★ ★★★★★★★★ »i- KNJIŽNICA SRNT.inc vv Šentjur do 0 ŠENTJURSKE novice s 1998 I > 352(497.4 Šentjur) 0052305,12 COBISS o COBISS e •e""? / W§© o §© CtiEE ©IMtg! * SZ ATRIJ z.o.o. LAVA 7 3000 CEUE tel.: 063-453-120 fax: 063-453-125 http://www.sz-atrij.si pod prijazno streho ^ posredovanje v prometu z nepremičninami AA AA ^A ^A ^A odkupi stanovanj ^ upravljanje s stanovanji ^ več na naSih spletnih straneh; www.sz-atrU.si V ZADRUŽNA ENOTA RIFNIK, Ulica Dušana Kvedra 11 A Šentjur pri Celju, tel.: 063-743-366, fax: 063-743-120 S1EČNO MOVO LE"© 1999! OMV ISTRABENZ ŠENTJUR in C&C d.o.o. PRODAMO GARAŽO V ŠENTJURJU PRI CELJU, ULICA MILOŠA ZIDANŠKA TEL.: 063453-120, GSM 041-7254)90 vam želimo vesele Bazične praznike (er oBilo sreče, zdravja in uspeRov v priRajajočem letu 19991 SWWIIW9^M7 IMHfcftS Šentjurske NOVICE POSLOVMA STRAN PREVOZI - TRGOVINA OSEB IN TOVORA NA DEBELO IN DROBNO PETER JERŠIČ, UL. LEONA DOBROTINŠKA (NASPROTI KLAVNICE), ŠENTJUR NUDIM VAM: VSE VRSTE OPEK SCHIEDEL DIMNIKE, CEMENT, APNO, MIVKO, RAZLIČNE VRSTE BETONSKIH PLOŠČ IN TLAKOVCEV, NOSILCE, POLNILA, ' ! BARVE JUPOL TER BELTON IN BELTOP, ^ DEMIT FASADE, STIROPOR, KOMBI PLOŠČE izolacije NOVOTERM IN TERVOL cpoaaiož caaoeoaaite MOŽNA DOSTAVA NA DOM TER RAZKLADANJE Z AVTO DVIGALOM./ / * OPEKA MODUL ORMOŽ * TLAKOVCI PODLESNIK ^ 063/740-084, MOBITEL: 0609 624-091 DELOVNI ČAS: vsak dan: zoo - ia.oo,ob sobotah: 7.00-13.00 GO) ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK V TRŽNO-FRODAJNEM CENTRU V ŠENTJURJU 16, tel.: 063/743-727 * prodaja zlatega nakita * izdelava nakita po želji stranke z (ajenimi dragimi in poldragimi kamni I. 'j VELKA IZBIRA KOMPLETOV ZA DARILA! (giavizanje brezplačno) * krstna in obhajilna darila * ekspres izdelava poročnih prstanov * prodaja ročnih ur in budilk * prodaja japonskih in kitajskih biserov VESEL BOŽIC IN SRBINO NOVO LET01999! mi V,-’ Zit)*r MctltA. 5.p. ljubljanska 1, Šentjur, telefon: (063) 743472 Trgovina ROSANA Vas vabi v svojo prodajalno v ŠENTJURJU, Ljubljanska cesta 1, nasproti Alposa OB BLIŽAJOČIH SE BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH PRAZNIKIH VAM ŽELIMO OBILO USPEHOV, SREČE IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA i čas: delovnik od 8" do 18“ sobota od 8“ do u“ v. od 15. do 30. decembra vam Trgovina Rosana podarja ob gotovinskem nakupu nad 5.000 SIT darilni kupon, ki vam prinaša 10% popust pri naslednjem nakupu poleg tega boste pri nas v mesecu decembru lahko kupovali na odmik plačila ali pa na več čekov novoletno 2RtBAN.lL- UVODNA STRAN Veseli december Nekje sem slišal, da imajo samo bedaki vedno praznik. Če je v tej ugotovitvi kaj resnice, potem je december eden izmed najbolj bedastih mesecev v letu; praznikov - cerkvenih, ljudskih in državnih je, kot bi jih naklel. Tam proti koncu leta so se nam pa sploh »zgrupirali« kot Šiptarji v bivši JLA. Potem še ta nesrečna darila, vsem in vsakomur. Trgovci nam v lepo embalažo zavijejo vse mogoče in nemogoče in nas na koncu celo prepričajo, da kupimo svojim prijateljem in bližnjim kaj takega, kar sicer niti sovražniku ne bi privoščili. In pa tisto naravnost bedasto vprašanje znancem in mimoidočim »Kam pa na staro leto?«, kot da zadnji december ni dan kot 365 drugih in kot da ne bi vedeli, da se komaj kakšnih 5% človeških osebkov na ta slavnostni večer odmakne od televizorja in domačega ognjišča. Vse to nam je več ali manj kristalno jasno, pa vendar begamo po trgovinah in se trapimo z darili in vsemi mogočimi možnostmi, kako ubežati pravi mori praznikov ob koncu leta. Ker je pač to tako, kar koj prenehajte z branjem tega uvodnika in pojdite v najbližjo štacuno pogledat, če so že dobili kaj takega, s čimer bi lahko »osrečili« svoje bližnje! Volitve bi najraje čimprej pozabil. Pa ne, da bi zavidal Juriju Malovrhu; za moje pojmovanje stvari, si je nakopal na glavo lep zos. Javnomnenjske raziskave so kazale, daje bil človek nesporen favorit, in nič manj jasne in neprijazne niso bile do mene. Toda ko me je seštevek glasov postavil na trdno predzadnje mesto v županski vrsti, se mi je nos vseeno povesil. Mar so res župan Malovrh, ki sem ga v mesecih pred volitvami poskušal zmrcvariti in ga pokazati ljudski množici takorekoč razgaljenega do obisti, pa gospodje kandidati za njim, ki se mi sploh niso zdeli kaj posebnega, toliko boljši, bolj zaslužni, pametnejši in še kaj od mene? Mar sem res skoraj samo jaz tako trapast, da me bodejo v oči županove samovšečnost, samozadovoljnost ...? Res je, Malovrh je politik, prijazen in polizan, dobro ve, kje in kako se kupujejo volivci. Pa saj sem to vedel tudi jaz, le da nisem mogel in ne hotel iz svoje kože! In zakaj potem viham nos? Jasno, kar tako, zaradi samovšečnosti, samozadovoljnosti...! Ja, lepa reč. Nauka skorajda ni mogoče zgrešiti: politika je dar, ki ne leži na vsakem koraku. Treba gaje imeti in negovati. Jurij verjetno približno tako težko napiše uvodnik v ŠN, kot jaz všečno nastopim pred volivci, zato je še kako prav, da počneva vsak svoje! To pa še vedno ne pomeni, da meje prepričal, da opravlja svoj posel optimalno. Brez dvoma pa je dokaj brezhibno uspel prepričati skoraj 30% šentjurskega volilnega telesa. Da nas je na nasprotni strani, ali pa nekje vmes kar 70%, je krasen obliž za ranjeno samovšečnost. Pa čisto nič več. »Vsi ljudje so svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice...«. To in še kopico drugih večnih zakonov si je svet zapisal v svojo deklaracijo o človekovih pravicah, katere častitljivo petdesetletnico smo častili te dni.» ...in pravico do svobode mišljenja, da lahko išče, sprejema in širi informacije in ideje...« Tri leta pred tem smo v kočevskih hostah zverinsko umorili 1% svojega naroda. V letu sprejetja resolucije v OZN smo imeli Goli otok, dachauske procese, prisilno kolektivizacijo, dve leti kasneje Palčka v Dramljah. Dvajset let kasneje sem spoznal kiblo v Zenici in jedel s prsti s tal v tamkajšnji avstroogrski robijašnici, trideset let kasneje smo še vedno na svojih prsih ujčkali udbo. In 50 let kasneje sta srbska in hrvaška ideja, takorekoč le za pljunek oddaljeni od nas, kot kos češnje zobali človeška življenja. Vsa čast deklaraciji o človekovih pravicah! Daj bog, da bi jo človeštvo pričelo spoštovati in da se nam nanjo ne bi bilo treba nikdar več sklicevati. Božič je božič in novo leto vendarle ni vsak dan; poskušajte ju preživeti prijetno! Franc Kovač Božična Sveta noč prišla je tiho. V skrivnosti božji vse zastrto večer z radostjo preživimo, ko rojstvo Jezusa slavimo. Zdaj dete božje je rojeno, v štalske jasli položeno, naj časti ga vsak od nas in si lepša življenja čas. Božična darila bomo razdelili, se tudi svojih veselili. Ko ura odbila bo polnoč, zapeli bomo Sveto noč. D. Čater Zahvaljujem se volivcem za zaupanje, vsem Z \ Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 26. januarja 1999 X__________ J Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Seliškarjeva 10. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/723-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno. Naslova uredništva: Seliškarjeva 10, Šentjur; D. Kvedra 11, Šentjur. Telefon: 743-561, 741-500. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-601-24123. Šentjurske NOVICE PO VOLITVAH . ' ■ ■. ■ . ,* ' K Hrup letošnjih lokalnih volitev, ki sploh ni bil pretiran, se je umiril in nastopil je čas inventure. Pa gremo kar po vrsti. Predvolilna kampanja Kampanja je bila dokaj mlačna in vsebinsko revna. Če ne bi bilo plakatov in dveh številk Šentjurskih novic, tiste ponarejene eldeesovske in pa dan za njimi prave, bi komajda vedeli, da gre za izbiranje nove občinske oblasti. Vse stranke so postavile svoje županske kandidate in se več ali manj tudi usmerile skoraj izključno v njihovo propagiranje. Zloženke so kar deževale. Prvi so prišli na Oglasni pano po rap koncertu dan v SLS, vendar njihova zloženka takorekoč ni bila niti vsebinsko niti oblikovno opažena. Nekoliko uspešneje so jim sledili socialdemokrati. Njihova zloženka je bila razmeroma dobro brano čtivo. Krščanski so prišli na piano s tremi izdajami profesionalno narejenih zloženk, s katerimi so si zelo uspešno prisvojili vse šentjurske investicije zadnjih osmih let. Kot vse kaže, dokaj zbanaliziran portret župana Malovrha z debelo knjigo v rokah, ki je v stilu prejšnjega stoletja poudarjal njegovo učenost (moderni človek bi ga prej pričakoval za računalnikom ali z mobitelom v roki), v našem okolju sploh ni Kako smo volili učinkoval negativno. Zloženki Združene liste in Neodvisnih nista odstopali od povprečja niti v vsebinskem niti oblikovnem smislu in tudi nista povzročili večjega zanimanja. Štajerski val in Radio Celje sta se tokrat potrudila in organizirala po eno brezplačno soočenje županskih kandidatov, ki so bila razmeroma odmevna. Bilo pa je tudi več tako imenovanih samopredstavitev, ki v poplavi samohvale kandidatov iz vseh občin praviloma niso bile posebej opažene. Tudi v “plakatni vojni” je bil Malovrh očitno najuspešnejši: samozavesten optimističen izraz na licu “očeta občine”, očala, ki so intelektualizirala njegovo osebnost, so profesionalno dopolnili njegovo podobo v javnosti. LDS, ki je po številu transparentov in po spektakularnosti plakatnih kompozicij krepko presegla krščanske, ni dosegala ustreznih odzivov javnosti. Celo nasprotne pripombe, le kaj se repenčijo, je bilo slišati. Tudi doktorska titula, ki jo je LDS “podarila” svojemu županskemu kandidatu in jo povsod reklamirala, ni kaj posebno prepričljivo spričevalo verodostojnosti te stranke. SLS si je edina privoščila nekaj dokaj všečnih jumbo plakatov, na Štajerskem valu pa smo tudi slišali nekaj njenih sicer demagoških a na uho simpatičnih spotov. Združena