87. ftevilko.
g mudim, i pondeuek. 13. aprila 1908.
xli. leto.
Izhaja vsak dan^zvečer iavzemši nedeije in praznike ter veija po posti prejeman za avatro-ogrmka dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjeiujna dom za vse leto 84 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nezačlfo celo leto 28 K. Za vso drage dežele in Ameriko tok) leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošlljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne perJt-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ta npravniStvo je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
Shod UuNlonsklh zaupnikov narotfno-napredne stranbe.
Da se določijo kandidatje za dopolnilne volitve v občinski svet ljubljanski, je sklical izvrševalni odbor narodno-nnpredne stranke v soboto zvečer v veliko dvorano »Mestnega doma« shod zaupni)] mož. Udeležilo se je tega shoda okoli 250 zaupnikov.
Otvoril je shod predsednik izvr-ševnlnegi odbora župan Ivan Hribar, ki je presrčno pozdravil zaupnike in jim naznanil, kaj je namen shodu.Dopolnilne volitve bodo za III. razred 22. aprila, za II. 24. in za L 27. aprila. Izvrševalni odbor se je posvetoval o kandidaturah, a končno odločbo prepušča zaupnikom, da ali pritrdijo njegovim nasvetom ali jih spremene. Zaupnikom je znan pomen volitev, delokrog občinskega sveta in njegovo dosedanje delovanje.
Iz občinskega sveta izstopijo letos nastopni občinski svetniki:
Iz III. volilnega razreda: En-gelbert F r a n c h e t t i , Karel M e-g 1 i č, Josip P r o s e n e, Jos. T u r k in Josip V i d m a r;
Iz II. volilnega razreda: Jakob Dim n i k . Anton G o r se in Anton Svet e k;
iz 1. volilnega razreda: dr. Karel vitez B1 e i w e i s - Trste niski in Frane Grošelj.
Odložil je mandat očinskega svetovalca Ivan Z i r k e 1 b a c h , ki je bil lani v III. volilnem razredu izvoljen za dobo dveh let.
Predsednik je naznanil, da izvrševalni odbor nasvetu je zaupnikom, da se za III. razred obe. svetniki F r a n e h e 11 i , M e g 1 i č , T u r k in V i d m a r zopet proglase za kandidate, namesto Prosenea in Zirkel-bacha pa nadučitelj Anton Liko-zar in poštni in brzojavni podurad-nik Urban V š e n i č n i k. Prvi kandidat je znan kot delaven mož, ki pozna razmere ob Dolenjski in Kar-lovski cesti in ondotni prebivalci ga priporočajo, da se proglasi za kandidata. Urban CJšeničnik se predlaga kot zastopnik raznih stanovskih organizacij. Izjavil .je. da sprejme k;m-didaturo in da pristopi v klub na-rodno-naprednih občinskih svetnikov.
Miha Verovšek jo izjavil, da
je »Politično in gospodarsko društvo za vodmatski okraj« sklenilo, da predlaga železničarja in gostilničarja Ivana Pavška za kandidata v III. volilnem razredu.  Priporoča te-
ga kandidata, &a katerega bodo glasovali tudi socialni demokratje, kakor so izjavili.
Občinski svetnik Tur k priporoča kandidaturo Pavškovo, ker ravno vodmatski okraj nima nobenega zastopnika v občinskem svetu. Ker ima šentjakobski okraj dva kandidata, naj mesto enega prepusti Vodinat-čanom.
Bizjak predlaga za kandidata posestnika Ivana T a š k a rja, ki pa izjavi, da ne sprejme kandidature.
Posestnik A n d e r w a 1 d izjavlja, da šentjakobski okraj ne mara nič izgubiti, vendar pa prepušča vodstvu narodiio-napredne stranke prosto roko, ki je bila temu okraju vedno pravična in naklonjena.
Dr. T r i 11 e r želi, naj Vodmat-čani počakajo eno leto in naj se sprejmejo od izvrševalnega odbora nasvetovani kandidatje.
