednji zvezi in pustil nas na cedilu v začetku najhujše stiske.
Reisnerjevo pismo je na naslednji seji Osred. zveze dne 2. maja prebral I. podpredsednik Dolžan in predlagal, da se izreče Reisnerju soglasna zahvala za njegovo delovanje v prid državnim nameščencem. Temu predlogu smo se zastopniki neuradniških organizacij odločno uprli ter zahtevali, da se predlog umakne. Med uradniškimi zastopniki je nastal zaradi tega velik hrup. Potem pa so poskušali z zvijačnimi govorancami nas na vsak način pregovoriti, da bi glasovali za' oredlog. Zatrjevali so nam, da ie Reisner Popolnoma nedolžen v zadevi našega maksimirania in da ie vedno nepristransko delal tudi za nas. dasi smo jim že lahko pokazali na najnovejše »Jutrovo« po-
Sodr. Bernot' nadaljuje: Zbor naj 3a v tej smeri pokrajinskemu odboru pol-nomoč, da ukrene, kar misli, da je po-* trebno. Pokrajinski odbor naj bi se razširil tako, da bo res predstavljal voljo vsega slovenskega politično organiziranega proletariata.
Tak širši pokrajinski odbor naj ima polnomoč, da v zadevi glavnega odbora ukrepa po svoji najboljši zavesti. Organizacija, ki ima 1/2r, članov, naj ima pravico na svojega člana v širšem odboru; tisti, ki ga imajo že po sedanjem pravilniku, dobe še enega nadaljnega člana. Okrožni zbori volijo že do dosedanjem pravilniku v pokrajinski odbor po enega člana, če ima okrožna organizacija Vio članov.
Vse pokrajine morajo ostati samostojne. kakor sp upravno samostojne še celo okrožne organizac je. Politiko pa mora določevati skupni forum. Zastopnike v tega voli pokrajinski kongres, če pa tega ni, pa širši pokrajinski odbor.
Sodr. predsednik da predlog sodr. Bemota na glasovanje. Predlog je bil soglasno sprejet.
Sodr. dr. Korun: Stavi naj se na glasovanje resolucija sodr. Padarja iz Tržiča glede tikanja.
Predlog krajevne politične organizacije v Križah je bil soglasno sprejet.
(Dalje prih.)______________
Pollliina vesti.
+ Koncem meseca bomo zopet »bogatejši« za dva lista. V Zvezni tiskarni bo začelo izhajati glasilo radikalcev »Jutranje novosti«, Blasnikova tiskarna pa bo tiskala Šušteršičev »Ljudski dnevnik«. Radikalsko glasilo bo urejeval g- Andrej Gaberšček, Šušteršič bo urednikoval sam, ker baje niemu kakor radikalcem slaba prede za urednike. Najbrže bosta oba lista izhajala le do volitev, po vzorcu demokrastke »Napredne Ljubljane« pred občinskimi volitvami v Ljubljani.
+ Radikalci so si v laseh- Bivši prometni minister Stanič napada v belgraj-skih listih svojega naslednika Jankoviča. Položaj finančnega ministra Stojadinovl-ča je baje omhian. demokratski listi poročajo, da ga ie pozval Protič, da nai kot njegov somišljenik izstopi iz vlade. Sto-jadinovič vse te vesti preklicuje. Stari Pašič ima sitnosti radi svojega sina Radeta, ki ie znan »trgovec«, vsi volilni okraji se ga otresajo, končno ga. bodo mo-
ročilo o Reisnerjevi zaslugi za maksimiranje.