lista je na plakatih reklamirala skoraj izključno le svojega županskega kandidata, socialdemokrati pa so s svojimi vsebinskimi plakati in brez fotografij ostali takorekoč neopaženi. Sodni spor F. Kovač proti LDS Še največ medijskega prahu je verjetno dvignil sodni spor zaradi zlorabe Šentjurskih novic s strani LDS. Kljub očitnim in dokazljivim dejstvom, da sem bil kot županski kandidat SDS zaradi te poteze LDS prizadet, tega sodišče ni niti poskusilo preveriti in je mojo tožbo na obeh stopnjah gladko zavrnilo. Zanimiva je pot moje pritožbe na drugostopenjsko Višje sodišče. Pritožbo sem osebno predal v sprejemni pisarni 18. novembra ob 8.30 uri, sodišče pa jo je obravnavalo sicer v zakonitem roku - toda tri dni po volitvah, vročena pa mi je bila 11 dni kasneje, tik pred začetkom volilnega molka za drugi krog županskih volitev, ko je bilo vse takorekoč že preteklost. Da ne bom krivil le sodišča, treba je priznati, daje bil primer res malenkost bolj zapleten in da naš zakon o zaščiti pravic kandidatov v volilni kampanji ni ustrezen. Predvideva namreč samo poseganje v osebnostne pravice kandidatov, nikjer pa ne omenja nekorektnega poseganja v politično integriteto kandidatov, kar se je brez dvoma zgodilo v primeru LDS -Šentjurske novice - Kovač, in kar bi zakon o predvolilni kampanji, vsaj po mojem prepričanju, vsekakor moral prvenstveno ščititi. Pa tega ne ščiti, kar pomeni, da za našo zakonodajo in sodstvo pojav “puckizma” sploh ni niti pravno niti moralno sporen. Če je to naša norma, pač naj bo tako. Red na voliščih Same volitve so potekale brez večjih incidentov. Omeniti velja le nedopustne zamenjave številk list strank, ki jih je zagrešila občinska volilna komisija, in pritožbe nekaterih volilcev, da ima županski kandidat Cveto Erjavec v volilni komisiji ženo, v volilnem odboru pa sina, kar je vsaj “neestetsko”, če že ne nezakonito. SDS je te ugovore tudi poslala na Občinsko komisijo, a jih je le - ta zavrnila z levo roko. Več pripomb je bilo tudi na odločitve občinske volilne komisije, kije volilne odbore spreminjala in določala brez predpisanega možnega sodelovanja strank. Že tradicionalni spori na volišču na Planini med tokrat podpredsedujočo volilnemu odboru Jano Doberšek in socialdemokrati so se spet ponovili, vendar pa je tudi tokrat občinska volilna komisija podprla Jano Doberšek. Kar precej očitkov je bilo slišati tudi na ažurnost občinske volilne komisije, ki je tokrat nekoliko zaspala, objavljala svoje podatke praviloma med zadnjimi oziroma jih sploh ni uradno objavila, preferenčnih glasov pa menda še do sedaj ni preštela. Volilna udeležba Tokrat je prišlo na volišča 53,4% volilnih upravičencev, v drugem krogu županskih volitev samo 41%, kar je med podeželskimi PO VOLITVAH Šentjurske NOVICE ........................................................................................................................................................1 v primerjavi z državnozborskimi volitvami pred dvema letoma in tudi v primerjavi s stranko na državni ravni pripravili pravo presenečenje. Tako stranka kot njihov županski kandidat, dosedanji župan Malovrh, so presegli tudi svoja lastna pričakovanja. Volitve župana - prvi krog 1. Jurij Malovrh (SKD) 48,8% 2. Gregor Bezenšek (LDS) 18,2 % 3. Roman Moškotevc (SLS) 10,6% 4. Florjan Erjavec (ZLSD) 10,5 % 5. Franc Kovač (SDS) 10,3% 6. Damjan Grobelnik 1,5% Volitve župana - drugi krog L Jurij Malovrh (SKD): 4265 glasov ali 72,6% 2. Gregor Bezenšek (LDS): 1606 glasov ali 27,4% Jurij Malovrh je takorekoč pometel s svojimi tekmeci na vseh voliščih. Njegovo standardno odlično lovišče so Dramlje, kjer je na nekaterih voliščih tudi letos dobil 60 - 70 % glasov, v Marija Dobju pa celo okrog 90%. Simptomatično je prav Marija Dobje, ki je tik pred volitvami dobilo vodo, za katero sicer Malovrh osebno nima nobenih zaslug, a krajani očitno menijo, da jim je vodo pripeljal osebno on. Zakaj je Malovrh dobival podobno visoke odstotke (60 - 70%) v Vrbnem, Novi vasi in Jakobu, kjer se razen podvoza ni delalo nič, je težko reči. Skratka, ljudje so ga vzeli za svojega in mu verjamejo, da je občina on. Če pa upoštevamo, da je večina njegovih županskih kolegov iz soseske (Šmarje, Štore, Konjice, Zreče) dobilo absolutno večino že v prvem krogu, vendarle pomeni, daje njegova karizma načeta. To seje tudi pokazalo v drugem krogu volitev, kjer je zanj glasovalo dejansko le manj kot tretjina (29%) vseh volilnih upravičencev v občini. Po logiki, kakršno je v zadnji številki svojih “ Šentjurskih novic” - očitno so že poznali odločitev sodišča in so tudi tokrat šli čisto do roba dovoljenega, kar pomeni, da so še vedno provocirali -uporabila LDS: kar 71% šentjurskih občanov je proti Malovrhu. Bolj realno je, da 60% šentjurskih občanov sploh ne zanima, kdo je župan. Gregor Bezenšek očitno ni bil tisti pravi človek, ki bi lahko z leve strani ogrozil župana. V prvem krogu je za 15% zaostal za rezultatom stranke, v drugem krogu pa očitno spet razen eldeesovskih ni dobil takorekoč nobenega drugega glasu. Z zgolj strankarskimi glasovi pa se na večinskih volitvah brez koalicij ne da zmagati. Kljub temu pa je Bezenšek premagal Malovrha v KS Loka, kjer je zmagal na vseh treh voliščih. Od drugih županskih kandidatov je pozitivno presenetil kandidat Združene liste Erjavec, ki ima poleg Malovrha edini boljši rezultat kot njegova stranka. V Šentjurju, H ruševcu, na Hotunjah, Ponikvi, Loki in na Planini pa je celo dobil okrog 20%. Ali to pomeni, da seje Združena lista, ki sem jo sam obravnaval kot izgubljeno, dokončno pobrala in spet štarta na oblast tudi v “krščanskem” Šentjurju. Vsekakor je bilo opazno, da so bili njegovi predvolilni nastopi praviloma “kučanovsko milobni” in v bistvu podobni Malovrhovim, kar je očitno dober recept tudi za šentjurske volivce. Roman Moškotevc je očitno še premlad in premalo poznan za resnega županskega kandidata in je skupaj s SLS razočaral. Vsaj vsak četrti volivec SLS ni volil svojega županskega kandidata, kar je zanj kot za stranko kaj slabo znamenje. Neodvisni Grobelnik je prav gotovo tudi razočaran, kajti mladi, ki naj bi bili njegovi volilci, bodisi niso šli volit, ali pa so bolj zaupali starim gadom. Prava katastrofa je gotovo moja kandidatura, saj seje kar vsak tretji volivec SDS odločil za krščanskega Malovrha ali kandidata Združene liste Erjavca. Spet se je pokazalo, da volivci ne marajo sprememb in še manj “prepirljivcev”, za karkršnega veljamv šentjurskem okolju. Izrazita nenaklonjenost volivcev ni ravno spodbudno znamenje za kadrovsko politiko SDS in za Šentjurske novice tudi ne. Volitve v občinski svet ZLSD 9,9% SDS 17,4% LDS SKD 21,7% 25,5% Neodvisni 8,7% SLS SNS 13,7% 3% Združena lista 9,9%, na državni ravni 11,42% V novem občinskem svetu bo imela dva svetnika in sicer Cveta Erjavca in Božidarja Jeršiča, kar pomeni, da je v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubila en mandat, zaostaja pa tudi za državnim povprečjem. Zelo dobro se drži v urbanih središčih. Na volišču v centru Šentjurja je dobila celo 19,4% in je že resno ogrozila SKD, na Hotunjah je nesporna zmagovalka (23,4%), podobno kot v Hrastju (25,7%). V Dramljah očitno še niso pozabili na povojne pripetije s Palčkom in tudi ZLSD se še ni znebila imidža bivše partije: na voliščih v Pletovarju in Marija Dobju ni dobila niti enega glasu, na drugih voliščih pa le za vzorec. SDS - socialdemokrati 17,4%, na državni ravni 16,87% V občinskem svetu jih bodo zastopali: Franc Kovač, Branko Oset, Jože Korže, Roman Planko in Ludvik Žafran. Socialdemokrati so edina stranka, ki so dobili en mandat več kot na prejšnjih volitvah in so postali tretja najmočnejša stranka v občini. Najboljše izide so dosegli v KS Loka (23,8%), na Planini (23,5%) in Ponikvi (20,4%), popustili pa so v KS Mogočne LDS kompozicije niso pomagale Šentjurske NOVICE PO VOLITVAH Jeršiča, kar pomeni, da je v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubila en mandat, zaostaja pa tudi za državnim povprečjem. Zelo dobro se drži v urbanih središčih. Na volišču v centru Šentjurja je dobila celo 19,4% in je že resno ogrozila SKD, na Hotunjah je nesporna zmagovalka (23,4%), podobno kot v Hrastju (25,7%). V Dramljah očitno še niso pozabili na povojne pripetije s Palčkom in tudi ZLSD se še ni znebila imidža bivše partije: na voliščih v Pletovarju in Marija Dobju ni dobila niti enega glasu, na drugih voliščih pa le za vzorec. SDS - socialdemokrati 17,4%, na državni ravni 16,87% V občinskem svetu jih bodo zastopali: Franc Kovač, Branko Oset, Jože Korže, Roman Planko in Ludvik Žafran. Socialdemokrati so edina stranka, ki so dobili en mandat več kot na prejšnjih volitvah in so postali tretja najmočnejša stranka v občini. Najboljše izide so dosegli v KS Loka (23,8%), na Planini (23,5%) in Ponikvi (20,4%), popustili pa so v KS Slivnica(18,5%) in v Šentjurju (16%). Rezultati v drugih KS so v pričakovanih mejah: Dramlje 14,6%, Kalobje 14,6%, Blagovna 13,26% in Prevorje 12,7%. Zmagali so na naslednjih voliščih: KD Ponikva 22,9%, GD Slivnica 19,1%, GD Bukovje 47,1%, Loka 25,5%, Dobrina 24,2%. Najslabšc izide so dobili na “Artnakovem” Javorju (6%) in na “krščanskih” voliščih v Dramljah (Pletovarje 8%, Marija Dobje 8%). LDS - liberalni demokrati 21,7%, na državni ravni 22,38% So gotovo nekoliko razočarani, saj so dosegli enega izmed najslabših primerljivih volilnih izidov. Izgubili so tudi eno mesto v OS. Izvoljeni so bili: Anita Koleša, Ludvik Mastnak, Borislav Zupanc, Branko Gorečan, Jožef Artnak in Miroslav Pajek. Najvišje odstotke so dobili v tradicionalnem Javorju (64,7%) in tokrat na novo na Prevorju (42,3%), najslabše pa v Vrbnem (10,5%) in v Dramljah. V