Referat predsednika in diskusijo s skupščine objavljamo na 3 in 4 strani Cena 10 dln G L A S I L 0 UilBLJANSKIH ŠTUDENTOV tribuna Leto II. Liubljana, 30. novembra 1952 Šter. 2 JAN RADOSLAV: PO KONGRESU Za nami je zgodovinski kon-gres Komunistične partije Ju-goslavije, ki se je na njem pre-imenovala v Zvezo Komunistov Jugoslavije. Pomembnost in ve-li'čina posameznih kongresov s« 6icer lahko določita in objek-tivno presodita šele po posle-dicah, ki jih povzroče. O VI. kongresu tega n,e bi mogli tr-diti. Pozorni spremljevalec j« lahko že med potekom kongre-6a samega ugotovil, da je le-ta živ odraz naše socialistične 6tvarnosti. To s« je lahko zgo-dilo zategadelj, ker je praksa milijonskih ljudskih množic, ki grade socializem, tako bogata in neprestana, da je kongres lahko razpravljal o stvareh kot izvršenih dejstvih, ko je tako rekoč beseda že meso postala. Zato bi zaman iskali v kongres-nem gradivu blestečih fra* o »prehodu v komunizem« (tako namreč govore in na vsa usta vpijejo psevdomarksisti na vzho-du), čeprav nam naša praksa nudi neprimerno več doikazov za to, da s« temu cilju nepre-stano približujemo raznoterhn zaprekam navkljub. Kongres je do kraja razbil slednjo iluzijo in mit o sovjet-skem paradižu — o tej fenome-nalni Indiji Koromandiji, kjer se cedita med in mleko; posta-vil znanstvene zaključke in iz-kristaliziral stali&5e do sociali-stičnih gibanj v švetu, potrdil in nakazal smer naše zunanje politike, ki je prav tako miro-ljubna navzven, kakor je dsmo-kratična in socialistična v de-želi. Predvsem pa . je kongres jas-no začrtal sestav borečih se sil v notranjošti naše države. Ta sestav tvorijo na eni stranl razlaščeni buržuji obeh baž in deklasirani elementi, le-ti se v danih prilikah vežejo z vsemi antisocialističnimi silami, ki so se zarotile proti izgradnji res-ničnega socializma. Tendenca le-teh je restavracija in vra-čanje na staro. Druga grupacija pa je izrodek socialistične re-volucije z birokratskimi težnja-mi, ki &e hoče ovekovečiti na račun državnega aparata in je v prehodni dobi nujna, ker ji same forme socialistične države v prehbdni dobi to do neke mere omogočajo. Ceprav sta si ti dve tendenci nasprotni, sta v bistvu en'o in isto obe sta so-vražni. Sovjetska zveza pa je zgovoren prirrver da je druga, fo je birokratska, najnevarnej-ša. Tretjo in odlooilno silo pa predstavlja delavski razred na čelu celotnega delovnega ljud-stva, ta razred vodi najnapred-nejši ih najzavednejši del de-lavskega razreda — Zveza ko-munistov, ki se skupaj z de- lovnim Ijudstvom bori proti pr-vim m drugim za zmago resnič-nega socializma in se bolj in bolj uveljavlja kot vodilna sila v družbi, ki jo gradi. Ta sestav je hkrati podoba naših družbe-nih odnosov, ki tvorijo vsebino razrednega boja, ki se odraža tako v strukturi družbeae baze in nič manj v njeni duhovni nadstavbi. ; Ta dejstva moramo imeti stal-no pred očini tudi komuruisti in vsi napredni študenti na univer-zi, ki ni produktivna ustanova V tem smislu kakor tovarna ali aadruga in njim podobne usta-nove. Pri nais gr« za Ideološko-politični boj, kd je odraz tega vsesplošnega raKrednega boja v prehodni dobi. Gre skratka za isto stvar na drug nadin in v drugi obliki. Ce se restavratorske in biro-kratske tendence v podjetjih Javljajo v obiiki malverzaeij, sa-botaž, demagogij in samovoljno-sto se kažejo pri nas v negiranju socialistične stvarnosti, kritika-strstvu, pretirani imtelektualni zavesti, anairhizmu, da o črni reakciji in klerikalfizmu n« go-vorim. V podjetjih se sovražnik vpričo delavskih »vetov in upravnih odborov težko uveljav-lja; pri nas pa se sovražnik enostavno skrije pod plaišč »znanstvenosti«, »načelnosti« — (beri dogmatiičnosti), največkrat pa za blešče^o in znano frazo: »vse je relaitivno«. S tem se radi strinjamo, toda vprašajmo že enkrat te licemerske tovariše, čemu se potem sploh ukvarjajo z znanostjo, če objektivnega kri-terija ni!? Taki in podobni po-javi pote^nejp premnogokrat v svoj zafiarani krog tudi poštene in mainj razgledane tovariše, ki zapadejo v psihologiranje in končno v brskanje po svojem jazu, kjer se po navadi izgubijo, namesto da bi si svoj nazor gra-dili na študijah revOlucionarne prakse pri vsakodnevnem delu med študenti na eni ter s stal-nim teoretičnlim poglabljanjem v stroko in klasike marksizma-l&ninizma na drugi strani. Da bo temu tako, bomo morali komunisti Univerze skupaj z na-prednimi študenti veliko več študiirati i>n razpravljati. Klubi Zveze Studentov so zato kot na-lašč. Zdi se mi in tudi izkušnje mi to potrjujejo, da se komunisti na Univerzi in napredni študent-je ter inteligenca sploh premalo zavedamo moralno - političnih dolžnosti, ki jih imamo do na-šega ljudstva, do delavskega raz-reda. Komunist in napreden' iz-obraženec ne moreta imeti dru-gih interesov nad ddavskim razredom in mimo delovnega ljudstva, ker smo sami del de-lovnega ljudstva. Tega dejstva se vse premalo zavedamo. Prav to spoznanje, ki je last vseh velikih ijudi v zgodovini člove-štva, predvsem pa v zgodovini našega naroda, mora naprednega študenta neprestano povezovati s problematiko naše celotne go-spodarsko-politične ter moralno-idejne borbe. ki jih je priboril delavski raz-red delovnemu ljudstvu v prid. Od muh je tista pesmica, da iz-vajamo demokratizacijo na pri-tisk od zunaj. Kdor to govori, ve Otvoritev drugega paviljona na študentskem naselju Y Popoldne po skupščini je bila svečana otvoritev štu- dentskogra naselja, kateri so prisostvovali: tov. Boris Zi- malo ali pa nič o vsebini socia! herl predstavniki posameznih----------------------------------— lizma, ali pa je celo sovražnik fakultet in visokih so , clan, BOris MIKOS, CLAN UO ZSJ kuratonja, predstavmki UU ZŠJ, pevski zbor >Tone Tom- šič in mnogo študentov. — loge, da bomo lahko v svobodnih Whna . mc{™ Pri. na^f' fa ' kjer se je slovesnost vrsila je ' sakemu narodu je nck datum posebno drag. Navadno jt to dan zmage ali siavt in bolj redko dan splosne narod-ne žalosti. Ti datumi so kot nekaki svetilniki, ki kaiejo narodu put v temnih časih svoje /.godovine. Morda noben narod nt zdruzil v enetn samem dncvu sijaja vse svoje zgodovinc, sijaja stO' letne borbe za svobodo — odsev težkih in slavnih dni. Mi iato sla-vimo 29. november, ker je pomen tega dnc za nas tako velik. Med drugim je na II. zasedanju AVNOJa Tito dejal: Usta-va stare Jugoslavije irt vsi zakoni, ki so bili z njo V organski zvezi, so z danasnjim dnem izgubili vsako veljavo ne samo »de iure«, tcmvcč tudi >de fačto*! Jasno in glasno je Tito povedal to v imcnu vsch driavljariov bivse kraljevine Jugoslavije, ki so se borili na stram zaveznikov proti fašizmu. Vendar se ravno tisti, ki so se steli za naše najbolj iskrene zaveznike v tistih dneh in še dolgo potcm priznavali le »kraljcvino* ter bili v uradnih odnosih le s kraljevsko ambasado v Moskvi, tncdtem ko so natn pošiljali brzojavke, da nam ne morejo pomagati. Končno je morala Jugosla-vija sprcjcti se sovjetski predlog o sporazumu Nacionalnega Komi teja s predstavniki kraljevske vlade, vsc radi »Ijubega miru* in d* bi veliki zaveznikl priznali rezultate nase borbe in odloke zgodo-vinskega zasedanja AVNOJa. In tisti Ijadjc, za kremeljskimi zido-zi so pred leti brez sramu izjavili, da je bilo to zasedanje »noi V brbcU Sovjetski zvezi in njeni borbi. Ne, s tem nismo skodovali borbi sovjctskih narodov, pač pa $mo skodovali sovjetski imperia-listični politiki — na kar pa smo lahko še posebej ponosni. || etos slavimo 29. november v luci sklepov VI. kongresd socialistične domovine. Pred naše organiizacije se s tem postavljajo še resnejše na- ZKJ in v znamenju borbe za mcdnarodno sodelovanje in mir v svetu, za utrditev gospodarstva in socialistične demokrit-cije — za načela marksizma-leninizma. Intervju "Radio Slovenija" debatah razčiščevali , , jvj^i ^.c jv. aiut^jiv^ ,..,.i^ j~ l. Ali bi nam lahko povedali, pro e , ^.j^ naijjto polna. Slovesnost kako je prišlo do osnovanja sa- vilo nad 1200 študentov, kar fe nedvomno velik uspeh. je otvoril prof. ing. Fettich, mostojne" študentske organizaci- Na skupščini bo Zveza lahko podpredsednik kuratorija. Go- je? Kakor vemo je bila prej pokazala, da ni obveljalo nače- voril je turli tov. Boris Ziherl, Ljudska študentska mladina del lo, ki so ga nekateri hoteli z vso ki je študentom obljubil, da Ljudske mladine Jugoslavije? bo tudi tretja stavba študent- y prvih letlh po osvoboditvi skega naselja lahko kmahi služila študentom. Obširno o vprašanju študentskih domov in menz je govoril prof. Kyov- sky. (Njegov referat zaradi tehnosti objavljamo v celoti med ostalim gradivom s skup- ščine.) V imenu stanovalcev študentskega naselja je govo- ril in se vsem zahvalil tov. Vičar Franc, ki je poudaril skrb študentske samouprave za znižan je režijskih stro ško^. K slovesnosti je prispe- val tudi pevski zbor »Tone Torašič« s kratkira progra- mom. Potem so si gostje ogle- dali novo stavbo študentskega naselja. Ali »e vam ne zdi, da bi sicer prišli v navidezno protislovje z našo družbeno resničnostjo, ki se že leta sem bolj in bolj demo-kratiziira. Svoboda in demokra-cija sta lahko samo odraz za-vesti določene družbe, ne pa apriorizem. Treba nam je vedeti, da se bo tudi sovražnik poslu-ževal dernokratičnih svoboščin, Kolegijaši 8O zborovali Pretekli teden so študenti — stanovalci Akademskega kolegija imeli svoj redni letni sestanek, na katerem so dali razrešnico stare-ki se bodo porajali v naSi družbi mu, Studentskemu Svetu - ki je Ln med študenti. Tudi delo Zve- zadnji čas zelo^slabo delal - ter v.o .. _i.i_j.. _ lzvohh nov studentski bvet s ze komunistov bo v skladu z novim statutom dobilo še bolj javen značaj in prav je tako. To bo Zvezo komunistov še bolj po-vezalo z ljudstvom in hkrati tudii oneonogočilo, da bi v Partiji (Nadaljevanje na 2 strani), predsednikom tov. Pariš Ivom. Poročilo o gospodarskem položaju Akademskega kolegija je podal tov. ravnatelj AK Tavš in nave-del tudi ukrepe, ki jih bo preko zime treba podvzeti, da dom ne bo zašel v prevelike marerialne težave. sta vsebina in oblika dela Ljud-ske mladine odgovarjala potre-bam vsakodnevnega političnega dela. Pozneje pa je neutemelje-no vztrajanje na obrabljenih in neprimernih oblikah političnega dela rodilo to, da se je dobršen del študentov umaknil iz politič-nega življenja organizacije. Po-sleaice tega čutimo še danes in se še vedno s temi posledicami borimo. Zaradi takega stanja so štu-denti medicine v Beogradu predlagali, da se ustanovi samo. stojna študentska organizacija Zveza študentov. Aprila lani se je vršila Ustanovna skupščina, letos marca pa je bil Ustanovni kongres. Kakor vidite je naža organizacija še zelo mlada. 2. Kakšen pomen ima za štu-dente letošnja skupščina? Ce upoštevamo dejstvo, da je bila prejšnja skupščina sklica-na šele nekaj mesecev potera, ko je bila organizacija ustanov-ljena, poteni je razumljivo, da je to prvi obširnejši obračun Zveze o svojem delu in prvi de-lovni nastop pred našo javno-stjo, ki se močno zanima za naše delo. Zveza je uspela zbrati v svo-jih vrstah nad 5200 študentov, ki vedno aktivneje posegajo v rielo in življenje Zveze. Za leto-šnjo delovno akcijo se je prija- Čutimo odgovornost za dobo, v kateri živimo Druga letia skupšcina Zvezc študentov JugosSavije Ijubljanskih študentov da mora na naših univerzah Ali bo 6000 študentov brez zastopnika v Mestni skupščini? V soboto, dne 22. novem-bra je bila dopoldne v union-ski dvorani druga letna skup-ščina Zveze študentov Jugo-slavije ljubljanske univerze. Razen 342 delegatov študent-skih zdru/enj in predstavni-kov tiska se je skupščine ude- v dneh VI. kongresa ZKJ razgrnjeno pred nami in glob- samili \ jasnem, odločnem in 33-članski odbor ZSJ Jjubl lje utemeljeno. Naše univerze načelnem obračunavanju gra- ske univerze, ter tudi so torišča, na katerih naj se diti sebe in prispevati k zma- zorni odbor ter delegate vzgajajo in rastejo visoko gi novega. Skupaj z napred- V. kongres LMJ. Sprejeta kvalificirani kadri naše bo- nirai predavateljskimi kadri bila tudi delovna resolueija. fiiozoli zoran iy. novemora. ro doče tehnične, humanistične na univerzi postanite žarišče — Skupščina je poslala pismi obsežnih referatih je konferen- in vobče socialistične inteli- socialistične, resnične znan- iov. Titu in tov. Borisu Ki- ca razrešila prejšnji odbor in Skupščina je poiem izvolila jan-nad-za je silo uveljaviti, da je namreč Zveza le nekakšna strokovna študentska organizacija, v res-nici pa je politična organiza-cija. Ce bi se to zgodilo, da bi bila Zveza zgolj strokovna or-ganizacija bi prav gotovo zašla v paradoks in zopet bi se poja-vila potreba po novi študentski zvezi. Nekaj podobnega se nam je že zgodilo z našo prvo orga-nizacijo. Skupščina bo prav gotovo tudi afirmacija naše Zveze pred jav-nostjo in tudi to potrebujemo, ker je čas, da zapustimo ozek krog Univerze. 3. Kakšne rezultate pričakuje-te od letošnjega študentskega zborovanja? Predvsem računamo, da bo po tej skupščini začela Zveza do-sledno uresničevati sklepe VI. kongresa Zveze komunistov in da bo na osnovi tega začela s konstantnim in urejenim delom v vseh združenjih in sekcijah. Trdimo namreč lahko, da se je Zveza že konsolidirala in da so začetne težave že daleč za na-mi. Pregled velikega, že oprav-ljenega dela bo prav gotovo dal članom Zveze nov polet in novo voljo do aela v študentski orga-nizaciji. Prav zaradi tega smo že čutili potrebo po sklicanju skupščine. Na osnovi izboljšanega politič-nega dela se bo izboljšalo tudi strokovno delo na Univerzi, saj je oboje med seboj tesno pove-zano. Skupščina bo sprejela tudl nekatcre sklepe — vsaj računa-mo, da jih bo sprejela — ki bo-do znatno uplivali na posamez-ne sektorje dejavnosti. Tako n. pr. nameravamo osamosvojitl sekcij« našega kulturno umet-niškega društva, da bi začele delati bolj sproščeno. Skupščina bo morala prav ta-ko rešiti vprašanje tiska, če ho-čemo še naprej imeti lastno gla-silo. V resnici pričakujemo od skupščine mnogo, saj je po več letih prva skupščina, na kateri bodo študenti lahko spet poka-zali nekaj več. O čem so se menili filozofi Na konferenci združenja so se oiviij»n^iiiu jc uivuui jjieu- *«••" ¦»« »«»»•.^« ^-.t+* . .• *.mv** t u^ giuuiuc iici^piwn. ii>ii vjijjuv ijuinu iia irciji slia- mestno skupšano informi- sednik Univerzitetnega odbora referatu tovariša Tita postav- Sk-nnšrinn ip nn/rlnvii hirli "'• ^0^ diskusije, pisini tov. 7 nekaterih pcrečih studcnt- tov. Zorko Sčuka, ki je po- Ueno vprašanje naših univerz toy r^tor dr Fran Zwitter Titu in tov- Borisu Kidriču vprasanjih, za katere bi bilo zdravil predvsem številne go- in naših višjih učnih zavo- , . '. i m \nfJ.'+p nnnrp.|' ier delovno resolucijo obiav- lahko rali o skih vprasanjih, volila nov odbor združenja La-kultete. V zelo dolgi diskusiji so se diskuatnti najprej lotili br'igad-nih' vprašanj, vendar^ so «kls-nili, naj ta vprašanja rešijo bri- V bhznjih dneh bomo pn nas prvič v zgodovini človehva volili svete proizvajalccv in svete držav-Ijanov. S tem pravnim aktom bo nasa Ijudsko-dcmokratična oblast dobila vsebinsko in tudi formalno adekvaten značaj, ki ustrcza ci-Ijem in smotrom socialisticne dr-iave. Vloga proizvajalcev se bo s tcm še povečala, saj bodo proiz-vajalci odsle) neposredno razpola~ gali s preseino vrednostjo svojega dela. skw vprasanjin, za Ratere m tmo primcrno, da jih obravnava. Razumljivo jc, da delovni Ijud-je na terenih ne bodo sami postav-Ijali studcnte za kandidate, niti nas ne bodo prosili, da jih mi po-stavljamo. Do tega )e labko prislo zato, ker studentske organizacije v domovih vse premalo sodclnjejo z množičnimi organizacijami tc-rena, kjer se dom nahaja. Pred nami stoji nadaljnja grad- ležilo tudi več sto gostov, tako gence. Zaradi tega je popol- stvene misli, katere razvoj je driču. da je bila dvorana polna. noma razumljivo, da je bilo neogibna sestavina socialistič- Poročilo predsednika v ce- Skupščino je otvoril pred- tudi na kongresu in zlasti v ne graditve nasploh. loti objavljamo na tretji stra- zaravii preavsem stevune go-ste, med njimi predsednika Sveta za kuitiiro in prosveto tov. Boris Ziherla predsednika MLO Jaka Avšiča, rektorja univerze dr. Frana Zwiterja, dekane, prodekane in profe-sorje ljubl jauskih fakultet in visokih šol, predsednika CO ZfiJ Milorada Pešica, sekre-tarja CKLA1S Tineta Rem-škarja, zastopnike sarajevske dov nasploh. Bile so podčrta-ne pridobitve, ki smo jih do-segli v dobi naše socialistične graditve in tudi vse pomauj-kljivosti, ki so neločljivo, nuj-no povezane z dediščino iz preteklosti. Iz preteklosti smo sprejeli velike tradicije revolucionar-nih bojev, ki ne žive sarao v spominu, marveč so pred- ki je poudaril bogate napred- er aeiovno resomcijo objav- nui, naj i- vpia^njd ^^ m-- ne kulturnp tradiciie katerih h^mo na drugih straneh da- gadirji sami na svojem seslan- nosilci so bili pri Slove^cih ?**"** ^f^e. Del diskus.je ku. Tudi o de.lovaniu klubov so vedno študenti. Ob koncu je »* P°roc»lo o novoizvolj.-nem jgjgj. odboru boino objavui v pri- XT' v, t i-i. i A hodnji štcvilki. ker nani re io »Na vas studentih, kot na npino oč,e v te] zaraditeh. prejsnjih generacijah, je od- nič.nih oyir govornost, da opravite svoje delo tako, da vam bo niogla izreči priznanje tudi zgodo-vina.« Študenti res nismo satni proiz-vajalci, smo pa vendarle državlja- nja Študentskega naselja, ureditev in beograjske univerze, za- stavljene v naših najbotj.ših ni z-vsemi pravicami in dolžnost~ mi. Zato se upmvičeno labko vpra-šamo, kako )e to mogočc, da ni na kandidatnih listah tudi stu-dentov. Vsaj na terenib, kjer se nabajajo hudentovski domovi, bi morali "studentski sveti sporazum-no z Ljudsko fronto postaviti tudi studente kot kandidate. Prav bi bilo, du bi 6000 Ijubljanskih štu~ dcntov v mestni sknpščini le ne- Potem je pozdravil skupšči- druiabnega življenja v Akadem- stopnike JLA in množičnih kadrih. Poleg tega "imamo no tudi predstavnik sarajcv- skem kolegiju, s katerimi }e v zve- organizacij. Po otvoritvi so opravka tudi s sila zakoreni- ske univerze tov. Miodrag zi tudi nova kino-dvorana, uredi- se vsi navzoči z enominutnim njenimi ostanki starega. Pri- Bogičevič, nakar je sledijo tev kluba na Miklosičcvi cesti,ma- molkom poklonili spominu vrženci starega nam skušajo poročilo prcdsednika LO/Sj tcrialni problemi studentskega ti- študentov, ki so žrtvovali svo- dostikrat pod firmo novega in ^še univerze tovariša Zorka ska in še mnoga drnga vprasanja. ja življenja za svobodo. super novega vsiljevati stare Sčuke. V vsem tcm bi morali dobiti po- Prvj Je pozdravil skupščino zmote in zablode, skušajo jih moč mestne skupsčine. Kdo se bo tov. Boris Ziherl torej sedaj v skupsčini boril za to drngim dejal: pomoč? Da Študentski sveti popra- Po referatu se je razvila ki je med vnesti zlasti med našo dora- živalina diskusija, v kateri je Mislim, da je bilo vse tisto, dino. ki so se lotili raznih študent- vijo to usodno napako, ki so jo kar je danes v središču zani- Cas je, da danes tudi na?a skih problemov. V diskusiji Af/ronomi pn zares Konferenca je bila ze!o po-membna za bodnče delo zdru. ženja na aigronomski fakulteti, saj so na tej kpnferenci spre-jeli 165 novih članov. Upravi-čeno lahko upamo, da pomeni ta konferenca pravi prelom v dosedanjem delu agronomov, Di='kusija je blla zelo živahna, kar se je pokazalo predvsem pri sprejemanju pravilnika. Studenti ga niso v celoti sipre-jeli, temveč so ga na konferenci samii popravili. To je dokaz, da nekoliko disfeutirali. Tov. Sa-vica Hočevar, ki se je ud«ležila VI. kongresa v Zagrebu, je pri-povedovala zelo zanimivo o svojih vtisih. Konferenca je sklenila, naj klubi preštudirajo material VI. kongresa ZKJ in osnutek zako-na o univerzah. Klubi naj bi imeli do 27. t. m. sestanke, kjer bi predvsem izdelali delovne programe. Klubom, ki se bodo najbolje izkazali, bo možno da-ti denarno pomoč, ki jo bod«J lahko porabili po svoji uvidev-nosti. Odbor mora pregledati, kdo je neupravičeno izostal od delovne brigade in vsakega stro-go kaznovati. Stab brigade pa mora še v tem mesecu sklicati sestan«k vseh brigadirjev. Skle-njeno je bilo, da bodo izk-Jju- kdo zastopal. Ti zastopniki bi nas zakrivlli po lastni malomarnosti, manja ne samo naših bodočih intelektualna mladina vidi, sta sodelovala tudi tovariša lahko bolj neposredno obvestili o morajo o svojih problemih infor~ intclektualnih kadrov, temveč kje je predvsem torišče nje- Milodrag Pešič in Tine Rem- se resnično zanimajo za svoje čeni vsi člani, ki do 1. decern- stevilnih problemih tnesta, da bi mirati svojega kandidata. slehernega našega državljana, nega boja s silami starega in škar. probleme. bra ne bodo plačali članarine Zahvaljujemo se ljudski oblasti in vsem delovnim ljudem za nov študentki dom »TRIBUNA« STEV. t PISMA0 Tovariš Tito! Letošnja skupsčina Zveze hu-deniov Ijubljanske Univerze jc obogatila zgodovmska dcdiičina VI. kongr. ZKJ. Čas, ki nas druži, vrednute izbojcvane revolucije, jutriinji dan in dolžnosti, ki nam jih je pred svetom in njegovim prolcturiutom namenila zgodovtna, nalagajo Zvvzi komunistov Jugo-siavije in nasi Zvezi kot njcnemn neločljivemu delu na ze izbojem poti novih nalog. Cutiti odgovor-nost za dobo — katere mlSda ge-neracija smo — je osnovna misel, ki sprcmlja naso skupsčino. Ob ve-liki svetovni bitki z oroijem in brez njega, ko bo zmagovalec od-ločal o vojni ali miru pnhodnjih dob, pomcni Jugoslavtja mnogo več, kut sami čutimo. Zaio smo, tovaris Tito, kot studcnti iz Ijud-Stva, ki ga Ti usmerjas in mu na-tnenjaš srečno bodočnost, zrasli 7. njim in njegovo potjo. Vmes so slabosti v nasem delu in pregrade, ki jih tudi na nasi Univerzi po-stavljajo slabiči in. sovrazniki. Kongres ZKJ in Ti sam si nam o tem puvedal dovolj. Zato smo da-namjo skupsčino namemli pred-vsem novim smernicam in ukrc-pom uspcšnejše delo v pribodnjih dneh. Kar si naročil, skusamo iz-polniti; za kar nas zadolžujes, ko numenja) mladcmn rodu v bodoČ-nosti naso socialistično državo in njeno upravljanje — zagotavlja-mo svoje napore! Ljubljana 22. nov. 1952 Univerzitetna skuplčina Zveze "studentov )ugosltxvi)e v Ljubljani Dragi tovarts Kidricl Ob stotib pismih, ki so Ti vsak dan namenjena, se bodo nasi po-zdravi izgubili. Pa nič zato. Zeli-mo Ti okrevanja in zdravja, kot Ti ga žele vsak dan znova v