Čuditi smo se morali uradnikom, kako morejo nas smatrati za tako naivne, da hočejo Reisnerja pred nami oprati in nas prepričati, da ni nikdar storil tega, kar je sam iavno priznal! Za uradništvo ie res tako delal, da ga lahko hvali, toda hvali naj ga samo in naj nas ne sili. da bi poljubovali njegovo roko. ki nas davi. Naj mu hvaležni uradniki pišeio posamezno ali skupno zahvalna pisma, na sejo Osrednje zveze, kjer so navzoči tudi ogorčeni zastopniki po Reisnerievem delu oškodovanih stanov, pa ta stvar ne spada! Ako bi bil Reisner pri maksimiranju tudi res popolnoma nedolžen, moramo biti njegovi nasprotniki že zaradi tega, ker pripada Dol:tični stranki, ki je povzročila naše maksimiramo. Iz tega vzroka se hočemo odločno boriti tudi oroti vsakemu pobočnemu delu pristašev demokratske stranke, dokler nam ta ne popravi grde soci-
rali voliti Bosanci, a tudi Bosna ponosna si tega ne šteje v čast.
+ Zastopnik sovjetske vlade Kore-škov bo dospel te dni v Belgrad, da uredi vprašanje‘povratka naš:h državljanov, ki so še v Rusiji in onih emigrantov iz Rušile. ki se žele vrniti v domovino. Naših državljanov je v Rusiji še približno 10 tisoč.
+ Stambol'1'ski, bolgarski ministrski predsednik, prorokuie nadaljevanje vojne med Turčijo in Grško. 23. t. m. je izjavil nekemu rumunskemu časnikarju, da se boii da bo prišlo med Turčiio in Grško do novih spopadov, Bolgarska da bo ostala nevtralna v tem slučaju. Grki so bili menda še premalo tepeni-
+ Pred zaključkom konference v Lausanni. Po velikih dogodkih v ruhrskem ozemlju in senzacionalnih vesteh o ruskih in madžarskih voirnh pripravah, je zani-manie za lozansko konferenco prenehalo. Švicarska brzojavna agentura poroča dne 23. t. m., da bo konferenca kmalu zaključena in da bo odpotoval angleški delegat 31. t. m. v domovino- Prihodnji ponedeljek bodo zavezniki izročili Turkom načrt mirovne pogodbe. Turki bodo dobili tridnevni rok, da načrt prouče.
Stavka v Šleziji. V Bielitzu je izbruhnila 23. t- m. velika stavka. Vsi obrati, tudi elektrarne in cestna železnica stoje. Prišlo je do izgredov, da .ie nasopilo vojaštvo, ki ie zastražilo tudi tovarne.
+ Politični atentat v Parizu. Neka Germaine Berthon, francoska anarhsti-nia ie ustrelila v ponedeljek urednika šovinističnega lista Plathua. Hotela je umoriti glavnega urednika Leona Dau-deta, ki je leta 1914. s Karlom Maurrasom bil nravi povzročitelj umora socialističnega voditelja Jaurčsa. ki je nastopal proti voini. Francoski tisk o atentatu sumljivo molči, iz česar se da sklepati, da je položai zelo napet in ogorčen e proti sedanji francoski politiki zelo veliko. Leon Daude je duševni voditelj reakcionarne in šovinistične nrotidelavske politike.
-f- Francozi so se odločili pritisniti na Nemce z upostavitvijo carinske meje med ruhrskim ozemljem in ostalo Nemčijo 2-5. zjutraj bi moral prenehati štrajk rudarjev in kovinarjev. Zato pa izgleda, da bodo stopili v stavko železničarji. V torek in sredo so začele nerednosti v prometni službi. — 24. se je vršila v Mainzu razprava proti nemškim industrialcem. Thyssen je bil obsojen, na pol milijona frankov globe, njegovi tovariši takisto na visoke denarne kazni. — Neka-
alne krivice, ki io je nam storila z barbarskim maksimiraniem!