Dramljah so jim glasove odnesli krščanski, v Vrbnem pa neodvisni. Drugje so njihovi rezultati dokaj izenačeni. SKD - krščanski demokrati 25,5%, na državni ravni 11,32% Kot kaže, so dosegli eno izmed višjih zmag za svojo stranko v vsej Sloveniji, za več kot enkrat presegli državno raven, pa kljub temu v šentjurskem OS nazadovali za en mandat. Glede na sanjski rezultat (30%) na prejšnjih občinskih volitvah, so kar bistveno nazadovali. Izvoljeni so bili: Janez Čoki, Simon Zdolšek, Robert Maruša, Anton Zdolšek, Anton Kolar, Franc Štrajhar in Anton Senica. Javorje (8,2%), Loka (6,4%), Dobrina (9,7%), Hrastje (8,7%) in Prevorje (11,1%) so njihove boleče točke. Sicer pa so triumfirali v Dramljah (34,4%), M. Dobju 64%, Pletovarju 49%, Kalobju 39.2%, Hruševcu 32,1%). Neodvisna lista 8,7%, na državni ravni 12,53% Je dobila manj od pričakovanega in tudi precej manj od slovenskega povprečja. V OS sta bila izvoljena bivša socialdemokratska svetnika Oto Pungartnik in Rudi Mestinšek. Najvišji rezultat so neodvisni dosegli v Vrbnem (24%), kjer je očitno potegnil Diaci, v Lokarjih 14%, na Blagovni (13,6%) in v Loki (12,8%). Njihov slivniški “paradni konj” ravnatelj OŠ Rudi Mestinšek je odpovedal in na slivniških voliščih ni dosegel niti listinega povprečja. SLS - Ljudska stranka 13,7%, na državni ravni 10,24% Je na šentjurskih voliščih sicer za 30% presegla državno povprečje in tudi obdržala svoje prejšnje število svetnikov, a vendar velja za velikega poraženca. Izvoljeni so bili: Tatjana Oset, Janez Škoberne, Zdravko Brglez in Martin Luskar. V KS Šentjur so potegnili le v Grobelnem (29,6%), povsem pa so pogoreli v centru (6,2%), prav tako pa tudi v slivniških vaseh (Javorje 3,5%, Voduce 8,6%), v Loki (7,8%). Bolje jim je šlo v KS Planina, kjer so v Šentvidu s 34,3% glasov bili tudi prepričljivi zmagovalci. SNS - Slovenska nacionalna stranka 3% Z ozirom na malo število kandidatov so dobili presenetljivo veliko glasov, a so prag za vstop v OS le zgrešili in ostali brez zastopstva v OS. Najvišji odstotek so dosegli na volišču GD Slivnica (9%), KD Gorica (6,4%) in na Grobelnem (5%). Novi občinski svet - stari svetniki Proporcionalni volilni sistem, ki favorizira tako imenovano strankokracijo, je še enkrat pokazal svoj obraz: poimenskih sprememb v občinskem svetu skorajda ni. Kot vse kaže, so stranke kadrovsko precej slabe, ali pa pretirano zaprte in prej nedemokratične kot kaj drugega. V 26-glavem občinskem svetuje le šest novincev: po dva so prispevali socialdemokrati (Žafran in Planko) in krščanski demokrati (Senica, Štrajhar), po enega pa LDS (Pajek) in SLS (Luskar). Zanimivo je, da sta tudi svetnika nove Neodvisne liste že sedela v prejšnjem Občinskem svetu, takrat še kot socialdemokrata. V svoji prognozi smo v ŠN popolnoma zgrešili samo Štrajherja, ki je kot član SLS zablestel na listi SKD. OBČINA DOBJE V “žepni” občini Dobje je volilna udeležba dosegla spodbudnih 66%, kar je zagotovo znamenje, da je nova organiziranost dala ljudem občutek, da lahko vplivajo na svojo oblast in da velja iti na volitve. Tudi neveljavnih glasovnic je bilo kar osemkrat manj kot v šentjurski občini, kar pa gre pripisati enostavnejšim večinskim volitvam. Za župana je bil v prvem krogu s 53,2% dobljenih glasov izvoljen Franci Salobir, ki so ga podpirale vse dobjanske stranke. Presenetljivo dobro se je držal neodvisni kandidat Karel Čadej, ki je dobil 38,5%, Bojan Guček s 8,3% glasov je ostal že bolj v ozadju. Pri sestavi občinskega sveta je zaradi večinskega volilnega sistema prišlo do precejšnjih presenečenj. Najmočnejši v svetu so neodvisni, ki imajo kar 3 predstavnike (Franc Rajh, Robert Centrih in Marjanca Bevc), SKD ima dva svetnika (David Salobir in Alojz Antlej), SLS in SDS pa po enega (Edvard Kovačič in Leopold Arzenšek). Izvoljeni svetniki so si glasove razdelili takole: Franc Rajh 267, David Salobir 265, Robert Centrih 260 Edvard Kovačič 246, Leopold Arzenšek 242, Alojz Antlej 229 in Marjanca Bevc 220. Za las sta mesto v OS izgubila Ivan Tovornik (218) in Helena Volasko (207). Nepričakovano so iz sveta izpadli Vladimir Robič (183), Jožefa Salobir (177) in Drago Pušnik (175). Sledijo jim Bojan Guček 150, Radovan Romih 134, Hermina Bevc 101 in Stanislav Antlej 65 glasov. PO VOLITVAH Izidi volitev v svete KS Tudi pri rezultatih volitev v svete KS je bila letos Občinska volilna komisija precej rezervirana. Iz njenega poročila se ne da razbrati niti kakšna je bila udeležba, niti koliko so posamezni kandidati dobili glasov in še manj, kako so politično opredeljeni. Ali so bili rezultati sploh objavljeni, prav htkrnTnmanal Da sta zmeda in negotovost še večji, Podatkov tudi ni bilo mogoče dobiti na sedežih KS, saj na telefonske klice prav nihče ne odgovarja. Zadnji čas bi bil, da urad župana že enkrat sprejme in objavi urnike dela KS. Podatki, ki smcHil^speli z^ati^^ečinomaneuradnjj K-ot vse kaže, se za KS stranke pravzaprav niso preveč zagreble, v nekaterih KS pa se ie menda celo zgodilo, da so prejšnji svetniki na več ali manj zaprtih listah kandidirali kar sami sebe in tako podaljšali gvoj mandat (Dramlje, Šentjur...?)M KS Šentjur mesto -15 svetnikov: Rudolf Ferlež, Martin Amon, Franc Pepevnik, Florjan Erjavec, Bojana Koželj, Jožef Štiglic, Janez Čoki, Simon Zdolšek, Alojz Gajšek, Štefan Tisel, Branko Oset, Vojko Močnik, Robert Maruša, Zdenko Horvat in Robert Gajšek. Kar 11 svetnikov je podaljšalo svoj mandat, za predsednika pa so obdržali prejšnjega Predsednika Cveta Erjavca iz Združene liste. KS Šentjur okolica -15 svetnikov: Mirko Čander, Darja Videc, Cveto Mlakar, Jožef Oset, Janez Kukovič, Marija Vodišek, Slavko Videc, Rudolf Gajšek, Hinko Novak, Peter Veber, Franc Cehner, Jožef Vovk, Anton Ljubej, Miro Gajšek, Ivan Centrih. 10 starih in pet novih članov sveta še ni uspelo izvoliti svojega predsednika. KS Blagovna - 9 svetnikov Alojz Modic, Jože Vrečko, Jožef Gajšek, Karel Selič, Edi Peperko, Franc Kresnik, Darko Ojstršek, Zlatko Gjerkiš, Anton Mastnak. KS Dramlje -11 svetnikov Štefan Kopinšek, Matej Lavbič, Vili Stiplovšek, Branko Mastnak, Anton Jevšinek, Anton Kolar, Jože Korošec, Vinko Vodušek, Florjan Kolar, Franc Štrajhar, Marko Lorger. Posredno smo zvedeli, da je Štrajhar obdržal predsedniško mesto. KS Kalobje - 9 svetnikov Milan Kalan, Franc Šafran, Zdravko Kukovič, Marko Selič, Drago Trupej, Dušan Šafran, Roman Gajšek, Franc Brečko, Franc Ožir. V svetu je pet starih in štirje novi svetniki. Kalobški župan ostaja “neodvisni” Franc Šafran. KS Loka: Srečko Veber, Marjan Skale, Vinko Žlender, Milan Agrež, Norebrt Škornik, Jožef Žerjav, Marjan Hrovatič, Branko Artnak, Aloj Kolar. Izvolili so pet novih članov, predsednik pa je ostal Marjan Skale. KS Planina: Sandi Kovačič, Rihard Stopinšek, Marija Kranjc, Roman Planko, Franc Špan, Franc Jančič, Miroslav Gagič, Ivan Koželj, Anton Poljšak, Silvo Guček, Ivan Kladnik. Planinčani so svojo oblast prvi zamenjali. Od enajstih svetnikov jih je kar 5 iz vrst SDS, zato tudi ni presenečenje, daje novi planinski župan 28- letni predsednik KO SDS Roman Planko. KS Ponikva: Slavko Špur, Jakob Pisanec, Anton Vrečko, Alojzij Firer, Jože Kadenšek, Jože Zabukovšek, Magdalena Jerebinšek, Zvonko Filipšek, Ivan Buser, Janja Drobnak, Anton Grmek. Ponkovljani so zamenjali skoraj ves svet KS, kljub temu pa se je na predsedniškem mestu obdržal prejšnji predsednik Anton Vrečko. KS Prevorje: Mirko Pajek, Anton Maček, Olga Dvoršak, Angela Perc - Pohajač, Rafko Gubenšek, Edi Škoberne, Ivan Kladnik. Izbrali so samo dva nova svetnika, Mirko Pajek pa je ostal na predsedniškem mestu. KS Slivnica: Dušan Polenšek, Ernest Zidanški, Alojz Recko, Matilda Gajšek, Janko Mastnak, Vinko Frece, Ivan Johan, Zoran Leskovšek. Novi predsednik je postal Dušan Polenšek. Venček volilnih I. Kdor šentjurski narod z verzi ogovarja (časti županske lačen in denarja), da rešiteljstvo mu uprizarja, mu narod s hvalalepa odgovarja. Samohvala v verzih je premalo, da bi ga ljudstvo za župana izbralo. Nauk zanj in vso rdečo stran-bolje ostati dober pesnik, kot postati slab župan. II. S Šentjurskih volilnih novic v nas gleda res čudežen stric: vse prej kot pobožen zdaj moli, da za župana Šentjur ga izvoli. Zgoraj pa pod kopjem Jurija Malovrha konec jemlje liberalna mrha. III Zatopljen v molitev (anarho) liberalno z naslovnice Novic v nas Bezenšek bolšči. Mali vrh pa moli skrit, a zmagovalno; na županskem tronu še naprej sedi. IV. Če ateista - liberala naenkrat vidimo moliti, potem mu - Bogu bodi hvala -usojeno ni do županstva priti. V. Povišan je poniževani Mali vrh; rdečim znova spet povzroča srh. Ne le nadure, delal bo nadleta. Drnovškov adut pa, ki visoko leta, bo doktor in župan - a za teleta. RaPir PO VOL1TVAH Spoštovani gospod Kovač! Nerad pišem, še najmanj pa v časopis, vendar meje nakaj ta teden spodbudilo k temu. Rad berem Šentjurske novice in mislim, da je dober informativni časnik, ki ima ravno pravo mero kritičnosti, cinizma in humorja. Listam naprej in vse bolj sem prepričan, da to ni to... Da skrajšam. Prav počasi sem doumel, da to sploh niso Šentjurske novice, temveč le običajen predvolilni letak oziroma brošura. Take pa pri nas mečemo v koš. Saj ne, da bi imel kaj proti g. Bezenšku, vendar, da se Vas takole sposodi !? Ne, to je pa le preveč. Za g. Bezenška pa mislim, da bi se moral vsem bralcem Šentjurskih novic javno opravičiti, ker si je nedopustno sposodil prvo stran Šentjurskih novic za lastno hvalo. Naslov opravičila naj bi se glasil Šentjurske novice, ki to niso. Tako sem pred nekaj dnevi prišel iz službe in na mizi zagledal “Šentjurske novice”. Ravno prav, sem si rekel, da se malo sprostim in vidim, kaj je novega v deželi tej. Obrnem prvi list in že