Verovšek vzdržuje svoj predlog in poudarja,da se Vodmatča-nom gre za to, da dobi njih okraj ugled in vpliv v občinskem svetu.
Nato se je glasovalo.
Soglasno so bili proglašeni za kandidate v III. volilnem razredu. Engelbert Franehetti, Anton Li kozar. Karel Meglic, Josip ,Turk in Josip Vidmar, z ogromno večino pa Ivan Pavšek.
Nato se je razpravljalo o kandidaturah za II. volilni razred.
Izvrševalni odbor je predlagal, dn se izstopivši občinski svetniki Dimnik, G o r š e in S v e t e k znova proglase za kandidate.
Poštni ofieijal T o m a z i n je izjavil. da delovanje kandidata Svet k a v raznih društvih ni tako, da bi ga mogli uradniki voliti in da je velika večina med njimi proti njemu. Ako ga ne marajo društva, na primer uradniško konsumno društvo, »Glasbena Matica«, uradniško stav-hinskn društvo, ki so ga izrinila iz odborov, tudi uradnikov ne more zastopati v občinskem svetu. Provizo-ričen vodja mestne hranilnice je, (hi bi pa kdaj postal pravi ravnatelj, kakor se baje namerava, pa ne more biti, ker bi povzročilo hudo kri med uradništvom.
Župan Hribar je odgovarjal predgovorniku. Ako ima sedaj mestna hranilnica provizoričnega vodjo, prihrani vsako leto 8000 K. Svetek je bil pa v občinskem svetu vedno skrajno delaven, posebno v finančnem odseku, kjer je načelnik in poročevalec. Tudi kot poročevalec v disciplinarni komisiji je znamenit. On je mož, na katerega rame se je največ naložile! v občinskem svetu. Zri definitivnoga ravnatelja mestne hranilnice aadsvetnik Svetek ni bil
nikdar določen in tudi ne bo, ker na to mesto pride praktično izvežbau jurist. Govornik zavrača kakršnokoli domnevanje, da bi se bilo kdaj mislilo na definitivno nameščenje Svetkovc, za ravnatelja hranilnice. Poudarja njegovo vestnost kot pisarniškega ravnatelja.
Dr. T r i 11 e r pravi, da se je Svetku godila krivica od Tomazinove strani. Svetek je lojalno izjavil, da po občinskem svetu nikdar ne namerava priti do definitivnega ravnatelja mestne hranilnice. Efektivne debi vce preradi mečemo med staro železo, kakor se je od gotove strani pri zadnjih deželnozborskih volitvah zgodilo z dr. Tavčarjem in tudi govornikom. Naglasa delavnost Svet-kovo v občinskem svetu in upa, da pri glasovanju ne bo nobene roke proti njemu.
Anton B o n č a r predlaga namesto Svetka za kandidata upokojenega okrajnega glavarja Štefana L a p a i n e t a.
Nadsvetnik Svetek je izražal presenečenje, da je postavljen na zatožno klop. Ako se je v uradniškem konsuinnem društvu kaj napak stori lo. je vzrok nadzorovalni svet. Tudi detravdacije pri »Glasbeni Matici« ni kriv govornik, ki je bil predsednik, ampak istotako nadzorovalni svet. Naj bi bili njega (govornika) člani konsumnega društva tožili, ne pa da se mu zdaj delajo očitki. Pri stavbinskem društvi] je bil samo tajnik in blagajnik in dal sam posle iz rok. Ako ne sprejmete moje kandidature, je rekel govornik, potem vem, da pri nas ne poznamo hvaležnosti.
Ofieijal T o m a z i n vztraja pri tem, kar je rekel in omenja zlasti de-fravdacijo pri »Glasbeni Matici«.
Svet e k odgovarja, da je vse očitanje proti njemu privlečeno za lase na dan. Odbor »Glasbene Mace« je dobil vsako leto absolutorij in kaj je bila posledica govornikovega pisma blagajniku, da ga bodo skon-trirali. ve vsakdo.
Okrajni glavar L a p a j n e izjavi, da noče nastopati za vratno proti svojemu dragemu prijatelju Svetku, zato odločno odklanja svojo kandidaturo,   še bolj  pa kako izvolitev.