Še večje začudenje in opravičeno ogorčenje pa ie izval v naši vrsti neki poduradnik iz finančne kontrole, ki je vpričo nas nesramno pljunil v lastno skledo na ta način, da je začel zagovarjati Reisneria in izjavil, da bo glasoval z obema rokama za predlagano zahvalo- Bil je sam prikrajšan po maksimiranju na dra-ginjskih rodbinskih dokladah, a to ga ni motilo. Bil je na potu. da postane uradnik. Zato ie prostaško izdal korist in čast svojega stanu ter se podvizal s svojo brezznačainostio, da bi se prikupil urad-ništvu, ki bi ga nai čimprej dvignilo v svoje vrste. Najbrž si ie mislil: »Kaj me briga trpljenje inoj:h sedanjih maksimiranih tovarišev! Vsak naj si sam pomaga, kakor ve in zna. Jaz moram skrbeti v prvi vrsti zase. Postanem uradmk. in maksimiranje se zame neha. Dobival boin spet draginjske doklade za vse otroke in
teri hrvatski listi poročajo, da pripravlja amsterdamska strokovna internacionala generalno protestno stavko radi zasedbe ruhrskega ozemlja, stavka da bo trajala en dan — 30 t. m. — Baje bodo stavkale tudi jugoslovanske organizacije. Mi doslej o tej stavki še nismo dobili nobenega službenega obvestila iz Amsterdama, povedali smo pa že, da najostrejše obsojamo nasilje Francozov.______________________________________
KONCESIONIRANO ODIRANJE.
Sodrug nam pošilja: Bil sem včeraj v »Narodni kavami« v Ljubljani, da se sestanem z nekim prijateljem. Naročim kapucinec. Pri odhodu sem se sicer začudil. ko mi je — seveda nedolžni — plačilni natakar povedal, da so kavarniške cene kar čez noč poskočile, pa sem požrl to začudenje in odračunal tisto diferenco 25 par. Začudil sem se, ker se ne spominjam. da bi bil kje bral naznan:lo nove podražitve; požrl sem začudenje, ko sem se spomnil, da so podražema za našo »solidno« trgovino in obrt tako del:katne stvari, da gresta najrajši z molkom preko njih — kakor ropar, ki za kantonom napade mimoidočega- čez par ur sem se znova začudil, sedai na zares. Stopil sem po ouerni predstavi, ki sem io ta večer obiskal — redka pril:ka za nas proletarce —■ na kapucinec v »Zvezdo«. Še isti večer, ko sem ga v »Narodni kavarni« plačal po 1-75 D'n, sem moral v »Zvezdi« dati 2.25 Din. Sodr. urednik, ali mi moreš to reč razložiti? Moji možgani so namreč najbrže čisto zanič, da so mi pred to uganko odpovedali.
Op. ured.: Tolažbe našemu ubogemu sodrugu ne vemo posebne, kvečjemu da bi mu to povedali:	Bojkotiraj	podjetja,
kjer se na takšen očiten način prepričaš, da te odirajo. Povei povsod in vsakomur, kie so te odrli, da se bo vedel paziti. Sploh ne izdajai denaria za stvari, ki jih nujno ne potrebuješ. Tiste kaouc:ne bi sl n pr- lahko prihranil — men:š, da ne? Meniš, da ti bo kaj drugega pomagalo, če ne pričneš pri sebi in pridobivaš še druge zase? Pri neverjetni požrešnosti naš:h pridobitnih slojev, ki gledaio samo na to. kje bi kakšno priliko pograbili, da ji ne uide noben vinar — saj vidiš, kako so Izrabili valutni padec in ga še sedai izrab-liao. ko gre valuta zopet gor! — pri tej požrešnosti ne pomaga nič drugega, nego da io z bojkotom prisiliš na kolena. Ne čakai na drugačno oomoč. posebno pa ne misli, da bodo kai zalegli fermani slovenske pokrajinske uprave proti veletrgov-
nesrečno vprašanje maksimiranja bo zame ugodno rešeno. Zatorej živel Reisner, ki tako dobro dela za nas!«
Ta dični zastopnik ubogih maksimiranih stanov kot II. podpredsednik v Osrednij zvezi ie moral slišati od naše strani mnogo trpkih očitkov in ugovorov, ki pa ga niso ganili. Nestrpno ie čakal, da bi dvignil obe roki in dal Reisnerju zasluženo zahvalo- Drugi zastopniki neurad-niških organizacij smo začeli vstajati, da zapustimo sejo. Tedai pa je seji predsedujoči Dolžan spoznal svoi neuspeh izjavil, da stvar nima pomena, ako ni zahvala izrečena soglasno, in umaknil svoj predlog.