nastopi razočaranje. Pa saj ne morem verjeti, da je to res. Na žalost tudi Vas ne podpiram za župana, mislim pa, da ste za urednika takega časopisa več kot kvalificirani. Za to Vas pa podpiram. Zato niti ne pomišljam več, da ste imeli prste vmes pri zadnji številki Šentjurskih novic, kajti to bi bilo nedopustno. In za konec naj Vam še povem tole: povsem prepričan, da to ni vaš časopis, sem bil šele, ko sem na zadnji strani prebral pesu ,v, kajti vaše penkalo le ne paca tako grdo po papirju. Toni Oprešnik Volilna križanka V zadnji številki ŠN je v nepodpisanem članku “Volilna križanka” tudi zapisano: "...novinec v vrstah SKD bo le Anton Senica s Praprotnega, ki se je zadnji hip izneveril socialdemokratom in zajadral v obetavnejšo krščansko listo.” Človek bi po tem sklepal, da sem bil član SDS in sem se tej stranki izneveril in prestopil v SKD, kar pa ni res. V SKD sem se vpisal med prvimi in v tej stranki tudi želim ostati in v OS po svojih močeh prispevati k napredku, predvsem v odročnih krajih, kjer tudi sam živim. To svoje stališče želim povedati svojim volivcem in se jim hkrati tudi zahvaliti za zaupanje. Ni mi bilo treba dolgo razmišljati, kdo je avtor te nečedne trditve, ker mi je znano, kdo je urednik Šentjurskih novic. G. Kovač, če ste to napačno informacijo zapisali zavestno in namerno, mi je žal, da ste glede mirne vesti na slabšem. Sam raje krivico trpim, kot da bi jo komu povzročil, čeprav se mi tudi to kdaj zgodi. Prizadelo me je, da vam ni bilo težko ponižati človeka in na tem, tako predvidevam, graditi svoj uspeh. Hvala, če boste to pismo korektno objavili, če pa bom v vašem odgovoru zaslutil vsaj trohico obžalovanja za storjeno krivico, pa mi boste pomagali, da bo stvar hitro pozabljena. Anton Senica, Praprotno Spoštovani g. Senica! Če je tako, kot pišete, sem brez dvoma najmanj sokrivec za storjeno krivico. Informacija, ki sem jo dobil - verjemite, da si sam nisem ničesar izmislil - je bila pač drugačna in očitno napačna. Resnično se Vam opravičujem za ta neprijetni spodrsljaj. F. Kovač Marko Zeme in njegova druščina Dva dni pred drugim krogom volitev za župana meje poklical anonimni občan, ki se je predstavil kot Marko Zeme. Ogorčen nad vsebino Šentjurskih volilnih novic mi je zagotavljal, da bodo »oni« že poskrbeli za likvidacijo mene in mojih somišljenikov, kajti samo desnica je prava opcija. Dan pred volitvami se je zaključila akcija podiranja ali popolnega uničenja panojev antidesnega kandidata. Na dan volitev, ko je uzakonjen volilni molk, je šentjurski župnik svojim faranom povedal, kaj si misli o piscih ničvrednih volilnih novic, da jih slučajno ne bi zavedle besede brezbožcev. Človek se pošteno zamisli, kaj je vodilo Marka in njegovo druščino, da so tako nestrpno reagirali na volilno kampanjo LDS. Skoraj popolna zmaga v prvem krogu je bila vendar garant za končni uspeh in Marko bi lahko zviška gledal na izzivanje nasprotnika, kije poskušal ljudem povedati, da njegov župan ni vseh rožic sam posadil. 6. decembra je prišlo na volitve 41% šentjurskih volilcev in občina je ponovno zabeležila enega tistih neslavnih rekordov iz Krambergerjevih časov. Takšna udeležba pušča nekaj grenkobe v ustih, kajne Marko? Morda tudi kateri od tvojih ni prišel. O.K., volitve so mimo, ljudje so izbrali in sprejemam njihovo odločitev. Samo ne vem ali je z izvolitvijo ta pravega preklicana obsodba o likvidaciji? Anita Kolesa Dobjanska predvolilna parodija (Pesmica je zamudila volitve, ker pa je po svoje zanimiva, jo v skrajšani obliki objavljamo post festum.) Boj za županski stolček se začenja, čas fovšije in pa trenja. Četa gasilcev naj pripravljena stoji, če fovšija zagori. Franci Salobir, res že sivo glavo ima, kar se županu prav lepo poda. On korakati ne zna, bil nikoli ni vojak, a KS že tri desetletja uspešno z njim gre v korak. Če v Dobju res fovšija bo gorela, bi Franciju lahko županski stolček vzela. Drago Čadej, drugi kandidat, jc dobjanski narodni junak. Hčerki dve in sina dva, to za prihodnost kaj velja. Probleme kmetov dobro on pozna, in če bo treba, v tretje tisočletje z vitlo on nas popelja. Naj veter nov nad občino zaveje, županski stolček naj neodvisni greje! Bojan Guček, tretji županski kandidat, preračunljiv je fantič mlad. Na faksu tako prebrisan je postal, do bi tud’ Dobjane naplahtal. Pa naj se čudež naredi, na stolčku “neosvinčen” naj sedi. Jožica dobjanska je svetnica, ki 40 let po DPO se vica. Krasijo je priznanja vsa, ki jih je imela Jugoslavija. V Dobju ona vse diktira, škoda, da za županjo ne kandidira. Bog daj, da pametne bi izvolili, ki iz Dobja Butal ne bodo naredili! Neodvisna soseda KOMENTIRAMO Šentjurske NOVICE Tretji Malovrhov mandat: diktatura župana in SKD? Volilci smo svoje rekli, zdaj so na vrsti naši izvoljenci, da nas Popeljejo v svetlejšo prihodnost. Občinski svetniki so znani in kot vse kaže, tudi glede izvajanja občinske oblasti ni več nejasnosti: župan in zmagoviti krščanski demokrati se namreč v enem mesecu po volitvah niso pogovarjali glede vodenja občine še z nobeno organizirano politično strujo v občini. Očitno igrajo zgolj na zagotovljeno županovo oblast, Podžupanstvo Ota Pungartnika in na politično podporo SKD in Neodvisne liste. Neuradno so se sicer kar precej pogovarjali s Posameznimi svetniki iz različnih strank ter jim odkrito ali Prikrito ponujali razne »priključke« na občinski proračun, kar še dodatno potrjuje domnevo, da so se odločili vladati sami. Na to možnost kaže tudi sicer previdna, a vendar nezgrešljiva izjava župana na prvi tako imenovani politični koordinaciji s predsedniki strank, ki je bila zgolj formalna in tako bolj mimogrede v ponedeljek, 14. decembra. Povedal je vsaj dve Pomenljivi stvari: prvič, da namerava takšno politično koordinacijo sklicati kar štirikrat letno, kar pomeni, da je strankam in občinskemu svetu namenil res povsem obrobno vlogo; drugič, da je strankarstvo v občinskem svetu nesmiselno, kajti občinski svet naj bi bil le posvetovalno telo župana-ker je pač tako tudi na zahodu - in da opozicija, kot nagajanje oblasti, nima nobenega smisla. Pomenljivo je, da sta to njegovo hipotezo, ki jo lahko mirne duše poimenujemo s poskusom »šentjurske dolomitske izjave« (če slučajno kdo na ve, za kaj je šlo pri dolomitski izjavi, naj pojasnim, da si je z njo komunistična partija Pridobila monopol na oblast), takoj podprla predsednik SKD Čoki in predstavnik neodvisnih Diaci, torej oba partnerja, ki se čutita poklicana in posvečena sama voditi šentjursko politiko v naslednjem mandatu. Vsi drugi smo se začeli začudeno spogledovati; če smo doslej domnevali, da se župan pogovarja le z »drugimi« in ne z »nami«, je v trenutku postalo jasno, da se ne Pogovarja z nikomer. Kaj pomeni takšna županova odločitev in odločitev SKD ter Neodvisnih? Vsekakor gre za popolni prevzem oblasti, kar je sicer v skladu z našo zakonodajo, žal pa nima prav dosti skupnega z načeli demokracije in legitimnosti. Naš župan, ki ima sicer velika zakonska pooblastila in v občini lahko vlada skorajda brez občinskega sveta, je dobil 29% glasov vseh volilnih upravičencev, njegovi stebri oblasti SKD in Neodvisni pa 12,7% oziroma 4,3%, ali skupaj 17% vseh volivcev. Če odštejemo tiste volivce, ki jih dogajanje v občinski oblasti ne zanima in na volišča sploh niso Prišli, je politična opcija krščanski + neodvisni dobila skupaj še vedno samo 34% glasov. Ali je prav, da takšna manjšina poskuša tako samozavestno vsiliti občini svojo oblast? Je zakonito, nikakor pa ni prav in ne pravično. Četudi bi naši potencialni oblastniki zavladali sila preudarno in prosvetljeno v stilu Marije Terezije in Franca Jožefa, bo še vedno šlo za oblast manjšine nad večino in tu se napetostim ne bo dalo izogniti. Kaj se pravzaprav sploh lahko zgodi? Možnost, da bodo krščanski in neodvisni uspeli kupčkati tako, da bodo ob ključnih vprašanjih »scoprali« skupaj 51% glasov v občinskem svetu, ne da bi svojo oblast v načelu in praktično podelili vsaj še z eno močnejšo stranko, je po moji oceni enaka ničli. Lahko le tu in tam kupijo za ta ali oni asfalt kakšnega »Pucka« in nič več. To vsekakor pomeni, da dokaj »osovraženi« podžupan Oto Pungartnik ne bo nikoli dobil dovolj glasov in soglasja občinskega sveta k imenovanju, prav tako pa se občinski svetniki morda ne bodo strinjali, da Malovrh še naprej opravlja župansko funkcijo »ljubiteljsko«. Skušali ga bodo prisiliti, da se odpove bodisi županski ali poslanski funkciji. Zgodba se bo ponovila pri občinskem proračunu, kajti LDS, SDS, SLS in ZLSD, ki imajo v občinskem svetu 65% glasov in so se hočeš nočeš znašle skupaj v opoziciji, vendarle niso priplavale »po župi« in enostavno nimajo drugega izhoda, kot da se poskušajo organizirano upreti županovemu absolutizmu. Nove volitve so sicer nesimpatični inštrument, toda načrtovana diktatura še tako priljubljenega župana - toda objektivizirani volilni izidi so pokazali, da Malovrh to sploh ni - nima nobenih šans. »Antižupanska koalicija« bi na njih zagotovo in gladko zmagala, pa tudi Malovrh se zagotovo ne bi obdržal. Ne glede na Malovrhovo pregovorno politično spretnost in sposobnost manipuliranja, je tu naredil nerazumljivo in težko popravljivo napako. Volilni uspeh in pa osem let občinske oblasti sta ga očitno povsem zaslepila in onesposobila za logično razmišljanje. Človek enostavno ne stoji več na trdnih tleh in je prezrl, da je zamenljiv in da je neizpodbitna resnica, da je oblast lahko uspešna le, če ima za seboj vsaj dobro polovico motiviranih volivcev. V moderni dobi, ko je vsem razmišljujočim ljudem jasno, da so temelj vsakršnega razvoja do skrajnih meja odprti gospodarski in družbeni odnosi, temelječi na najširši demokraciji in