Anton H o n č a r stavi kompromisni predlog, naj se proglasi za kandidata v III. razredu Pšeničnik, v II. pa M e g 1 i č.
Razpravljanje o III. razredu si1 je reasumiralo in je bil za ta razred mesto Karla Meglica proglašen za kandidata  Frban Fšeničnik.
Pri glasovanju o kandidatih za TI. razred so bili soglasno oziroma z večino proglašeni za kandidate: Jakob Dimnik, Karel Meglic in Anton Svetek.
Razpravljalo se je nato o kandidatih za I. razred.
Predsednik je naznanil, da je dosedanji občinski svetnik Fran Grošelj izjavil, da ne sprejme več kandidature, dr. Karel vitez Blei-weis pa, da jo sprejme. Zadnje je bilo sprejeto s hrupnim odobravanjem. Zupan je omenjal, da je podžupan že \\2 let v občinskem svetu in torej najstarejši občinski svetnik. Odobravanje dokazuje, da je kandidat dr. Karel vitez I51eiweis - Trsteniški soglasno proglašen za kandidata.
Kot drugi kandidat za I. razred je bil proglašen Anton Gorše.
Anton Bone ar je izjavil, da s svojim kompromisnim predlogom ni hotel iztisniti Karla Meglica iz občinskega sveta, kar bi se morda mislilo.
Zupan Hrib a r je dejal, da Meglic pravzaprav spada v II. razred, ker je kandidat trgovskega društva »Merkur«, ki ima večino svojih volil cev v II. razredu.
S tem je bil shod končan.
~ Poštno ambulanco.
Predlog poslanca Ivana Hribarja, dr. R y b a r a in Matka M a n -d i e a v zadevi poštne ambulantne službe na progi Trst - Šent Vid na Glini.
Ko se je odprla karavan ško-bo-binjska železnica, je pač vsakdo pričakoval, da ainbulančno službo na tej prog; dobi tržaško c. kr. poštno ravnateljstvo. To bi bilo že zato čisto naravno, ker 166 km te proge spada pod tržaško in le 69 km pod graško poštno ravnateljstvo.
Vendar se je zgodilo, da se je ambulniičiia poštna vožnja na tej progi } ridelila graškemu poštnemu ravnateljstvu, kar je tembolj obžalovanja vredno, ker ima to ravnateljstvo že za druga opravila veliko premajhno število slovenščine zmožnih postnih uradnikov.
Dejali smo: slovenščine zmožnih poštnih uradnikov: kajti na tej progi, ki teče skoro ves čas po izključno slovenskem ozemlju, mora pač biti prva zahteva, da je uradnik, ki ima oskrbi.vati ainbulančno pošto, popolnoma zmožen slovenskega jezika.
Glede na to in ker podpisani vemo, da v tem obziru more zahtevam službe veliko bolje zadostiti tržaško poštne ravnateljstvo, kakor ka graško,
predlagamo
podpisani:
0. kr. trgovsko ministrstvo blagovoli odrediti, da se ambulančna službn  na železnični progi Trst-Šeni
Vid na Glini odvzame graškemu ter prideli tržaškemu poštnemu ravnateljstvu, kakor tudi, da se po otvoritvi turske železnice ambulančna služba uredi tako, da ne bode trpela vsled nezadostne jezikovne usposobljenosti organov, ki jo bodo imeli osk rbovati.
D u n a j , 23. marca 1903,
Slede podpisi.
Parlamentarni položaj.
D u n a j , 12. aprila. Prvotno 86 je nameravalo, da začne proračunski odsek brez ozira na parlamentarno zasedanje zopet zborovati 22. aprila. Ker pa se je z raznih strani proti temu ugovarjalo, se je taka namera zopet opustila ter se skliče proračunski odsek šele 29. ali 30. t. m..Da se dožene ves proračun, bo treba še kakili deset sej, a parlament tega niti ne počaka, temuč bo posl. S t e i n -w e n d e r predlagal, naj se začne v državnem zboru drugo branje proračuna nujnim potom.