svo-jih mislih in željah tisoči. Ko mi-slimo nate, ni vaino mc drugega, kot da bi okreval. Bil si z nami ob vseb naših studentskih uspehih in ncgodah, in z njimi si bil, ki so utrli pot nusi svobodni univerzi. Potem ves, kako čutimo danes, ko bi Ti radi stisnili roko in marsi-kaj povedali o nasem delu. Ven-dar ničesar o tem, z nicemer Te nočemo utmjati, ko mislimo nate, je vazno le to, da čimprcj okrevas. Ljubljunski stndenti Ti to enako iskreno žele, kot si Ti tolikokrat ielel srečno bodocnost mlademu rodu in zanje tudi irtvoval svoje zdravjc. Dolgujemo Ti mnogo — radi bi se oddolžili. Zelimo Ti zdravja, stokrat Ti ga iciimo v imenu vscb hudentov, ki jih za-Stopa nasa skupščina. Ljubljana 22. nov. 1952 Univerzitetna sknpsčina Zveze studentov Jngoslavije v Ljubljani 1» mednarodnega oddelka V Beogradu se bo 5. decembra vršila konferenca vseh pred-eednikov naših mednarodnih oddelkov, ki bo obravnavala uspehe dela tega oddelka v Cen-tralnem odboru Zvoze v pre-teklem letu in še po:.jbej v mi-nulem poletju. Obravnavana bodo razna vprašanja v zvezi z inozemski-mi praksami ter obiskom ino-zemskih študentov v naši drža-vi. Konferenca bo tudi izdelala navodila za pripravo praktikan-tov za prihodnje leto. Pravn ki imajo prav \a prvi konferenci Združenja študentov pravne f akultcte Dejstva govore, je bilo rečeno v porocilu, da slušatelji prava ne dosegajo pri študiju zadovo-ijiv uspeh. Dejstva so: 2121 iz-pitov, ki bi jih morali sluiatelji pravne fakultete opraviti, a je doslej opravljenih le 857 ali 40 odstotkov. Uspeh lanskega četr-tega letnika je posebno nezado-voljiv: od 35 študentov so do danes diplomirali le štirje, 8 slu-šateljev pa ni opravilo nobenega izpita. Združenje je predlagalo, naj se izdelajo nujno potrebne skripte. Toda m prejelo obijubljene fi-nančne podpore od Sveta za zna-nost in kulturo in nekaten pro-fesorji niso dali združenju na razpolago vseh predavanj. Sodelovanje med dekanatom in združenjem je bilo uspešno: deio komisije za štipendije, pomoč dekanata pn mobilizaciji delov-nih brigad itd. Odklonjena pa je bila vsaka razprava o vprašanju sodelova-nja združenja in sestavi urnika predavanj in seminarjev. Zdaj razpored predavanj in seminar- znanja. Zakaj? Zato, ker ni ma-teriala za studij, ce pa je, takoj »sKoprn«. N. pr. prvi ietnik. tre-cej jih je in prve mesece spijo s sladko tolazuo, ki lma grenite posiedice, — da ni knjig. Knjige pa so, kdo si upa trditi, da jih m. Kim&ko pravo je poseono pn roki! Sicer je nekoliko »scefra-no« od vzgajanja nestetih prav-niskih generacij, je pa poceni: prva knjiga samo 1000 din, 500 pa nagrada tistemu, ki jo najde. Vsepovsod se poudarja, da mo-ra biti ravno pravnik najpopol-nejši lik socialističnega človeka. Za enkrat pa je bodoči pravnik samo nek magnetofonski trak, ki si vtisne več ali manj uspeš-no predavateljeva lzvajanja v svojo zavest, v določenem časov-nem razdobju brska po svojih oseonih zapiskih m nato na ukaz pred predavateljem preizkuša svoj spomm. Zato moramo rešiti vprašanje sknpt. Od tega vpra-šanja je predvsem odvisno druž-beno pomembno delo naše fa-kultete. In ne samo to; od tega je odvisna napredna ali nena- Iz naših združenj Ven z lenuhi iz študentskih domov V vseh študentskih domovih de- slabi. Tudi Zveza Študentov in lujejo posebne komisije, ki imajo njeni forumi so spet zavzeli pre- nalogo, da redno in stalno ugotav- malo odločno, vse prevcč popust- Ijajo napredek v Jtudiju za vse ijivo stališče do tega vprašanja. stanovalce domov. Ob jesenskem vpisu in pregledu domov pa je mogoče ugotoviti celo vrsto po- Prav bi bilo, da razumete nas, ki še nimamo stanovanj in se mnogi prebijamo kakor vemo in znamo, Bodite človeški tudi do nas in nas primerjajte: pa bomo videli, kdo ima vcč pravice do stanovanja v domovih. Če res studenti uprav-Ijamo svoje domove, pottm ne moremu in ne smemo dovoliti, da manjkljivosti v delu teh komisij, samo zaradi malomarnosti naših za katere v nemajhni meri nosijo krivdo tudi študentski sveti v teh domovih. Za vsako fakulteto so v domo- dentom in. študentskim astano-vam. Pomoč, ki jo ta mednarod-na organizacija nudi, je pr-venstveno namenjena študentski zdravstveni službi po vsem svetu. Lansko leto je organizacija (kratko imenovana WUS), daro-vala naši študentski zdravstveni službi 15.0000 švicarskih frankov, letos pa je ta pomoč že povečala na 18.000 Švicarskih frankov. Za to vsoto bomo v inozemstvu ku- bi lehuhi stanovali v njih, posteni pa bi se zaradi tega morali poti- tovarišev funkcionarjev, ki v do- kati po mestu in po raznib luk- p[\{ knjige, redka zdravila, ki jih movih ne izvrŠujejo svojih nalog. njah, ki $o vse prej kakor sobe. še sami ne proizvajamo, predvsem Zahtevamo, da tudi Univerzitet- za naše sanatorije, za tuberkuloz- ni odbor Zveze študentov uredi to no bolne študente in popoln r6nt- Vsako leto pretijo vsi Sveti po domovih, da bodo vse slabe štu- vih bi!e osnovane posebne komisi- dente izključili iz domov, ko pa vprašanje in napravi red po do- gentski aparat, ki bo dan v upo- je. Zaradi familijarnega odnosa v pride jesen, pa kar naenkrat zaČ- movih1 Vse malomarne funkcio- rabo eni izmed študentskih poli- nejo vsi pbpuščati in vleči na dan narje Študentskih svetov pa naj nekakšno >človeško usmiljenje«. Zveza pošteno kaznuje. teh komisijah pa so se dogajali primeri (in ne moremo ravno re-či, da so ti primeri redki), da so posamezne komisije izvršile pre-gled študijskega napredka malo-tnarno in površno, ali pa celo ne-utemeljeno popuščale v škodo vseh onih poštenih in marljivih Študen-tov, ki prav tako potrebujejo sta-novanje v naših domovih. Moral-na odgovornost tovarišev, ki dela-jo v teh komisijah, je toliko večja, ker je komisija za sprejem v šru-dentske domove morala zavrniti Afi je taka naglica umestna? Z ietne konference MVS Konierenca Združenja medi-ci.ncev se je vršila 19. novem. smatrali, da so prčveč zgrajeni klinik. Ker bo sedaj tudi v Ljub-ljani osnovana študentska polikli-nika — ns podlagi nove uredbe o zdravstvenem varstvu študen-tov —, se seveda ljubljanski Štu-denti zelo potegujemo, da bi ta rontgenski aparat Centralni od-bor Zveze študentov dodelil nam, V novi odtoor je bilo izvoljenih 11 članov z Milanom Mlakar- jev določa slušateljem čas za predna strokovna usposobljenost nad 200 prošenj za sprejem v dom. Prav in edinc pošteno bi bilo, da študentski sveti v domovih spremenijo tak malcmaren odnos do tega vprašanja in izkoristijo vso oblast, ki jim je dana v domo-vih, da zavarujejo interese pošte-nih šrudenrov. Študenti, ki nismo mogli biti sprejeti v domove, za-radi pomanjkanja prostora zahte-vamo, da se iz domov odstranijo oni studenti, ki slabo ali sploh ne Uudirajo in ki so poleg tega na-vadno tudi moralno in pnlitično jem, kom. kot bo-dočim predsediii. samostojen študij. Prav tako je fakulteta tik pred začetkom sep-tembrskega izpitnega roka ;zpre-menila dotedanjo prakso. Ter-mini, ki so jih študenti postavili, niso veljali, pač pa je veljal nov razpored polaganja izpitov po abecednem redu. Združenje je interveniralo, takratni prodekan Je obljubil, da bo podprl zahteve edruženja in fakulteta je dejan-•ko pristala na nekaj izjem. Se-kretarijat fakultete pa praktično ni omogočil reahzacije teh ob-ljub in brigadirski rok zato ni bil podaljšan do desetega no-vcrabra, čeprav so bili brigadirji v brigadi deset dni več, kot Je bilo predvideno. In tako je abe-cedna razporeditev povzro^ila izredno visok odstotek odstopov od izpitov v jesenskem roku. Ker je sekretarijat fakultete določil izpitne termine tudi za dneve, ko so eksaminatorji bili v Sa-rajevu na interfakultetni kon-ferenci, slušatelji izpitov niso mogli opravljati, ali pa so jih opravljali pri drugih profesor-jih. Cudno pri vsetn tem Je, da predavatelji niso prirnall izidov teh izpitov, oziroma oceno, ki Jo je slušatelj dobil od profesorja, pri katercm je opravil izpit. Skripti! Skripta! Tu in tam se v dvorani spet dvigne roka. Nekdo spregovori: Fakulteta ne more zahtevati od svojih slušateljev, ne globoke politične razgledanosti in zrelo-sti, ne solidnega strokovnega bodočih pravnikov. Fakulteta je dolžna poskrbeti, da se bodo predavanja tiskala, potem lma šele pravico zahtevati od svojih slušateljev popolno strokovno znanje, široko politič-no razgledanost in visoko sooia-listično zavest. Potem tudi ne bo uspeh »proučevanja pravnih znanosti« spet tak, kakršen je letos, ko so od 35 pravnikov diplomirali le 4. za sodelovanje v raznih klubih ker res nujno potrebujemo. _ . ... . Jn krožkiih. Tako se več članov Mednatodni študentski sluŽbi bra. Udeležba je bila številna. ZKJ sploh m pmjavilo v ZSJ. gre naSa iskrena in topla zahvala ........... NuJno »e morajo ti odnosi letos za venko pOmoč, ki nam jo je že spremenrti.^ Komdtet ZKJ bo »a- veckrat nudila, še prav posebno _.¦ .— .... ji- pa za zcjravjja v ,*asU; ko se je naša država borila z velikimi de-viznimi težavami pri uvozu. Mi-slimo, da bi bilo prav in pošteno, ako bi tudi jugoslovanski studen- V ideolodkem itudiju je treba t[ zbrali med seboj denarna sred- stva in kupili stvari, ki bi uteg-nile pritt prav študentom na bližnjein ali daljnem Vzhodu, kjer študenti kažejo vedno veČ zani-manja za našo državo. Odnosi med partijsko organi-zacijo in ZSJ Orgsekretar komiteja ZKJ na MVS je poudaril, da Združenje ni bilo iniciativno. ZKJ je bila orna sila, ki je vodiila vse delo Združenja. Nekateri člani so mo najboljši tovariš odiboiru Združenja, ki bo pomagal izpe-ljati vse zdrave pobude. Delo ZKJ pa je pričeti ideološko borbo na teoretskih področjih. Uredba o zdravstveni zaščiti študentov Dvajset let stara pol študent-ska pol univerzitetna organiza-cija Zdravstvenega fonda bo na podlagi nove zakonske uredbe, ki jo pripravlja republiška vla-da, razpuščena in zamenjen.i z Upravo za zdravstveno in socU alno zaščito študentov. Studenti se že dolgo vrsto let borijo za lastno in urejeno zdravstveno službo, ki ne bi bi-la navezana izklju6no aa lasfna Semestralni prispevek bo vsa-kokrat določila Uprava. Po naši dosledno demokratič-ni praksi bodo v Upravnem od-boru — najvišjem iorumu Upra-ve za zdravstveno varstvo štu-dentov — zastopani tudi študen-ti podobno, kakor je to načelo obveljalo v Kuratoriju študent-skih menz in domov, kjer so se že pokazali lepi rezultati take-ga sodelovanja. Ker bodo štu-denti imeli tudi glasovalno pra- sredstva, kakor je to bilo pred vico> bodo tako ]ahko vplivall PREDLOG ZŠJ Rad bi se naučil stenografije. Prav gotovo je se več takšnih, a so raztreseni in ne vedo, kako to doseči. Večkrat se nabajas v pcložaju, ko moraš napisati ncko stvar do-besedno, a se ti. kljub še tako po-polni tebniki krajšanje ne posreči. Ncjevoljen si sam nase in na svo-je znanje. Morda bi se dcdo pomagati? Prosimu 7vezo "studcntov, da bi organizirala stenografski teca). 7'cčaj bi lahko imel širsi obseg, vojno. Takrat so namreč študen-ti prav tako vplačevali prispev-ke kakor jih vplačujemo danes, vend.-sr pa so bili pnsiljeni, da primanjkljaj krijejo s prispevki raznih privatnikov, ustanov in podjetij, ker lastna sredstva vkljub skromni zdravstveni služ-bi niso zadoščala. Po vojni je začela država aašo zdravstveno službo izdatno pod-pirati, tako da je lahko Zdrav-stveni Fond znatno razširil pra-vice svojim članom. Vendar pa te pravice nikoli niso bile uza-konjene od državnih organov in je za kritje potreb dobival Zdravstveni fond sredstva le na podlagi dogovora z merodajnimi oblastnimi organi. Z novo ured-bo bo to začasno in neregularno stanje odpravljeno, študenti pa bodo dobili urejeno zdravstve- nn razdeljevanje razpoložl]ivih sredstev, katenh del bodo s se-mestralnim prispevkom dali tu-di sami. Studenti pozdravljamo novo uredbo in iskreno želimo^ da bi bila čimprej sprejeta! Sami pa bomo znali ceniti veliko razu-mevanje, ki ga je za naše potre-be že tolikokrat pokazala ljud-ska oblast! B. Končno le Kaj so sklenili elektro-tehniki na svoji skupščini Po posameznih letnikih bodo ustanovili tričlanske komisije brigadirjev, ki bodo pregledale vse izostanke od delovnih akcij in na podlagi tega predlagali iz-ključitev iz ZSJ vse tiste, ki so neopravičeno izostali. Vsi udeleženci skupščine se strinjajo z predlogom UO, da naj se združi članarina in na-ročnina za »Tribuno« in sicer naj to znaša po 20 dinarjev me-sečno. Novi odbor bo na podlagi preiskave predložil UO oz. štu-dentski samopomoči nekatere prošnje za stanovanja. Zahteval bo od vseh študentskih domov seznam tam stanujočih študen-tov elektrotehnike in ugotovil, če imajo res vsi pravico tam stanovati. Novi odbor se bo ludi bolj brigal za mednarodne in tuzem-ske prakse in sodeloval pri iz-biri kandidatov. Odbor tudi smatra, da so vsi študenti obveščeni o neki stvari, če obvestilo o tem visi na oglas-ni deski dva tedna. Počitniška zveza Pretekli mesec je bila v Beogra-du Usranovna skupščlna počitni-Ške zveze Jugoslavije, ki je dala trdne temelje za nadaljnji razvoj te orgamzacije. Na skupščini je no službo z lastno poJiklmiko, bil sprejet statur in številni skle- ki bo tudi omogočila stalno in centralizirano zdravstveno kon-trolo študentov, kar do sedaj ni bilo mogoče. pi o bodočem delu organizacije. Potrebo, da se ustanovi orga- postaj, zavetišč in prenočišč. Po-citniška zveza bo navezala stike z raznimi podobnimi organizaci-jami v inozemstvu ter tako omogo-čila naši mladini potovanje v ino-zemstvo. Delo Počitniške zT >-ze pa ne bo omejeno samo na počitnice, am- ostaiti bolj v okviru fakultete (ddalektika v medicini in zna. nostii sploh, sodobni pogledl na biologij0 itd.), Zakaj nl družabnega žlvlje-nja na fakulteti? Medicinec v zadnjem letu ne najde časa za nobeno stvar, loi ni v zvezi s študijem, Vse hiti z izpiti kot za stavo. Posledica talcšnega dela je sedanje stanje: 1. Izpiti so slabo pripravljeni in ni Jitudenta, kii bi rad delal in ae kjsrkoli udejstvoval (klubi, debate). Nekaj Studentov je bilo prlsiljemih, da iz ekonom-skih razlogov pospeši štud'ij. Ti so pa v manj&ini. Vz.rok je v tem, da se je na fakulteti ustalilo mnenje: hiteti je treba, sicer ne bo kiruha. Po tihem pa mar-siiikdo miisli; pohitel bom, da mci.rd« le labko ostanem v Ljubljajif. Kovač Maks, absol-veinrt, je opozoril bodoči odbor, da naj smatra takšno mišljenje med člani za resen proiblem, ki ga je treba razčistiti. Smešno je miisliti na skorajšnjo brez-poselnost zdravstvenega deiav. ca pri taikšnih ciljih in takš-nem programu kot ga ima naša diružba. Zdravstvena prosveta mora prodireti v vsako našo vas, do vsakega človeka. In kdo, če ne mlad človek, je bolj poklican zato, da gre med ljudi in se tam zunaj po. prime s težavarni, ki jih pri-naša i\aše delo in prejme zato nagrado: zadovoljstvo nad uspe-hom. Za medsebojno spoznavanje naj se posebno mlajši kolegi poslužujejo vseh možnosti, ki jih mora pripraiviti odtoor Zdru-ženja (izleti debate). Sam,o na tak način se bomo lahko izog. nili očitkom, da ne skrbimo za krepitev kol&ktivnih, tovari-gkih odnosov med kolegi. zacija počitniške zveze, je nare- pak bo zveza delovala tudi med . „„,..................... _.--„, , . . kovalo dejstvo, da nobena orga- Jolskiin lerom. V tem času bo Zve- Uiko da bi se vanj lahko vključi- Tak°3 ko bo uredba stopila v nizacijd, v katero se je vključeva- za organizirala številne tečaje in li tudi iz mesta. Na ta način bt veljavo, bo treba poiskati pri- |a mladina, ni mogla zaradi svo- predavanja. univerza vsaj delno povezala stu- merno zgradbo za prostore no- jih specifičnih nalog v polni me-. , , ,, , . . ve poliklinike. Polikliniko je v ri ugoditi potrebam mladine med , 9}*n. Zvezf .bo '^hkt? Tsakl kl O krožkih in klubih Zastopmiki posamez.nih klu. dente z ostalo mladino. bov so govorili o dosedanjih uspehih in bodočem programu. Med novimi krožki bo gotovo Po kongresu Ljubljani treba postaviti, saj jo počirnicami. Potrebna je bila or- obiskuje srednjo ali visoko solo najzanimiivejši krožek za soci- Nadaljevanje s 1. strani. vedril kdorkoli, ki se za stališče svoje Zveze ne bi javno in od-ločno bonl ali pa z zavestjo »vsevednega« dušil včasih pre-potrebno kritiko poštenih tovari-šev, ki niso člani Zveze komu-nistov. Prav zaradi tega napredni študenti Univerze z veseljem sprejemamo Resolucijo šestega kongresa Zveze korriunistov ZKJ v celoti in v vprašanju demo-kracije pri borbi mišljenj še posebej. Le tam je rečeno: »Demokracd-ja mišljenj se izraža v borbi argumentov in v enakem stali-šču do onih, ki so različnega mnenja. Vsakemu mnenju, čigar izhodiščna točka je borba za so-cializem in socialistično demo-kracijo (podčrtal jaz), za brat-stvo in enotnost jugoslovanskih narodov, za njihovo neodvisnost in neoviran notranji razvoj, je treba zagotoviti pravico, da pri-de do izriza. Pri delu na&ih organizacij smo to prakso uveljavljali že v ob-dobju med dvema kongresoma, pa tudi že prej, vendar smo se te pravice vse premalo ustvar-jalno posluževali. Vzrok temu je včasih bila nerazgledanost tova-rišev ali pa tudi nepotrebni strah, da bodo označem kot kri-tikastri in rusilci socializma. Zato pa se v veliko večji meri posluzuje te pravice sovražnik (ki ni njegova praviua), da vna-ša zmedo v per&pektivnost naših pnzadevanj. Te »pravice« se bo posluževal tudi v bodoče, čim bolj bomo poglabljali našo de-mokracijo Prav zaradi tega mo-ramo poglobiti našo politično-ideološko dejavnost, katere po-sledica naj bo vsestranski napad na pozicije sovražnikov socializ-ma. Velika enotnost, ki jo je po-kazal Kongres, naj preveva tudi našo Univerzo. Razveseljuje nas tud: dejstvo, da je bil Kongres edin v tem, da edino temeljni nauk marksizma-leninizma obo-gaten s prakso in teorijo naših delovnih množic, tudi v bodoče vodi jugoslovansko delovno ljud-stvo po poteh ustvarjalnega marksizma. Evo nekaj pobliskov ob veli-častnem VI. kongresu Zveze ko-munistov, ki naj nas napotijo k premišljevanju o metodah in sredstvih, s katerimi bomo vse vrednote in spoznanja, ki nam jih je prinesla revolucionarna praksa, vsidrali v zavest sloven-skega človeka m študenta. imajo tudi ostali univerzitetni centri — nekateri že po več let. Uredba bo razširila tudi neka-tere dosedanje pravice študen-tov, ki so bile le obdobno prt-znavane po razpoložljivih sred-stvih^ ali pa jih študenti še ni-so imeli. V glavnem pa bo tudi ganizacija, ki bo nudila študen-rom in dijakom možnost potova-nja in spoznavanja domovine. Osnovna naloga Počitniške zve-7.e bo, da v raznih oblikah omo-goči visokošolski in srednjesolski mladini potovanje in bivanje v vseh krajih države. Člani Zveze za študente veljalo načelo sploš- bodo uživali posebne olajšave na nega socialnega zavarovanja, ka- vseh prevoznih sredsrvih, organi-kor že velja ta delovne ljudi. zirala bo mrežo informativnih Mladi jamarji protestirajo Stari naj vedo, da n a tnladih ostajn svet do 24 leta starosti. Prav tako pa bodo v organizaciji delovali pro-fesorji in učitelji. Zveza se bo po-vezala tudi z drugimi množični-mi organizacijami v državi, ki bodo pomagale pri skrbi za pre-nočišča. Planinska zveza Jugosla-vije je obljubila, da bodo imeli člani Počitniške zveze v planin-s-kih domovih iste ugodnosti kot njihovi člani. alno medicino, ki bo imnel svoj občni zbor pTihodnji teden. To naj bi bila oživitev bivšega klu-ba prevemtivcev v novi in »po-pravljeni« izdaji. * Prebran je bil odlok odbora združenja, da se izključdjo to-variši, ki ne bodo opravičili svojega izostanka iz brigade. Ko je v letu 1950 pričela de-lovati mladinska sekcija drustva za raziskovanje jam, se je hevilo članov povecalo na okrog 60, medtcm ko jib je scdaj, po dveb letib komaj 10. Zakajf Taksno stanje je verjetno zara-di tegtii ker mladih jamarjcv ni-kamor ne puste tnje ali Uirje gg. odborniki, kt si laste mcnopol nad uporabn drustvene lastnine. Starejsi raziski-tjcjo jame sami, kot da bi se bali konkurence mlajsih. *. Če mladi jamar vpraša, ali bo pre) v desetih letih, kar pa ne-katerim gospodom odborniknm očividno ni šlo v račun. So pal hotcli biti »najbolj aktivni«. Kako bodo na ta način pomla-dili drustvoi V ijubljanskih dru-hvenib prostorih ni niti mctra uporabnih lestvic, niti enega lol-na, niti centimetra vrvi. Druhvo je pred dvema letoma dobilo ne-kaj opreme za svoje čtane, toda vse je v trenuthu izginilo k »sta-rim«, kot da so samo oni druhvo. Ce se mladi jamar zaradi tega >pritoži* (saj se nima kam!), mu Uredništvo Tribune POZDRAVLJA OB DNEVU REPUBLIKE VSE NAROCNIKE, BRALCE IN SODELAVCE NA-SEGA LlSTAl dobil povrnjene stroske za vožnjo, zopet povedo, da so bili vcasih dobi takšen odgovor: »Mi smo 40 srečni, le jib je kdo vzel s seboj. Scdaj pa mladib nihce ne povabi s seboj in kot člani drustva nima-jo niti pravice, da bi uporabljali druhveno lastnino. In vendar ni nikjer zapisano, da mora uporab-Ijati to lastnino le prcdsednik, go-spodar ali pa njuna družba. let hodili v jame na svoje stroske in smo bili veseli, Če smo splob lahko "sli, vi pa hoccte od dru-"stva kar denar!* Drustvo dobiva več 100.000 dinarjev letne podpo-re, »stari* dobijo tudi za eno po-poldne, ki ga posvctijo delu v drustvu, celo dnevnico 350 din Zavrnili so izzivalca Z odprtega partijskega sestanka na agronomski fakultetj Odprtega partijskega sestan-ka na agronomski fakulteti s& je razen 80 članov ZSJ udele-žilo tudi večje število predava. teljev. Sekretar je v referatu poudairil, da je partijska orga-nizacija agminomske fakultete pakazala pravilno razumevanje, predvsem glede mobilizacije de. lovne brigade, premalo pa je skrbela za ideološko vzgojo &vo-jih članov. (do nedavnega 450 din), za ogled dan izpraševat, kdaj bo drustvo v te >ame mso_ P°slal1' T R T B U N A *« Glasilo ljubljanskih študentov — Odgovorni ured-nik Boris Mikoš. Naslov uredništva in uprave: Trg revolucije 11/1. Tekoči račun KB 601-90332-24. Cena za izvod 10 dinarjev, letna naročnina 120 dinarjev. Rokopisov ne vračamo. Izhaja dvakrat mesečno. Tisk tiskarne »Slovenskega poročevalca«. jam pa povrnjene vozne stroske in celo plačan benzin. Pravijo, da imajo po 40 letih dela končno le lahko nekaj od društva in je mor-da v tem tudi vzrok, da so mla-dim obljnbili dnevnice le po 100 dinarjcv, čcs da mlad organizem potnbuje manj brane kot ze od-sluien star. Vzruk temu pa je v aktivnosti, ki $o jo mladi jamarji pokazali takoj v začetku delovanja mla-dinske sekcije. V enem letu je bi- priredilo ogled kakšne jame. »Ne, ne gremo nikamoil Ni denarja, ni časa, je visoka voda . . .