strpnosti, je Malovrhovo »ekskluzivistično« razmišljanje najmanj močno sumljivo, če že ne naravnost sporno. Resnici na ljubo moramo priznati, da smo na Šentjurskem tako razvojno kot po miselnosti v rahlem zaostanku (se še spomnite zmagoslavja Iveka Krambergerja?), toda v takšnem, da bi gladko požrli rahlo bolane poizkuse krščanskih demokratov, pa spet menda ne. Vprašanje je le, ali je Malovrh že zaloputnil za seboj vsa vrata, ali pa še ima možnost popravnega izpita? Gotovo možnosti še ima, toda so malo verjetne, kajti Malovrh je zaverovan v svojo karizmo in je prepričan, da bo »šentjurska dolomitska izjava« zagotovo vžgala. Po drugi strani pa Malovrha dobro poznajo tudi vsi njegovi potencialni politični partnerji, ki se dobro zavedajo, da jih v njegovi senci in v hudo hladni senci toge SKD čaka politično životarjenje, pred katerim jih lahko reši morda le temeljita prerazporeditev vzvodov občinske oblasti. To pa pomeni najmanj mesto profesionalnega podžupana - če je ena takšna pozicija sploh dovolj. Tega pa je Malovrh menda že pred volitvami dal zapisati nesprejemljivemu Otu Pungartniku. Skratka, gre za začarani krog, v katerega se je župan ujel v nesmiselnem lovu za absolutno oblast, mimogrede pa je kot slon v trgovini pohodil kar nekaj večnih resnic demokracije. Ena od teh je gotovo ta, da je treba spoštovati voljo volivcev in da tudi v Šentjurju »razsaja » demokracija, kjer ima večina še vedno prav. F. K. POSLOVNA STRAN | srmrn. Ljubljanska 26, 3230 ŠENTJUR, Tel./fax:(063)743-151, 741-151 ^ T 2 vrni Mi, J 'Pf "ko gorijo I v /e še sveče/" \ 0 HVALA ZA ZAUPANJE^) N) W X P SREČNO '99 J (UcaUlREJAN Šentjur, Goričica 12a, Storitveno, trgovsko podjetje tel./fax: 063/743-393 TREBOVC JANI "GSM O^Zr2^24 TRGOVINA BARV IN UKOV ^e^n'Ca av^a*w sikkens ■ kiti - brizgalni kit - fiiierji ■ prinerji NUDIMO VAM razni zaščitni materiali olja-svečke-filtri TUDI Prodaja osebnih vozil - krediti z 9% obrestno mero prenesla™ nilva vozila »»Mirami, volil splošni servisi osebnih avtomobilov avtoJcleparsHa,popravila na ravnalni mizi GLOBAIhJIG avtoličarstca priprava na sistemu SPANUSI lakiranje avtomobilov v lakirni komori (peci ) Želim vm vesele kbene \ |\XA in vam vclnjo vlePu 1999! l/J \ Sprejmite vsak dan v novem letu kot darilo, ter se z nasmehom predajte delu in uspehom naproti. ‘Naj bodo dnevi v letu 1999 stkani iz mnogo lepih trenutkov, veliko zdravja in osebne sreče. ^elimo vam mirne, srečne in zadovoljne božične praznike! POSLOVNA STRAN Hvunnm VEDNO NA DOBRI POTI JrfsBL ...; ' jfV J|j] Mfi Avtomobile HVUNDAI: Accent, novo tantro Sedan, novo tantro VVaggon, Cuope, novo Sonato in Galloper dobite takoj, po zelo ugodnih cenah i^j^i izjemni kreditni pogoji že od TOM + 1% letno ^5% možna menjava za vaš sedanji avtomobil 2 ; garancija velja 3 leta ali prvih prevoženih 100.000 km R Za vaš avtomobil, kupljen pri nas, bomo skrbeli v našem pooblaščenem servisu tudi naprej, skladno z novim Zakonom o varnosti v častnem prometu. ZAUPANJE NAGRAJUJEMO!!! MLfl-CJUi ' Prodaja in servis vozil, Stopče 32b, 3231 Grobelno telefon (063) 794-300, 794-310, fax 794-320 ‘l/sem strankam se zafvaCjujemo za zaupanje v iztekajočem se [etu in mm žetima prijetna Božično - novoletna praznovanja! akcija' aKCoai aKciJA' akciJA! akciJA! akcua! [UlKANIZACUA MULEJ x/ / < / ti? M5.500.00 SIT dalje ^ MONTAŽA PRI NAS KUPLJENIH GUM JE BREZPLAČNA! Delovni čas: VULKANIZACIJA MULEJ vsak delovnik od 8.00h do 20.00h DEJAN MULEJ s.p. sobota: 8.00h do 14.00h UL. TONČKE ČEČEVE 17, ŠENTJUR T€l€FON: 063/741-007, NMT 0609 630 652 Vsot sravioM In posioviviM pakinb^em žeUm uspeŠNO Ieto 1999! Belimo vam prijetna Gceično - novoletna praznovanja ler zadovoljno in uspešno telo 1599! EKSPRES tirnim ih mtHicA 'mACKOSEIC C. Kozjanskega odreda 4, ŠENTJUR __ Telefon: 063/740-085_ HOTEL SENTOUE HOTEL Valentina Orožna 4 ŠENTJUR 3230 Šentjur kraj. Telefon: 063 746 12 50 Kjer sc Vsem gostom se zahvaljujemo boste ob iztekajočem vedno se letu. dobro počutili! Želimo Vam vesele praznike, ter srečno, zdravo, veselo in uspešno novo leto 1999. Pričakujemo Vas tudi v letu, ki prihaja. n Šentjurske NOVICE AKTUALNO V Alposu se imajo radi V petek, 27. novembra, je bila v sobi generalnega direktorja v prisotnosti predstavnikov medijev slovesno podpisana pogodba o pogojih za sindikalno delo. Naravni nasprotniki, to so predstavniki delavcev in delodajalcev, to je vodstva podjetja, so lepo spravljivo podpisali dokument, ki očitno ustreza obema stranema. Za KNSS -Neodvisnost sta pogodbo podpisala predsednik sindikata v Cevrani Vlado Arzenšek in predsednik sindikata v Opremi Jože Radišek, za Svobodne sindikate pa Albin Rautar. Na drugi strani mize sta bila generalni direktor Mirjan Bevc in njegov pomočnik Jože Artnak. Kaj so se v Alposu pravzaprav dogovorili? Predstavniki sindikatov so bili v svojih izjavah bolj splošni in previdni. Le Arzenšek je namignil, da so v Cevarni zaradi težjih delovnih pogojev zahtevali nekaj več, da so v Alposu plače še vedno prenizke in da si prizadevajo za nadomestitev skromne kolektivne pogodbe z bolj radodarno podjetniško pogodbo, a da so na koncu s sprejetim sporazumom povsem zadovoljni. Jože Radišek je za največji uspeh ocenil skupen nastop vseh treh sindikatov, podobno zadovoljstvo je izrazil tudi Rautar v imenu ZSSS. Vsi pa so tudi opozorili na še ne podpisan aneks k tej pogodbi, kjer bodo dorekli fond ur za sindikalne delavce, in pa na dobro sodelovanje z vodstvom podjetja. Podobno je bil s "svojimi” sindikati zadovoljen tudi generalni direktor Bevc, saj naj bi se kljub nasprotnim interesom vsi dobro zavedali, da so na isti ladji. Bistvene točke sporazuma je predstavil Artnak. Na prvo mesto je postavil pomen konkretizacije pravice delavcev do informiranosti. Dogovorjeno je, kje in kako se postavljajo vprašanja, pobude, kdaj in kje se dobi odgovor in podobno. Vodstvo podjetja mora praviloma dati četrtletno poročilo o rezultatih poslovanja, sindikalnim delavcem se priznava enkrat več časa za njihove funkcionarske obveznosti, dvakrat letno imajo delavci pravico do sestanka med delovnim časom, člani upravnega odbora sindikata pa vsak mesec po dve uri. Sindikati imajo skupaj 18 sindikalnih zaupnikov, ki jim firma priznava sindikalno imuniteto in pravico sodelovati pri urejanju pravno delovnih odnosov. Sindikalni zaupniki morajo svojo morebitno odsotnost prijaviti v roku 48 ur in tudi obveščati vodstvo podjetja o morebitnih sindikalnih obiskih v podjetju. Podjetje in sindikati so nas nato povabili v hotel Žonta, kjer smo zvedeli, da bo v Alposu tudi novoletna žurka, pa še nekaj o Božičku so govorili. Žlahtna kapljica iz Konjic je prijazne odnose med alpoškimi pogodbeniki še bolj odobrovoljila, pa še “tujci” smo lahko rekli kakšno bolj nepričakovano besedo. F. K. Premagali smo NATO Vojaške vaje so končane, uspešno seveda, tako kot vedno. svetovno vojno, smo jih enostavno sprejeli in jih celo začeli imeti radi. Fantje so spoznali, da tu ne živijo več “ljudožerci”, mi pa tudi, da oni niso več Hitlerji ali Musoliniji. Natovi vitezi, ki so “pridrli” tudi v Za zaključek Natovega gostovanja v Slivnici so šentjursko občino, so prav uspešno tamkajšnji športni delavci organizirali v petek, osvojili ne le središča KS Slivnice in 27. novembra zvečer, z njimi najprej športno Planine, temveč tudi srca Planinčanov in srečanje in kasneje, kot se spodobi, tudi Slivničanov. Čeprav je pred tedni, ko so nadaljevanje v Lesjakovi gostilni. Svoje merjenje z Natovci so krstili kar za meddržavno srečanje med Slovenijo in Italijo. Vzdušje v dvorani je bilo evforično: polne in glasne tribune ter zasluženo zmagoslavje slivniških košarkarjev in nogometašev. Če že ni bilo presenečenje zmagoslavje domačinov, je prav gotovo bilo presenetljivo, da so tribune navijale za italijanske mladce, ki so tudi sicer bili tarča mladih Prijateljski posnetek z Italjani slivniških zbiralk avtogramov. Še sreča, da so bile vaje bolj kratkega veka, sicer bi verjetno tudi v prihajali s svojo strah zbujajočo Slivnici ostal kakšen spomin na latinski šarm. mehanizacijo in se zmenili za našo prometno signalizacijo - rdeča luč na Isti petek zvečer je bila fešta tudi na Planini, semaforju njim ni pomenila nič - toliko vendar tam v bolj ozkem krogu. Domača kot za lanski sneg, kazalo na aroganten muzikanta Artnak z Javorja in Guček z Brda sta odnos do “domorodcev”, se je kasneje nemškim vojakom priredila “koncert pri vas vse zgladilo. Kljub temu, da sta nemški doma in kot smo zvedeli, sta gostitelje očarala tabor na Planini in italjanski v Slivnici 'n bila sprejeta z velikanskim navdušenjem, marsikoga neprijetno spomnila na drugo r. ^ Smeti, smeli... S smetmi so težave tudi, ko jih pokrije sneg. V uredništvu ŠN seje oglasil g. Jurovič iz Vrbnega in me peljal na »mesto zločina«. Na dvorišču pred bivšo Spikovo kovačnico, kjer ima v najemu skladišče, torej takorekoč v središču Šentjurja, je bil poln kontejner, okrog njega pa zajeten kup raznih odpadkov. Razbiti lonci, žice, plastika, trgovinska embalaža.., pač vse, kar vsakodnevno ostaja za »civiliziranimi ljudmi«. »Tako je že nekaj mesecev. Kontejner sicer vsake toliko časa odpeljejo, smeti poleg njega pa ostajajo tu. Še sreča, da je bila poplava in jih je precej odnesla voda. Te smeti kot da niso od nikogar, zanje niso odgovorni ne na občini ne na KS.« Kdo je odgovoren za smetišče, smo poskušali zvedeti na podjetju Javne naprave Celje, ki je zadolženo za odvoz odpadkov v Šentjurju:«Mi smo prevozniki in ne smetiščarji. Za čistočo okrog kontejnerja so zadolženi lastniki le - tega«, so bili jasni in kratki po telefonu. Kako pa je trenutno z odvozom odpadkov po KS? » Še najbolj sc je trudil Leskovšek iz KS Slivnica. Stara Slivnica je zelo dobro pokrita, druga naselja pa od 5 do 50 odstotno. Tudi na Ponikvi so nekaj postorili. Najslabšc je v KS Šentjur okolica.