Ministrstvo za javna] dela.
Dunaj, 12. aprila. Gosposka zbornica bo imela dne 28. t. m. sejo, v kateri se vrši prvo branje o zakonskem načrtu glede novega ministrstva za javna dela. Predloga se izroči posebni komisiji v posvetovanje.
V strokovnem glasilu za predilce razlaga minister dr. Gessmann o važnosti norega ministrstva za to industrijo in za industrijo sploh. Novo ministrstvo se bo bavilo tudi o vprašanju delavskih hiš. Nadalje misli na ureditev elektricitete in na porabo vodnih sil. Končno pravi minister: »Poudarjam, da bom polagal veliko važnost na to, da bo poslova -nje ministrstva, ki ga bom vodil, moderno in prijazno industriji in lahko zagotavljam, da bom imel za želje industrije vedno odprto uho.«
Najnovejši jezikovni konflikt na Češkem.
Praga. 12. aprila. Vsi češki časopisi zelo ostro napadajo namestnika grofa Coudenhova zaradi znane njegove jezikovne naredbe. Ca&opiši dokazujejo, da je namestnik s tem kršil obstoječa načela, ki jih je celo ministrski predsednik proglasil za veljavna. Naredba je nezaslišano izzivanje, ki je zelo poostrila položaj ter močno škodovala spravi. Takoj so s«' zbrale trgovinske zbornice v Pragi, Ptznju in Budjejovicab ter sklenile, da bodo vse nemške dopise na mest ni št vn zavračale.
Uradno se razglaša, da preporne naredbe ni  izdal  namestnik, temuč
LISTEK.
Premnsonci.
Novela; spisal Fr. Remec. (Dalje.)
m.
Štirinajstdnevna velika rekhi-nia za koncert v »Narodnem domu« ni mnogo zalegla. Dvorana je bila ravno dobro zasedena, a nič več, dati je bilo na programu nekaj popolnoma novih slovenskih skladb.
Gospa Ručigajeva je sedela z Zoro v srednjih vrstah, poleg Zore pa je sedel Zvanut. Slučaj je liane sel, da so ravno okrog njih sedeli različni znanci, ob zidu pa je slonel dr. Zabret s svojo vedno veselo in razposajeno družbo. Zori je bila ta soseščina prav neprijetna, kajti vedela je, da jo bodo ti ljudje prav neusmiljeno kritikovali in opravljali. Najbolj neprijetno pa ji je bilo, da je tik za njo sedel inženir Kotnik z nekaterimi prijatelji.
Koncert je bil lep. Občinstvo je bilo hvaležnorin je pridno ploskalo, študentje so tulili, a vendar se je po znalo, da te skladbe,   kakor so bile
umetne, niso v srcih poslušalcev vzbudile nobenega odmeva. Gospodje, ki obiskujejo koncertne in gledališke in druge javne priredbe »iz narodne dolžnosti«, so delali dolgočasne Obraze in gledali na ure, dame so se ozirale po toaletah svojih znank in neznank, mladina je celo koketi rala. Prave pozornosti ni bilo.
Naenkrat je dr. Zabret odprl usta na stežaj in /a zeval ter polglasno vzdilmil:
»Lepo je. nič ne rečeni, prav lepo, a ec bi bi! vedel, da bo tako Urno, bi bil raje šel v gostilno.«
Tisti, ki so slišali Zabretovo Opombo, so se tiho smejali. Kar je bil dr. Zabret na svoj drastični način povedali to so namreč mislili vsi.
Zvanut je bil morda edini, ki je bil drugačnega mnenja in začel je Zori na dolgo in široko razlagati lepoto teb novih skladb.