Uradniški zastopniki v Osrediii zve-' zi so no večini pristaši demokratske stranke. Nekateri so iako zagrzeni. drugi so boli skriti. Ker se v to "stranko zatekam najraiše ljudje, ki nimani srca za nižje stanove, se razume, da se tudi naš? demokratski uradniki niso družili z nami
cem Tl fermani — o enem smo včeraj pisali — so takšni, kakor da jih sestavljalo ljudje, ki živiio pod zemljo, ne pa v življenju. Ali se ti ne zdi smešno, da se fer-man, o katerem smo včeraj poročali, obrača proti težko verjetnem oddajanju blaga s strani ljubljanskih veletrgovcev svojim odjemalcem za tujo valuto namesto domačo, namesto da bi se odlok pokrajinske uprave obrnil naravnost proti zviše-vaniu cen — kar bi bilo vsaj nekai pozitivnega? Pusti takšne vladne cinizme na stran, delaj in pomagai nam organizirati enotno organizacijo vseh konsumentov, ki bo znala v pravem trenutku nastopiti z obsežnim bojkotom proti kramarskemu izkoriščevalstvu. Ne pozabi, da so zastopniki slovenske trgovine še pred par dnevi izjavil na pokradnski upravi, da ne bo ta trgovina izrabila sedanje valutne polomije za zvišame cen — par dn: nato. pa se je ista trgovina okoristila od te polomije in še celo tedai. ko ie nehala biti po-lomi a. Takšna ie slovenska buržoazija — in proti niei vam ne kaže drugega, kot da nastopimo sami z vsemi sredstvi in z vso energijo)._________________________
Dnevne veste.
Sela Pokrajinskega načelstva SSJ In KDZ se bo vrš la v soboto, dne 27. t. m. ob 10. dopoldne v uredništvu »Napreja«.
Stari Liebknecht, Bebelov prijatelj, je nekoč pisal: Delavec, ki čita in plačuje namesto delavskega lista glasilo svojega zatiralca, dela sledeče: duševno mori samega sebe. ie izdajalec svojih razredn h koristi in radi tega zločinec. Časopisje je danes tisto sredstvo, ki nas zasužnjuje najuspešnejše, če bo pa proletarsko časopisje veliko in razširieno. bo najbolj učinkovito orožje za naše osvoboenje. — In še to si zapomni: časopisje bo tista eksplozivna snov, ki bo razrušila kitajski zid. o katerem si čital včeraj poseben članek. Ce ni vselej kratkočasen naš list, vedi, da pišemo samo za pametne Hudi! Pa ie premalo, če boš samo prikimal, kakor ie premalo. če si sicer sam naročen in čitaš — pridobivati mu moraš naročnike in razširjati ga povsod!
Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja: Vsi oni izseljenci, ki se pripravljajo, oziroma ki so se namemli Izseliti se v Meksiko, se opozarjam. da vlada tamkai splošna stagnacija v delu in da za sedaj ni izgleda na izboljšanje tamkajšnjih razmer.
v Osrednji zvezi iz kake človekoljubne simpatije do nas. ampak iz potrebe da bi sami več dosegli zase. Niso odkritosrčni prijatelji socialne pravičnosti, kaiera edina bi mogla zagotoviti strpno m dostojno življenje vsem našim državnim nameščencem. Čutili smo večkrat le preočito, da jim delo. ki bi bilo nam v orlu ni prihajalo iz srčne dobrohotnosti, arnoak je bilo le boli prisiljeno zaradi Osrednje zveze. To je po našem mnemu tud' vzrok, da se ni izposlovalo ukinieme maksiml-ranja. Cul sem sam poštenega soc'alno čutečega uradnika, ki ie rekel da bi nikdar ne bilo prišlo do maksinrrauia. ako bi ga ne bilo želelo samo uradmštvo ali na če bi b lo to takoj odločno m resno natopilo proti maksimiranju, kar ie bila njegova socialna in moralna dolžnost.