* — tako se glasi odgovor. Po dveh cer bodo morali člani drustva zar-devati na spelcološkem kongresu, ali trch dnch pa lahko izveste od ki je pred vrati, ko jih bodo vpra-popolnoma tujcga človeka, da so "aali, kaj in kako delajo pri raz- iskovanju nascga toliko opevane-ga Krasa. Drustvo je treba čim-prej pomladiti brez predsodkov in brez Ijubosumnosti za izknsnje, saj je vendar namen drustva raz- Clani ZSJ so posegld v disku-sijo z zek> dobrimi predlogi, v'endar pa So se pokazali tudi ljudje Djuričevega kova, kot n. pr. absolvent Horvat, ki je .bla-til predstavnike partijske orga. nizacije na faikulteti in razdi-ralno vplival na sestanek. Z uporabo neprimernih besed je obdolžil predstavmke pairtijske organizacije kot infoTmtoirojev. ce. Ustavil in zavrnil ga je ne-ki član ZSJ in ga imenoval izzivalca. Celoten sesta.n'ek je odlO'6no zavTnil Horvatov na-pad. Nova pomoč jugoslovanskim študentom Mednarodna študentska služba Skrajni čas je ie, da se nezdra- (World University Service) — ve razmere v drustvu urede, si- mcdnarodna studentska, odnosno univerzitetna organizacija za po-moč študentom — katere Član je rudi Jugoslavija, )'e že mnogokrat dala ali posredovala pomoč tujih di preiiče ter o njih poroča, tnu Mladi jamarji prthajajo vsak stro'skov ne povrmjn,trdcč, da ga medtem »stari« obiskali vec zani-mivih jatn. Če gre kdo privatno sam v ja-me in prcdlo/.i zapisnike in pro's-njo za povrnitcv potnih stroskov, ga zavrnejo, da i7.letov ne bodo plačevali. Če razen starib odkrijc žtudentskih organizacij našim štu- lo namrtč preiskanih več jam kot se nove jame in jih mladi jamar tu- iskovpti Krus, ne pa uveljavljati posameznike. Mladi jamarji Medicinci, po»or! \ »World Atlas of Epidemic Diseases« (I. del) je naslov iz-redno zanimive knjige, ki jo je izdala pred nedavnira za-ložba Falk-Verlag v Hamburgu. Knjigo oz. atlas je uredil prof. dr. med. Ernst Rodemvaldt il Heidelberga, sodelovalo pa je še okrog 20 strokovnjakov. Knjiga obsega 40 barvnih in 12 preglednih zemljevidov (tudi v barvah) in razen tega še nad 40 detajlnih zemljevidov. V atla-su je okrog 160 strani teksta (34X48 cm) v angleščini in nemščini z nad 40 ilustracijami in diagrami. Cena knjigi je 55 ameriških dolarjev oz. 205 ni-zozemskih guldenov. (Prospekt si lahko ogledate v našem ured-ništvu). Ing. arh. JUSAN GRABRIJAK Trlndvajscti dsm !?.tošnje^a oktobra je bil siv in žalosten. Ta dan nara je kruta usoda U-trgala predragega prolesorja Grabrijana. To pot Je izbrala med najdražjimi. Novica o tej veliki izgubi je težko odjeknila v naših srcih, težko si pred-stavljamo, da se ne bodo nikoli več odprla vrata in da ne bo nikoli več stopil v predavalnico dragi profesor, da ne bo nikoli več slišati njegovega glasu. Spoštovani pokojnik Je bil rojen 29. decembra 1899. Bil Je eden prvih diplomantov iz šole prof. Plečnika. Po diplomi na ljubljanski univerzi je bil nekaj časa v Parizu na Ecole des Beaux Arts. Služboval je mno-go let v Sarajevu, kot profesor na Tehniški srednji šoli (od tod je potekalo prijateljstvo z zna« nim arhietktora Jurajem Neid-hardtom — skupna knjiga o bo-sanski arhitektura s predgovo rorn velikega Le Corbusiera.) Po vojni je bil poklican v Slo-venijo in kmalu nato imenovan za docenta na Fakulteti za ar-hitekturo. Tu je dosegel stop-njo izrednega profesorja ln sl pridobil srca vseh štud«ntov arhitekture, ki so ga kdaj koll slišali. Bil Je Izvrsten predavatelj, ognj«vit in prepričevalen go-vornik. Znan Je primer, ko je na posvetovanju študentov ar-hitekture v Zagrebu (februar 1950) z ognjevitim govorom o jugoslovanski arh. dediščini In o naši orientalski arhitekturt sprozil aplavz, kakršnega ni do> živel nihče od predavateljev. Domoljub in komunist — Je prof. Grabrijan vcepljal ituden-tom ljubezen do domače zem-lje, njenega Ijudstva in njcgo-vih stvaritev. Bil je strog profesor, iskren in pravičen za vsakcga študcnta. Največjo škodo pa Je z nj€-govo smrtjo utrpela slovenska arhitektonska znanost in publi-cistika. V kratkem času po voj-ni je napisal mnogo člankov in razprav, objavljenih v dnev-nem in strokovnem časopisju. (»Arhitekturna dediSčina Jugo-slovanskih narodov« v »Arhitek-turi«, »Le Corbusier« v »NaSih razgledihK, »Arhitcktura v me-rilu človeka« v »Arhitektu« 4 itd.) Krona tega dela pa je že omenjena knjiga, ki bo izšla prl DZS. S seboj v grob 1e odnesel premnoge načrte za bodoče znanstveno in šolsko delo (Po novno potovanje v Makedonijo in kn.jMga o makedonski hiši, Ustanovitev In ureditev institu-ta za zgodovino domače arh*-tekture, skupno s pro . ing. arh. M. Mušičera itd. itd.). S poti, po kateri se je sedaj podal, profesorja Grabrijana ne V TRlRl JNC^ bo več nazaj- N3€S°vi ^tudentje pa ga borao ohranili v najsvet-lejšem spominu. VM feT^V. 2 »TRIBUNA« STRAN 3 Referat tov. predsednik Zorka Ščuke na II. letni skupščini Zveze študentov Jugoslavije f Tovariši in tovarišice-' VI. kongres Zveze komunistov ffugoslavije je natančno analizi-ral naš ekonomski in družbeni razvoj, pokazal na porast sil socializma v svetu, ugotovil od-rcse med miroljubnimi gibanji narodov obeh polobel in storil ogromen zgodovinski korak na-prej ne samo v rasti in utrjeva-r.ju socialistične demokracije v naši državi, temveč tudi v raz-voju svetovnega proletarskega gibanja, borečega se za dejan-gko materialno in duhovno svo- bodo na osnovi znanstvenih dog-nanj Marxa, Engelsa in Lenina. Našo drugo letno skupščino imamo v času, ko doma in v sve-tu še ni utihniil odmev VI. kon-gresa Zveze komunistov Jugo-slavije. In ko v luči glabokih analiz in s-klepov kongresa pre-gledujemo naše dosedanje delo in poskušamo ugotoviti smerni-ce za nadaljnji razvoj naše orga-nizacije, bo morda prav, če na kratko pregledamo rast in raz-voj naše organizacije v krat-kem času njenega obstoja. (/. Ustanovitev Zveze študentov Jugoslavije Ce se ozremo na razvoj Zveze gtudentov Jugoslavije od prvih teženj po ustanovitvi nove štu-dentske organizacije pa do da-nes, ugotovimo v njem tri glav-na obdobja: 1. pred ustanovitvijo Zveze študentov 2. od Ustanovne skupščine aprila 1951 do I. kongresa Zveze v marcu 1952 in 3. od I. kongresa do danes. Oblike in vsebina dela Ljud- ske mladine na univerzi v prvih letih po osvoboditvi so povsem odgovarjale potrebam vsako-dnevnega političnega dela med študenti, kar dokazuje visoka politična aktivnost študentov v tem obdobju. Toda naš družbeni razvoj je prerasel mladinsko or-ganizacijo na univerzi. Splošna praksa in nivo aktivov kot os-novnih organizacij Ljudske mla-dine na fakultetah ni več odgo-varjal potrebam političnega in družbenega življenja našega štu-denta. Neutemeljeno vztrajanje pri že preživelih metodah poli-tičnega dela — neživljenjskost organizacijskih in ideoloških se-stankov — je večkrat rodilo na-sprotne rezultate od pričakova-nih. Prav v tem obdobju uni-formirane politične vzgoje je potrebno iskati vzroke za pasi-vizacijo in apolitizaciio dobrš-nega dela naših študentov, kate-rih posledice čutimo še danes in se jih nekatera združenja še vedno niso otresla. Iz brezperspektivnosti, v ka-tero je zaradi togega politične-ga dela zašla mladinska organi-zacija na univerzi, je v zvezi z nagldm družbenim razvojem v naši državi, bila možna samo ena razvojna pot: ustanovitev masovne politične organizaci|e študentov v splošnem okviru Ljudske mladine Jugoslavije, ki bi odgovarjala potrebam študen-ta ter specifičnim zahtevam po-litičnega in družbenega življe-nja akademske mladine. Utemeljene težnje po novi štu-dentski organizaciji, ki so se istočasno pojavile na vseh ju-goslovanskih visokih šolah, so dobivale konkretne oblike. Na lormalno pobudo partijske orga-nizacije beograjske univerze je Centralni odbor Ljudske mladi-ne Jugoslavije v aprilu 1951 skli-ca Ustanovno skupščino Zveze študentov Jugoslavije. Ustanov-na skupščina je dala napotila za širo-ko diskusijo o značaju in metodah dela nove študentske organizacije, ki se je razvila po vseh naših fakultetah. Prav to široko razpravljanje o Zvezi je značilno za naslednje obdobje, ki predstavlja dejansko ustano- nih organov Zveze. Ti organi so se zaradi svojega značaja ior-mirali centralno; zaradi tega in zaradi potrebe po takojšnji re-šitvi ekonomsko socialne pro-blematike študentov so ne samo združenja, temveč tudi Univer-zitetni odbor zanemarila politič-no delo. Ustanovljena je bila Studentska samopomoč, ki je v začetku svojega obstoja črpala materialna sredstva iz pomoči delovnih kolektivov, ki so jo ra-zumevajoče podprli za kar se naj na tem mestu še enkrat za-hvslimo. Studentska samopomod je svojo vlogo pravilnejše ra-zumela kasneje, ko je pričela z zbiranjem materialnih sredstev med študenti, prirejanjem pri-reditev in posredovanjem pri-lcžnostnih zaslužkov pomoči po-trebnim študentom. Na pobudo in po dolgotrajni borbi univer-zitetnega odbora ter študentskih kolektivov po menzah in dorao-vih je bil razpuščen birokrati-ziran upravni organ, ki je do tedaj vodil študentske menze in dcmove. Posamezni domovi in menze so postali samostojni, na predlog Univerzitetnega odbora pa je bil formiran Kuratorij štu-dentskih menz in domov, kot neprofesionalno skrbstveno te-lo, sestavljeno iz zastopnikov profesorjev študentov ter Sve-ta za prosveto in kulturo. Ob podcenjevanju politične vloge študentske organizacije je marsikje prišlo do sestave sla-botnih vodstev združenj, ki ob množici ekonomskih vprašanj niso bila zmožna voditi in usmerjati politično ideološko delo na fakultetah. Temu je bi-la do neke meje vzrok tudi pre-majhna pozornost in pomoč ko-munistov ter partijskih vodstetf forrhirajoči' se Zvezi, ki so za-nemarjaia politično delo v Zve-zi študentov kot masovni orga-nizaciji, ki je glavno torišče de-la komunistov na univerzi. Iz teh izkušenj v nekajmeseč-nem obstoju Zveze so bile dane glavne smernice za izdelavo Sta-tuta in programa Zveze študen-tov Jugoslavije, ki sta blla spre-jeta na njenem I. kongresu od 10. do 12. marca 1952 v Zagrebu. I. kongres je po analizi dote-danjega razvoja Zveze dal smer-nice za nadaljne delo na politič-no ideološkem, ekonomsko soci-alnem, družabnem in mednarod-nem počtročju. Kot osnovno na-lcgo Zveze je nakazal politično ideološko aktivnost ZdTUŽenj. Ugotovil je vrsto slabosti na tem področju in pokazal na glavni namen naših visokih Sol, vzgajanje strokovno solidno usposobljenih in politlčno pra- jah lanskega leta, v demonstra-cijah ob sramotni londonski Konferenci in ob mob:3izaciji za delovne brigade. Ob demonstracijah so polno za-živele revolucionarne patriotič-ne tradicije naše univerze. Ljub-ljanski študenti so bili prvi, ki so povzdignili glas proti meše trrjenju z našim narodnim ozem-Ijem in so ves čas trajanja de-monstracij bili na čelu množic, ki so enotno manifesfirsile pri-padnost svobodnega tržaškeg.1 ozemlja Jugoslaviji. Večina Združenj je izkoristi-1p politično vzdušje na fakulte-tah, ki so ga sprožile demonstra-cije in energično nastopila proti osamljenim nastopom reakcije. 2. M'ohilizacija Ob drugi naši veliki politični akciji, ob mobilizaciji v delavne brigade se je jasno pokazal kva-liteten razvoj, ki ga je Zveza študentov izvršiLa na naši Uni-verzi v kratkem letu svojega obstoja. Zveza je postavila ude-ležbo v brigadah zaradi nujnc-sti izgradnje ključnih objektov kot merilo politične in patrio-tične zavesti vsakega svojega člana. Kot pri vseh akcijan so se tudi tokrat izkazala Združe-nja, v katerih je bilo politično in ideološko delo stalna praksa, kot n. pr. ekonoiiskn ",n pravna fakulteta, dočim so oddelki, ki so stalno politično delo zanemar-jali, tudi tokrat slabo odrezali, primer: germanistov, kjer so se od preko 100 slušateljev delavne akcije udeležili samo štirje. Na poziv partijske in študent-ske organizacije, je prijavilo svo-jo udeležbo 1330 študentov. Pred cdhodom v brigade je bil izve-den zdravniški pregled prij.-»v-ljencev, kjer je odpadlo 241; to-varišev, 180 pa jih je bilo posla-nih na lažje delo v Ljubljani. Dejstvo da je bilo od 95G pre-gledanih, za težje delo nespo sobnih 422, kaže na resni pro-blem, ki ga je treba pri analizi zdravstvenega stanja na na&ih visokih šolah upoLtevati. Prip«:-minjam, da je bila v vetMni pri-merov izdana ocen?. n delovnl sposobnosti šele po kliničnem iz-vidu. 129 prijavljenih je opro-stil dela v brigadi pripravljr,]-ni štab na podlagi prošenj ra?.-nih ustanov in organizacij (pred-vsem športnih). V brigadah in strokovnih ak-cijah je sodelovalo 809 študen-tov :n s;co.r: v Jablanici v petih brigadah 366, v Zenici v dveh brigadah 176, v Ljubljani v dveh brigadah 163 in 104 na drugih akcijah. Vse brigade so z veli-ko požrtvovalnostjo dosegle ze- Skoraj na vseh fakultetah, iz-vzemši na Akademijah so de-monstracije pomenile diferenci-acijo najslabših elementov, ki so pokazali ne samo protikomu-nistično usmerjenost, temveč tu-di popolno nacionalno nezaved-nost in pripravljenost zaradi svojega sovraštva do pridobitev naše revolucije tudi odkrito na-stopiti proti zahtevam, ki jih naš narod že od nekdaj stavi-ne glede na politično pripadnost. S tem so ti elementi zdrknili na nivo navadnih narodmh iz-dajalcev. Združenja so jih spon-tano izključila iz ZSJ, najkri-tičnejše primere pa so obravn^-vala tudi disciplinska sodišča fakultet. deloviiih hrigad lo dobre rezultate: v Jablanici so na primer po kontrolnih me-ritvah ob koncu dela ugotovili, da so vse brigade povprecno presegle normo za 25%, kljub slabemu orodju, plazovitemu te-renu in neurejenim gradbiščem ob začetku dela. Tako delo je, po oceni Glavnega štaba, uvrsti-lo naše brigade med najboljše od vseh sodelujočih pri gradnji ceste in proge Konjic—Jablani-ca. Brigade so se vrnile iz Ja-blanice trikrat, iz Zenice dva-krat udarne, brigadi v Ljubljani pa sta bili enkrat udarni. V bri-gadah je 78 najboljših brigadir-jev prejelo a%ziv udarnika, rnnogo pa jih je Dilo pohvalje-nih. Zivljenje v brigadah, ki smo si ga sami uredili, je bilo prijetno, vse brigade so ustva-rile močan kolektiv, ki je bil prežet z visoko delovno moralo, tovarištvom, zavestno disciolino in razvitim veselim družabnini življenjem. V bodoče bi bilo pri-poročljivo, da bi vse bTigade od-šle na eno delovno mesto, kjer bi bilo mogoče ustvariti 3e večji kolektiv, kar bi »e vsekakor po-zitivno odražalo v dejavnosti štud^entov na Univerzi in Viso-kih šolah. Smatram, da je ta našo orga-nizacijo velik kapital nekaj sto zadovoljnih brigadirjev, ki so s svojo revolucionarnostjo do-kazali, da so tista sila, ki daje še posebej veliko upanja za na-daljni razvoj in utrditev naše organizacije. Smatram, da na današnji skupščini damo vse pri-znanje brigadam in brigadirjem naših Visokih šcl in da ponovno obsodimo stodeset tistih, ki so kljub prijavam odrekli svoje sodelovanje v brigadi in vse one, ki se brez razlogov niso odzvali klicu VAle organizacije ob mobilizaciji v delovne bri-gade. lige. Nedavno je bil ustanov-ljen jiu-juitsu klub, ki je imel že ob svojem začetku nad sto članov, ustanavlja pa se Aka-demska sabljaška sekcija. Navedeni klubi pa niso skr-bell le za dvig kvalitete in mno-žičnosti, temveč se vse pozorneje ukvarjali tudi z vzgojo moral-nega in političnega lika študen-ta-športnika. Ce izhajamo iz dejstva, da imamo na Univerzi nad 6000 študentov in če se jih danes ba- ČESTlTAMO! Prav na dan, ko je naia mtada Uudentska organizacija zaključila enoletno uspesno pot, sta tudi vi-dva kunčala svojo študentsko pot, ki sta jo prehodila hrabro, vedno v prvib vrstah naprednih huden-tov. Vsi, ki smo Vaju srečali pri svojem delu, Vaju spoznali in vzljubili, Vama obema toplo in prisrčno čestitanto in ielimo na iivljenski poti mnogo upseha. Ostunita še vnaprej prvoborca za lepse dni in zvesta tovarisa, kot sta bila. Dr. Zorko Sčuka vitev in organizacijsko formira-nje osnovnih enot — združenj. Obdobje od Ustanovne skupšči-ne do I. kongresa ZSJ je potek-lo v znamenju borbe proti pa-rolam o ozki strokovnosti in apolitičnosti nove organizacije. Ti dve napaki, strokovnost in apolitičnost, sta našli odraz v združenjih, ki so smatraLa za svojo osnovno nalogo admini-Btrativno delovanje in kvečje-mu še organizacijo strokovnih klubov. Mnenje, da bi naj bila Zveza skupek strokovnih in družabno zabavnih klubov po ifakultetah, se je pojavljalo med študenti in celo v nekaterih vod-stvih združenj. Organizacije Zveze bi, če bi prevladala ta težnja, zašle v paradoks z raz-vojno potrebo po novi politični kvaliteti, zaradi katere je sploh prišlo do ustanovitve Zveze štu-d&ntov Jugoslavije. Prehod na nov gospodarski sistem in v zvezi s tem spre-rnemba načina štipendiranja sta postsvila kot osnovno nalogo v začetku lanskega študijskega le-ita formiranje ekonomsko social- vilno orientiranih kadrov nove socialistične inteligence. Na osnovi zaključka III. ple-numa CK KPJ je Kongres po-udaril sledeče naloge Zveze: pre-žeti s polno politično aktivnost-jo vse življenje na naših viso-kih šolah z organiziranjem vsa-kodnevnega političnega dela v Združenjih pri tolmačenju no-tranje in zunanje političnih vprašanj naše države, povezu-joc jih s specifičnimi razmera-mi na Univerzah. I. kongres pomeni prelomnico v našem delu. Jasno je namreč nakazal osnovnp nalogo Zveze šludentov, ki ni ne strokovno-zabavna, ne administrativna ali ekonamska dejavnost, temveč intenzivno politično delo v ce-loti usmerjeno v vzgojo sociali-stične inteligence. Ceprav je ta smer bila že prej poudarjena, po-sebej še s strani višjih forumov Zveze študentov, je vendar poli-tična aktivnost v Združenjih za-živela šele po Kongresoi, kar se je pokazalo tudi v naših največ-Jih konkretnih pokti^nih akcri- 3. Mednaro"dno soilelovarije Zveza študentov Jugoslavije letu več tisoč inozemskih štu- je postala v preteklem letu član dentov obiskalo našo domovino mednarodne skupnosti študentov in spoznalo našo stvarnost, prav Univerz in drugih Visokih šol tako Pa Je nekaJ st° jugoslovan- (WUS).Sprejemvto organizaci- skih študentov odšlo v inozem- jo ni potekal šablonsko; bil je stvo in si tam Pr^obilo mnogo nov udarec napadalnim tenden- k°"stflh izkušenj. cam in načrtom birokratov iz ^kUcna dejavnost oddelka Moskve. Dejstvo, da so angle- fa mednarod*e zveze * ^la le-., .... , tos na nasi umverzi pestra m ska, nemska inse mnoge druge ^^ bilPformiran nacionalne umje studen ov od- y aprilu letošnjega leta in je iz_ klomle sodelovanje na letosnjem vedel vrsto uspešnih akcij med (zedinjevalnem) kongresu IUS njimi predvsem naslednje: v Bukarešti zato, ker vodstvo h Na prakso v inoZemstvo je te orgamzacije, sledeč direkti- odšlo preko mednarodne orga- nizacije za izmenjavo praks 32 naših študentov, 30 pa jih je odšlo privatno vendar ob izdat-ni podpori Zveze študentov. 2. Oddelek je izvedel medna-rodni študentski festival v Ljub-ljani, ki so se g;a poleg naših študentov udeležili tudi nemški, avstrijski in francoski študent-je. Skupina študentov Akademi-je za igralsko umetnost pa je v juliju sodelovala na mednarod-nem gledališkem študentskem fe-stivalu v Erlangenu. 3. Pet tov.arišev se je udeleži-lomednarodnih seminarjev po-litičnega značaja, dva zastopni-ka naših esperantistov pa sta se udeležila konference v Nem-čiji. 4. SKUD »Tone Tomšič« je bi-__»«__„____^_——_^_i lo v poletnih mesecih na gosto- vanju po Slovenski Koroški, slo- vam iz Moskve, ni hotelo na ta venskim kmetom na Koroškem Kongres povabiti tudi naših štu- Pa Je pomagalo 25 študentov dentov, priča, da je stališče agronomije. Prav tam je tudi Zveze študentov Jugoslavije skupina etnolcgov zbirala na- sprejela in enotno podprla tudi rodno blago. mladina drugih naprednih dr- 5- Studentje elektrotehnike in Dr. Dane Brezic žav. arhitekture so bili na študijski Delo naše Zveze tudi ni ostalo le pri zunanji popularizaciji uspehov. Organizirala je vrsto mednarodnih srečanj in se od-zvala vabilu drugih študentskih unij ter tako ustvarila pogoj za zbližanje in medsebojno sodelo-vanje mladega intelektualnega rodu, na podlagi spoštovanja, enakopravnosti in borbe za res-ničen mir. Srečanja niso bila namenjena le političnemu sode-lovanju; izmenjali so se tudi praktik^nti in učvrstili kultur-ni, fizkulturni in turistični sti-ki. Na ta način je v preteklem ekskurziji v Svici, devet štu-dentov umetnostne zgodovine pa si je ogledalo kulturne zanimi-vosti Avstrije. Osnovna papaka, ki je sprem-ljala delo mednarodnega oddel-ka, je bila pomanjkljiva pove-zava z odbori združenj. Dogaja-lo se je, da so bili predlagani za prakse v inozemstvu celo štu-dentje, ki niso bili člani Zveze. Da se podobno v prihodnje pre-preči, je objavil oddelek za med-narodne zveze v študentskem li-stu »Tribuna« postopek o dode-litvi praks v inozemstvu. 