« Tajnik KS Šentjur - mesto Gorazd Bebar: » V samem mestu Šentjurju je še vedno okrog 100 gospodinjstev, ki nimajo urejenega odvoza odpadkov in za njimi ostajajo takšni problemi. Spisek smo poslali na urad župana, pa se ni nič zgodilo. Težko bo, dokler ni nikogar, ki bi lahko ukrepal. Prosim, zapišite, da bomo v naslednjih ŠN poimensko navedli vse onesnaževalec, ki nimajo urejenega odvoza odpadkov.« AKTUALNO BiMHBi M ■ i Težavne v KS Slivnica Kar dve seji novega sveta sta bili potrebni, preden so slivniški svetniki prišli do novega vodstva KS. Na drugi seji, ki je bila 14. decembra, so prejšnjega predsednika Zorana Leskovška dodobra namučili, a mu še kjub temu niso dali odpustnice. Gre seveda za denar. Leskovšku niso očitali le negospodarnega ravnanja s sredstvi KS, temveč tudi nevestno finančno poslovanje. Kot je opazil član sveta Recko, je KS imela celo dvojno knjigovodstvo, enega preko žiro računa in drugega za gotovino, predsednik naj bi na račun KS prevozil dnevno povprečno preko 100 km in porabil zase in vodenje sveta samo v letošnjem letu preko 800 000 SIT, kar je več kot je stalo vse gramoziranje krajevnih cest. Veliko dvomov je bilo podanih v zvezi s poslovnim sodelovanjem KS z bivšim tajnikom Jymmijem. Tako KS ni imela dokumentacije za porabo skoraj 3000 m3 gramoza, spornih pa naj bi bilo tudi okrog 5 milijonov SIT, ki jih je prejšnji svet KS, kot je ugotavljal svetnik Vinko Frece, porabil vnaprej na račun prihodkov za leto 1999. Leskovšku so tudi očitali, da si je dal na stroške KS napraviti asfalt do svoje hiše. Prav tako na seji še vedno niso mogli razčistiti, za kaj je KS Slivnica plačala 1,8 milijona SIT za kalobško telefonijo. Po dolgi in mučni razpravi, v kateri je Leskovška podprla le Matilda Gajšek, ki je drugim svetnikom očitala, da nimajo pojma, kaj se dogaja po hribih in ker imajo sami asfalt tudi do stranišča in jim je za odročne vasi kaj malo mar, so se svetniki z minimalno večino odločili, da bodo vendarle izvolili novo vodstvo, čeprav finance še vedno niso na čistem. Kljub temu, da svet KS Starta v novi mandat z dolgovi, ki znašajo skoraj toliko kot ves njihov prihodek iz proračuna, so se za predsedniško funkcijo potegovali kar štirje kandidati, med njimi tudi kritizirani Leskovšek. Ker sta predsedniška kandidata Frece in Recko zahtevala, da se še pred imenovanjem predsednika razčisti finančni položaj v KS in sta s tem tudi pogojevala svojo kandidaturo, večina prisotnih pa je bila zato, da predsednika takoj izvolijo, sta na tajne volitve šla le Dušan Polenšek in Zoran Leskovšek. S šetimi glasovi za se je z nazivom slivniškega župana okitil Dušan Polenšek. F.K. 7 milijonov za jaslice Res ne vem, kakšne bi morale biti jaslice, da bi človek dal za njih takšen denar, toda v Šentjurju imamo jaslice, v katere je vloženih najmanj toliko tolarjev. Gre seveda za zdaj že znamenite jaslice, ki jih že sedmo leto po vrsti postavljata oče in sin Janko in Bernard Žličar z Razkuž. Pravzaprav sploh ne gre za Mojstra jaslic klasične jaslice, kajti njim je posvečna le šestina vsega prostora, večji del tega resnično enkratnega projekta sestavljajo v jasličnem stilu postavljeni objekti, hiše, cerkve, potočki, ob njih mlini, žage - seveda vse »živo«, delujoče in osvetljeno. Kar precejšnji del »jaslic« sta Janč in Narček -pod tem imenom poznamo vsi starejši Šentjurčani ta cimermanska in vsesplošna mojstra - posvetila samemu Šentjurju: na hribčku stoji naša farna cerkev, pod njo pa tja dol do šole vse stavbe v Zgornjem trgu. Vse seveda v pravih razmerjih. Na površini 30m2 stoji v romantičnem jasličnem okolju 82 sodobnih hiš, stavb -večina žal ni šentjurskih - vsaka ima svojo električno napeljavo, skozi okna sije svetloba različnih nians, med hišami se vijejo trije glasno žuboreči potočki, trije miniaturni mlini skrbijo, da jaslično ljudstvo ne bi stradalo, tik ob slapu neutrudno »laufa« klasična žaga venicianka, 4 cerkve in 3 kapelice pričajo, da gre za bogaboječe ljudstvo. Vsa zadeva je ograjena vsaj z 10 metri lično izdelane lesene ograje, ob kateri stojijo lesene »telegrafnice«, na njih seveda ulične svetilke in tako naprej do vseh mogočih in nemogočih podrobnosti. Okrog 800 lučk, ki po potrebi svetijo ali utripajo, daje panorami praznični videz. Mojstra Žličarja vsako leto »jaslicam« nekaj dodsta, jih razširita in vedno postavita drugače. Letos sta jim dodala naselje iz brunaric. Tudi tuje vse »pristno«, narejeno ročno, dodelano od bruna do sleherne opeke. G. Narček, ne morem si predstavljati koliko dela, znaiya in spretnosti sta vložila z Jancem v te jaslice? Kako vse to zmoreta? »To je pa tako: nekateri vse večere slonijo kje za kakšnim šankom, midva z Jančem pa vsako leto najmanj po en mesec uživava ob postavljanju teh jaslic. Začneva že v začetku novembra, potem pa sva tu ob njih po 15 in več ur na dan. Človeka potegne. Res pa je, da moraš imeti pri tem delu dobre živce. Na hitro ne gre nič. Vsake stvari seje potrebno lotiti s premislekom in z dolgoročnim načrtom. Vse se začne že pri orodju. Tudi 4 milimetre debelo bruno je potrebno obdelati, zoblati in tako naprej, kar seveda pomeni, da moraš najprej narediti primerno orodje in šele potem začneš misliti na samo izvedbo. Porabila sva eno traktorsko prikolico mahu, okrog 3 kubike zemlje, 2 kubika kamenja in peska, okrog 1000 metrov raznih električnih kablov, tudi približno toliko lučk, pa štiri električne črpalke za vodo v potočkih, več elektromotorčkov za mline in žago in še in še. Računam, da vsako leto porabiva za jaslice oba skupaj okrog 1000 delovnih ur.« Vaše jaslice so že kar dobro poznane. Imata veliko obiskovalcev? Se z njimi tudi kaj zasluži? Šentjur v jaslicah »Kar precej jih pride, tudi iz vrtca in iz raznih šol. Včasih je tu prava gneča, lani za božič jih je bilo okrog 300. Glede zaslužka pa ni, da bi govoril. Včasih dobiva kakšno buteljko ali kaj podobnega, ter kilogram ali dva drobiža, ki ga otroci zmečejo v potočke in jezerce. Veselje, ki ga imava z jaslicami, to je tisto, zaradi česar vztrajava.« Tako, Šentjurčani, če vam bo za praznike malo dolgčas ali si boste zaželeli nekaj prazničnega vzdušja, pojdite na kratek sprehod, nekiy minut hoje naprej od doma upokojencev stoji domačija Žličarjevih, kjer boste vedno dobrodošli. F.K. AKTUALNO ^ S; Jasenovac, Gradiška, Lepoglava... Zadnji petek v novembru je bila v Ipavčevi hiši predstavitev knjige “Spomini Slovencev na Jasenovac, Staro Gradiško in Lepoglavo”. Materiale za knjigo je zbral in uredil Šentjurčan Jernej Borovnik, kar obsežno in tudi filozofsko nadahnjeno poglavje pa je prispeval tudi Rado Palir s svojimi “Spomini na spomine...”. V avli Ipavčeve hiše, ki je za podobne slovesnosti popolnoma neprimerna, se je nagnetlo okrog 40 obiskovalcev. To so bili predvsem starejši ljudje, verjetno pretežno Borovnikovi znanci in sotrpini. Uvod v večer sta pripravili sopranistka in pianistka Urška in Katarina Arlič. Pet skladb, kljub vrhunski izvedbi, je bilo morda vendarle nekoliko preveč za tisto “hodniško” okolje. Nadaljevanje je vodila ravanateljica Knjižnice Tatjana Cmok, ki pa tokrat ni imela težkega dela, saj je gospodu Borovniku beseda tekla gladko. G. Borovnik je poudaril, da so s soavtorji s to knjigo poravnali dolg do svojih mrtvih sotrpinov iz ustaških taboriš, hkrati pa tudi želeli opozoriti mlajše generacije, ki jih preteklost komaj kaj zanima, na strahote, kijih je “nečlovek” zaradi ideologije povzročil sočloveku. Stara znanka knjižničarskih večerov Sonja Mlejnikova je občuteno prebrala nekaj odlomkov iz knjige, izvabila nekaj solz poslušalcem, in hkrati tudi demantirala Borovnikovo trditev iz uvodnega nagovora, da je knjiga faktografski zapis, takorekoč dokument nekega grozljivega časa. Da, je tudi to, vendar je verjetno še bolj literarni izdelek, v določenih delih tudi filozofski rezime določenenega osebnega in zgodovinskega odnosa, predvsem pa močna obsodba zločinov nad človekom in človeštvom. Iz prebranih odlomkov je razvidno, da so bili napisani pet desetletij po dogodkih in da so v avtorjih zoreli in se oblikovali v nekem drugem času, v drugačnih glavah in srcih, kar pa seveda ne pomeni, da nimajo vrednosti avtentičnosti. Prav je, da so svoje trpljenje in svoja spoznaja ohranili nam in našim zanamcem v opomin. Nekaterim slavnostnim govorcem, tovarišem, kot so se tudi naslavljali, sem zameril, da so namerno ali nenamerno pozabili na strahote povojnih pobojev. Golega otoka in brutalnega socializma. Zločin je zločin in zanj ni pozabe, ni opravičila! Če so mislili iskreno s svojo obsodbo ustaških grozot, bi se vsaj z besedico lahko dotaknili tega bolečega povojnega obdobja, ki je svoj odmev našlo spet tudi v Stari Gradiški, Lepoglavi... in konec koncev dve desetletji po koncu druge svetovne vojne tudi v “moji Zenici”. Pa se ga niso. Franc Kovač Izšel je zbornik Spomini Slovencev na Jasenovac, Staro Gradiško in Lepoglavo Te dni je prišla iz tiska dolgo časa ustvarjana in zlasti za nekdanje taboriščnike in njihove svojce težko pričakovana knjiga pričevanj o ustaških koncentracijskih taboriščih. Uredil jo je Jernej Borovnik skupaj z Odborom slovenskih taboriščnikov. Knjiga je izdana v Šentjurju v samozaložbi urednika. Obsega 314 strani in je opremljena s precej dokumentarnega gradiva. Posvečena je vsem taboriščnikom, ki so trpeli in darovali svoja življenja za svobodo - z željo, da se vojne in taborišča ne bi nikoli več ponovili. Levji delež prispevkov pripada Jerneju Borovniku. Knjiga je izpolnitev njegovega življenjskega sna, saj je ves povojni čas