Pod mučn mi vstisi mnogoštevilnih dogodkov in dogodbic v tej zadevi, katere sem že obelodanil in katerih še n>sem zao sal se ie obupanim maksirmranceni že vsiljevalo tudi več ali manj opravičeno
I. redni občni zbor Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani se bo
vršil 31. januarja ob 16.30 v mestni posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: 1. letno poročilo odbora; 2. poročilo o dr. Loschner - Maderjevi ustanovi; 3. volitev predsednika in odbora ter dv^h revizorjev računskih zaključkov društva m dr. Loschner - Maderjeve ustanove; 4. določitev časopisov; 5. določitev društvenih prispevkov; 6. samostalni predlogi; 7. slučajnosti. — Odbor.
Delavci! kupuite čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Koz na & Ko.. Tržič, ki so najboljši in najcencjši in ker s tem pomagate k zaslužku lastnih sodrugov. Glavna zaloga na drobno in debelo, Ljubljana. Breg 20-
Ljubljana.
Čevljarska zadruga nam pošilja z ozirom na notico »Slišali smo...«, priobčeno v 17. številki, dopis, v katerem konštatira, da se je v nedeljo v resnici vršil nje izredni občni zbor, da pa ni imel na dnevnem redu točke o povišanju cen čevljarskim izdelkom in da o tej stvari na občni zbor sploh ni sklepal, najmanj pa tako, da bi se cene najslabši obutvi zvišale na 400 Din.
Ceife.
Občuten argument. V ponedeljek zvečer sta se sešla v kavarni »Evropa« dr. Novačan in Vlado Pušenjak, bivši poslanec in odgovorni urednik »Slov. gospodarja«. Sedela sta pri isti mizi in se pogovarjala. Ko se je Pušenjak dvignil, da bi odšel, je dr. Novačan iztegnil roko ter pritisnil Pušenjaku dve za uho s pristavkom. da mu ji poklanja v honorar za vse infamne napade v »Slov. gospodarju«. G. Pušenjak je klical navzoče goste za priče, pa so se vsi tako obnašali, da je bilo videti, kako mu privoščijo Novača-novo lekcijo. — Smo se torej zmotili, ko smo p'sali, da se vračamo v politiki v dobo deklamacij in omelet, kajti naši »republikanci« postajajo »radikalni«... zaenkrat samo še v kavarnah in v demagogiji.
Maribor.
Premog za revnejše sloje razdeljuje Mestni magistrat. Nakaznice se dobe proti takojšnjemu plačilu v magistratnem knjigovodstvu soba št. 4. Stranke, ki so še dobile nakaznice, naj tekom tega tedna prevzamejo premog v skladišču v Vojašniški ul. 15.
domnevanie, da naše sebično politično ura'dn:štvo nalašč zadržuje ukhCe.iie maksimiranja in da SDletkari proti odpravi tega za našimi hrbti. češ. koiikur deli bodo maksimirani sluge in poduraciniki. toliko deli bomo mi dobivali dravinjske doklade za vse otroke! Mors tua vita mea!
Ker smo moško odreki; zahtevano zahvalo Reisneriu v Osrednii zvezi, je tudi naše politično uradništvo poleg svo-ie nekulturne zavisti in sebičnosti začelo zooer nas kuhati še strankarsko zlobo in škodoželjnost. Začeli so nas dični uradniški inteLgenti zaoiotniško napadati po ča-so>pis’h, namesto da bi z nami složno nastopili za odpravo maksm 'ranja. Takrat se te tiaš boi na živlieme in smrt zaradi odvzetih dragimskih rodbinskih doklad začel še izdatno ooostrovari, kar je končno prisililo večino neurad’všk:h organizacij da so izstomle iz Osrednje zveze. Nič ni pomagal Peisnerjev opomin: »Poskusite postati čisto stanovska zveza!«
Gospodarstvo.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 102—103 Din, 1 lira 4.75—4.00 Din. 1 češka krona 2-85—2.88 D n, 100 avstrijskih kron 14 par. 100 nemških mark 55 par. V Curihu veha 100 naših dinarjev 4.75 švicarskih frankov.