4. TPizktdttiirno udejstvovanje šttidcntov Na naši Univerzi in Visokih žavi in tudi pomnožil svoje vr- šolah obstoja pet športnih klu-bov: Planinsko društvo. Aka- ste, Akademska strelska druži-na, kot najboljša v Sloveniji demski športni klub »Košarka«, in Ljubljanski univerzitetni ša-ki je zasedel peto mesfco v dr- hovsfcd klub, i»t član Zv«zne vi s telesno vzgojo in športom samo 500, ne moremo biti za-dovoljni. V prvi vrsti smo mne-nja, da bo moralo v bodoče čim-preje priti do realizacije pred-loga Zveze študentov o obvez-ni telesni vzgoji na Univerzi in Visokih šolah, ki smo ga že v začetku maja predložili Svetu za kulturo in prosveto. Menimo tudi, da so dozoreli pogoji za ustanovitev samostojnega štu-dentovskega društva, ki mu je potrebno dati solidno materialno podlago za njegovo delo. 5. Kidtumo življenje, tisk in ztlrutenja ZŠJ na pode&elju Naše kulturno umetniško dru- postati eno izmed najmočnejših štvo »Tone Tomšič« je kljub te-mu, da je doseglo lepe uspehe predvsem na področju kvalitete kulturno umetniškega dela, ven-dar pokazalo nekatere pomanjk- komunisti premalo zavedajo, kar in zato najbolj uporabljanih sredstev aktivne politične borbe na univerzi in visokih šolah. Tega se tako člani Zveze kot ljivosti, ki jih ne moremo mirno preiti. Društvo bo moralo ne- ima za nujno posledico, da»Tri-buna« ne igra tiste vloge, ki bi kako združiti pomanjkanje ma- jo lahko in ki jo mora igrati. S pomočjo novih kreditov, ki jih je odobrila. naša vlada je bi-la pred kratkim končana grad-nja novega stanovanjskega pa« viljona na Studentskem naselju, kamor se je že vselilo 230 štu-dentov naših visokih šol. S tem se je dvignila kapaciteta stano-vanjskih objektov na naselju Pod Rožnikom. na 450 pos.telj. Tudi v letošnjem letu razpoložljivi študentski domovi še ne zado ščajo potrebam študentov. Ko-sija, ki je sprejemala prošhje za štubdentske domove, ni mogla rešiti preko 200 uprpvičenih pro-šenj, razen tega da mnogih pra. ženj sploh ni sprejela. To nam r.arekuje, ,da ne smemo končati misel na gradnjo novih stano vanjskih objektov na Student-skem naselju in da jetreba za-gotoviti sredstva za nadaljeva-nje gradnje tudi v prihodnjem letu. Ker so razmere v domo-vih po začetnih težavah sedaj že v celoti konsolidirane, ima Sekretariat Ualverzitetnega odbora Zveze Stutteittov na ljubljansld miiverri, lci Je v prc-teklem letu uspešno vodil delo naše organizadje. Od leve proti desni: stojijo BORIS LIPU2IC (org. sektor), VLADO MIKU2 (fizkultura), MILOS GORKIC (propajanda), PAVLE SEGU-LA (medmarodne veze) — sedljo v istem vrstnem redu BORIS MIKOS (gospodarsko-zdrav-stvema komisija), ZORKO SCUKA (predsedinik Unlverzitetnega odbora), ANDRIJA PETKO- VIC (študentska Samopomoč). terialnih sredstev — tudl tu bo-mo morali storiti več kot do-slej — z zahtevo po množično-sti kulturno umetniškega dela med študenti, kar je končno osnovni namen študentskih kul-turno umetniških ustanov. Studentski list »Tribuna« je sicer slabo začel, a je vendar napravil gotov kvalitativen raz-voj po odpravi nezdravih ten-denc v vsebini lista. Vendar še zdaleč ne moremo govoriti o ča-sopisu, ki bi bil važen činitelj v političnem življenju na uni-verzi in ki bi odgovarjal kvali-tetnemu nivoju univerzitetnega časopisa. Priznati moramo, da »Tribuni« tako Univerzitetni od-bor kot vodstva združenj niso nudila moralne in kadrovske pomoči, brez katere list ne mo-re živeti. Prav tako je potrebno grajati sila malomaren odnos tako zvezinih kot partijskih funkcionarjev, ki so razen red-kih izjem kaj malo prispevali k boljši kvaliteti lista. Student-ski časopis bi naj bil in mora Univerzitetni odbor bo s pomoč-jo naših prosvetnih ustanov mo-ral rešiti tudi materialno vpra-šanje lista, ki predstavlja eno izmed stalnih, periodično po-navljajočih se ovir za nemote-no delovanje lista in postane včasih celo eksistenčni problem. V poslednjem času smo pri-čeli ustanavljati združenja ZSJ na podeželju in v večjih krajih, kjer živi več izrednih pa tudi rednih študentov, ki bivajo stal-no izven Ljubljane. Doslej je bila naša organizacija precej lzolirana od vsakodnevnih no-tranje političnih problemov. Na-ši študentje na terenu niso nu-dili dovolj pomoči družbenim in kulturnim organizacijam po pod-jetjih in na vasi. Z ustanavlja-njem združenj izven Ljubljane smo pristopili tudi k reševanju tega problema. Taka združenja že obstojajo v Brežicah, Novem mestu in Trbovljah, kjer ima iz-venuniverzitetno delovanje aka-demske mladine že bogate tra-dicije. 6. Gospodarski prohlemi Novi finančni ukrepi, ki so preteklo leto globoko in krepko posegli v naš razvoj, v naše gospodarstvo, so prav tako moč-no in odločilno odjeknili tudi v življenju študentov. Uspešni na-stepi Zveze so dvignili njen ugled ne samo v vrstah študentov, temveč tudi med delovnimi ljud-mi, ki vse bolj kažejo razume-vanje tudi za materialne potre-be študentov. Ob novih ekonomskih ukrepih v pretekli jeseni smo opažali tudi slučaje popolnega nerazu-mevanja skrbi in velike pomoči, ki jo ves čas nudi oblast štu-dentom. Nekateri so ocenjevali položaj študentov popolnoma lo-čeno od splošnega gospodarske-ga položaja v državi in zahajali v kritiziranje ter skušali vna-šati med študente duh nezaupa-nja in zmede. Veliki uspehi štu-dentske organizacije pri ure-ditvi ekonomskih vprašanj štu-dentov so dvignili duha in oja-čali zaupanje v Zvezo in njeno delo. Na podlagi sklepov prve let-ne skupščine STJ Ijubljanske univerze je Zveza začela obšir-no akcijo za izboljšanje materi-alnega položaja študentov in je to delo poverila posebni gospo-darski-zdravstveni komisiji pri Univerzitetnem odboru z nalo-go, da naj najprej pregleda sta-nje v študentskih domovih in menzah, ki je takrat zaradi no-vega finančnega sistema posta-lo za študente v domovih pro-blematično. Komisija je svoje delo uspešno izvedi« in v svo- jem poročilu Svetu za prosveto in kulturo VLRS predlagala ne-katere bistvene spremembe v upravljanju študentskih menz in domov. Rezultati dela te komi-sije so bili prevzem domov in menz po študentskih upravnih odborih, ki so zamenjali prejš-r.jo direkcijo študentskih domov in menz; upostavitev študent-skih svetov, kot najvišjih orga-nov v domovih in končno ime-novanje novega telesa — kura-torija, v katerem so poleg štu-dentov tudi univerzitetni pro-fesorji. V domovih so bile dose-žene nove pridobitve, za katere so se prej leta in leta zaman borile številne uprave. Student-ski upravni odbori so začeli vo-diti domove in svoje menze na osnovi gospodarskega računa ter so tekom leta dodeljene 4 mili-jone subvencij iz državnega pro-računa stvarno porabili za zni-žanje cene stanarini, odn. zbolj-šanju hrane v naših menzah, ne pa za vzdrževanje odvišnega aparata. Zaradi nerentabilnosti jo kuratorij na sugestijo štu-dentov ukinil 3 študentske men-ze. Dejstvo, da domove upravlja-jo študenti sami, se je pokaza-lo kot zelo dobro in uspešno. V marsičem se je spremenil odnos do imovine. študentje bolj gle-dajo na ugled svojih domov in se živo zanimajo za gospodarski položaj svojih obratov. Na ta način so bili doseženi veliki pri-hranki, ki jih prej kljub vsem sankcijam ni bilo mogoče do-seči. Zveza nalogo, da se bori poleg redne pomoči za domove in. menze tudi za srestva, potreb-na za novogradnjo na naselju. Kot posledica materialnega polož.^ja študentov, ki je nastal po uvedbi novih ekonomskih ukrepov, je na naži univerzi pri-šlo do osnovanja študentske Sa-mopomoči, ki je kljub skrom-nim razmeram, v katerih je de-iala vendarle izplačala v mate-rialu ali denarju pomoči v viši-ni 1,950.283 din (po] milijona V gotovini). Kljub velikemu po menu, ki ga je imela navedena pomoč za mnoge študente^ mo-ramo vendarle ugotoviti, da je Samopomoč vse preveč skušala zbirati sredstva in da je manj iskala možnosti, da bi študente zaposlila. V tem letu je posredo-vala le 105 instrukcij in 15 ho-norarnih zaposlitev. Združenja nosijo veliko krivdo, da je preko Samopomoči nudena pomoč od-igrala minimalno politično vlogo, če o njej sploh moremo govoriti. V tem pogledu bo v prihodnjem letu treba delati z večjo odgo vornostjo in večjim političnim čutom. Sicer pa je organizacija Samopomoči opravičila svoj ob« stoj in bo njeno delo treba pod-preti in razširiti. 7, Zflravstvena sluzha Organizacije in delo v zdrav-stvenem fondu, ki vodi in usmerja vso našo zdravstveno službo sta v glavnem konstant-na iz leta v leto. Dobro vpeljan in vesten aparat ne zahteva no-benih večjih sprememb vse do trenutka, ko bo sprejeta nova uredba o zdravstvenem varstvu študentov, za katero se bori Zve» za študentov skupno z upravo zdravstvenega fonda m osnovi f.mernic in sklepov I. kongresa Zveze, na katerem je naš uni-verzitetni odbor sprejel sklep, da bo zastavil vse sile, da se tudi v Ljubljani vzpostavi samostoj-na študent poliklinika, ki bo vo» dila poleg stalne zdravstvene operative tudi zdravstveno sta-tistiko in spremljala gibanje raz-nih bolezni med študentsko mla-dino. Kakor v vseh preteklih letih je tudi letos država s subven-cijo skoraj 4 tnilijonov dinar-jev omogočila redno poslovanje zdravstvenega fonda, ki bi si-cer ob lastnih sredstvih mor^l ustaviti svoje delovanje, ker so skupni dohodki fonda iz seme-stralnih prispevkov študentov V popolnem nesorazmerju z obsto-ječimi cenami uslug in zdravil. Kakor v preteklem letu je tu-di letos prejela naša zdravstve-na služba pomoč od mednaroci« (Nadaljevanje na 4 strani) fTRAN 4 »TRIBUNA« STET. I Nadaljevanje referata tov. predsednika ne univerzitetne službe. PosUli Eo nam 295 gr streptomicina; tu-di Rdeči križ Slovenije je po-kazal veliko razumevanje za po-trebe naše zdravstvene službe in v zadnjih dveh letih nudil pomoč v znesku nad pol mili-jona dinarjev. Na naši univerzi že več let izvajamo stalna fluorografska filmanja pljuč in srca. Filmanje. izvedeno v preteklem študijskem letu, kaže padanje procenta obo-lelih na odprti tuberkulozi, kar je med drugim tudi posledica stalnih tovrstnih pregledov, ka-terim sledi takojšnje zdravlje- nje. Ker bo samostojna polikli-nika lahko centralizirala vso našo zdravstveno službo, bo možna bolj točna kontrola, bo tudi naš boj proti tej bolezni še bolj uspešen. Iz tega in še mnogih drugih vzrokov iskreno želimo, di bi bila nova uredba čimprej sprejeta. Tako bi bila zaključena borba študentov za samostojno univ. polikliniko. Gosp. zdravstvena komisija je uvedla na Univerzi tudi trezen in gospodarstven način razpo-laganja s sredstvi in da so od-bori sekcije in združenja uvedla štednjo. nerešljivo povezano z borbo pro- dela večkrat skonstruirane. Ob-ti vsem usedlinam stare druž- like dela se pri današnji živosti bene zavesti, pa naj bo to na pojavljajo same. Zato moramo o področju znanosti( morale, druž- oblikah ideološko-vzgojnega de-benega življenja sploh, estetike la in o njegovi metodi govoriti ali katerekoli druge oblike druž-bene zavesti in družabnega živ-ljenja. Zato je treba nadaljevati z borbo proti vsem ostankom malomeščanščine, individualizma, le v najsplošnejših obnsih. Prav gotovo bo mogoče najbolje or-ganizirati politično in ideološko vzgojo tam kjer že sam pred-met sili človeka k idejni krista- intelektualistične pasivnosti, pro- lizaciji prerešetane stvari. Težje 8. Organizacijaka in politično-vatgojna vprašnnja ko oblikuje samo deloma, ne more mu pa dati enotne usmer- Ce bi iz navedenega skušali iz-vesti zaključke o danaSnjem sta-nju organizacije in ga jati s preteklim letom, bi mogli ugotoviti ogromen korak naprej. Dokaz za to so nam lahko uspe-hi navidezno čisto formalnega znač?ja: sorazmerno hiter zače-tek dpla Združenj, od katerih 80 nekatera svoje delo začela žfc ob odprtih partnskih sest.an-kih, druga nekoliko kasneje, vsa pa že imajo do današnjega dne konstituirana vodstva. ki so ?.e pričela z rednim poslovanjem. Konference Združenj so večino-rm razgih^lp člane ob specifič-nih problemih, ki so se pojavili na fakultetah. Sklepi se izvršu-je.io hitrpie, četudi še z zasto-jem. vs^kakor pa doslednej*5- Nikakor ne moremo mlsllti, da ie tak razvoj organlzsci,1e siufaien. niti. dn 1e zeolj re-zultat nekaterih formalnih uspe-hov organizacij. Nasnrotno to s*anje je le izraz mo?ne poli-tične dejavnnsti Zveze, ki se nai-jasneje i7ra?a v že omenienih d°monstracijah in v usnehu mo-biliz^cije za brigade. S poHtič-no ideoločkim delom, zlasti Se z zadnjima dvema manifestacl-jama ter z delom v brigadi je bil ob neprestani podpori in de-lu članov ZK postavljen temelj na aktivno, ne le teoretsko in abstraktno, .^mpak stvarno grad-njo socialističnega Studenta. Bor-ba za konkreten lik socialistič-nega intelektualca se je pričela ie ob izločanju protinarodnih elementov, ki so se razkrinkali ob demonstracijah in se nadalje danes v diskusijah in ukrepih proti vsem tistim, ki se niso priključili naporom ostalih in neopravičeno zaostali od dela v brigacii, ali celo nemoralno pre-lomili svoje lastne obljube. Lah- ti iniormbirojevski in klerikalni idejni in organizacijski osnovi itd. Istočasno pa moramo to bor-bo teoretsko, znanstveno poglab-Ijati na vseh dostopnih pod-ročjih, od predavalnic in semi-narjev preko gledališča, kinema-tografov, koncertnih dvoran, do časopisov, zlasti do naše štu-dentske TRIBUNE. Vendar tu nikakor ne more zadostovati teoretska borba. Pač primer- jenosti, zaključne črte, ki bi P.a Je treba n* kakršenkoli na- vskladibi vse posamezne dele v celoto. Ce naj bo študent, v ka-terem moramo gledati bodočega, visokokvaliiiciranega napredne-ga strokovnjaka, mora imeti še neko Jivaliteto: enoten svetovni nazor, ki mu bo r.nzložil in po-enotil na čim globlji znanstveni osnovi vse tisto, kar mu posa-mezne konkretne, delne akcije posredujejo. To pa mu more dati le sistematičen, teoretski študij osnov marksizma in nje-gove današnje uporabe v praksi. Pomanjkanje sistematičnega teoretskega d«>la v Zvezi komu-nistov in v Zvezi študentov je največja in najresnejša napaka današnjega ideološkega dela na Univerzi. Dočim smo uspeli na konkretnih in trenutnih politič-nih akcijah skoraj v celoti, ne vidimo danes niti v eni organi-zaciji sitematičnega in vztraj-nega ideoloSkega dela. Zato še vedno obstojajo nejasnosti v najosnovnejSih problemih n.i-našnega notranjega, pa tudi zu-nanjega politič. razvoja.tako v pojmovanju svobode. v teorijah o nekakšnem prelomu linije Partije po letu 1948, v nemogo-čih ocenjevanjih nekaterih la-padnih kulturnih stvaritev, v poznanju celo rvjjbližjih per-spektiv našega notranjega raz-voja kot so n. pr. nov način or-ganizacije oblasti po ustavnem zakonu in še vrsta drugih. Vse to izdaj.% včasih tako nemogočo polittčno ln idejno nepismenost študenta, da človek ne bi mogel verjeti, da gre za intelektualca. Ce hočemo torej obdržati obsto-ječe stanje politične aktivnosti, moramo takoj pričeti s sistema-tičnim ideološkim delom. čin spremeniti sedanji socialni sestav univerze v korist študen-tom iz delavskih vrst. Ce govo-rimo, da so to osnovne naloge v vsebini politične in ideološke vzgoje študentov, s tem še ni rečeno, da so edine. Poleg njih obstoja še vrsta druglh, pač z ozirom na specifičnost Združe-nja. Pač pa se je treba v prvi vrsti orientirati pri postavlja-nju teh zahtev s strani študen-tov ali pa višjih vodstev, ker se vodstva Združenj največkrat izgovarjajo, da ne vedo kako naj prično delati, da nimajo meto-de deli in tako velikokrat odlo-čilne zamisli propadejo v biro-kratskem filozofiranju in novih metodah, ki prerase osnovno za-misel nanašajočo se na vsebino dela. Treba je poudariti, da ima pri vzgojnem delu med študenti prioriteto vsebin* in da so da-našnje razprave okrog metode bo pri študentih, ki delajo na področjih, odmaknjenih od druž-benih znanosti. Kot oblika dela se bodo skoro gotovo v začetku pojavila pre-davanja in diskusije. O tem bi se dalo reči le, naj Združenja skrbe za kvalitetne predavate-lje. Kakšne pa bodo oblike dela, ki jih bo prinesl/a praksa ni mo-go<5e predvidevati. Eno osnovnih napak pri me-todi ideološko vzgojnega dela pri nas do danesy ki je zavirala de-lo in popolnoma onemogočala sistematičen ideološki vpliv, je bilo pomanjkanje mčrta dela. Tu se je prejšnja togost in ša-blona izrodila v drugo skrajnost — v popolno nenačrtnost in pre-pustitev ideološko vzgojnega de-la slučaju. Tu je treba ener-gično nastopiti in takoj pričeti z načrtnim delom. Seved.i ne bomo uvajali starepa načina na-črtovanja, ampak načrte, ki bo-do dovolj elestični, da se bodo mogli prilagoditi situaciji, hkra-ti pa tako tudi zagotovili reden potek dela. Z ozirom na to se bo pač moral nekako spremeniti način deli. Ob tem ko govori-mo o ideološkem vzgojnem delu ne moremo pozabitit da posega na vsako področje študentovega izživljanja in da zato vsako pod-ročje doprinaša svoj prispevek k ideoloSko vzgojnemu delu. 0. Boj proti kominfortniztnu in klerikalizmu Delegati z zanimanjem poslušajo referat tovariSa predsednika ko rečemo, da prvič v obstoju organiz.^cije na Univerzi kliče-mo na odgovornost vse, ki se niso odzvali sklepom organiza-cije ob odhodu v brigade, da prvič izvajamo ta sklep v celo-ti, vsa univerzitetna organiza-cija in to ne na poziv vrh.a, am-pak po lastni iniciativi članov Zveze in brigadirjev. Priznati moramo, da to ni majhen uspeh. Nipredek politične in ideolo-ške dejavnosti Zveze se nadalje izraža v povečanem številu di-skusij ob najrazličnejših proble-mih ideološkega in političnega značaja, prav posebno pa tistih, ki se nanašajo na delo študen-tov v Zvezi in izven nje. Diskusije se pojavljajo ne-le na sestankih Združenj, na od-prtih p.artijskih sestankih in v okviru drugih oblik dela, am-pak tudi v seminarjih, med od-mori, med posamezniki, včasih tu že bolj živo in prizadeto. Ugotoviti moramo povprečno višjo r.aven teh diskusij kot do-slej. Prav lako moramo ugoto-viti precejšnje napredovanje v svobodi izražanja, dejstvo, da se Žtudenti ne čutijo toliko več ve-zane po birokratskem pritisku in svobodno izražajo svoje mi-sili in mnenja. eSveda tu že zda-leč nismo dosegli najvišje točke. Ogromno je še problemov, ceL"! vrsta še ukrepov in dejanj po-sameznikov, ki se jih marsikdo še ne upa kritizirati, toda prvi korak v tej smeri je storjen, kot nam to potrjujejo n. pr. di-skusije, kritike na filozofski fa-kulteti.' Ob teh pozitivnih rezultatih dela Zveze, ob ustvarjanju ugod-nih organiz^cijskih in ideolo-skih pogojih za nieno vzgoinc delo pa lahko bolj čutimo vso težo pomanjkljivosti in napak v sedanjem stanju vzgojnega dela. Ce namreč pregledamo vse naše, ne ravno ma.ihne rezulta-te opazimo, da so večinoma ak-cijskega, trenutnega značaja. Ne moremo reči, da tako delo ne \pliva v.a z^vest študentov, da ne oblikuje lika socialisUčnega človeka, toda tako delo ga lah- Predvsem nam nujno nareku-je likojšen začetek dela na iz-polnjevanju naše osnovne nalo-ge: položaj naše države v svetu in njen notranji razvoj. Oboje je bilo vsestransko analizirano na VI. kongresu KPJ. Zakaj današnji položaj Jugoslavije za-hteva od nas izrazito vzgojno ideološko delo? Več vzrokov go-vori z.*to: gotovo je osnovna ka-rakteristika Jugslavije danes njena pot k izgraditvi sociali-stične družbe. Torej gre njena pot v smeri vse večje demokra-tizacije. Z ozirom ai celoten sve-tovni položaj pa je Jugoslavija edina, ki zavestno gradi sociali-zem na osnovi marksistične te-orije. Zato lik socialističnega inte-lektualca poleg z.ihteve naj bo čim globlje seznanjen s teorijo, ki bo pravilno usmerjala njego-vo dejavnost in ji dala smisel, naj ima torej zgrajen svetovni nazor, vsebuje že zahteve, ki smo jih omenjali sicer že lansko le-to, a bi ,}ih bilo treba že pouda-riti; namreč: zavestna vključi-tev dela študenta v skupnosti na osnovi maksimalnega razvo-ja njegovih lastnih sil. Le študent, ki irrw vse te last-nosti, more s ponosom trditi, da predstavlja lik socialistične-ga študenta. Glede na zahteve, ki jih postavlja našemu študen-tu doba zgodovinsko poslanstvo Jugoslavije, v kateri živimo, se nam kot osnovne bodoče mloge javljajo že ob prejšnjem raz-pravljanju vsebovane zahteve, ki so v glavnem sledeče: 1. spoznati čim več.ie štpvilo študentov z osnovami teoretskega zaključka m.^rksizma, z osnov-nimi zakoni družbenega razvoja in sicer na osnovi proučevanja klasikov in konkretnega družbe-r.ega razvoja. 2. Aktiven in kritičen odnos napram družbeni praksi nas bo istočasno nujno vedel do enake« ga odnosa napram sami teoriji, s čemer bomo doprinašali k nje-nemu nadaljnemvi razvoju. 3. Borba za idejno čistost in razvoja marksistične teorije je Vendar vse to L^hko predstav-lja le del naSe ideoloike vzgo-je. Najboljšo ideološko vzgojo pa predstavljajo srdite vsako-dnevne borbe z vsemi sovraž-nimi ideologijami. Ob taki na-čelni trditvi ne moremo sma-trati vsakogar, ki izstopi s ka-kršnimkoli socializmu tujemu pojmovanju že za sovražnika, vendar pa je nujno, da ob vsaki priliki prav te negativne poja-ve razkrinkamo. Predvsem bi poudarili dvoje vprašanj: naSo borbo proti po-javom kominforma na eni in proti ostankom klerikalizma na drugi strani. Mi smo morali za-beležiti v preteklem letu neka-tera sovražna gesla, n. pr. ne-prestano in vztrajno dvomljivo ocenjevanje naše zunanje in no-tranje politike pri poedincih. Nadalje, zaprti in obsojeni so bili nekateri študenti — kot agenti kominforma. Nadalje smo več kot cel semester razčišče-vali vprašanja medicinske stav-ke in ga v celoti še do danes nismo razčistili. Brez dvoma, da je kontrare-volucionarna vloga SZ danes znana in jasna vsakemu študen-tu, prav zato tudi ne moremo pričakovati odkritih izstopov so-vražnikov. Ze primeri sami, ki smo jih zabeležili pri nas, so do-kaz skritega načina dela sovraž-nika. Opažamo lahko njih pa-role, ki agitirajo za pasivizaci-jo. Kominformizem lahko naj-demo v pojavih birokratizma ali pa v poiskusih angažirati in preusmeriti naše ljudi na take pozicije, kjer ne bodo borbeno reševali svojih problemov, jim prikazovati, da naša družbena stvarnost ni sposobna reševati pa četudi najtežjih problemov na danem terenu. Prav zaradi tega moramo ocenjevati, da je bil štrajk letnika medicine ob-jektivno na liniji Kominforma, voda na njegov mlin. Skratka, Kominforn poizkuša danes vse-stransko dušiti zaupanje v moč r.as samih in še posebej zaupa-nje v našo Zvezo komunistov in njegovo vodstvo. Kot drugo pa bl se dotaknili vprašanja naše borbe proti kle-rikalizmu. V lanskem šolskem letu smo imeli že nekaj spopa- dov za rešitev pravilne in znan-stvene usmerjenosti naših štu-dentov. Ze v tej borbi je jasno prišlo do izraza, da je religijoz-nost ostanek preteklosti in za-ostalosti. Zavedamo se da za-hteva ta proces vztrajne protide-j.avno&ti — z dnevnim pojasnje-vanjem. Prehod na napredne in edino znanstvene pozicije na tem vprašanju je torej proces, ki ga ne moremo doseči v tre-nutku. Imamo pa vso pravico in dolžnost, da zahtevamo od vsakega čl.ana ZSJ, da na drugi strani razume vso reakcionarno vlogo Vatikana in katoliške cer-kve pri nas, ki se je povsem jasno razkrinkala v NOV in ki dokazuje tudi danes neprestano, da ji je svobodna revolucionar-na socialistična Jugoslavija eden osnovnih kamnov spotike. Naj omenim le vso njeno anacional-no vlogo ob tržaškem vpraš.inju. Kdor pravi, da teh stvari ne ra-zume, je jasno, da tega noče ra-zumeti, ker je sam na istih po-zicijah, ki so naši socialistični stvarnosti sovražne. Takim lju-dem seveda ni mesta v ZSJ, pravtako pa tudi ne na Univer-zi. Na drugi strani p.i je ne-dvomno, da naša socialistična stvarnost že zdavnaj zahteva vzgojiteljev in izobražencev aa sploh, ki bodo sledili le znari-stvenemu svetovnemu nazoru — le taki bodo zmogli vzgajati napredno usmerjene generacije socialističnih ljudi.' Poudarjam^ le tisti, ki ne bodo več obteženi z dediščino zaostalosti. Na prvi pogled izgleda, da sta zgoraj omenjena »misel o pro-cesu, ki je potreben za preori-entacijo« in nezdružljivost socia-lističnega intelektualca z ver-skimi predsodki v nerešljivem protislovju. To se mi zdi toliko bolj važno poudariti, ker se po zaostritvi tega vprašanja (neka-teri študentje filozofije n. pr. niso dobili služb) jasno kažejo tendence zakrivanja religiozne-ga prepričanja pri posameznih študentih. Tako stališče je po-polnoma nepravilno in za pri-zadete tudi nekoristno. Rešitev protislovja — sintezo vidimo edi-no v tem: Zveza se kot organi-zacija mora boriti za čimprej- neopredeljenih članov na pozi-cije naprednega in znanstvene-ga svetovnega nazora Vpraša-nje pa je v koliko so pnzadeti sami pripravljeni se izkopati iz tega, ia iskati pomoči zato pri Zvezi. Naša celotna družbena stvarnost in visoka stopnja zna-nosti daje danes vso možnost relativno naglega razčiščenja te-ga vprašanja. Omenjam le še, da je primer politično-ideološke borbe na fi-lozofski fakulteti pokazal pri po-edincih prav nasprotne tenden-cc — in še več, doživeli smo po-jav, da pri njih ni šlo za reli-gioznost, temveč le za j.ilov iz-stop političnega klerikalizma. 