sistematično zbiral pričevanja Slovencev in zapisoval svoje lastne spomine. Poleg njegovih so v knjigi, kije izpolnitev dolga tistim, ki niso preživeli in katerih žrtev zasluži večen spomin, še prispevki 20 avtorjev. Predgovor je napisala slavistka Jerica Ambrož, za zgodovinsko osvetlitev obravnavane tematike sta poskrbela zgodovinarja Tone Ferenc s prispevkom »Slovenski izganaci in NDH« in Damijan Guštin s prispevkom »O Slovencih v Jas; novcu«. Najobsežnejša in več kot pretresljiva so spominska pričevanja preživelih taborišnikov Jerneja Borovnika, Pepce Razbomik in Ivana Gabriča. Vsak od njih popisuje svojo kalvarijo, v kateri je vladal zločin v tisočerih oblikah, nečloveške bivalne in higienske razmere s komarji, uštni, stenicami in podganami, uničevalno suženjsko delo do izčrpanja, peklenska mučenja, smrt z ubijanjem z nožem, s kijem, z zadavljenjem, utopitvijo, zazidanjem ali pa preprosto z izstradanjem in s prepuščanjem boleznim. Cilj mučenjaje bil en sam: osebnostni zlom, duševni in moralni. Preživeli so samo moralno najtrdnejši, najodpornejši in najbolj iznajdljivi - takšni, ki so bili zaradi svoje vizije življenja in vere vanj sposobni prezirati tudi lastno smrt. Rado Palir v svojih »spominih na spomine« iz optike otroške duše prizadeto in s poudarkom na dimenziji tragičnosti opisuje doživljanje usodnega časa vojne kot časa zloma človečnosti in časa, ki mu je ugrabil starše v cvetu njune mladosti. S hvaležnostjo opisuje svetniški lik prostovoljne izgnanke tete Francke Žaberl, po zaslugi katere sta s sestro preživela izgnanstvo. Knjigo zaključuje dolgo pripravljanj, a žal še vedno nepopolni seznam slovenskih taboriščnikov Jasenovca, Gradiške in Lepoglave. Gre za knjigo, kije dokument minulega časa, hkrati pa je tudi dejanje pietete - izpolnitev dolga do padlih sotrpinov. Lahko jo doživljamo kot hagiografijo svobode in človečnosti nasproti demoniji nacifašizma v ustaški verziji. Z vsake njene strani izzveneva kot nemi krik mučencev večen opomin narodu in človeštvu: DA BI SE KAJ TAKEGA NIKOLI VEČ NE ZGODILO! Rado Palir, Šentjur (Knjigo je moč kupiti v Knjižnici Šentjur ali pri Jerneju Borovniku, tel. 741 661) S koncerta v Šentvidu Želel sem se odkupiti šei.tviškim kulturnikom, ker sem ob njihovi 90 - letnici v ŠN objavil le fotografijo dolgogorskih folkloristov, zato sem prišel na koncert MPZ iz Rogaške Slatine in njihovega MePZ Zarja opremljen s fotoaparatom. Toda fotko sem tudi tokrat zapravil, kajti Šentvidčani so po treh pesmicah urno zapustili oder, seveda še preden sem uspel nanje naciljati svoj stroj, njim sledeči gostje iz Rogaške Slatine pa me niso zanimali niti za poslušanje in še manj za fotografiranje. Pač moja napaka, ker sem preslišal, da gre za koncert gostov in ne domačega zbora. Dvorana šentviškega KD je bila tokrat presenetljivo na pol prazna. Domači pevci so všečno zapeli zlasti narodno Po gorah grmi in bliska in zanjo tudi poželi najburnejši apalvz, drugi dve pesmici iz njihovega že slišanega repertoarja -Tam, kjer teče bistra Žila in Večerni ave - pa sem jih slišal tudi že bolje zapeti. Maloštevilni poslušalci, četudi so se vljudno trudili s ploskanjem, pač ne morejo biti pevcem prava motivacija. Nastop rogaških pevcev sem hotel “špricati”, a ker so me zaparkirali, sem jih hočeš nočeš moral poslušati. Niso me posebno navdušili. Gre za razmeroma star in konzervativen (je ta pojem moja pogruntavščina?) zbor, ki je nekakšen slabši dvojnik šentjurskih Ipavcev. Seveda znajo tudi lepo zapeti, toda njihov repertoarje preveč statičen, več ali manj klasičen, tu in tam jim zmanjka glasov, zlasti pa sem pogrešal tisto nedefinirano energijo, ki jo nekateri zbori znajo prenesti na poslušalce. Če je res, daje šlo predvsem za prijateljsko srečanje dveh zborov, ki pa je vsekakor uspelo, potem je moja kritična beseda verjetno povsem odveč. F.K. Z VSEH VETROV Izbirali smo lepotico Gostišča Bohorč Trno dejanje izbire lepotice 98 se je zgodilo konec prejšnjega meseca v Gostišču Bohorč. Deset mladenk, vse skupaj po moji oceni niso spravile skupaj več kot 450 kilogramov, se je pred dokaj maloštevilnim šentjurskim občinstvom spopadlo za čast in za nagrade, ki so jih prispevali šentjurski sponzorji. Če odštejem večje omizje, ki so ga nekoliko predvolilno sestavljali krščanski demokrati (Malovrh, Čoki.) in Združeni listaši (Erjavec, Štiglic, Zupanc...), smo bili drugi Prva spremljevalka: Katarina Perčič gledalci bolj posamezniki. Strokovni komisiji je predsedoval Marjan Bohorč, Gostišče Bohorč pa je pomagal zastopati tudi Aleš Slemenšek. Drugi člani žirije, šlo je za mlade in ekstravagantne dame, so bili “tujega” porekla. Za glasbeni okvir prireditve je zelo uspešno skrbela pevka Veronika iz Brežic, spreten pa je tudi bil voditelj. Med deseterico mladenk so bile tokrat kar tri domačinke, ki so bile seveda deležne posebne pozornosti. Po predlogu gospoda Franca Oseta - spiker je povedal, da se gospod Oset najbolj spozna na žensko lepoto - smo tokrat izbirali svojo zmagovalko tudi Miss fotogeničnosti - Marjetka Podplatan navadni smrtniki oziroma gostje. Kot se spodobi, smo za najlepšo izbrali domačinko Marjetko Podplatan, ki pa je očitno bila všeč tudi strokovni žiriji, ki ji je prisodila 4. mesto in naslov mis fotogeničnosti. Prva spremljevalka lepotice Gostišča Bohorč je bila spet naša Katarina Perčič, kije kljub rosnim petnajstim letom Šentjurska Marilyn Monroe: Dolores Hojnik že pokazala nekaj pravih ženskih oblin. Z zmagovalno lento in naslovom lepotice Gostišča Bohorč seje okitila šestnajstletna Maja Medved iz Sevnice. Od domačih tekmovalk je ostala v ozadju le Dolores Hojnik, “šentjurska Marilyn Monroe” jo je imenoval gostobesedni voditelj, a bi tudi ona zaslužila boljšo uvrstitev. Kaj reči k prireditvi? Prav in lepo je, da se nekaj dogaja, še bolj je razveseljivo, da so se s tujo konkurenco pripravljena pomeriti tudi domača dekleta. Le tako grozno punčkaste in suhcane so praviloma te lepotičke (kar za Šentjurčanke pravzaprav niti ne velja ). Res pa je, da pri 15 ali 16 letih drugačne skorajda ne morejo biti. Kot da tiste bolj zrele ženske lepote ni ali pa je ne znamo ceniti. In še opažanje: je prireditev znak, da se je Bohorč uspešno spustil v tekmo z Žonto? F.K. Zmagovalni šopek Šentjurske NOVICE mmammmmmmm mm Zakaj? ^ jl ^ ,, jy POSLOVNA STRAN ije, informacij ker je prihodnost v specializiranih trgovinah V Teletrgovlnah lahko kupite vse telekomunikacijske aparate, preverite nove tehnologije in dobite potrebne informacije o analognih in ISDN prikljutkih. V^Teletrgovina Velenje! KldrKeva c. 2». tel.: 0*3 861 33S,fax:063 8*4 330 \ O Informacij« lahko dobite tudi na brezplafne tel. It. 080 80 80 - prodaja vozli - servis rezervni deli-kleparstvo-ličarstvo-ročno pranje - montaža gum-' - Rogaška Slatina - na obvoznici - tel.: 063/816 - 676 - vAMitu vesti sonc m srečno hovo 1999 mm ob TejpKiiomsTiOBMRizmo UGODNO PRAZHICHO PONUDBO □JO, TWING0 CENEJŠI DO 120.000 SIT MEGANE DO 180.000 SIT FRIZERSKO LEPOTNI S'i UDIO S3LVR SILVA PINTARIČ MILOŠA ZIDANŠKA lOa 3230 ŠENTJUR TEL.: 063/743-172 cfiovo lato je nov Ust v Knjigi časa. Bel in čist. <3tanj 'Ham pišemo svoje želje, mir, ljuBezen in veseljef (Benjenim stranKam se najlepše zaRvaljujemo za zaupanje in srečno 19991 Kolektiv Salona Silva B0H0RC ŠENTJUR, TEL.: (063) 743-095 ‘Vsem gostom se zafivaCjujemo za o6isl-»- - sii* rs lSdZS Kadetinje so kar nekajkrat pričakovano Toda izgubljenega še ni nič, saj so kvalifikacije zmagale vendar pa so na najpomembnejši za prvo ligo se vedno na dosegu roke. domači'tekmi z Domžalami odpovedale. Na Tudi miadinke so sk!^ tem srečanju jim nikakor ni šlo in na koncu so uspesno. Osvojile so četrto mesto v I. mladmsk, izgubile za tri točke. Po tej tekmi paje tudi prišlo ligi - vzhod in tako popolnoma zadovoljile do manjše spremembe na trenerski klopi. Bojan pričakovanja. Zadnje tekme so igrale v m*o Mackošek je do sedaj treniral in vodil tako solidni form,, saj so dvakrat zmagale m enkrat kadetsko kot tudi mladinsko ekipo, kar pa se je izgubile. Kar nekoliko presenetljivo so se pokazalo’ da ni najboljša rešitev. Skupni veselile v Trbovljah, kjer so ugnale ek,po, k, j,h treningi tudi dan prel tekmo, pač ne morejo je jeseni v Šentjurju brez težav premagala, zadoščati za res dobro, predvsem taktično Škoda, da imajo z Zasavkam, slabšo koš razliko, pripravo. To so uvideli tudi v klubu in na željo saj bi se drugače uvrstile celo na tretje mesto, kar bi pomenilo razigravanje za prvaka. Šentjurčanke so decembra doma ugnale drugo ekipo Maribora, takrat pa so pokazale zares všečno igro. Končni izid je bil 17 točk v njihovo korist. Najbolj sta se izkazali Tanja Mihevc in Klara Perčič. Tanja je prav gotovo najboljša igralka ekipe in je na vseh tekmah igrala izvrstno. Na srečanju z Mariborom pa se je odprlo tudi Perčičevi, ki je odlično zadevala iz vseh pozicij. Mladinke so zadnjo tekmo igrale v Ljubljani z Ježico in po pričakovanjih visoko izgubile. Po novem letu se bodo najverjetneje okrepile še za eno igralko, saj naj bi se v ekipo po poškodbi vrnila izredno dobra branilka Julija Ferlič iz Šmarja. L H. Šentjurske NOVICE ŠPORT ŠPORTNA INVENTURA 1998 December je mesec, v katerem se oziramo na opravljeno delo v iztekajočem se letu. To je priložnost za oceno minulega dela in postavljanje načrtov za vnaprej. Tokrat smo na ogled postavili dosežke naših športnikov v letu 1998. Povzeli smo njihove dosežke po posameznih mesecih in tiste najbolj pomembne objavljamo v tem prispevku. Januar 1998 je bil športno v občini bolj ali manj miren. Kadetinje in pionirke ŽKK Pletivat so zmagovale, na drugi strani pa so člani KK Kemoplast nizali poraz za porazom in se nevarno bližali dnu drugoligaške lestvice. Med atleti je izstopala Nataša Oset, ki je zabeležila dve odmevni mednarodni zmagi v Italiji in Murski Soboti na Kros pokalu. Nogometaši so izvedli skupščino, ki je razkrila velike dolgove in težave kluba, ki so se vlekle še celo leto. V februarju nas je najprej razveselila mlada šahistka Andreja Jernej, ki je postala državna prvakinja v konkurenci deklic do 9 let. ŠD Lipa je v Rogaški Slatini organiziralo državno prvenstvo za mlade, kjer so bili med najuspešnejšimi prav mladi šentjurski šahisti. Klubski prvak v počasnem šahu pa je postal Franc Gazvoda. Med atleti so bili na Kros pokalu v Avstriji najuspešnejši Osetova, Godler, Laurenčak in Zupančič, medlem ko je Matevž Koleša postal šesti najboljši slovenski šprinter med mladinci. Košarkarji so sicer premagali favorizirano Loko Kavo, toda tudi trikrat izgubili in tako odločitev o obstanku prenesli na marec. Nogometaši so dobili novega predsednika -Rada Marata in se nekoliko bolj optimistično pripravljali na nadaljevanje prvenstva. Na začetku marca je bilo na sporedu DP v krosu. Med mlajšimi mladinkami je Nataša Oset prepričljivo zmagala, skupaj s Stropnikovo pa sta postali ekipni vice prvakinji. Mladinci so v postavi Laurenčak, Zupančič in Novak postali ekipni državni prvaki, Laurenčak pa se je med mladinci posamezno uvrstil na tretje mesto. 