»Nisem dovolj muzikalična, da bi mogla izreči kako sodbo,« je dejala Zora, »a priznati moram, da te skladbe tudi name niso napravile v tiska.«
»Sama umetnost je v njih, a nič čuvstva.« se je oglasil Kotnik. »Starejše slovenske skladbe so sicer malo umetne, v tehničnem oziru so kaj primitivne, a vendar so mi ljubše kot vse te   liipermoderne   stvari, v
katerih je mnogo umetnosti in velika tehnika, a nič toplote in nič poleta.«
Žvanuta j<* jeriil«y da je Zora pritrjevala Kotniku. Ostro je rekel Kotniku:
»Ti si na Dumiju malo pridobil na hmzikalični izobrazbi, da tako govoriš.«
»Lieži,  beži,«   je   menil Kotnik, »čtsa se pa slovenski študent na Du naju nauči, ko nikamor ne pride in ničesar ne vidi in ne sliši.«
»Kdo pravi, da nismo ničesar videli in ničesar slišali,« se je oglasil dr. Zabret. »Enkrat na mesec, kadar smo kaj denarja videli, smo že šli k ljudskim pevcem ali pa v »Mehlgru nben. Vsak slovenski študent zna peti: »So lang der alte Steffel . . .« ali pa: »Du Radihua riach zu dem Man . . .« Take pesmi naj zlagajo slovenski skladatelji, pa bodo koncerti vedno polni.«
Kotniku ni bilo prav nič po volji, da je norčavi dr. Zabret pogovor Uko zasukal, a odgovoriti mu ni mogel, ker je zbor zopet nastopil.
Po koncertu se je v restavraciji zbrala okrog gospe Ručigajeve velika družba. Zvanut, ki je sedel poleg Zore, je zopet začel govoriti o koncertu in z avtoritativno sigurnostjo
zagovarjati moderno glasbo in povzdigovati najnovejše slovenske skladbe. Njegove besede so bile namenjene Zori, a govoril je namenoma tako glasno, da so ga morali vsi slišati in triumfiral je na tihem, ker mu ni nihče ugovarjal in se je samo dr. Zabret včasih oglasil s kako šalo.
»Dobe se tudi ljudje,« je dociral Zvanut, »ki pogrešajo v moderni umetnosti narodnega značaja. To so ljudje iz predpotopne dobe, danes so ti nazori antikvirani.«
Kotnik je bil ves čas molče po slušal Zvanutovn razlaganja in samo opazoval Zoro, kakor bi hotel z njenega obraza čitati, kaj si misli o 2vantitbvib nazorih. Ko je Zvanut naposled končal, se je Kotnik obrnil do Zore.
»Dovolite mi, gospodična, skromno vprašanje,« je rekel. »Ali nas je Zvanut prepričali«
»Ne«, je hitro in odločno izpra-vila Zora »Ne morem mu ugovarjati, ker mi stvar ni popolnoma jasna in ne vem, kako bi izrazila to, kar mislim, toda zdi se mi, da nima prav.-<
Smehljaje je pokinial Kotnik in si užgnl novo cigareto.
»Mene Zvanut tudi ni prepričal«, je dejal Kotnik.  »Ze to, da ob-
soja narodni značaj v umetnosti, mi zadostuje, da odklanjam njegove nauke. Le umetnost, ki je izraz narodne individualnosti tistega plemena, iz katerega je zrasla, ima svoj pomer. in svoj namen.«
Žvanuta je vsak ugovor razburil. Tm'i zdaj je takoj vzplamto!.
»Narodna individualnost — kaj je to.'» se je jezil. »To ni nič, to so besede, ki nimajo smisla.«
»Nikakor ne,« je protestiral Kotnik »narodno individualnost tvorijo tiste lastnosti, ki so pri kakem narodu posebno razvite, tako da mu dajejo njegov posebni značaj.«
»Potem imamo pa mi Slovenci le, kj narodno individualnost,« je za-kiičal dr. Zabret. »Ker glavne nase lastnosti so pijančevanje, lenarenje, zapravljanje in zafrkavanje. Zdaj Sele veni, zakaj sem jaz tako navdušen Slovenec. He, natakar, še pol litra, da se utrdi moja narodna individualnost.«
Zabretovo norčevanje je vzbudilo občen smeh in smejal se je tudi Kotnik.