10. Zaključki Velika pomarijklivost v našem delu, ki daje svoj negativen pe-čat političnemu stanju na Uni-verzi je izolacija študentov od širokih dnevnih problemov bor-ba za socializem. Se vedno ugo-tavljamo, da je udeležba štu-dentov v javnem življenju pre-majhna. Preko prvih korakov, ki so bili šibki: obiski ekono« mistov na diskusijah o družbe-nem planu, nekaj kulturno-umet-niških gostovanj pri delovnih kolektivih) nedvomno bodo s povezavo z delovnimi kolektivi in z širšo udeležbo v j.ivnem življenju, katero moramo v te-ku Ietošnjega leta ustvariti, od-pravljena mnoga nezdrava poj-movanja, ki jih še vedno lahko zasledimo, kajti V veličini bur-ne vs.^kodnevne borbe za socia-lizem bomo lahko pridobili prav oni del, ki nam ga šolska klop ne more dati. i3m.atracno kot nujnost, da k našemu pnzadevanju, da bi vne-sli več političnosti na našo Uni-verzo dajo svoj in to pomemben delež tudi naši vzgojitelji. Ne bi hotel trditi, da nekateri tega že ne delajo. JNa vsak način pa jih je še veliko, ki »icer ne re-čejo ničesar proti, ampak prav-tako tudi ničesar za, ziasti velja naša ugotovitev za one iakul-tete Univerze, kjer lahko v do-ločenih primerih naletimo na predavatelje z neznanstvenimi pogledi na svet. Naloga Zveze študentov je, da v takih prime-rih odločno in odkrito vstopi v borbo. V lanskem letu se Je ZSJ ve-liko ukvarjala s predlogi za sprostitev študijskega režima in redukcijo preobširne snovi. Za-se — za študente moramo kri-tično priznati, da za nas v polni meri velja pregovor: tresla se gora, rodila se miš! Na drugi strani pa moramo ugotoviti, da tudi predlogi, ki so bili stvarni, utemeljeni in konstruktivni, niso marsikje naleteli na pozitiven sprejem. Mislim, da je vpraža-nje ožjega tovariškega sodelova-nja proiesorjev s študenti pot k uspešnejšemu reševanju teh problemov. Smatram, da sem te probleme obdelal precej na kratko in prav zaradi tega mora diskusija zara-di važnosti detajlneje obravna-vati njih vsebino. Studentje ljubljanske Univer-ze in visokih šol pozdravljamo in se pridružujemo sklepom VI. kongresa, s katerim je zgodo-vinsko označen preokrat, ki se je vršil v teku zadnjih let v graditvi socializma pri nas. Zavedamo se, da nujnost raz-voja socializma zahteva od nas polno razumevanje &asa, v kate-rem živimo in velik občutek od-govornosti za celotno naše druž-beno dogajanje. Zahteva pa tu-di od nas iskrene hvaležnosti Zvezi komunistov Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu, ki vo-di naš delavski razred in vse narode Jugoslavije v revolucio-narni borbi in ustvarja s tem tako socialno ureditev, ki omo-goča vsakemu poštenemu mlade-mu človeku neomejen kulturni razvoj in napredek. Posebej pa se zavedamo odgo-vornosti za svoje delo pred delovnimi kolektivi, ki s trdim delom ustvarjajo materialno ba-zo naši kulturi in s svojo borbo za socializem dajejo tudi boga- šen prehod svetovno nazorsko stvo njeni vsebini. Diskusija po referatu Mikeln Miloš: Naše kulturno-prosvetno delo Tovariš predsednik je v refe-ratu omenil nekatere pomanjk-ljivosti v našem kulturno-pro-svetnem delu. Morda bi ne bilo napak, te pomanjkljivosti, pa tudi nekatere dobre strani na-šega dosedanjega kulturno pro-sATetnega dela podrobneje osvet-liti in poskusiti v nadaljnji diskusiji in zakljuckih skup-ščine ugotoviti glavne smernice, po katerih naj bi se gibalo naše kulturno porsvetno delo v tem letu. Ce govorimo o kulturno pro-svetnem delu naših študentov, je prva in žal — največkrat tudi zadnja postavka SKUD »Tone TomSič«. Društvo, ki živi in dela že nekaj let, je doseglo lepe uspehe ne toliko v kvan-titeti kot v kvaliteti. Vendar dobršen del očitkov, ki gredo društvu na račun majhnega šte-vila njegovih članov — vsega 3«'» študentov naše univerze in visokih šol — zadeva v prazno, saj zavirajo kvantitetno r«st društva objektivne zapreke, preko katerih ne more. Da ne detajliram, naj jih imenujem s skupnim imenom — pomanjka-nje materialnih sredstev, glede katerih naše društvo niti zda-leč ne vzdrži primerjave s ka-kim SKUD, za katerimi stojijo močni delovni kolektivi z ve-likimi presežki, ki gredo v nji-hov fond. Naše društvo se je do sedaj in se bo v bodoče mo-ralo vzdrževati iz proračuna Zveze, izvzemši direktne podpo-re in subvencije nekaterih pod-jetij — kar bo vsekakor po-trebno doseči — teh dohodkov od prireditev, ki naj bi, kot nam večkrat pravijo, bile glav-ni izvor dohodkov SKUD. Toda, če smatramo samostojne prire-ditve za glavni vir dohodkov, zaidemo v nasprotje s prej po-stavljenim glavnim namenom SKUD, vzgajanjem čim večjega števila študentov v kulturnc prosvetnem delu, s čimer ne morenmo doseči kvalitete, ki je za samostojne prireditve nujno potrebna. Ostane nam torej zo-pet naslonitev na proračune na-ših prosvetnih ustanov. V smeri čim bolj masovnega kulturno prosvetnega dela med študenti pa bodo sekcije društva morale storiti več, kot so do-slej. Ce je med študenti na pri-mer veliko zanimanje za pevski zbor, zakaj ne bi ustanovili še enega? S tem ne bi bila ogro-žena kvaliteta Akademskega pevskega zbora, ki bi obenem tudi imel stalen vir dobrega naraščaja. Enako bi lahko po-stopale ostale sekcije. Tovariš predsednik je omenil tudi preživele forme iSKUD. Res je, centralistična uprava SKUD je v danih pogojih postala ne-kak birokratski organ, brez pravega namena ln funkcije. Sekcije naj postanejo povsem samostojni klubi Zveze Studen-tov, formirani po Statutu Zveze in neposredno vklju<5eni v Zve-zo študentov Jugoslavije. Skupščine so se udeležili številnl gosti Se besedo o agitacijsko pro-pagandnem delu naših zdru-ženj. Ne vem, zakaj se naše or-ganizacije tako krčevito držijo preživelih in neučinkovitih pro-pagandnih oblik. Propaganda je važna postavka v delu vsake množične politične organizacije in bo morala tudi v našem delu imeti mesto, ki ji pripada. Novi odbori združenj bodo morali o tem temeljito razmisliti in tudi ukrepi. Posebno ob večjih ak-cijah Zveze se jasno vidi ne-sposobnost politične propagande združenj. Učinkovitost in pra-vilna politična usmerjenost naše stalne propagande in večjih kampanjskih akcij bo morala zamenjati šablonske in včasih kar odbijajoče forme primitiv-nega obveščanja, kl je na naših fakultetah v navadi. Mislim, da bi vsako združenje moralo ime-ti agitacijsko propagandni od-delek. Saj bodo naloge teh od-delkov obsegale ne samo delo ob večjih konkretnih akcijah, — mobilizaciji v delovne brigade, zborovanjih, vsakoletnih volit-vah v študentske forume itd., temveč tudi stalno politično de-lo za pravilno ideološko poli-tično usmerjenost naših študen-tov in za stalno tolmačenje eko-nomskih ter ideoloških temeijev boja Zveze komunistov in de-lovnih ljudi naše države za so-cialististično demokracijo. Boris Lipužič: O delu Združenj izven Ljubljane Tovariž predsednik je v poro-čilu ornenil tudi delo Združenj Zveze študentov izven Ljublja-ne, v večjih krajih Slovenije. Ker bi morala in mora biti nji-hova dejavnost in vloga po-membnejša, se bom omejil le na to vprašanje. Zveza študentov je na viso-kih šolah dosegla v svojem osemnajstmtsečnem razvoju lepe uspehe, vendar se je vse naše delo usmerjalo izključno na reševanje notranjih študent-skih problemov v okviru Uni-verze v Ljubljani. Kljub temu, da statut predvideva ustanovi-tev Združenj Zveze študentov v posameznih krajih ln okrajih izven univerzitetnega centra, ki jih naj tvorijo redni in izredni študenti, ki tam žive oziroma so v dotičnem kraju zaposlemi, doslej razen rednih izjem še nikjer nismo ustanovili študent-sko organizacijo, ki naj bi po-leg študijskih problemov reše-vala tudi druga vprašanja. V času letnih in semestralnih po-čitnic bi ta združenja zbrala študente v mestu in bi lahko v tem času organizirala družbeno kulturno in športno aktivnost. V ostalih ljudskih republi-kah, na primer v Makedoniji in v Bosni in Hercegovim, so se študentje v takšnih združenjih v času počitnic vključili v raz-lične sanitetne in predavatelj-ske ekipe, ki so obiskovale de-lovne kolektive in vasi ter so na ta način nudile znatno po-moč množičnim organizacijam in ljudski oblasti. Pred vojno so bili napredni študentje pod vodstvom Partije zelo aktivni na podeželju v raz-ličnih kulturno-prosvetnih dru-štvih delovnih kolektivov, v ka-terih so utrjevali napredno mi-selnost, skratka Ijudje, domači-ni v dotionem kraju so čutili njihovo družbeno aktivnost. Ce pa danes pogledamo to ak-tivnost študentov v domačih krajih, vidimo, da se v glavnem omeji na delo posameznikov, v nekaterih kulturno-prosvetnih društvih ter nekoliko bolj v športnih društvih ter pn zabav-nih prireditvah, na primer v Mariboru in Ptuju. Manj je so- delavcev iz Študentskih vrst na kulturno-prosvetnem področju, pri Ljudski univerzi ter v po-borniški in v novoustanovljeni moči mladinski organizacijl, zlasti na srednjih šolah, v ta-počitniški organizaciji. Z namenom, da di vsebina dela odgovarjala smisiu, ki sem ga pravkar navedel, sta se v zadnjem času osnovali Združe-nji v Novem mestu m v Bre-žicah. V slednjem so med dru-gim sklenili, da bodo organizi-rali gostovanja študentskih kul-turnih ekip, katerih dobiček bo namenjen študentski Samopo-moči. Takšno gostovanje so v lanskem letu brežiški študentje že organizirali in prireditev glasbenega ansambla je imela lep uspeh. Sklenili so tudi, da bodo prirejali poleti z ostalo mladino v okviru Počitniške zveze skupinske izlete. Poleg tega so za mladino šole Učencev v trgovini organizirali že dvoje ideološko vzgojnih predavanj, kakršna nameravajo imeti tudi na gimnaziji. Sedaj, pred vo-litvami 1pJa Bcrcio sattelmrttit-tudF^ pri pojasnjevaniu pomena Sve-tov proizvajalcev in Svetov dr-žavljanov ter osnutKa novega ustanovnega zakona. Ob nede-ljah se bodo člani združenja se-stajali in se razgovarjali o raz-ličnih aktualnih prooiemih ideo-loškega in strokovnega značaja. To so nekatere oblike dela študentov oziroma celotnega Združenja, med katerimi gotovo ni zadnja delovna akcija za iz-gradnjo drsališča, ki so ga bre-žiški študentje skoraj že dogra-dili. Niso to edini načini dela Združenj v krajih izven Ljub-ljane, kajti vsak kraj ima svo-je specifične razmere. So pa brez dvoma napotilo za študen-te v drugih krajih, da bodo osnovali svoja združenja in klube na isti zdravi osnovi, ka-kršno imata združenji v Novem mestu in v Brežicah. Predla-gam, da sprejme današnja uni-verzitetna skupščina tudi sklep o ustanovitvi študentskih zdru-ženj in klubov v vseh večjih krajih v Sloveniji, predvsetn tam, kjer so višje gimnazije oz. kjer za to obstojajo realne mož-nosti. Vlado Mikuz: Študenti si želijo fizkulture Samostojne telesno-vzgojne organizacije študentje nima-jo. Po podatkih se od 6000 študentov Ljubljanske uni-verze in Visokih šol redno udeležuje telesne vzgoje le 230 študentov. V pretcklosti smo sicer imeli dva poizkusa razširiti in pomnožiti telesno vzgojo, kar pa je zaradi kam-panjske agitacije propadlo. Pa tudi zaradi tega, ker štu-dentje niso imeli svoje stalne inaterialne osnove — telovad-nic in rekvizitov in Ker tudi zastarel sistem vadbe ni od-govarjal potrebam študentov. Nekoliko boljše je bilo sta-nje v športnih organizacijah. Zelja, združiti vse študente v enotni športni organizaciji, je privedla do tega, da se je v 1. 1947 ustanovilo športno dru-štvo Enotnost, ki je postalo po svoji kvaliteti in organiza-cijski razširjenosti najsolid-nejšc in najmočnejše društvo v Sloveniji. Ko so 1. 1949 pre-nehale subvencije, je društvo razpadlo. — Žiteti ni moglo predvsem zaradi tega, ker ni iraelo svoje lastne materialne osnove . Po likvidaciji Enotnosti je večina članov-študentov odšla v druga društva, ki so jitn preko raznih zvez ali pa zato, ker so imela lastna igrišča, telovadnice in od tega tudi dohodke, nudila vse tisto, kar so za tekmovanje rabili. Pa ne samo to! Tu so bili štu-dentje deležni kvarnih in so- vražnih vplivov, od klubaštva pa do kriminalnih dejanj. — Zato tudi ni nič čudnega, če so bili dobri fizkulturniki na-vadno slabi člani ZŠJ! Toda kljub temu športno življenje na Univerzi ni za-mrlo. Stanovska zavest štu-dentov do lastnega društva je tudi tukaj prešla v finančne \n materialne težave. Tako danes obstojajo na Univerzi AŠK-košarka. kot eden izmed najboljših klubov v državi, ASD, kot najboljša v Slove-niji. mladi LUŠK, ki si je pri-boril vstop v zvezno ligo, PDU z AD in jiu-jits klub, ki je bil pravkar ustanovljen. Ustanav-]ja se še sabljaška sekcija. Vse te sekcije in klubi pa niso stremeli samo za kvaliteto, ampak so se tudi vztrajno bo-rili za omasovitev svojih vrst. Po pismu CK ZKJ so vsa ta društva postavljala na ostrino moralni in politični lik štu-denta športnika. Brez dvoma gre priznanje vsem odborom in športnikom vseh vrst, ki so s svojo požrtvovalnostjo ohra-nili ugled študentskega športa. Poleg pozitivnih lastnosti je sedanji športni odbor sprejel tudi lepo dediščino dolgov in nesolidnega poslovanja. ki se je reševalo celo pred sodi-ščem. Zveza študentov je mo-rala v tem letu poplačati dol-gove v znesku 334.000.— din, ki izhajajo vsi iz malomarne-ga poslovanja bivsega odbara. Tako nesolidno delo je precejs krivn. da danes sk >rai pq ^Nadaljevanje na 5 strani^ j STEV. 2 »TRIBUNA« STRAN S Nadaljevanje diskusije tov. Mikuža Dr. Kyovsky ob otvoritvi naselja vseh forumih gledajo v štu-dentih nesoliduo organizacijo, ki ji samostojnega gospodar-skega poslovanja ni zaupati. Ce iz te kratke analizu iz-vlečemo nekaj splošnih za-ključkov, ki bi nam morali služiti za naše nadaijnje delo, moramo ugotoviti predvsem sledeče: 1. Interes študentov za športno izživljanje na Uni-verzi obstoja. Studentje danes upravičeno zahtevajo rešitev tega problerna, ker so se prav v zaanjem času rešili številni probleini študentov, kot so: strokovui in ekonomski. 2. Materialna sredstva — vključujoč potrebo po rekvi-zitih, objektih in finančnih sredstvih, niso v skladu s šte-vilom študentov na Univerzi. V letošnjem letu je Zveza študentov izdala za celotno športno dejavnost 230.000 din in tako denarno podprla štiri samostojne klube. — Mnenja smo, da kljub elementarnim nesrečam, ki so zajele našo državo, ni razloga za to, da se športna dejavnost na Univerzi subvencionira s tako mini-malnimi zneski, posebno še, če upoštevamo, da se po raz-nih drugih klubih, kljub pi-smu CK, razmetava denar de-lovnega ljudstva za kriminal-na dajanja, podkupovanja in za vzgojo profesionalizma. — Naj navedem samo primer Odreda, ki je močno diskre-ditiral s svojim delom pošle-no športno življenje in mu je kljub temu v zadnjem času nakazal delovni kolektiv Ple-tenina pol milijona dinarjev. Upravičeno vprašamo javuost, ali se bo vprašanje oodpore športnim orgaaizacijam reše-valo preko zvez in simpatij, ali pa se bo uvedel pravičen in pošten kriterij. Mi se da-nes s tega mesta obraeamo na vse zastopnike oblasti in jav-nega življenja, ki so tukaj prisotni. da podprejo upravi-čen predlog študentov, da se jim dodeli objekt, kjer bodo lahko študentje razvili ne samo športno, anipak tudi družabno življenje. 3. Najmočnejša argumenta-cija navedenega predloga pa jc brez dvoma zdravstvono stanje študentov. Na zdravni-ških pregledih, ki so se vršili ob mobilizaciji za delovne brigade, je bilo izvrženih 47°/o študentov kot nesposobnih za fizično delo. Mnenja smo, c'a je to neovrgljiv dokaz nujne rešitve športnega problema na Univerzi. 4. UOZšJ je nadalje mne-nja, da se za pravilno stro-kovno vadbo nastavijo s stra-ni Sveta za prosveto in kul-turo odgovarjajoči profesorji, ki bi znali pravilno voditi športno življenje na Univerzi. Ko bi se ob dvigu materialne baze lahko na Univerzi uve-del obvezen pouk v telesni vzgoji, pa bi se morala tudi ustanoviti katedra za telesno vzgojo. Skratka: mnenja smo, da je mogoče rešiti problem masovnosti telesne vzgoje in športa v prvi vrsti s koreni-tira izboljšanjem telesne vzgo-je po srednjih šolah, zlasti na učiteljiščih, vzporedno s tem pa tudi na Univerzi. Prepri- čam smo, da se bodo sred-stva, ki jih bomo vložili za vzgojo športno aktivnega štu-denta, z obrestmi povruila, ko bodo študentje po diplomira-nju na univerzi, kot profe-sorji., inženirji ali zdravniki na terenu pomagali pri doJu telesnovzgojnih društev. To bo brez dvoma spremenilo stanje med profesorji, ki pri-hajajo iz naše Univerze in nimajo osnovnih pojmov o te-lesni vzgoji. Zal je Še boij pereče stanje na Učiteljišču. 5. Ze v začetku smo ugoto-vili, da so študentje, vklju-čeni v ostala društva, deležni kvarnih vplivov. Vsa drušlva so postavljala samo vprašanje športne kvaliiete, ni pa se postavljal moralni lik šport-nika. Zato smo tudi iz iega razloga mišljenja, da bi s« ob pravilni mubilizaciji organi-zacije Zveze komunistov to vprašanje mnogo bolj postav-ljalo na ostrino. lo nam do-kazuje že praksa, ki so jo uvedli naši klubi. Iz vsega tega sledi nnjna potreba, cla se na Univerzi in Visokih šolah ustanovi štu-dentsko društvo in da S'i dajo temu društvu materialni po-goji za solidno delovanje. Ob-enem smatramo za potiobno. da stopijo študentje v prvo vrsto borcev proti vsem ne-zdravim, reakcionarnim in sovražnim odnosom, ki vla-dajo danes v našem športn. Mislim, da izražam mišljenje vseh študentov, zlasti pa ak-tivnih športnikov, da se ti predlogi vnesejo tudi med za-ključke naše skupseme. Boris Mikoš: O gospodarski dejavnosti in politiki v preteklem študijskem letu Delo naše gospodarsko-zdrav-stvene komisije je bilo praktič-no samo nadaljevanje dela Go-spodarske komisije, ki je v je-seni, preteklega leta reševala vprašanje naših dotnov in menz, ki so zaradi uvajanja novega iinančnega sistema zašle naen-krat v velike težave in pretile študentom z neverjetno visoki-mi cenami. Komisija je začela svoje delo brez vseh gospodarskih izkušenj in kar ni prav nič nvinj zani-mivo — ves čas njenega delova-nja ni v njej delal niti en štu-dent ekonomije. Pretekla jesen je biJa zares piecej grenka, ker smo morali kar naenkrat reševati obširn.1 in za nas nadvse važna in ze-lo boleča gospodarska /praša-nja, za k.^tera se vsa prejšnja leta na univerzi skoraj nihče ni zanimal. Razmere so nas pri-silile v to, da smo se poglobili v gospodarsko problematiko, in že na Kongresu Zveze je naša delegacij.i lahko odločno poseg-la v delo Ekonomske Komisije Kongresa, ki je sprejel mnoge naše predloge in sugestije. (?) Danes lahko trdimo, da smo v preteklem letu prehodili za na-še razmere na univerzi narav-nost revolucionarno pot, katere veliki uspehi se vedno bolj ka-žejo in so n.iši organizaciji dali določeno gotovost v reževanju gospodarskih vpražanj. Dovoli-te mi, da v zvezi s sklepi na-šega prvega Kon^resa opozo-rim na nekatera dejstva, s ka-terimi bo morala Zvez* na vsak način računati tudi v svojem nadaljnem delu. domove ter so dosegli s pomoč-jo državne podpore, ki je zna-šala za vse naše domove, kate-rih imamo sedaj šest in za vse študentske menze, ki so štiri, 4 milijone din, to, da nismo zvi-šali cen v menzah in da bo mo-goče poceniti stanovanja v naših dovomih. Vkljub vsem naporom pa ni-kakor ne moremo doseči, da bi se mogli domovi vzdrževati sa-mi. Zaradi tega težimo tudi k internatskim tipom domov — to je dom in menza skupaj, ker večje gospodarske enote lažje shajajo. Državna podpora bo tudi v bodoče nujno potreb-na, ako nočemo povišati stana-rin. Naloga Zveze bo, da tudi v prihodnjem letu zagotovi v pro-rrčunu pomoč našim domovom in menzam. leg oblastnih zastopnikov in študentov tudi zastopniki profe-sorskega zbora — je opravil za clcmove in menze ogromno delo in smalram za svojo dolžnost, da se na tem mestu v imenu vseh študentov vsem čUnorn Kuratorija najtopl je zahvalim. Ako bi sodelovanje s profesor-ji na vseh področjih rodilo tako bogate in enotne rezultate, po-tem bi tvorili edinstven in pri-rrera vreden kolektiv. Studentskim zastopnikom je uspelo dokazati članom Kur.ito-r\ia, da v vodenju svoje gcspo-derske politike nismo ozki i:i svojeglavi, kakor so nas hoteli prikazati nekateri, ki jim ni šlo Sodelovanje s kuratorijem Je bilo plodno Kuratorij — v katerem so po- Studentl so sposobni upravljati domove v račun, da hočemo gospoiiaiti sami. V domovih smo vedno šte-dili le tara, kjer smo smeli in Preteklo jesen je Zveza štu- mogli in nismo nikoli zahtevali dentov, kakor sem že omenil, nemogočih stvari. Vestno izpol-začela obširno akcijo za izbolj- njeVanje Vseh obveznosti do šanje m.aterijalnih .ogojev štu- KUratorija je rodilo zaupanje dentov. Studentski domovi in pri mnogjh odlučujočih tovari-menze ter bivša Direkcija, ka- gjj, v Upr-)Vi. teri so študenti pretili s stavko, y gospodarstvu na§lh domov so bili prvo in obenem uspešno poprišče dela te Komisije. in menz smo dejansko poiskali v?e notranje rezerve, uvedli čim Na pobudo študentov je bila Y"Vk-i - ,' " .. r\- i •• i ¦ rentabilnejse poslov.anje, pove- razpusčena Direkcna kot gospo- ^. §tednjo ^^ bo]: pa?iti darsko podjetje, domovi in men- na ziorabe ljudske imovine. ze so postali samostojni, njiho-vo upravlianje pa so prevzeil študentski upravni odbori. Ta-ko je bilo po petih letih biro-kracije v naših domovih zopet vzpostavljeno staro povojno sta-nje — domove so upravljali študenti. Mirno lahko trdimo, da bi se marsikateri delovni kolektiv lah-ko marsičesa naučil v teh naših domovih. Vendar ra do danes še n'.srr\o izpolnili tiste točke v našem -, , , , ..... ku 8. — ki pravi da Zveza vse- Gospodarske okohsčine so nas ' , ¦ ' , ¦ • . .,., . ,.. • .. , .. o stiansko podpira upravljanje pnsvhle k vehki stednji. Razpu- , \T * A *..,. . . . , ., domov. Vse do danes nam nam- stili smo tri nerentabilne men- . . . .... „ . .. , , lec m uspelo vzpostaviti uprav-ze in s pomocjo Kuratorij.q, ki ,. ^, , „ . ., . ji i nega oduora v obeh Orazno/ih ga je na nas predlog imenoval , * ., , _.