6. marca je bila, v takrat še hotelu Alpos, razglasitev naj športnika za leto 1997 po izboru bralcev Šentjurskih novic. Športnica leta je postala Nataša Oset, drugo mesto je osvojil Ivan Kukovič, tretje pa Simon Jernej. Šentjurski košarkarji so si vendarle zagotovili obstanek v L B SKL. V prvih dneh marca so najprej doma premagali Litijo in nato še v Ljubljani Ježico in ob obilici težav srečno končali prvenstvo kot 22. ekipa v Sloveniji. Izjemen uspeh pa so dosegle kadetinje ŽKK Pletivat, ki so se uvrstile v kvalifikacije za L slovensko kadetsko ligo. Odprava PK Rifnik je skušala v Himalaji prvič v zgodovini človeštva stopiti na Kumbhakharno, a jim zaradi vremena to ni uspelo. Prve sončne dni aprila so izkoristili mladi tekači, ki so se na Ponikvi zbrali na šolskem spomladanskem krosu. Nekaj dni kasneje so nas najboljši s Ponikve zastopali na velikem krosu Dnevnika v Domžalah in dosegli solidne rezultate. Sezono so zak''učili študenti - košarkarji, ki so v rekn.iiivni šmarski ligi osvojili tretje mesto. Nogometaši so se držali kar dobro, saj so bili konec aprila na 6. mestu v 2. SNL. V Hruševcu smo si lahko v organizaciji Taekwon - do kluba Ahac ogledali zanimivo mednarodno tekmovanje, kjer so bili domači borci med najuspešnejšimi. V maju so nogometaši padli v hudo krizo, saj so zabeležili kar 5 zaporednih porazov in se znašli v boju za obstanek v 2. ligi. Ivan Kukovič je na maratonu v Radencih na 21 km v svoji kategoriji zmagal, odlični pa so bili tudi Godler, Kampuševa in Jazbinškova. Tudi šahisti niso počivali, saj je Simon Jernej ponovno zmagal v regijski kadetski ligi, v Žalcu pa je bil najboljši Darko Plahuta. Študentski klub mladih Šentjur je v Športnem parku organiziral športne igre, ki se jih je udeležilo kar lepo število ljudi. Junija so šentjurski tenisači organizirali prvi turnir v letu 1998. ŽKK Pletivat je ustanovil tudi mladinsko ekipo, ki je konec meseca že zmagala na prijateljskem turnirju v Portorožu. Odlično so igrali mladi šahisti, Franc Gazvoda pa je bil drugi na regijskem prvenstvu in osmi na državni ravni v aktivnem šahu za veterane. V vročih dneh so veliko prahu dvigali nogometaši. Srečno so se izognili izpadu, nato pa odstavili trenerja Benčino in direktorja Emeršiča, ki so jima nekateri celo očitali prodajo zadnje domače tekme. Julij je čas počitnic in dopustov. Metalka kopja Martina Rataj in tekačica Nataša Oset sta bili uvrščeni v državno reprezentanco in zanjo tudi odlično nastopali, saj sta na četveroboju z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško v svojih disciplinah zmagali. Obe sta tudi postali državni prvakinji med mlajšimi mladinkami. Nogometaši so se okrepili z igralci iz nižjih lig in pod taktirko novega trenerja Grbavca začeli s pripravami. Dodatno so se v sicer vročih dnevih greli tudi tenisači, ki so organizirali turnir, na katerem je med ženskami zmagala Laura Lajh, med moškimi pa Aleš Špom. Avgust so z zmago v Novem mestu dobro pričeli nogometaši, ki so v tem mesecu dosegli še kar nekaj zmag. Atleti so se udeležili absolutnega državnega prvenstva v Mariboru, Jevšnikovaje bila v teku na 400 m tretja, Osetova pa na 1500 m peta. Uspešni so bili tudi Laurenčak, Koleša, Hajnšek in Ojstršek. Motokrosist Gorazd Oprešnik je v mednarodni članski konkurenci zmagal na dirki v Lembergu v kategoriji do 80 ccm. V septembru so v kvalifikacijah za prvo ligo izgubile kadetinje Pletivata. Našim nogometašem ni šlo najbolje, saj so se po nekaj porazih znašli na 11. mestu v 2. SNL. Nataša Oselje kot gostja ljubljanskega Žaka nastopila na EP za ekipe v turškem Istanbulu in v teku na 3000 m zasedla izvrstno 4. mesto. Z mesecem oktobrom je sponzorstvo nad atleti prevzelo podjetje Koval. Pod novim imenom se je klub dobro odrezal na DP za mladince, kjer sta se še posebej izkazala Koleša in Laurenčak, ki sta z osebnima rekordoma zmagala na 400, oziroma 1500 m. Košarkarji so dvakrat zmagali in dvakrat izgubili, košarkarice pa so nastopale z različnim uspehom. Nogometaši so sc rezultatsko pobrali, a so spet nastopile finančne težave. Najboljši tekači občine pa so se v Hruševcu zbrali na jesenskem šolskem krosu. Košarkarji Kemoplasta v novembru niso poznali poraza. Končala se je občinska malonogometna liga. Prvak je postala ekipa Loke, pred Selmarjem in Dramljami. V prvo ligo sta se uvrstili ekipi Trgovine Kruhek in Sokolov. NK Šentjurje solidno odigral finiš jesenskega dela prvenstva, a • na zadnji domači tekmi z Aluminijem izgubil ter tako prezimuje na 10. mestu 2. SNL. Šentjurski atleti so na krosu Dela v Mariboru zasedli četrto mesto med velikimi občinami. Decembra so kadetinje Pletivata izgubile odločilno tekmo za prvo mesto z Domžalami, prvič so slast zmage okusile pionirke. Sneg je razvnel predvsem otroke, ki so lahko svoje želje po smučanju potešili v Krajnčah. L. H. NOVOLETMA NAGRADNA KRIŽANKA ^ fjOVICE Nagade za novembrsko križanko podeljuje trgovina Rosana iz Šentjurja. Iva Klepec iz Šentjurja prejme nakupni bon v vrednsoti 5000 SIT, Sabina Žavski iz Javorja za 3000 SIT in Tanja Gajšek iz Laz za 2000 SIT. LAHKO BI BILO RES J-.)' V za zmago se je potrebno potruditi Na Ponikvi je na volitvah nesporno zmagalo turistično društvo. Vsekakor zasluženo - za vsak slučaj pa so volilno komisijo sestavljali sami člani TOD. Kovač ni prašič Na tožbo Kovača, da je LDS z izdajo lažnih Šentjurskih novic škodila njegovi politični integriteti, so celjski sodniki salomonsko razsodili po-prispodobi: Ni res, daje LDS Kovaču rekla, daje prašič, rekla je le, da z rivcem rad rije po zemlji. Dolomitska modrost v KS Šentjur Potem ko je predsednik Združene liste postal tudi predsednik sveta KS, so člani sveta KS, ki so jih predlagale seveda politične stranke, modro pritrdili svojemu predsedniku, da se s politiko pač ne bodo ukvarjali. Dovolj je, če se s politiko ukvarja njihov predsednik. Dolomitska modrost tudi v občinskem svetu? Kot smo zvedeli iz zanesljivih virov, predloga svetnikov KS Šentjur, da bi bilo najbolje, da bi tudi občinski svetniki pozabili, iz katere stranke so, ne bo mogoče uresničiti - ker tam na čelu ekipe ni “nestrankarski” predstavnik Združene liste. Dolomitska modrost kljub vsemu tudi v občinskem svetu Le da jo tokrat ne moremo c ‘tati takšnim ali drugačnim “rdečkarjem”, temveč “črnemu” krščanskemu Juriju. Tudi on se je dobro naučil tiste znane lekcije iz zgodovine, da so politične stranke - razen lastne, seveda - potem ko si sam čvrsto na oblasti, pravzaprav čisto odveč. Praktična modrost v Slivnici Njen oče je priljubljeni slivniški župnik Marko Šramel. S prižnice je namignil, da imajo slivniški penzionisti svoj zaključek leta že kar na začetku decembra zaradi povsem dobronamernih razlogov; kdo bi vedel, kaj lahko “Matilda” napravi še tja do konca tega meseca. Vsi v Slivnici vendarle niso modri Če bi to bil bivši slivniški župan Zoran, potem bi pač zadeve uredil podobno “demokratično” kot so jih nekatere bolj modre KS: stari svet KS bi enostavno kandidiral kar sam sebe in se pustil znova izvoliti, pa ne bi bilo nobenih težav s poročili, dokazili in podobno administrativno šaro, na katero prisegajo tisto, ki prej niso bili zraven. Niso jih prepoznale Občinski možje Malovrh, Pungartnik in Peperko so imeli opravičljiv razlog za krepko zamudo na skupščini rdečega križa: vzgojiteljice v vrtcu sojih spustile domov šele takrat kot druge svoje varovance. OPTIKA GLEŠČIČ s.p. BORIS GLEŠČIČ Šentjur, Ul. Dušana Kvedra 6b Tel.: 0609/623 028 Poslujemo VSAK DAN OD 9- DO.12 IN OD tj. DO 16. URE, SOBOTA OD 8. DO 12. URE. NUDIMO VAM: -STROKOVNO RAČUNALNIŠKO KONTROLO VIDA -RAČUNALNIŠKO IZBIRO NAJLAŽJIH IN NAJBOLJŠIH VRST STEKEL -očesna ambulanta OČALA VSEH VRST: -FOTOSENZIBILNA -BIFOKALNA -MULTIFOKALNA (Z GARANCIJO) -STANJŠANA -PLASTIČNA -SONČNA OČALA RAVBAN -NAJBOLJŠE KONTAKTNE LEČE, MEHKE IN POLTRDE, PROIZVAJALCA BAUCH & lOMB CARL ZE1SS, ESSILOR -VSE DIOPTRIJSKE PODATKE VODIMO RAČUNALNIŠKO 10 LETNA TRADICIJA, RAZLOG ZA ZAUPANJE DECEMBER Kozmetičnem salonu "Barbara” Za utrditev zdravja in dobro počutje v zimskem času Vam nudim: © Nego obraza in telesa © Ročno in mehansko limfno drenažo ; © Shujševalne-anticelulit ,;i programe © Pedikuro © Solarij ERGOLINE Za Božično-novoletne praznike Vam po ugodnih cenah priporočam darilne pakete. s katerimi lahko razveselite najbližje. Srečen božič in uspešno leto 1999!