»Da, Zabret,« je rekel Kotnik »ti sam ne veš, kako bridko resnico si povedal.«
(Dalje prihodnjič.)
načelnik računskoga oddelka v na mestnikovein imenu.
Madžarski strah pred vses ovanskim kogresom.
Budi m p š t a , 12. aprila. Povodom prihode ruskega generala Yo lodomirova v Prago. jo prinesel »P. Llovd« strupen članek, v katerem na vse strani denuncira Slovane in njihove težnje. Glankar naravnost pozi-va vlado, naj zabrani avstrijskim Slovanom udeležbo na vseslovanskem shodu, češ, da se v Avstriji ne bo izvedelo, kake »nevarne naklepe« bodo snovali na tem shodu, ki bo na Ruskem. Oči vidno pa je, da madžarske mogočneže najbolj skrbi dejstvo, d i se je priglasil na shod hruški profesor CTrsiny, ki je aajgorečnejši zagovornik slovaških teženj. Madžarom se oglaša slaba vest ter se boje, da bi se na shodu razpravljalo tudi o zatiranju slovanskih narodnosti na Ogrskem, kar bi za Madžare neugodno vplivalo tudi na neslovansko javnost. Zato vidi madžarsko časopisje v vseslovanskem shodu le namen, da se hočejo slovanski narodi združiti, da pritisnejo na Madžare, da razvijejo madžarsko »enotno« državo. — Strah ima pač velike oči.
Sumničenje Srbov.
B u d i m p e š t a . 1*2. aprila. Včeraj je konSeriral minister zunanjih del baron A e h r e n t h a 1 z ministrskim predsednikom \V e -kerlejem in hrvaškim hanom baronom R a u e h o ni. Razgovor se je baje tikal »nevarnega« gibanja Srbov na HrvaŠkem in v Bosni. Takoj po konferenci je izdal ban Rauch izjavo na znano odprto pismo srbske stranke na Hrvaškem. Ban očita v svoji izjavi srbski stranki in njenemu glavnemu glasilu, da goji simpatije za velikosrhske sanje, ki so zastopane izven mej monarhije. To neutemeljeno sumničenje je podrlo banu zadnji most na Hrvaškem.
Ministrska kriza v Srbiji.
Bel g r a d . 12. aprila. Opozi eija se zelo huduje, da je kralj zopet poveril Pasieu sestavo novega ministrstva. Minister za gospodarstvo Stoj a n ovi e prevzame začasno tudi ministrstvo za javne gradnje, justični minister T r i f k o v i č pa ministrstvo notranjih del. ki ga je Miloša v 1 j e v i e odklonil. Xove volit\e "oodo šele 31. avgusta.
Novo ministrstvo je sestavljeno sledeče: predsedstvo in zunanje posle P a Š i č . nauk X i k o 1 i č . t'r-nance dr. P a č u , poljedelstvo in začasno tudi javne gradnje Stoj a -novic, prnvosodstvo in začasno tudi notranje posle M. T r i f k o v i č , a vojni minister j«' general Stepali o v i č.
Odpust nemškega konzula v Belgradu
B e r o 1 in. 1*2. aprila. Bivši višji sodnik v nemški Afriki, a sedaj konzul v Belgradu, V. Eschke, je odpuščen vsled sklepa disciplinarne zborniee. Obdolžen je, da je v svojih poročilih žalil ministrstvo zunanjih del ter se je tudi neki prepovedi istega ministrstva zoprstavil.
Punt v Maroku.
P a riz, 1*2. aprila. V Fezu se je ustanovila zarota v prilog Abdilu Azisu. Zaroto vodita El Mram in paša Pašir. baje je tudi vojaška posadka pridobljena za zaroto. Načelniki iz vseh večjih mest so imeli tajno posvetovanje o tem. ali koran dovoljuje , da se odstavi j en je Abdula Azisa prekliče.
Vstaja v Nikaragvi.
London. 1*2. aprila. V republiki Nikaragva je izbruhnila vstaja. Na ukaz predsednika je bilo 80 oseb brez vsakega zaslišanja ustreljenih, mnogo oseb pa zaprtih. Bati se je zelo resnih posledic.