„, n^na%rnmn „ Svet za prosveto in kulturo vla- domovih, čeprav priznavamo v ^ To ci • * j , "v cfloti poseben položaj tega do- de LR Slovenije, točno dolocili v . ¦ t + . , ... , ... m nia z ozirom na njegov nasta- mesta v teh nasih obratih. Ta- __. .. _ ._____ ' * . , „„ ko smo zmanjšali izdatke za nek. Vendar pa ni res, d.i na osebje kar z.a 52 % ali za pol miiijona. Na ta način je bila enkrat za vselej zaključena politika, ko so velike državne subvencije omo-gočale vzdrževanje širokega aparata pod znamko pomoči študentom. Pred izvedbo naših ukrepov so bile menze zasedene le 40—60% in je največji del subvencij šel izkijučno za krit-je prekomerne režije. Svet je tudi sprejel In uvel.ia-vil naš predlog, da v študentske domove nastavlja vzgojitelje. Rezultati tega ukrepa se že ka-žejo. Upravnl odbori v domovih so tekom skoraj že celega leta do-kazali, da so sposobni popolno-ma samostojno upravljati naše podlagi pokojnikove volje ne bi mogli v upravi soodločati tudi šiudenti. Mi na tem mestu lah-ko ugotovimo, da je Upravni odbor Oražnovih domov poka-zal zelo malo pripravljenostit da bi te stvari uredil, čeprav ustanova ne razpolaga več z večjimi sredstvi in sama potre-buje državno pomoč. Poleg te-ga pa so domovi v zelo slabem stanju in nujno potrebni popra-vila. Studenti bomo menda res prisiljeni napraviti bolj energič-ne korake, ki jih pa tudi zna-mo, kadar je treba! O položaju v naSih domovih V vseh študentskih domovih stanuje danes 1126 služateljev, cd tega 320 tovarišic. Trenutno je še vedno eden najmočnejših študentski dom Akademski ko-legij, kjer stanuje okrog 480 šludentov. Studentsko naselje je začasno preseglo to številko, ka-kor tudi številko svoje normal-ne zmogljivosti, ker so zased--ne tudi učilnice, kar nc bi sme-le postati praksa. Trenutno je Dom Ivana Mojzerja zaseden pcd svojo zmogl]ivosto, za kar je deloma kriva tudi uprava! Vkljub ternu, da so nam vča-sih očitali napačno nacionalno politiko v naših domovih, mo-r.am ugotoviti, da smo edina univerza v naši državi, ki je uspela zbrati v svojih domovih študente vseh nacionalnosti. 31.2% vseh stanovalcev akadem-skih domov v Ljubljani tvorijo študenti izven Slovenije. Zara-di tega je vsak očitek, da ne upoštevamo potreb tovarišev iz južnih republik, absolutno ne-upravičen, ker je število stano-valcev — neslovencev v domo-vih v popolnem nesorazmerju z njihovim številom na univerzi, ako vzamerrn za osnovo isto so-razmerje pri Slovencih. Na ljub-ljanskih visokih šolah in uni-verzi študira trenutno blizu 6700 študentov in se jih potem-takem nahaja v naših domovih približno 15o/o Le nekaj nad 10 % vseh sta-novalcev je delavskega porekla. Torej imamo tudi v naših domo-vih približno isto sliko, kakor pri šti; endij:;h. Sinov kmečkih staršev je v naših domovih še en-krat manj kakor sinov name-ščencev. Več kakor polovico sta-novalcev js študentov Tehniške visoke šole, 10 % pa jih študira medicino. Več kot 50 % vseh tovarišev, ki prejemajo štipen-dijo, stanuje v naših domovih. Razmerje moških stanovalcev proti ženskim je pa 7 :3. Problem študentskih stano-vanj še vedno ni rešen V preteklem študijskem letu je republiška vlada odobrila kfedit v višini 17 milijonov di-narjev in še nekaj naknadnih kreditov, tako da je bila v za-četku novembra zaključena gradnja novega stanovanjskega paviljona na študentskem nase-lju pod Rožnikom. V novo lepo stavbo se je vselilo 230 študen-tov. Tako je študentsko naselje dobilo še drugi stanovanjski ob-jekt od petih predvidenih. Vkljub elementarnim nesre-čam, mislim, da bi bilo treba z gradnjo v prihodnjem letu na-daljevati in dograditi naslednja dva objekta in tako čim bolj približati čas, ko '¦¦-> študentsko naselje postalo stvarnost, Letos je bilo zopet premalo prostora v naših domovih. Prej ali slej pa bo treba rešiti vpra-šanje močnega dotoka študentov iz južnih republik, ki prihajajo k nam, čeprav razpolaga beo-grajska univerza z zadostnim številom mest v svojih menz.ih in domovih. Ta dotok povzroča pri nas precejšno zmedo in te-žive pri sprejemanju v domove. Ker gre pri gradnji novih sta-novanjskih paviljonov na nase-lju v bistvu za razširitev naše-ga stanovanjskega fonda, od ka-terega ima neposredno korist tudi mesto, smatram, da bi mo-ralo pri gradnji pomagati tudi mesto. Ob tej priliki moram omeniti tudi kratkovidnost naših štu-dentskih svetov; ki na terenih, kjer se nahajajo njihovi domo-vi, niso niti poizkušaH kandidi-rati svojega kandidata, ki bi v svetu državljanov za mesto Ljubljana razložil naše potrebe in težnje. Tukaj se nam je naša odtrganost od terenov, na kate-rih živimo, enkrat krepko ma-ščevala. Tudi Univerzitetni Od-bor zveze ni napravil podobne-ga poizkusa in tako bo menda res 6000 študentov ostalo sredi Ljubljane brez svojega zastop-nika. To ni ne politično, ne go-spodarsko! Se nekaj besed o problemu domov V domovih nimamo nobenega družabnefa življenja, ker ni znto niti pnmernih prostorov p.iti primernih sred^tev. Za štu-dentsko naselje bi bilo treba čimprej nabaviti primerno knjiž-nico, v Akademskem kolegiju pa računamo na uvidevnost Mestne občine, da bo študentom včasih odstopila v uporabo pro-store novega kinomatograla. Mislim tudi, da je že čas, da Svet za prosveto izda dokončno odločbo o poslovanju Kuratori-ja, ki še vedno posluje le po začasnih pravilih. Od januarja do danes je dokazal, da je po-treben in sposoben za življenje. Le eno mislim. Potrebno bi bi-lo, da ga čimprej priključimo na univerzo, kamor tudi spada, da se mu morda ne bo zgodilo ta-ko, kakor se je to zgodilo naše-mu Zdravstvenemu fondu, ki so gi- podredili Mestnemu tjudske-mu odboru, kakor da je sloven-ska univerza ljubljanski prob-lem in ljubljanska mestna skrb. Skoraj 2 milljona dinarjev pomoči Ker je poročilo Univerzitetne-ga odbora že obravnavalo delo Studentske s.amopomoči, bi te-mu dodal le še par besed. Samopomoč, ki je dosegla le-pe uspehe, saj je razdelila skoraj dva milijona dinarjev podpor in pomoči, pa vendarle ni do-segla prav nobenega drugega namena, kakor da so vsi študen-ti računali s pomočjo te naše organizacije in so pri tem po-zabljali, da si mora v prvi vrsti vsak pomagati sam. Delo bo letos treba v tem smi-slu temeljito preusmeriti. Me-mm, da bi morala biti naša sa-mopomoč v prvi vrsti priprav-Ijena pomagati onim, ki se v večji meri trudijo v naši orga-nizaciji in zaradi tega težko opravljajo še kakšno drugo ho-norarno delo. Vsi, ki v organi-zaciji ne delajo, naj se vna-prej skušajo zaposliti in si sa-mi prislužiti del sredstev. Sploh ni taktično podpirati nekoga več mesecev. Odbori so zakrivili na zdru-ženjih marsikatero napako, ker so dajali priporočila za podpare vse preveč lahkega srca in brez vsaikega socialnega in političie-ga merila. Le ta-ko so se lahko doeodili taki primeri. Samopomoč bo v prihodnjem delovnem letu morala predvsem isk"3ti zaposlitve za vse, ki so pomoči potrebni, morala bo v smislu sklepov Kongresa kon-čati s prakso prosjačenja in mo-ledovanja, čeprav je morda res, da je to bilo v določenem času edini izhod. Predlog skupščinl Na osnovi vsega tega predi.u-gam skupščini, da k poročilu in sklepom tov. predsednika sprejme še naslednje .sklepe: 1. Zveza naj nadaljuje borbo za dodelitev državne pomoči, študentskim menzam in pred-vsem domovom v večji meri kakor lani, ker so danes težji pogoji. 2. Kuratorij naj čimprej sprej-me pravilnik odnosno poslovnik in naj se nasloni na univerzo, kamor spada po svojem značaju in v smislu novega zakona o univerzah. Sodelovanje v Kura-toriju naj se nadaljuje. 3. Zveza naj zainteresira za gradnjo študentskega naselja tudi mestne forume, ker gre za del mestnega stanovanjskega londa. 4. Da bi tudi v bodoče ohra-nili pridobitve, ki smo jih do-segli z lastnim upravljanjem študentskih menz in domov, naj Zveza še nadalje utrjuje že ob-stoječo ureditev v naših obratih, da bodo študentski sveti in upravni odbori vestno in točno izvrševali svojo dolžnost. 5. Zveza bo nadaljevala svojo borbo v obeh Oražnovih domo-vih, da dobijo študentski za-stopniki pravico odločanja in da se tudi v teh domovih vzpo-stavijo enaki upravni odbori, ka-kor v drugih naših domovih ter se obvezuje, da bo spoštovala voljo pokojnega dr. Oražna. 6. Studentska samopomoč naj preusmeri svoje delo prvenstve-no na iskanje zaposlitev za vse pomoči potrebne študente ter v večji meri zainteresira našo javnost za svoje delo. Mnoga glavna vprašanja s področja gospodarske dejavnosti so sedaj že jasna in mnoge na-loge so že opravljene. V smislu sklepov kongresa pa bo treba delo nadaljevati. Močna gospodarska politika Zveze bo odločno dvignila njen ugled in zaupanje njenega član-stva, Studenti pa bomo le na tak način dobili moralno pra-vico, da prejemamo še nadalje pomož in podporo od države kakor tudi od delovnih kolek-tivov. Vsaka druga pot bi biln v sedanjfn i.i^J.nju na^aTao in nepoštgna. Naša ljudska oblast je v naj-težjih časih obnove že v prvih dneh svojega delovanja spozna-la potrebo, da se naše najvišje kulturne ustanove, ki so med okupacijo več ali manj prene-hale delovati, požive. Nagli tempo razvoja našega gospodar-stva in z njim zvezan dvig naše kulturne ravni je zahteval od odgovornih činiteljev naše ljud-ske oblasti in prosvetnih usta-nov, da vzgoje nove visokokva. lificirane kadre. Naša Partija, naše gospodarstvo, naša ljudska oblast, prosveta in zdravstvo so zahtevali tedaj od naših viso-kih šol čim več in. čim temelji-teje izvežbanih strokovnjakov, ki bodo v duhu socializrna dali svoje mlade moči osvobojeni do-movini na razpolago. Eden iz-med pogojev za normalno rast naših visokih šol je bilo vpra-šanje življenjskih pogojev naših študentov, vprašanje štipendij, študentskih domov in menz. Omejiti se hočem le na vpra-šanje domov in menz. Dediščina, ki smo jo dobili iz stare Jugo-slavije, je bila kaj borna in še ta imovina je bila med okupa-cijo poškodovana in izropana. Z velikimi napori Partije, ljud-ske oblasti, in množičnih orga-nizacij so se že v prvih mesecih po osvoboditvi ustvarile mate-rialne možnosti za preskrbo na-ših študentov. Otvarjaii so se domovi, tako da smo sčaisoma dobili celo vrsto domov, in si-cer: akademski kolegij, Oraž-nov dom s depandanso na Ze-lenem hribu in Mojzerjev dom. Velik porast števila študentov pa je pokazal, da vsi ukrepi niso mogle rešiti stanovanjske-ga vprašanja za naše študente. Zaradi tega je že leta 1947 te-danje Ministrstvo za ljudsko prosveto Slovenije začelo akci-jo za zgradnjo študentskega na-selja, v katerem naj se v bo-doče vzgajajo generacije naše mlade akademske mladine v zavedne državljane nove tocia-listične Jugoslavije. Delo pro-jektantov, stavbne pisarne, planskega oddelka ministrstva je dalo prve rezultate. Izdelan je bil načrt, ki predvideva gradnjo petih stanovanjskih ob-jektov ter objekta za menzo z upravmmi in klubskimi prosto-ri. Gradnja naselja se je za-čela leta 1948. Zaradi pomanj-kanja delovne sile ln pravilne-ga stališča, da gre za gradnjo enega najvažnejših objektov ljubljanske komunalne politike, saj je Ljubljana kot prestolnica Slovenije naše edino univerzi-tetno mesto, je študentovska or-ganizacija s pomočjo množičnih organizacij priskočila na pomoč z delovno silo. V letih 1949/50/51 so bile for-mirane študentske brigade, s katerimi so naši študentje s svojim požrtvovalnim delona prištedili državi milijone, obe-nem pa so na skupnem delu po-stajali zavedni graditelji nove dobe. Studentskim brigadam so se priključile brigade kmečk« mladine, zlasti tiste iz Prekmur-ja. Seveda niso izostale naše terenske brigade in pa prosto-voljni delavci sindikalne po-druinice ministrstva za prosve-to. Kljub temu je naša država vložila za gradnjo naselja ogromno denarja. Denar smo prejeli iz lnvesti-cijskih republiških in zveznih planov. Izračunanje po današ-njih cenah razen zadnjih podat-kov za opremo tako, da znašajo dejanske investicije približno pol milijarde din. Danes sta gotova dva objekta k kapaci-teto cca 480 postelj, tretji ob-jekt pa je pod streho. Na podlagi analize, ki smo jo napravili te dni, je slika v na-ših domovih sledeča: Dom Narodnost Vir preživljanja Slov. Ost. štev. Otr. d. Ost. Socialno poreklo Kapaciteta Del. Obrt. Kmet Nam. P. p. m. ž. sk. Akadem. kolegij 311 176 Student. naselje 343 150 Mojzer 56 6 Oražnov dom I. 57 8 Oražnov dom II. 16 3 144 195 148 99 9 119 148 28 486 1 487 95 362 36 62 29 139 143 27 255 238 493 3 37 22 4 — 11 30 — — 62 62 15 32 18 14 9 13 26 3 65 — 65 19 9 3 1 2 13 — — 19 19 Skupaj 783 343 258 635 233 182 48 284 360 58 806 320 1126 Ta analiza kaže, da so da-našnji domovi prenatrpani. Da imamo v domovih približno 71°/o moških in 29o/0 žensk, da zaseda Visoka tehniška šola 510/0, Univerza 30°/o MVS 10% ostale visoke šole 9% stano-vanjskega prostora. Po poreklu je 30.3 študentov sinov name-ščencev, k čemur je treba pri* števati še 8«/o sinov upokojen-cev, skupaj torej 38.8; kmecKe-ga porekla je 20.5, delavskega 10.5, prostih poklicev 5, k temu številu je treba prištevati še 4"/» obrtnikov, torej skupaj 9. Največ študentov 3e preživlja z otroško doklado, in sicer 60%, 20.5 s štipendijo, dočim se 19.5"/o preživlja veomoma s pri-spevki staršev glede na to, da smo imeli meseca oktobra 400 štipendistov, pomeni torej, da je 64o/o vseh štipehdistov v do-movih. Se važnejša je ugoto-vitev, da je po narodnosti 70% Slovencev, 30% je pa tovarišev in tovarišic iz oratskih repub-lik in nekaj tovarišev iz za-mejstva. To dokazuje važno vlogo, ki jo ima Ijubljanska univerza v našem javnem živ-ljenju, kii je po števiiu neslo-vencev v resnici prava jugo-slovanska univerza, ki je iina-la zbrati tolikšno število štu-dentov iz naših bratskih re-publik in obenem tudi skrbi za njihovo dostojno preživljanje v Ljubljani. Ker je v Ljubljani 6800 študentov, v domovih pa 1126, pome to, da živi 16°/» stu-dentov v domovih. Zadnji dogodki na Student-skem naselju pa dokazujejo, da nekateri študenti in študentke še vedno ne razumejo in ne ce-nijo dovolj važne pridobitve samoupravljanja. Studenti skrbijo s svojimi upravnimi odbori sann za di-sciplino, higieno in pametno gospodarjenje v domovih. Ku-ratorij, ki ga sestavljajo 4 uni-verzitetni profesorji kot pied-stavniki visokih šol, 2 študen-ta, predstavnik sveta za kultu-ro in Sveta za narodno zdravje, je koordinacijsko telo, ki vskla-ja delo vseh domov in menr. Ko danes otvarjimo naš novi udobni študentski dom, je po-trebno, da se porhpektivno ozremo na najvažnejše naloge, ki čakajo vse naše odgovorne činitelje v bodočmsti. Pri ttm se postavljajo sledtiča najvaž-nejša vprašanja, ki bi jih bilo potrebno čimprej rešiti; 1.. Nadaljnja učvrstitev siste-ma samoupravlianja dcmov z upravnimi odbori, v Vaterih so-delujejo poleg študentov i.i upravnika tudi predstavniki sindikalne podružnre delavcev in uslužb'?ncev. Ta sistem se bo moral nujno uvesti tudi v Oraž-novem domu, ki je danes edini dom, ki še nima tega sisterua. 2. Glede na ugotovttve 0 stanju prehrane, kaloricne vred-nosti hrane, finančne zmoglji-vosti naših študentov bo potreb-no, da se na vsak način za pri-hodnje študijsko luto zagotovi potrebna subvencija. 3. Dejstvo, da smo letos mo-rali odkloniti razmeroma viso-ko število prosilcev za naše cio-move in da glede na nove sta-narine raste povpraševanje po sprejemu v domove ter sama prenatrpanost v naših domovih, od katerih so nekateri, kakor na primer Mojzcrjev' >n Oraž-nov dom v izredno slabem sta-nju, nujno zahteva nadaljnjo dograditev naselja. V letu 1953 bi kazalo dokončati vsaj objekt št. 3, če ne že začeti z gradnjo četrtega objekta in pa menze. Potrebe bodo torej precejšnje lnvesUcije. 4. Nujno je, da se za potrcbe vseh domov uredi posebna pral-nica in zagotovijo za to poseb-ni krediti. 5. Do definitivne izgradnje celotnega naselja je potrebno, da se zadrži akademski kciegij in da se s potrebnirr.i adap^a-cijami stavi študentom na raz-polago primerna učilnica, ki je danes študenti nimajo, kakor tudi kopalnica. 6. Potrebno ni bilo, da se s pomočjo naše ]avnosii in mno-žičnih organizacij v naselju otvori čitalnica za naše študen-te in oživi kultarno delo v na-ših domovih. To so za sedaj poleg cele vr- ste drobnih vprašanj najbolj pere^a vp.rašanja, ki čanajo nujne rešitve. Stejem si v dolž nost, da se v imenu kuratorja zahvalim naši ljudski odlasti iu predstavnikom organizacij, ki so vselej znali z velikim razu-mevanjem poiskati materialna sredstva za vzdrževanje in >>•-popolnitev .laših domov in menz. Prepričan sem, da bo na-še ljudska republika, naše me-sto kot sedež slovenske univer-ze, da bodo naši delovni kolek-tivi in množične org^nizacije tudi v bodoče skrbele za naše domove, predvsem pa zn na-daljnjo zgraditev študentskega naselja. Ime elementa 1948 1949 19 50- . 1951 ¦ 1952 Skupaj Gradnja 20.118 74.579 234.605 37.582 11.700 378.584 Oprema — "6.615 "25.930 5.666 5.400 43.611 Načrti — — 690 630 170 1.490 Skupaj 20.118 81.194 261.225 43.878 17.270 423.685 Resolucija II. letna univerzitetna skup-ščina ugotavlja precejšen na-predek v delu organizacij Zve-ze študentov Jugosiavije na ljubljansk' univerzi in visokih šolah. Ti rezultati so bili dose-ženi kot odraz vztrajnega poli-tično ideološkega dela in orga-nizacijske krepitve osnovnih organizacij Zveze — združenj. Kljub tem uspehom pa moramo ugotoviti tudi vrsto napak, ki jih bo morala Zveza študentov odpraviti v vztrajnem boju za poglobitev socialistične demo-kracije in vzgojo socialistične-ga inteligenta. Na podlagi referata in disku-sije sprejema skupščina sledeče sklepe: 1. V vse delo na univerzi je potrebno vnesti duha VI. kon-gresa Zveze komunistov Jugo-slavije in se boriti za dosledno izvajanje njegovih sklepov. Za-radi tega je nujen študij vsega kongresnega materiala na naj-širši osnovi. Okrepiti je potrebno politič-no in ideološko delo na univer-zi, usmerjeno v vzgojo sociali-stičnega intelektualca. Zaostriti je borbo proti vsem tujim in so-vražnim vplivom kominforma, klerikaiizma in malomeščanske anarhičnosti. Povezati študente s splošnim družbenim dogajanjem v naši državi in povečati družbeno aktivnost študentov. Nadaljevati in okrepiti borbo proti nemarksističnim in soci-alizmu tujira ideologijam v iz-vajanjih posameznih profesor-jev. 2. V strokovnem študiju nada-ljevati z borbo za kvaliteto štu-dija in okrepiti družbeni nadzor nad našimi znanstvenimi usta-novatni. Nadaljevati borbo proti biro-kratskemu administrativnemu pritisku v sistemu študija. za sprostitev učnih programov in njihovo razbremenitev nepo-trebne snovi. Delati je treba na ožjem in praktičnem sodelovanju med profesorji in študenti v cilju zboljšanja kvalitete študija in reševanja vseh ostalih skupin vprašanj. 3. Poglobiti je treba odnose in stike z organizacijami Zveze študentov v državi. 4. V mednarodnih odnosih Zveze študentov je treba nada-Ije krepiti sodelovanje in zveze z naprednimi študentskimi gifca-nji vsega sveta in na tej osnovi nadaljevati z izmenjavo na vseh področjih. Delo mednarodnega oddelka je treba približati združenjera, ki naj imajo pri vseh kadrov-skih predlogih odločilno besedo. 5. Družabno življenje študen-tov se naj razvija v smeri mnc-žičnosti fizkulturnih in kultur-no umetniških društev Zveze študentov. Fizkulturnim in kulturno umet-niškim društvom naj Zveza štu-dentov zagotovi čim boljše ma-terialne pogoje. Kulturno umetniška in fiz-kulturna društva naj razvijejo večjo dejavnost v borbi za mo-ralno političen lik študenta. Zveza študentov se naj nada-lje bori za uvedbo obvezne te-lesne vzgoje na univerzi in vi-sokih šolah. 6. Zveza mora še nadalje utr-jevati obstoječo ureditev v štu-dentskih menzah in domovin. Da bi dokončno uredili vpraša-nje stanovanj za študente, se mora Zveza boriti za nadaljeva-nje gradnje Studentskega nase-Ija. Studentska samopomoč naj poglobi svoje delo na ustvarja-nju lastnih virov, iskanju zapo-slitev študentom in predvsem naj zaostri politični kriterij pri podeljevanju pomoči. Zveza se mora še nadalje bo-riti za sprejem urcube o iarav-stveno socialnem varstvu štu-dentov. Zveza predlaga izpopolnitev uredbe 0 otroških dokladah v naslednjem smislu: Pomoč, ki jo nudi država študentom, naj se v bodoče podeljuje na osnovi enakih pogojev, kot so: moralno-politične vrednote, materialno stanje in študijski uspeh. 7. Nadaljevati je treba z or-ganizacijsko utrditvijo Zveze študentov, prenesti vse težišče dela na združenja in zaostriti kriterij članstva v Zvezi študen-tov. Nadaljevati z organizacijo izven ljubljanskih združenj Zve-ze in jim nuditi čim večjo po-moč v cilju čim večje povezave in sodelovanja študentov v splošnem družbenem razvoju na-še države. 