= Nova podražitev žveplenk se nam obeta, ker je uprava državn h monopolov zvišala monopolsko pristojbino nanje. »Merodajni krogi« nas scer tolažajo s tem. da se maksimalna prodajna cena vžigalic ne bo spremenila, toda mi vemo, kako je s temi merodajnimi obljubami, zlasti še, če so monopolne. Našim bralcem postavljamo čisto resen predlog: Ce hočejo s prižigainim materialom nekaj prištediti, naj si nabav.jo male benzinske prižigalnike, kakor so povsod naprodaj. Izdali bodo sicer enkrat več, kot jih stane škatlj ca žveplenk, ampak v kratkem času se bo ta Izdatek kril. Človeku, ki vodi svoje račune, je ta svar sama po sebi umevna. In zlasti socialist je dolžan voditi račun v svojih dohodkih in izdatkih.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Getrtek. 25. jan. »Čudež sv. Antona« m »Crna dama iz sonetov«. Red A.
Petek, 26. jan. i/Liliom«. Red D.
O p e r a :
Četrtek, 25. jan. »Nižava«. Red D.
Petek, 26. jan. »Gorenjski slavček«. Red A.
KORISTNE IDEJE.
• VI^ovarskem kongresu leta 1120. ni bilo ekstremnejšega boljše-. ?.vIie.n(Ve bi! slovenski boljševik Fabjančič. I akrat je bila estremnost koristna, saj je bila vsa »masa« ekstremna. —-I red par dnevi pa ni bilo ponižnejšega klecarja pred foteljem notranjega ministra, nego je bil slovenski boljšev k Fabjančič. Slo je za ustanovitev uradno priznane komunistične stranke v Ljubljani. In ponižnost je šla tako daleč, da je denuncirala buržoazijskemu vrhovnemu policijskemu komandantu lastne brate, srbske in hrvaške, češ, mi nsmo kakor oni, mi vam ne bomo nevarni. Komunist. ki denuncira komuniste — sramota! Kaj poreče slovenski komunist č-ni prolet. riat o takšni stranki, ki bi trpela podobne elemente? Morda nič. Ker tokrat je ponižnost koristna, saj ' prosi vsa »masa« kruha. Koristno je zav.jati ideje v tak papir, ki je »masi« všeč.
fa®p;sš.
iz Z'dane?a inosta. Poslušajte sodru-gi. kako sramotno postopata boln ška blagajna v Laškem in niena centrala v Ljubljani z delavstvom. Prizadeti delavci cementarne v Z danem mostu plačujejo lepe prispevke za bolniško blagajno. Tudi podjetje nlačuie leno polovico za svoje delavce. Joda čemu ta plačila? Veliko vprašanje. Ce kak delavec zboli, ali se miJ kaj zgodi ali njegova družina oboli in si išče pravočasno zdravniško pomoč, ie ponavadi ne najde. Zdravnik ie namreč v oddaTe-nem kraiu in orihaia komaj dvakrat na teden samo za poldrugo u-o v Zidani most. Prem ie bilo še huiše. Clan. ki nenadno in hudo oboli nai torei sam zase skrbi in plača, če oa tega noče — in največkrat tudi ne more — nai na krepa V blagajni ga vorašaio: Ali na vaš. da niša
Upton Sinclair:	Kremen.	23.	nadal].
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.)
Preprosti Franceti Kremeni n'so imeli lahkega stališča. Čim bolj so si napenjali možgane tem slabše je biio; nikamor niso mogli iz vel ke zagate. Vsako vprašanje je imelo svoje dobre in slabe strani. Kdor je govoril zadnji, je vselej imel boljše argumente kot govornik pred njim. Človek si ni mogel pomagati, da ne bi bil simpatiziral z Belgijo in Franc jo, to je res; toda kdo bi mogel simpatizirati z angleškimi vladajočimi sloji? Anglija je vendar dedna sovražnica Amerike — saj je tako zapisano celo v šolskih knj gah! Od mladih let smo se učili, da je bila svoboda Amerike kupljena s krvjo naših očetov, ki so so se bojevali proti tiranski Angliji. In kdo ne bi sovražil ameriških kapitalistov in napihnjencev, ki obogate čez noč, pa si takoj najamejo služabnike in služabnice iz Anglije, nosijo se po angleški modi in posnemajo slabe angleške navade. Beseda »Anglija« pomeni poprečnemu preprostemu Američanu privilegij aristokracije, kulturo vladajočega razreda, sistem izkoriščanja, proti kateremu se upira. Na drugi strani je Nemčija, 1. W. W. med državami, država, ki ni imela nikdar prilike, da se tudi ona okoristi in zdaj se je dvignila, da si poišče prilko. Nemci so se tudi potrudili, da prikažejo svojo stran kolikor mogoče v dobri luči; z drugo besedo se to pravi, da so nadarjeni, medtem ko Anglež — vrag ga vzemi — zaviha nos in gre svojo pot, ne meneč se, kaj sodi ves svet o njem.