8. Razvijati preko študentske-ga lista »Tribune« politično in ideološko borbo na univerzi »Tribuni« je treba zagotoviti vso materialno, moralno in ka-drovsko pomoč univerzitetnih forumov in združenj Zveze. II. letna univcrz;tetna skupščina STHAN 6 Mednarodna konferenca študentov -esperantistov v Nemčiji Drugo leto bo konferenca v Ljubljani »TRIBUNA« Stev. * Mnoge mednairodne esperant-ske zveze sklicujejo vsako leto ¦številne sestanke in kongrese. Letošnja študentska konferenca je bila prva te vrste. Ni bila to veldka stvar, saj se je je ude-ležilo le 25 delegatov študent. skih esperantskih klubov iz evropskih držav in ZDA. Vrši-la se je v domu za mednarodna srečanja ob jezeru Schluchsee na b<--h\viirzwal.d'u. Priredifelji (Stud. esp. kluib. v Freiburgu) so dobih od nekaterih ustanov (Univerza v Freiburgu in aroe-riški ter francoski visoki korni-sarijat) zadostne subvencije, d'a je bila enotedenska udeležba vseh delegatov popolnoma brez. plačna. Koinferenca je imela predvsem delovni značaj in je razpravljala o socialnih proble-mih študentov v raznih deželah, o meritnarodnem sodelovanju in o medriarodnem jeziku — espe-rantu. Razen tega pa so bila tudi predavanja o esperantski literaturi, o črnskem vprašanju v ZDA, o kulturnih vprašanjih v Jugoslaviji in diskusijski ve-čer o udeležbi študentov v po-litičnem in javnam ždvljenju po-sameznih držav. Previsoke šolnine Udeleženci so poudarili, da 80 v večini diržav zelo visoke šolrrine in da edino na Dan-skemn in v Jugoslaviji teh ni. Solnine so predvsem visoke v Nemčiji in ZDA Nemški štu-dent mora letno plačati po. vprečno 200 DM (okrog 14.000 dinarjev). Denar za študij si memški študentje pridobe pred-vsem (5°/o) z delom v tovar-nah ali drugje, saj imaj0 mno-go prostega časa Le okrog 5 °/o jih prejema delne štipendije, meatem ko 15 % študentov do. biva posojila. V ZDA so šolnine na privat-irih univerzah zelo visoke; po-vp.rečno nad 400 dolarjev letno. Na državmifo univerzaih v ZDA pa je šolnina zamt.no nižja (okrog 100 dolarjev letno). Pri-bližno 65% univerz v ZDA je pirivatnih in te so tudi na višji znanstveni stopnji, saj je veči. na aimeriških univerz na zelo nizkd strokovni ravni. Večina ameriških študentov dobiva ds. nar od doma; statistika pravi, da se jih le okrog 20 %> preživlja z delom in da le 2 % študentov prejema štipemdije, Sem niso všteti bivši vojaki, ki na dr-žavaih univerzah ne plačajo ni-kake šolnine in dobdvajo od države redno podpoio tudi za kritje zivlje.njs.kih stroškov. Le. ta 1950 je na ta način študira- 10 nad 850.000 vojnih vetera-nov. Mnogi študentje iz delav-skih družin delnjo in posečajo večerna p>redavanja. Sploh pa je navada v ZDA, da gre le malokdo takoj po zirelostnem izpitu na univerzo. Premožnejši navadno potujejo po svetu, osta. 11 pa se resno lotijo kakega dela, da si p prajitoo. — Na osnovi tega prediaga Nadzorna komisija razrešnico dosedanjemu univerzitetncmu odboru. temvec o delih, ki so bila na-pisana v esperantu in imajo po-menabno umetniško vrednost. Esparanto je v univerzitetnih krogih danes najbolj razširjen na Japonskem, kjer izhaja mno go znanstvenih publikacij v tem jeziku in tudi številne revije ob-javljajo svoje resumeje v espe-rarrtu. Na Japonskem je več de-set tisoč študentov, ki aktivno ob-vladajo esperanto in na nekate-rih univerzah je dovoljeno pisati doktorsko disertacijo v tem jezi-ku. Na univerzi v mestu Kobe je MED ŠTUDENTI PO SVETU ¦WER SOLL DAS BEZAHLEN...« ZDA Dom, kjer Je bila konferenca in sodelovala z vsemi narodnimi in mednarodnimi študentskimi organizacijaini. V odbor federa-cije so bili izvoljeni študenti iz na kulturno-zgodovinski fakulte- Danske» Nemčije in Jugoslavije. To so začetne besede pesmi, ki je v zadnjih dneh septembra odmevala po dunajskih ulicah in vzbudila zarnmanje vsega prebiv/alstva milijonskega mesta. Pod tem geslom so dunajski šludenti namesto k vpisovanju v zimski semester odšli na ulice in tu s spontanimi demonstra-cijami protestirali proti 4—10-kratnemu povišanju študijskih pristojbin. Dolge vrste demon- 90% vseh univerz v ZDA za-hteva od svojih študentov naj-manj dva semestra obvezne šport-ne vzgoje. Prednost dajejo pouku plavanja, atletike in športnih iger. Bob Mathias si je na olimpiadi v Helsinkih osvojil že drugo zlato medaljo. Je študent na Stanfort-university v Californiji. Prav ta-ko je Rcmigino, zmagovalec v teku na 100 metrov na XV. olim-pijskih igrah v Helsinkih, študent na univerzi v Californiji. (Colloqium, Bcrlin) DANSKA Zveza danskih študentov je ANGLIJA Na univerzi v Cambridgeu je še vedno v veljavi hora legalis (ob desetih zvečer). Na podlagi tega predpisa morajo biti glavna vra-ta ob desetih zaklenjena, vsa okna v pritličju pa zavarovana s posebnimi ključavnicami. Vstop po deseti uri je mogoč le s poseb-nim dovoljenjem uprave. Šele pred kratkim se je prorektor uni-verze zavzei za študente in za ukinjtev tega predpisa. (Varsity, Cambridge) BRAZILIJA Brazilska študentska zveza (UNEB) je na svojem sestanku sklenila, da izstopi iz IUS (Pro- strantov so z vzklikanjem za-htevale ukinitev uredbe. Bloki-rali so prosvetno ministrstvo ter organizirali na prometnem križišču in na Stefanovem trgu ti esperanto obvezen predmet. Za castnega predsednika pa so petminutno sedenje. Inskripcij- končno dosegla 25«/» popust za sovjetska mednarodna študentska Tudi na mnoffih evrooskih delegatl lzbral1 rektorja univer- ski rok so podaljšali. Studenti študente na vseh danskih železni- zveza), Čeprav je bil na sestanku „„ v P.rnni Hr nmf n n».n,** c^ cH-r,ii,- rt, *- Bn ¦*""" — cah. Za uporabo tega popusta mo- prisoten sam sekretar IUS, ki se univerzah imajo katedre za ze v Parmi dr. prof. G. Canuta, ki šoli, na trgovski visoki šoli v Innsbrucku, na filozofski fakul-teti v Liverpoolu (že od 1. 1931), na tehnični visoki šoli v Pragi, Miinchenu, Grazu, Giessenu in na nekaterih univerzah v vzhod-noevropskih državah in na Ki-tajskem. I. F. E. S. A. Zadnji dan konference je bila ustanovljena »Mednarodna fede-racij esperantistov-študentov in visokošolcev« (Internacia fede-racio de esperantistaj studentoj letno konferenco v neki evrop- rali. Solidarnost z dunajskimi ski državi. Prihodnja taka kon- ferenca bo v avgustu 1953 v Ljubljani. — Prihodnje leto bo IFESA organizirala med drugim tudi študijsko potovanje po Ni- zozemski in delovni tabor na Danskem. Studentski esperantski nismo prejeli. klub v Kopenhagenu je že dva- krat organiziral tak delovni ta- bor pri arheološkem izkopava- nju na otoku Bornholm in štu- dijsko potovanje po Danski. študenti sta izrazili Zvez.i ju-dovskih študentov in Zveza ev-ropskih študentov. Razumljivo pa je, da so uživali tudi simpa-tije vsega prebivalstva. Poročil o uspehu te akcije še Stiki jugoslovanskih študentov z inozemstvom Po »Morgena. To jj le površen pregled dela Letošnje leto je bilo glede sti- V inozemstvo je odišlo tudt kov z inozemskimi študenti in mnogo n.aših študentov. 17 jih tujimi študentskimi organizaci- je sodslovalo na raznih semi-« v juniju prihodnjega leta priredi- Jami plodnejše od vseh prejš- narjih v Nemčiji, Holandiji, Av- dila v Dortmundu tretji medna- nJih- Letos je 1300 tujih študen- striji in Svici (žal še od nobe- rodni študentski športni teden. tov obiskalo Jugoslavijo, med- nega njih nismo prejeli kakih NEMČIJA Nemška študentska mladina bo kaj alternejanoj). IFESA ima na- konference, ki je bila bolj in- Na ta športni teden bodo povab- tem ko je 450 naših študentov spominov). Te seminarje so or- logo zbrati v svojih vrstah vse študente in visokošolce ter po-speševati mednarodno sodelova-nje in stike. Organizacija bo skr-bela za nadaljnje izhajanje re- udeležencern ni treba premago- formativnega značaja, vendar so ljene študentske reprezentance sklepi kljub temu pomembni, vseh evropskih držav. saj imajo mednarodne prireditve 160 članov netnške mladinske bivalo v najrazličnejših državah ganizirali Quakerji. Avstrijo se-narja,« reče Mičo. Nato so se razš'!i kamorkoli! Da pa ne bi pozabili drug na dirugeg?, s" si želell srečno pot in na svid^nje. »Kam pa sedaj, tovariši?« vpraša Mičo ostale. »Grem v Akademski kolegij, da počakam ,rep€te>! Moraim pohiteti, da ne zamudim! Saj veste, da bloka za hrano v tetm mesecu nisem niti vzel. Končno pa, čemu bi ga tudi jemal, ko pa lahko dobim zastonj?« »Imava isto pot. Lačen eem kot pes,« se razburja eden iz-med kvartopircev. »Jaz grem k enemu od tova-rišev. Morda mi posodi nekaj denarja, da pošljem domov brzojavko, da sem zbolel in naj mi pošljejo nekaj deriarja. Vi pa še za mene za&ediite pro-stor.« »Lahko,« odgovorijo ostali. Zvečer so se zopet dotoili itn ko so pazno zvečer za.puščali kavarno, so takoj začeli raz-pravljati, kam bo kdo šel spat. »Ej, bratec, kje pa ti spiš?« »Nikjer. Nise:n abonent no-bene menze niti stanovalec no-benega dotma v Ljubljani, p>a vseeno stanujem v študentsikih aonnovih,« odigcwori vprašani. »Kako to?« »Enostavno! Grem na ,rep'ete' in spdm kot ilegalec! 2e naj-dem kakšno posteljo in se za-vlečein v njo!« aPa če te najde upravnik?« »To se pa zelo redko zgodi! Ce bi -me pa našel, bi ga že kako pTeprosil. V Ljubljani sem že pet let, tri leta že živtm na tak načdn in me še niso ujeti.« »Dcbro, kateri letniik pa si ti potem že sedaj vpisal?« »Pa kaj rae to sprašuješ! Tl-sto, do katere sem prišel, še preden sem začel kartatt. Sedaj nimam časa! Pa tudi ne morem študirati, saj nimam nobenih materialnih pogojev za študij! Na ulici se pa res ne da študi-rati!« »Pa tudi na predavanja n« hodiš?« »Kakšna predavainja neki! Ni-sem videl fakultete že tri leta!« »Pa dobro! C« te nekdo vpra-ša, kaj sii kaj mu vendar od-govoriš?« »Student!« »Kako moTeš po vsem tem vendaT rečd, da si študent?« »Kaj pa ti? Ali si ti kaj boljši od mene? Jasno, da nisi! Pa si ti študent ali nisi?« »Pa vseeno bi bilo prav, da prekinemo s tako tradicijo in se skuišamo vpisati v Zvezo študentov. Fantje, izplača se! Dobili bi lahko objavo s popoi-stom 92% na železnici. Ampak močno se mi zdi, dia ne spreje-majo takih članov, kakršni smo mii.« »Potem je to za letos izguib-ljeno!« Prav bi bilo, ako< bi o tova-riših, ki tako znmuin.io leta in čas, zapravljajo zdravje in sredstva, malo več govorili tu-di na naših združenjih ter jim onemogočili, da še naprej nosi-jo naslov študenta, ki jim saimo kvarijo ugled. Dva iz te kla-vrne družbe sta že pobegnila v Trst. To sta Mladen Cirovič in Mil&rad Korač. Toda glavnina te »klape« je pstala v Ljublja-ni. Treba jo je ali strezniti ali pa jo odstraniti z univenze! VJ. Kk, zadeva je dokaj drugaftna, kalkor jo pisec vidi, tovariš — ak, in o je brez dvoma potrecno poja-sniti. Obsojanja vredne nerednosti s strani Vojvodičeve Senke 6O se dogajale v Studentskem nase-lju. Okrožno in Vrhovno sodi-šče LRS sta, upoštevajoč pozi-tiven izvid psihiatra, ustrezno tožbo zavrnili in vsa povzroč&-na materialna škoda je bila po-ravnana. Ko je bivSa Osnovna partij-ska organizacija na Fakulteti, v kateri je bila včlanjeiia Voj-vodiic Senka, izvedela za primer, je nemudoma pristopila k ob-ravnavi ter na osnovi točk 64, 8 in 9 takrat še veljavnega Sta-tuta soglasno prisodila Vojvodi-oevi najtežjo partijsko kazen. Tako jo je OPO dne 21. maja t. 1. izločila iz svojih vrst kot osebo, ki lahko s svojo nemo-ralno kvaliteto le škoduje naše-mu ugledu. Do sedaj še ni bilo možno opaziti, da bi bila ta stro-ga kazen izrečena nepravično. Mar je tov. — ak poznana še večja kazen od najtežje, ki jo predvideva tudi točasno veljav-ni Statut ZKJ v točki 41? Go-tovo ne! Torej je očitek, češ Ua partijska orga-nizacija ni ni-česar storila, krivičen. Razlaga, zakaj smo Vojvodičevo, kljub temu, da je Vrhovno sodišče tožbo zoper njo zavrnilo, oce-nili kot nevredno naziva člana ZKJ, je odveč. Saj ie mnogo zelo dobrih državljanov, ki pa ne zadoščajo vrlinam, ki jih mora imeti komunist! Tudi odbor Združenja študen-tov elektrotehnike je obravna-val primer Vojvodičeve. Po pra-vilniku ZSE (ki je skladen s Statutom ZSJ) ima pravico iz-ključitve svojih članov le skup-ščina ZSE. Pri obravnavi ustrezne zadeve pa je odbor ZSE ugotovil, da je po pravil-niku Vojvodič Seinka /aradi ne-plačanja članarine v septemb-ru avtomatično izpadla is član-stva ZSE ter je bila skupščma ZSE dne 5. novembra t. 1. o tem obveščena. Zato tudi bivši odbor ni smatral za potrebno še posebej predložiti vprašanje članstva Vojvodičeve skupščini. Vprašanje, zakaj ni bil uve-den disciplinski postopek, je po-polnoma neumestno in napačno postavljeno, ker disciplinski po-stopek zoper Vojvodičevo Sen-ko je bil uveden. Tovariš —ak bi kvečjemu lahko vprašal, za-kaj organizaciji nista predložili zadeve disciplinskemu sodišču. K slednjemiu bi potem lahko po-jasnili, da je ovadbo fakultet-nemu tožilcu predložil Upravni odbor Studentskega naselja, ki je edini razpolagal s rplotnim ustreznim materialom In je bil najbolj poklican za to zadevo. Disciplinsko sodišče je v sodelo-vanju s predstavnikom študent-ske organizacije po proučitvi ovadbe, zapisnika Upravnega odbora Studentskega naselja in sklepa obeh že omenjenih sodišč ugotovilo, da gre za di-sciplinsko nerednost ter kot ta-ko v oktobru predalo dekanu Fakultete s predlogom, da iz-reče svojo najstrožjD kazen. Pred tedni pa je fakultetni to-žilec ponovno prejel od St.u-dentskega naselja še neke prod-loge v zvszi. s primerom Voj-vodioeve, tako da je zadeva še v postopku. potovali skozi Avstrijo, zagreb-i ški študenti zgodovine pa sa obiskali Benetke. 12 študentov; sorcKine stroke je obiskalo v preteklem poletju Pariz. Nekaj medicincev je obiskalo Anglijo, medtem ko je kar 40 tehnikovi obiskalo Svico. 16 ljubljanskihl študentov je obiskalo Nemčijo in nastopilo z velikim uspehom V Erlangenu. 20 jugoslovanskih študentov je obiskalo Svico Vi delovni skupini, 5 pa jih je bi-i lo z istim namenom v Avstriji^ Jugoslovanski odbor IAESTB (Mednarodna organizacija za iz4 menjavo študentov na tehničnihi praksah) je po svoji izvolitvi v; marcu aavezal stike s številni-mi nacionalnimi odbori v dru-gih državah m tako dosegei znatno izmenjavo študentov na praksah v tem letu. Izmenjave so se vršile predvsem na pod-» ročju tehnike, agronomije, fizi-* ke, kemije in gozdarstva. Od julija dalje je odšlo n^ prakse 172 študentcrv, bd tega največ v Nemčijo (94) in v Av^ strijo (30). V Angliji jih je bilo 11, v Finski, Izraelu in Svici po trije, vSvedski 4 in na Danskem 5. Holandija jih je sprejela 6, Francija pa 10. Iz beograjske univerze jih je odšlo na praksa IAESTE 73, iz Zagreba 56 in iz ljubljanske univerze 28. Skop-ljanska univerza je dala le 6 prak-tikantov, univerza v Sarajevu pa 8. Majhna udeležba obeh univerz je upravičeni, ker ima-jo mnogi odseki in fakultete la prve letnike, ki za prakse nq pridejo v poštev. Nacionalni odbor je uredil tu-di prihod inozemskih študentov; v Jugoslavijo na tehnično prak^ so, kar mu je na splošno zado-voljstvo vseh inozemskih prak* tikantov zelo uspelo. Letos smo prvič v večji meri organizirali obisk inozemskih študentov v Jugoslaviji. Tuji študenti se izredno zanimajo za naše razmere in bilo bi prav, če bi tudi študenti ljubljanskg univerze aktivneje sodelovali pri vpostavljanju zvez z njimi. B—r. OGLAŠUJTE V TRIBUNI! Po vsem tem zadeva še dalec ni tako črna, kakor jo je videl tovariš —ak. Morda se je raz-čiščenje primera Vojvodičevg nekoliko zavleklo, pri čemer p3 moramo upoštevati, da so bila vmes letne počitnice In da ja delo organizacij ležilo pred-vsem na pripravah za delovne akcije, inozemske prakse in po-dobnih počitniških problemili; pa tudi toženka je bila odsotaa. Javno obsojati kolege, dokler njihovi eventualni prekrški ni-so do dna raziskani, pač gotova ni na mestu! Tudi seznanjanja javnosti o še ne razčiščenih aferah ni v interesu preiskavel Tovarišu —ak, ki mu (po nj*i vem članku sodeč) delo orga-. nizacij študentov Elektro fakul^ tete ni mnogo poznano, pa bo-mo hvaležni, če bo nudil do-datni material po vprašanju zadeve Vojvodičeve. Saj ie ta primer vpletel v članku »Tova-i riši, odgovorite!« kot sekundar« ni problem in mu je gotova dobro poznan. Prepričani smo, da je s terqi »potuha«, kaznovanje itd. dOfj volj pojasnjeno tudi onim, kt so bili le enostransko inforniiai ra,ni. Osnovna organizacija ZKJ^ Združenje študentov ele^:4 trotehnike. 5TEV. 2 "*¦'-¦ »TRIBUNA« STRAN 7 1800. - 3. XII. -1952. Zive naj vsi narodi, ki hreptne docakai dan, Ico, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnon, ko rol&k prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejdkj ZA... ALI PROTI? Neka v zvezi z vprašanjem našega odnosa do zapadne kulture Vprašanje zapadne kulture in naše kulturne graditve, vpraša-nje, kaj naj sprejmemo od ia-pada in kako, to je lahko reče-mo, več ali manj ena izmed glavnih tem naše književne diskusije in polemike, ki se v zadnjem času Vodi pri nas pre-cej ostro. (Poiemika o moder-nizmu v Beogradu je najzgovor-nejši primer za to.) V polertiikf o tem problemu sta se pojavila med drugim tu-di dve popolnoma nasprotni si stališči. Prvič — saj nimam kaj iskati na zapadu. Zakaj in s kakšnim namenom naj mi ab-sorbiramo buržoazno — deka-dentno, nihilistično, pesimistič-no eksistencialistično, individu-alistično itd. itd. — filozofijo in literaturo. Drugič — pretirano navdušenje za nekatere tuje pi-satelje in literarne smeri. Bau-delaire, Loutreamon, Rimbeaou — to naj nam bodo kažipoti sa naš sedanji izraz. Nekateri \t-med njih se zopet navdušujejo za Prousta, Joycea, Hemingwa-ya itd. Pri prvih — pretirano nagla-ievanje socialno-političnega mo-menta, pri drugih — popolno po- »prostoru ln času« itd. In sedaj, kdo ima prav? Eni absolutno negirajo, drugi abso-lutno sprejemajo. A mi v glavnem od tega nič ne dobivamo. S prvim stali-š<5em — negiranje vsakega po-mena psihoanalize z ozirom na literarno ustvarjanje — se v nobenem slučaju ne moremo strinjati. Iz preprostega razloga, ker se vsi sodobni pisatelji skoraj brez izjeme okoriščajo s p&ihoanalizo v svojem ustvarjanju. (Naštej-mo le nekaj najv.ažnejših: He-mingway, Faulkner, Huxley, Mann, 0'Neill, Louis Sinclair itd.) A stališče druge skupine — da naj vse to sprejemamo brez kakršnega koli kritičnega odno-sa do tega (in v tem slučaju prav nadrealizem^ ki, kot znano, kot literarna smer pomeni iz-vajanje skrajnih konsenkvenc, psiholoških in filozofskih, a vse v veliki meri na osnovi psiho-analize. Tudi v tem slučaju smo prisiljeni opozoriti na isto stvar, to je da psihoanalizo uporab-lj;3jo vsi priznani svetovni pi-satelji. Toda z druge strani, ka- manjkanje tega, prvi vse adbi- ko tQ metodQ uporabljajo v svo_ jajo, drugi vse sprejemajo. Iz ekstrema v — ekstrem! Nimamo namena, da bi anali-zirali taka ekstremna stališča do teh vprašanj. Zelimo se za-držati na nečem drugem — na posledicah takega stališča, to je, kaj imajo mladi ljudje, ki se iz-redno zanimaio za ta problem,, od takega reševanja. (Potrebno je govoriti o tem stališču, ker nastopata z vehko pretenzijo, Ai ju riedopano definitivno re-šujejo.) In sedaj, kaj mladi ljud-je, ki se na to spoznajo in ukvarjaio s to problematiko, kaj imajo od tega? Mislimo, da ne dobivajo mnogo. Morda celo več škode kot koristi. Zakaj? Iz pre-prosteg.^ razloga, ker eni kot drugi obravnavajo te predloge prav zaradi svojih ekstremnih gledanj zelo nepopolno, eno-stransko, ne v celoti. A kaj po-meni enostransko ukvarjanje s tem problemom? Vse prej — sa-mo ne možnosti za neko vsaj malo bolj popolno spoznanje kulturne problematike zapada, samo ne možnosti za Širjenja in obogatitev svojih kulturnih vidikov. Vzemimo na primer problem psihoanalize in njenega vpliva na literaturo, o čemer se je pri nas precej ostro razpravljalo. (Diskusija o nadrealizmu iti ostalih-izmih v Beogradu.) Stališče prve skupine — lite-ratura pod vplivom psihoanali-ze je kot rezultat najobičajnej-žih nesmislov, nerazumljiva itd. Druga skupina — sodobno živ-ljenje zahteva od nas, da raz-širimo meje človekove duševno-sti (v tem slučaju s pomočjo nezavestnega), da gledamo člo-veka v prvi vrsti kot emocio-nalno bitje, da ga gledamo v jem ustvarjanju. Nekateri se koristijo z njo kot s pomožnim sredstvom za osvetlitev in po-stavljanje odnosa svojih likov (Sinclair, Faulkner), drugi zo-pet segajo po liniji bolj ali man} uspešnih umetniških ilustracij poedinih psihoanalitičnih po-stavk. (Najbolj se uporablja ta-ko imenovani Edipov kompleks. Na to temo so pisali O'Neill, Mann itdj To pomeni zelo girok register uporabe psihoanalize, od pomožne metode vse do skrajno dogmatičnega osvajanja njenih principov. Naravno, vse to je pri vsakem od teh pisate-ljev specifično obarvano in po-dano skozi filter njegove umet-niške individualnosti. Nismo imeli drugega namena, kot da pokažemo, v kolikor je to v tako kratkem opisu mo-goče, slabe strani ekstremnega stališča v reševanju takšnih in podobnih problemov. • Psihoanaliza kot smer v psihologiji se javlja v pričetku tega stoletja. Utemeljitelj Freud, poznejša razvejčenja Adler, Jung. Po vplivu na literaturo je najvažnejši Freud. Bit njego-vega nauka — da je človekova psiha sestavljena iz treh delov: Zavestno, Nezavestno in Nado-sebno. Med temi najvažnejše Nezavedno, kar Freud tretira kot fundament človeške psihe (medtem ko je zavest le organ tega nezavednega; njegova zve-za z zunanjim svetom). V po-izkusu nekega filozofskega raz-mišljanja svoje psihološke me-tcde, iskanja življenjskega na- Tam, kjer teče bistra Zila... ytisi 8 štiritcdenskega Livljen.ja našega pevskega mbora na Koroškem Alii je re>s minilo skoraj že pet mesecev, odfcar simo se sku-paj z dvesto otroiki poslavljali od Ljubljane, da pireživim0 šti-ri tedne ob prelepem Vrbskem jezeru? Spomini so še vedno živi in sveži ... 2e lansko leto smo upali, da bo'mo preživeli vsakoletni po-čitniiški študij na Koroškem, pa je ostalo le pri upanju. LBto« sm0 se, polni pričakovanja in. veselja nad lzpolnjeno željo, Največ ra'zočaxanja pa so po vzročili jedilni listi in obroki hrane. V vseh naših študentskih menzah si se bolje najedel, kot v sekirski jedilnici prve dni po našem prihodu. Kislega kruha nismo. bili vajeni, prav tako tudi ne mlečnega zdroba, s ka-terim so nas spočetka pitali kar štirikrat v tednu! Od vseh koncev si slišal komentairje in proteste, najpogumnejši pa so izjavljali, da bodo pisali po pa- ki vabi človeka s svojo prozor-no čisto vodo, da kar ne moreš iz nje. Plavanja, akakanja in kričanja je bilo kar pireveč za tiste, ki so hoteli v miru pre-birati knjige ali pa so skušali celo študirati. Nekatere naših pevcev si videl vedno pri šahu, diruge piri taroku in namizneTTi tenisu, manjša skupina pa je Jovita Podgornik ob obali da,n na dan strastno premetavala kainenje — to so foili naši »ba]inarji«_ S pioaiirji smo se odlično razumeli, čeprav smo eni in drugi včasih obču-tili pomanjkanje življenjskega prostora. Za vse skupaj smo imeli določen le majhen trav-nik ob obalii. Ceprav je Vrbsko jezer0 dolgo nad 20 krn, je ob otoali velika stiska za prostor. Vse zaradi tujiskega prameta. Ob večerih sino zapeli in za-plesali, neikajkrat smo zabavali pionirje, navadno pa smo, utru-jenii od celodmevnih »naporov«, zgodaj sladko zaspali. Nikar ne mislite, da sino ves mesec samo lenarili! Dvakrat na dan smo imeli pevsko vajo. Vadili smo pesmi za koncerte in študirali nove skladbe. Zbo- dragimii koroškimi brati. Od enomese^nega bivanja snio pri-čakovali več stika z njimi, a smo po ves teden živeli sami v svojem »Sonnenland«, kakor se je imenovala kolonija, ker nii-smo imeli denarja za vožnjo iz kraja v kraj. Le ob sobotaih in nedeljah so nas avtobusi odpe-ljali proti Guiram in proti Ro-žu. Povsod, kjer smo peli, smo bili nadvse prisrčno sprejeti, saj smo prinašali pozidrave iz svobodne domovine, za katero se živahno zanimajo in z zani-manjem slede njenemu razvo-ju. Koncerte smo imeli v Reki blizu St. Jakoba v Rožu, v Bo-rovljah, v Kotmard vesl v Gu-rah, v Poreču in mimogrede še v letoviški Vrbi, kjer smo čisto nenajavljeni stopili iz avtobu-sov in zapeli v mestnem parku števiilnim, kimalu navdušenim inozemcem. Nepozaben je bil večer v Bo-rovljah, kjer smo pevci in ob-činstvo začutili v žilah toplo bratsko kri, ki nas druži izza vekov v nerazdružno celoto, v katero pa so se trdno zarile umetne meje. Solzne so bile naše oči, ko smo gledall, kako so si mnogi obrisali solzo, ki je p^rivrela iz ganjenega srca ob glasovih prelepih slovenskih Skupna pevska vaja s koroškimi pevsktmi zborl v Kotmarl vasi v Gurah na Koroškem za festival koroške narodne pesmi rovodja, tovari« Radovan, se je pesmi. Na koncu amo zapeli vsi strogo diržal delovnega progra- gkupaj koroiško narodiio »Sem priključili dveistočlanski pionir-ski koloniji, ki je odhajala v Sekiro ab Vrbskem jezeru, po dogovoru med avstrijsko organd-zacijo dlruštva prijateljev otrok v akviru SPO iki našo državo, ki je sprejela v zameno kolo-nije iz Avstrije. Poistali simo tudi mi pevci pravi piionirji, čeprav so med nami že pirofesorji, inženirji in zdravniki, ki So po končanem štuidiju otstali v Ljuibljami in se ne mo;rejo ločiti od zbora Prvo ugodinost pionirskega- življenja smo doživell v tr^eanutkiu, ko je vlak prisapihal iz Karavanške-ga predora iirn obstal v Podrož-ci. Tu nas je pričakala uprav-nica počitniškega doma v Se-kiri s kupom bonbonov. Vsak je dobil svoj zaivitek, čeprav v številu stcpetih članov ni pini-čakovala tako velikih »otrok« kot smo bili mi. 'Vso pot od avstrijsike meje so si naši piomiirji, naibrani iz vse Slovenije, vsi prevzeti ogledo-vali lepote tega prelepega dela slovensike zemlje, ki se je nam pevcem, po dvaikratnem obisiku ždela taik0 doimača, kakor kate-rikoli njen del v domovini. Ze je vlak obstal v Krivi vrbi. Prtljago so naim odpeljali kamioni, mi pa smo se po ozki poti spuistili k jezeru, Z obale smo mogli videti naš novi doro, velike tri zigradlbe na nasprotni stratni jezera. V dveh izimenaih smo se zgnetli v majhen par-nik, ki je urno rezal mod'ro po^ vršino in kair prehitro pristal ob lesenem mostičku pred do-mom. OH, TA JEDILNI LIST! Pravijo, da je prvi vtis v n&veim bivališču va-žen za člo-veka. — Naši pirvi vtisi res ni-so bili najboljši, posebno ne v jedilnici, kjer so nam po dolgo-trajmi vožnji postregli samo s pudingom. Precej negodovanja je bilo tudi zairadi stanovanj-skih poigojev. Po brigadirsko smo si uredili vsak svojo slam-njačo na enonadistropnih poste-ljah_ »Spodnje nadstropje« ni bilo nič zadovoljno z drobnim ket, oziroma, da bodo »pobeg-nili« čez mejo_ Končno so nais po različnih intervencijah po-častili z na&Iovoim emega in pol pionirja; obraki so postali ve*č-ji, po kosilu se je pojavil ko-šček močmate jedl. Zelodci so zaenkrat bili zadovoljnii. Tako so tekli dnevi in z nji-mi večja ali manjša razočara-nja zaoradi razredčenega mali-novca, zaradi strtih vesel, ki bi jih bili morali plačati, če-prav nisniio vseh potrli mi; predivsem pa zaradi sobotnih in nedeljskih večerij, ki so povzro-čate velik tek, še preden smo stoipili n>a oder in pričeli s koncertoim. IN CAS HITI... Toda kaj bi pisali samo o teimnih straneh našiih sipominov! Ti, čeprav neljubi, so nam že zdavnaj napol zbledeli. V nas živijo le nepozatona doživetja in teh se je vredno spoimiiiijati! Med našo kolonijo sta tik oib cesti plapolali slovenska in av-strijska zastava. Za domom t&-če cesta, ki je zelo prometna. O>b cesti pa so raztresene hiše naselja Selkira, ki je le dobre četrt ure oddaljeno od večjega kraja Riibnice in 11 km od Ce-loivcat V piroisitem času smo pešačili po okolici, ki je ob jezeru ve-činoma nemška. Krasoio ogroim-n0 jszero je v letih postalo sre-dišče tujske'ga prometa, ki ga zjiajo Avstrijci temneljito dzkori-stiti. Kjer le morejo, postaiviio raagleden stolp, zgradijo lepo cesto in privabijo na stotine turistov. V sončnem vireiraeiniu smo uži-vali v objemu toplega jezera, ma. Doslej simo šli vsako leto na počitniški študij, največkrat na moirje, kajti tukaj je mož-nost, da se čiim več naučimo v čim krajšem času. 'V Sekirl so nas nekajkrat obiskali dragi gostje, med nji-mi Indonezijci, o katerih ste že brali, poleg njih še Angleži in delavci iz Kapfenberga, ki jih se rajtov ženitl...«. Pozno v noč smo ostali med brati, ki so se težko ločili oč nas. V Kot-mani vesi Je bil naš koncert adTužen z naistoipoimi adružeriih pevskih ziborov z Gur. Pod Ra-diofvainoviin vodstvx>m smo skup-no zapeli oekaj pesmi, med njiaru ve6no leipo »Tam, kjer teče bistra Ziilja ...«. Kakor da bi jim pokazal Kos belega kruha., Imamo v najlepšean spominu. Zanimivi sta bili obe nogomet-»i tekmi naših zborovskih »fa-voritov« proti moštvu iz Kapfen-berga m Leobna. Obe moštvi sta bili od naših častn0 poraže-ni, ugled zbora je zrasel v očeih vseh, posetoo pa v očeh naših pionirjev. Kadar je le bila pri-loižnost, smo izvedli tekmovanje v najrazličnejših športnih pa^ no.gah, medi seboj ali z gosti, od balinarske tekme d'o tekmova-nja v plavanjiu pod vodo. MNOGO DELA IN SEST KONCERTOV Najlepše spomine imamo z naših koncertov po Koroški, Spoiznali tmo, da je našim bratom na Koroškem težko; kjer le morejo, jih avirajo pri svobodnem reševanju nacional-nega vprašanja. Kar že ni sto-rila germanizacija, skušajo raz-biti strankarski razdori, ki so se porazno poikazali ravno ob zadnjem, nekakšnem ljudskem štetju, ko je bilo treba odgovo. riti na vprašanje, kakšen je občeivalni jezik v družini. Sedanji odnosi med sosednji-ma državama med Avstrijo in Jugoslavijo so ugodmi, mnogo ugodnejši kot kdaj prej. Z mnogimi stno gcworili, kako ne-mogoče bi si bilo kdaj prej misliti festivale, koncerte zdru-ženih ziborov ali celo veličastne kjer smo prišli v stik z našimi mitinge, kakoT je bilo to ob PREMISLITE! uprizoritvi »Miiiklove Zale« za stoletnico rojstva dr. Jakoba Sketa laaske jekeni_ In vendar smo čutili, da moramo iz globi-ne srca želeti našim koroškim bratcim veliiko mero zaiupanja v svoj jezik, v svojo slavno pre-teklost in v bodočnost, in razu-mevanje neke vrste tihe od)po>-vedi mnogim sanjam, ki bi se bile skoraj uresničile leta 1945, ko so ob vojvodskem prestolu stražili koroški partizani. V naših pogledih in v stisku rok je bilo izrečeno mnogo ne-izrečenih besed. VESELJE IN 2ALOST Kako krasna je Koroška, smo videli na izletu, ki so nam ga omogočili zadoije dni pred po-vratkom v Slovenijo. Skozi Ce-lovec, kjer smo neko nedeljo miimogTede zapeli na glavnem trgu in privabili stotine poslu-šalcev, smo se zgodaj zjutraj odipeljali proti Gospe Sveti. Ogledali smo si staro, zanimivo cerkev in vojvodski prestol, ki je danes nema p^riča in izpoved nekdanje slavne zgodovine na-šega ljudstva. Skozi Sentvid ob Glini, kjer se iz ponemčenih naipisov dobro vidijo slovenska imena, srno se po ozki cesti bHžali znamenitemu gradu Ve-lika Ostravica (Hochosterwitz); kakor v pravljici zraste grad1 pred začiidenimi očmi izletni-kov: na imogačni, visoki skali nezavzetna trdnjava, Uživajoč prelep razgled iz vseh strani gradu, smo se odpravili proti Osojskemu jezeru. Pot je bila dolga, enolična. Naš cilj je bila zanimiva turistična točka Kan-zelbahn, to je žična železnica na 1500 m visok obronek Osoj-ščice Kanzel, kamo>r se nad vrhovi stoletnih smrek v nekaj minutah povrpneš z elegantno gondolo. Ceipirav se je medtem vreme zoblačilo, smo na vrhu hriba> brez besed občudorvali kakor na dlani ležečo Koroško, deželo jezer in gozdov, ljubkih mest in islovenskih vasi, skozi katere se viije srebrn trak — Drava — in katero kaikor ogrorrme nazotočane kuli&e ob-robljajo stemo Karavank in Ju-lijskih Alp. Clovek postane ža-losten ob pogled'u na to kra-soto ... VračaM smo se, polni doživetij in globokih vtisav, v meglenem popoldhevu skazi Beljaik, pri-jazno mesiece ob Dravi, kjer te postrežejo v trgovinah v naj-lepši koroščini, in mimo Vrbe v Sekiro. Lep je bil izlet, ne-pozaben in obenem žalosten. Zelo radi se spominjamo tu-di dr. Mirta Zvviterja, ki je po-leg svojega brata med najzve-stejšimi slovenskimi javnimi delavci na Koroškem. Večkrat je prišel med nas, da smo v prijateljskem razgovoru pokram-ljali o mnogih vprašanjih. Na-zadnje nas ie presenetil z vož-njo po Vrbsikem jezeru. Nalašč za nas je naročil pairnik, ki nas je peljal okrog jezera. Mračilo se je že, ko srao se vračali roi-mo silhuete Marije Vrbe v na-še majhno pristanišče. Spotoma smo obujali spomine na nedav-ni koncert v Porečah, zname-nitem avstrijskemletovišču, kjer smo peli dzbrani inozemski pu-bliki, ki se je pa prav malo ogrela ob neinih in globokih skladbah naših zborovskih skla-dateljev. Navd^ušili so se kveč-jemu ob nenavadnem, dlvjem terapu makedofnskegai ora, kd jih je v elemeiitarnem ritmu prahoim, ku se ti je ob vsakem cbratu zgornjega soseda vsul v . Tudi odeje brez rjuh se Predvsem bi hotel ugotoviti, da v nasi republiki po tolikih letih, ki so že pretekla od nase zmage, se vedno nimamo nobenega anti-klerikalnega časopisa, niti ne mo-remo trditi, da naše dnevno časo-pisje vodi in stalno delnje antlkle-rikalno — ker je tudi v tem pogle-du preveč kampanjsko in reagira v glavnem le na posamezne izpa-de klerakalne jeakcije, bodisi v svetu ali doma. Pruv zaradi tega smo si nckate-ri Uudenti — "se prav posebno mi, List bi seveda moral tudi sprem-Ijati vse vazne pojave doma in v svetu, ki so v kakrsni koli zvezi z religijo ali cerkvijo. Moral bi seveda tndi v poljudni obliki vo-diti neprestan in metodičen boj proti vsem pojavom verskcga fa-natizma in verske zaostalosti sploh. Moral bi obravnavati vprasanja o nastanku krščanstva, nastanek verskih gibanj in podobno. To so dosedaj obravnavale pri nas v glavnem le knjige, ki jih nase de-lovno l)ud?tvo le malo čittt. Zaradi vsega tega se moramo cimpre) odločiti, da zainemo iz-dajati poseben list za antireligioz-na vprašanja in doseči tudi to, da se naši novtnarji bolj izobrazijo v v teh vprašanjih in vse pojave kle-rikalizma obravnavajo v dnevnem casopisju bolj metodično in v vec-]i meri z znanstvenim gledanjem. bobna tapana verjetno spomnil bajk o Balkanu in o balkanski zaostalosli. Takemu občinstvu ne želimo več razikrivati lepot niso zdele razuimljive. seksualni nagon. G.M. ci so delali diagnoze o razred-čenem kisikiu. Prvi »Teden koroških študen-tov«, ki je bil zadnje dni avgu-sta na Ravnah (Guštanj), je opozoril slovensko javnost, po-sebej pa še prebivalstvo slovenj-graškega okraja, na dejavnost Klub koroških študentov vilo predavanj. Razveseljiva je pripravljenost, ki jo kažejo tudi ostali študenti. Pristopilo je že precej takih, ki so iz ostalih predelov Slovenije, a se zanima-jo za naše delo. Poleg rednih prostora je mnogo odvisno naše celotno delo v Ljubljani. Snu-jemo še druge grupacije, ki bodo raziskovale razna socialna, zgo-dovinska, etnografska, ekonom-ska in politična vprašanja Ko- naših pesmi, kajti njihova uše-sa jih niso več vajena. Tako smo si v štirih tednih nabrali najrazličnejših vtisov, ki jih razinere ViSaikodnevnega življenja v koloiniji niso ravno povzdigovale. Prepričaini smo, da srno imeli slab vtis o odno- Kluba. Aprila letos se nas je zbralo okrog 60 in smo ustanovili v okviru ZSJ Klub koroških štu-dentov. Smoter tega zbiranja je, da se organiziramo vsi, ki nam je posebno pri srcu naša Koro-Ska in se zanimamo za njeno problematiko. Klub je zajel ve-čino študentov, ki študirajo v Ljubljani in Zagrebu. V novem študijskem letu smo se ponovno zbrali k svoji letni skupščini. Prisostvovali so sko-raj vsi člani, ki jih je sedaj že 96 ter tov. Zavcer Pavle Matjaž, član CK ZKS Ln tov. Lubej Bo-jan, član IO OF kot gosta. Po poročilu članov starega od-bora o dosedanjem delu in po-manjkljivostih se je razvila ži-vahna diskusija. Poudarili smo potrebo po večjem študijskem raziskavanju Koroške. Pri tem 80 nam že mnogo pomagali naši koroški znanstveniki iij drugi javni delavci. Vendar moramo to, kar narn lani zaradi kratkega časa ni bilo mogoče, letos nado-mestiti. Stremimo za tem, da se člani čimprej usposobijo za ob-sežnejše samostoino delo. V ta namen bo tekom leta večje ite- članov Kluba študentov, pa ima Klub tudi svoje starešinstvo, ki ga izbiramo — seveda s pristan-kom prizadetih — na svojih občnih zborih. V to starešinstvo se sprejemajo vsi naši znanstve-ni in javni delavci, ki delujejo po koroškem vprašanju. Clan starešinstva pa postane tudi vsak član, ko diplomira. Naloga tega starešinstva je, da sodeluje tudi pozneje v javnem življenju. 2e sedaj bomo pričeli s pri-pravami za drugi Koroški teden, ki naj bi postal vsakoletna tra-dicija. Namen »Tedna« je, da študenti podajo pregled svoje raziskoval-ne dejavnosti in kulturnega živ-ljenja. Za oblike njegove letoš-nje izvedbe so mnenja še de-ljena. Ustanovili smo že pevski zbor, ki ga moramo povečati in utrditi disciplino posečanja vaj. Usta-navljaimo tudi folklorno skupino in če bodo pogoji (volja je!), bomo osnovali tudi igralsko dru-žino. Težko je s prostori. Sedaj uži-vamo gostoljubje, ki nam ga je ponudiil ravnatelj VII. drž. gim-nazije tov. profesor Cernot. Od roške. Klub je dobro povezan z de-lovnimi kolektivi Mežiške doli-ne, zlasti z Ravensko železarno m Mežiškim rudnikom. Vsi ti se zelo zanimajo za naše delo in so nam tudi materialno pojnagaJi. Naša dolžnost je, da jih ne raz-očaramo. Ker bo precej zamejcev v kratkem odšlo na svoja službena mesta na Koroško, je treba tudi misliti na njihovo tamkajšnjo medsebojno povezavo in sodelo-vanje z nami ter z naprednimi avstrijskimi intelektualci. ki študiramo na filozofski fakulte-ti — že večkrat postavili vpraša-nje, cernu tak list ne izhaja, sa) bi nam bil marsikdaj v veliko in dragoceno pomoč. Temu se toliko bolj čudimo, ker listi, ki se ukvar-jajo izključno bolj z antiregiliaz-no propagando, niso prav nikakrs-na redkost niti v zahodni Evropi, kjcr na koncu koncev vendarle ne stremijo k ustvarjanJH neke ate-istične družbe. Med nalimi Ijndmi je se vedno tnnogo ostankov starih časov, ver-skib predsodkov, raznih vraz in misticizma, ki stvarno ne spuda vcč v svct tchnike in znanosti 20. sto-letja. Tudi na univerzi je v pre-davanjib se mnogo ideoloskib stva-ri, ki močno dišijo po klerikaliz-mu. V boju proti tej stvari ideolo-gije bi narn tudi na nasi fakulteti su do nas samo zaradi nekate-rih ljiidi az uprave, med kate-rimi je bila tudi pobegla dru-žina iz Vojvodine in neka Slo-venka, hčerka kultuTbundovskih staršev. Ko pa je nekatere naše pevce pograibil nadležni tifus, ki jih je za več tednov priklenil na bolnišk0 posteljo, smo do končno ugotovili, da v tujini ne Ta mesec je izšla prva šte- romanu Marcela Prousta »Jean cveto rožice in da je doma v vilka drugega letnika '»Bese- Santeuil« in o delu Georga mnoigih pogledih le najlepše in revij^ za književnost jn Orwella »Leto 1984«. Revijo najboljše. je na rovo opremil Grega BOGATA VSEBINA de kulturo. Ta številka obsega nad 60 strani, vsebina pa je naslednja: Uvodna beseda uredništva, pesmi Janeza Me-narta. Jožeta Šmita, Ade Šker-love. Cirila Zlobca in Viktorja Konjarja; ^Preludij« Janka Kosa; o razgovoru z Jušem Kozakom poroča Marta Gliha; Košak. Ivoljen je bil nov odbor. »Kot je Ljubljana glava, Trst pljuča, je Koroška srce Slovenske, ki ga bomo čuvali«, je dejal dr Fran Sušnik, ravnatelj ravenske gim-nazije. Ivo in Milan mnogo pomagal antireligiozni list, ki bi obravnaval filozofske, zgo-dovinske, moralne in psiholoske tcr druge probleme vere. Dnevno časopisje sicer večkrat iznasa delovanje posameznih pro-tiljudskeh dubovnikov., vendar pa tudi teh vprasan) običajno ne ob-ravnava z znanstvene strani in so to le navadna poročila novmarjev, ki mnogim prav tako zelo primanj-kuje temeljitega antiregilioznega znanja, Posamczni članki, ki so v tem smislu objavljeni v dnev-nem časopisju, pa se popolnoma prozo je to pot prispeval Igor Šentjurc, in sicer odlomek sObračun« iz romana »Ljudje in sonce«; Tone Pavček piše o »Poeziji v prevodih«, Boris Grabnar pa »Poglavje o mo-rali*. V rubriki »Književnost* pišojo Janko Kos in Dušan Pirjevec o delih: Anton Ingo-lič »Človek na meji« in Can- Aii si že čitzn pevshega z&oro? Prišli smo domov z mnogimi novimi sipoznair.3i in izkuišnja-mi, s pozdravi naših dragih ko-roških bratov ir. 2 občutkom, da je kljub vs^-m neTodnostim in neljufoim ^vnmmom prevla-dujoče mnenje tako: Lepo je vseeno dama! \Jaroaite se na »TRIBUNO« Dopisujte v naš list! kar »Izbrano delo — I.« ter Herbert Griin o Faulknerju. Vasja Predan piše o »Sreč-uih dnevih« Mestnega gledališča, izgubijo v poplavi vsega drugega razen tega pa je v reviji še čtiva, ker so prercdki in več 'ali več glos in zapiski o zadnjem manj vcdno eden drugemu enaki. romanu Thomasa Manna, o Medinarodr*> nogometna tekma med našimi pevci in nogo-metnim klubom iz Leobna. Zmagali so naši z rezultatom 3:2» Ali je antiklerikalni list potreben? Dnev^ no časopisje mora bolj metodično voditi boj proti klerikalizmu Nasi časopisi bi tudi morali se-znaniti javnost z metodami in na-cmi aniiregiliozne borbe. Tam je ta borba v časopisju mnogo ostrej-sa in doslcdnejsa, kakor je to pri nas in tudi nudi bralcem mnogo več znunstvene snovi. ki je poljud-no podana in vsakomur razumlji-va ter vmogoča, da se vsak trezno misleč clovck, ki iz principov ne odklanja dokazov, lahko prepri-ča o nvsmislu religije. Kakien naj bi bil ta časopis? Ena njegovib prvih nalog bi vse-kakor bila, da vodi ideolosko bor-bo in polemiko z nekaterimi ver-skimi listi, ki izhajajo pri nas, da pobija in z dokazi nastopa proti enakim verskim listom v tujini, ki mnogokrat napadajo naso driavo. ETP.AN 8 »T R IE U N A« STEV. t Ce bi Voje ne bU tako dolg.., Košarkarji ASK so tekmovali v čast VI. kongresa KPJ V dvorani na Taboru je kolek-tiv košarkarjev AŠK priredil turnir v počastitev VI. kongresa KPJ. Na tem turnirju so sodelo-vali: AŠK s štirimi moštvi, Krim z dvema, 2elezničar z dvema in Branik z eno ekipo. Vse ekipe so igrale lepo, živahno in borbeno. Tekmovanje je bilo dokaj kvali-tetno, saj so nastopali vsi najbolj-Š; košarkarji naše republike. Za-nimanje med športnim občin-«tvom za to tekmovanje ni bilo zadovoljivo, kar pa nl čudno, saj je bilo tekmovanje izvedeno pre-cej intimno — brez propagande. Prvo mesto je zasedla ekipa ASKI. Košarkarje AŠK moratno po-hvaliti za njihovo žportno de-lavnost in za skrb, ki jo posve-čajo razvoju košarkarskega Jpor-ta v Ljubljani. Vprašamo pa jih, če so tudi njihove plesne prire-ditve tako »kvalitetne«? Uspehi strelskega prvenstva univerze Oaprto prvenstvo Univerze 15 strelov iz treh položajev (300 m) 1. Vrab) Niko (pravo) 111 ktogov 2. Kveder Saša (metalurg) 94 krogov 3. Peršič Jure (agronom) 94 kirogov JPrvakhija univerze 4. Rems Fedor (elektro) 90 krogov 5. Letonja Ludvig (elektro) 90 6. UšaJ Lojze (sradbena) 86 krogov 7. Robinek (gradbena) 86 krctgov Zenske 10 strelov (ležc): 1. Vrabl Alenka (prir. mat.) 79 krogov 2. Lapajne Vera (ekonomija) 64 krogov 3. Kastelic Joza (pravo) 53 krogov 4. Cretnlk Olga (metalurg) 48 krogov 5. Tominec Mia (filozofija) 38 krogov Pištola 20 strelov (50 metrov): 1. Letonja Ludvlk 2. Peršič Jure Razpored streljanj z zračno puško. Streljanje se vrši oa Uni-verzi, soba št. 90. ponedeljek: ženske, od 19—21 ure; torek: pravo, o$ 19—21 ure; sreda: elektro in metalurgi, od 19—21 ure; četrtek: strojna in grad., od 19—21 ure; petek: filo-^T .. ,.v „ XT .. ., zofi, medicinci in arhitekti, od Na)boljša strelka Vrabl Alen- 19_21 ure; v SOboto: ekonomi, ka je tole napisala o svojem delo- g0Zdarji in agronomi, od 15— vanju v^njvjgrzitetni strelski-dr-u- jg ure> žini. ¦". ,. , " . " UREDNIKU »Pravzaprav ne vem kaj naj Ti pišem. Sem absolventka geologi-je, to itak veš, in bi bil že skraj-ni čas, da enkrat končam, to tu-ii. Streljati sem začela pred dve-ma letoma, vendar takrat samo z zračno puško in sem dosegla še kar zadovoljive uspehe. Sele lani sem se začela ukvarjati z vojaško puško, a kakih posebnih uspehov nisem dosegla zaradi pomanjklji-vega treninga. Letos poleti sem doma v Mariboru mnogo treni-rala skupno z bratom Nikcm. Si-cef sva »zabila« precej denarja, a uspeh ni izostal. Na minulem prvenstvu sva obadva zasedla prvo mesto. Vrabl Alenka« Tekma Pred kratkim so se pomerili v namiznem tenisu študenti iz zamejske Koroške in Primorske, ki študirajo na naši Univerzi. Prvo srečanje se je končalo ne-odločeno, medtem ko so v dru-gem povratnem srečanju imeli več sreče študenti Korošci in premagali z majhno razliko svo-je primorske tovariše. Pozdravljamo to tekmovanje in iskreno želimo, da bi prišlo še večkrat do podobnih srečanj tudi med drugimi študenti. Po-dobna tekmovanja so se nekoč že začela v Akademskem kole-giju, vendar pa so pozneje po nepotrebnem zamrla. Cas je, da jih obnovimo! Jiu-jitsu že deluje . V zadnjih letih si jiu-jitsu kot šport pridobiva pri nas vedno več navdušenih pristašev. Še do nedavnega je bil to šport posa-meznikov, zato so bili strokovni tečaji zelo redki. Na univerzi smo .ustanovili samostojno sekcijo, ki bo na tem področju zaorala ledi-no. Vsak, ki bo obiskoval naše .tečaje, bo imel možnost, da se usposobi in tudi potem dalje raz-vija svoje sposobnosti. Če se ho-cemo dobro usposobiti v jiu-jitsu športu nam en sam tečaj ne da mnogo, saj naučeno kmalu poza-bimo. Pravijo, da je treba vaditi do 5000-krat, da nam preidejo vsi prijemi »v kri«. To visoko število ni naš načrt, vendar ho-čemo kar največ posredovati po-samezniku. Zato bo postal član tisti, ki bo v začetku pokazal doloceno znanje in bo tudi po te->čaju dovolj napredoval. Klub smo ustanovili predvsem zaradi želje poedincev in razme-roma velikega zanimanja za ta Mednarodna konferenca za potovanje . Konferenca je bila v okrobru letos v Dorkinu (Anglija). Glav-na diskusija se je vodila okrog vprašanja, kako znižati stroške potovanja v inozemstvo. Vsi de-legati iz 14 držav so si bili edini, da je nujno potrebno vpeljati znižane vozne karte in posebna prenočišča za študente. N. pr. Danska letalska družba nudi štu-dentom izreden popust. Tako je letos potovalo v letalih te dru/be nad 2000 študentov. Teh poto-vanj se lahko udeležijo tudi štu-dentje drugih držav. Udeleženci konference bodo naprosili mednarodno letalsko or-ganizacijo in konferenco evrop-skih državnih železnic, da bi se omogočili cim ugodnejši popusti za potujoi/; študente. Nemške d