Tako so se tepla mišljenja med seboj v leesvillski socialistični organizaciji. Kazalo pa je takoj od začetka, da so b le simpatije večine na strani Nemcev, in večina — tista nemi-sleča večina, ki samo sledi voditeljem — je odločujoča sila v vsaki organizaciji. Kaj so pa zahtevali od ameriških socialistov? Nič drugega kakor to, da nadaljujejo svoje delo, ki ga vrše že leta in leta! Vodijo naj boj proti vojni, proti blokadi, proti pošiljanju živil v Evropo za nasičevanje zaveznikov in podaljševanje vojne. In to se je zgodilo. Socialistični stroj je šel svojo pot brez ozira na vse sile na zemlji, v ne-
besih nad zemlja in v peklu pod zemljo. Kdo bi mogel zahtevati od Franceta Kremena, naj preneha agitirati za višjo mezdo in osemurni delavnik? Ali je bil kdo, ki ne bi bil vnaprej vedel, kaj mu France odgovori? Pojdite se solit!
*
Kljub temu je treba priznati, da se France n/kakor ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi na kakršenkoli način vzel kajzerjev denar. Pes so bile trad cije socialističnega gibanja nemške tradicije, toda bile so nemške protivladne tradicije. France je bil zadnji človek, ki bi b i priznal, da ima nemški cesar vsaj mrvico človečnosti v sebi; v njegovih očeh je bil kajzer »utelešeni hudič«, in sama misel, da bi storil kaj takega, kar bi ugajalo hudiču-monarhu, mu je jemala sapo. Zavedal se je tudi, da je zelo slabo za socialistično gibanje, dokler se najde ena sama oseba, ki sumi, da prejemajo soc aliti — čeprav nevede in nehote — umazan denar nemške vlade. France si je namah predstavil, kaj bi bilo, če bi leesvillski »Herald« prejel poročilo o nocojšnji razpravi! In v trenutku, ko je javnost razpaljena radi torpediranja »Lusitanije«!
Ko se je razburjenost med člani nekoliko polegla, je Tržan predlagal, da odbor za list temeljito pre šče vire denarja, ki je bil prispevam in da vrne vsak cent, ki ni prišel od socialistov in prijateljev socializma. Organizacija je glasovala za predlog — še celo Nemci so glasovali zanj. Zakaj ne? Naj se vrši preiskava! Socialistično gibanje je bilo vselej čisto in ničesar nima skrivati.
Tedaj je pa nastal nov spor. Klodel je predlagal, da se izvoli tudi Tržan v odbor za list, radikalci so pa ostro nasprotovali. To bi bilo toliko kot nezaupnica vsemu odboru in kdaj je odbor zaslužil to kazen? Baggs, član angleške narodnosti, je zagovarjal predlog, češ da Tržan morda res odkrije kakšno blato. Zopet jeza! Kremeni so odklonili predlog z veliko večino - ne da bi zakrili kakšno korupcijo, o kater; so bili globoko prepričani, da je ni, pač pa zato, da se ohrani zaupanje v stari odbor, ki je bil pod'vodstvom Jakoba, njihovega organizatorja, tako agilen.
(Dalje prih.)
»Uradni Tst« številka ta in ta. da se sploh pod temi pogoji ne izdača nobena podpora? Tako torej! Se bomo pa drugače še pomenili! Prizadevali smo si že zadosti in celo naše ravnateljstvo si je prizadevalo. da dobimo pravega zdravnika, ki bi bil tu v tem kraiu s 300 ljudmi stalno nameščen, ali prošnje niso bile usl.šane. Danes, ko prosijo člani za povrnitev stroškov. jim Pa očitajo, da so imeli na razpolago zdravniško oomoč — zakai se je torej niso poslužili? Mi ugotavljamo, da je v tem očitku laž,kličemo na z vsemi našimi zaupniki tistega go-sooda od ljubljanske blagajniške centrale, ki nam je posebno naklonjen nai sam sem or:de. da se žniim lepo ustmeno in na tihem pogovorimo. Ker če bi hoteli vse v javnost spraviti. bi bilo lahko preveč. Res. da smo doslej še zmirom snMi. ali. eosooHia zdaj bedimo, ker nas take krivice bude. Dajte nam torei takoišnji odgovor in nam krivice popravite, ker drugače boste imeli z iiavnostlo več sitnosti. Toliko za danes. — Prizadeti delavci v Zidanem mostu.
Volilni shodi dr. Korošca v Savinjski dolini. S posebno in drugačno taktiko kakor nekdaj nastopa dr. Korošec letos na svojem pohodu po Savinjski dolini. Nič več ni tako bo'evit. kakor je bil nekoč. Bil sem včasih na premogih njego-
vih shodih, ga torej že dobro poznam. Da bi bil pa kdaj poprej tako prosjačil za glasove kakor pred letošnjimi vol tvami, tega se ne spominjam. Bil sem nedavno na nekem njegovem volilnem shodu; gostilniška soba je bila polna ljudi, seveda ne samih njegovih somišljen kov, temveč dobra polovica je bila nasprotnikov različnih strank. Uvodoma je govoril o zu-n»njo političnem položaju naše države, ki res ni rožnat, kar sami vemo. Nato je razgrinjal sliko notranjega političnega življenja v Jugoslaviji s posebnim ozirom na Slovenijo. Glavno njegovo orožje je avtonomija, katero zagovarja včash zelo nerodno, ali — saj to velja samo nerazsodni masi . . . Drugih strank se loti prav nepremišljeno; samostojneže napada, kakor da so s svojim Pucljem obvladali ves položaj v Belgradu. Samostoj-neži so pa tudi špekulantje, smešno je, se radi nj h toliko razburjati, meščanska stranka so in živijo od ljudske nevednosti kakor vse druge kapitalistične stranke. Socialiste dr. Korošec rad napada, vendar, kai nas brigajo Belje. sai smo v stranki sami najprej obračunali s tistimi, ki niso spadali med nas. Ponosni mo na to. da je naša stranka sedaj čista. Da simpatizira dr. Korošec z Zarjani in komunist5, je pač razumljivo, saj so bili pri ljubljanskih volitvah tisti, ki so klerikal-
cem najvernejše sledili. Dr. Korošec je trdil, da bo polovica komunistov vol la klerikalno stranko. Na koncu je še enkrat za božjo voljo rotil vse, svoje in nasprotnike, naj oddajo svoj glas njegovi stranki. — Dr. Šušteršiča ni omenil — že ve, zakaj!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Beruot (v imenu poltr. odb. SSJ)
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
mm, MUSKU ULICA STE«. 6
== NEOISTROVMiJ ZAOlHJGl , OKCIEHD ČAVEZO.  -
TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPAN-STVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJiO, BROŠUR ITD. STgREOTIPIJA. LITOGRAFIJA.
Razno perilo
za dame, gospode in deco
priporoča tvrdka
A. & E. Skabernč
Ljubljana, Mastni trg 10.
3E
Pridobivajte naročnike!
GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
cenejo in trajnije so kakor usnenel Najbolje varstvo preti vila gl I mrasa 1
NOVOSTI ZA
r>
PLESI SE1IJ0!
i t
L S MIOM nad. K.»
U0BJINA. Mulil tli II. 1).