Dopisi.
Hrastnik - Trbovlje. Torej z uporabo slovitega § 19. tiskovnega zak. namerava gospod Juri Gorjup („nomen est omen", gospod občinski odbornik, zato bodite uverjeni, da nismo nalašč napačno pisali Vašega oenj. imena, kakor samite v Vašem s § 19. vsiljenim dopisom) zopet postati Slovenec! Gospod Gorjup, ali poznate latinski rek: rSi taouisses . . .?u Kaj pa hočete pravzaprav s svojim popravkom, ki je sicer tuintam prav liguorijansko zavit, vendar pa ne pove nič drugega, kakor smo povedali mi! Mi trdimo: voda teče dol, Vi pa stopite na prste in pravite Z gromečira paragrafiranim glasom: Ni res voda ne teče gor! Saj mi nismo nikjer trdili direktno, da ste glasovali z a podporo nemški Šoli, pač pa, d a ste glasovali z Nemci! (Saj to sami trdite če razumem in če sploh more kdo razumeti dotične čudovito „slovenske" stavke v Vašem popravku!)
Glasovali ste s slovenožroi Leilerjem, Diermavrom, doktorjem Marciusom, z Wiltschniggom eto. proti predlogu gosp. Rosa, da se o prošnji hrastniške nemške šole takoj glasuje in da se odkloni, ali pa da se preloži, kakor pač hočete, ker to je onemu, ki pozna razmere docela irelevantno. Vprašam Vas torej gospod Goriup ozir. Gorjup iz Trbovelj, ali ste potemtakem narodnjak?? Tudi gosp. Sittarja omenjate v svojem popravku, in zdi se nam, da sta vzajemno krpala dotično skrpucalo. Bodisi, da j e tako ali tudi ne, gotovo pa je, da se Ču dimo tudi g. Sittarju vdemokrat), da je glasoval z Nemci, dobro vedoč, da je v hrastniški nemški šoli 13 0 slove n s k i h i n le 10 nemških otrok, kar je priznal pri seji odbornik D i e r m a y r (Nemec) in da služi dotična šola le za zatiraoje narodnega življenja. Sicer pa izgublja soo. dem. stranka dan za dnevom naše simpatije, zlasti tudi, ker se družijo njih voditelji z našim narodnim in delavskim največjim nasprotnikom Leilerjem ter zatirajo (docela „demokratsko4*!!) naš narodoi živelj! „živela" jugoslovanska demokracija! Vam pa gospod Juri Gorjup, „ostatam s spoštovanjem" Poročevalec iz Hrastnika.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 13 aprila
— Osebna vest. C kr. stavbni svetnik g. Fran Pavlin je potrjen za tehničnega voditelja osuševalnih del na Barju.
— Mož slabega spomina je
gospod dr. Žitnik, ker je že popolnoma pozabil, kako je svoj čas pokvaril akcijo slovenskih poslancev glede preuredbe celovškega učiteljišča. Kakor smo povedali, je ministrstvo takrat naročilo tedanjemu sek-cijskemu Šefu dr. Rezeku, naj se o tej stvari zaupno informira in dožene, kako bi se celovško učiteljišče z ozi-rom na slovenske želje preuredilo. Rezek je takrat potoval v Ljubljano in ! v Celovec zaradi obrtnih šol in je na tem potovanju hotel opraviti tudi svojo zaupno misijo. Dr. Žitnik pa je v svoji n epr eu dar n o sli to stvar obesil na veliki zvon — sporočil jo je namreč „Slovencu" in iz „Slovenca" so jo izvedeli nemški listi in nemški politiki. Reze& je bil medtem že prišel v Ljubljano in je stanoval pri „Maliču". Tu sem je dobil brzojavno sporočilo od ministrstva, da naj celovško učiteljišče pri miru pusti. In tako se je po „zaslugi" dr. Žitnika tudi zgodilo. Čudimo se, da je dr. Žitnik to že pozabil, saj smo mu to že svoj čas dovolj ostro očitali in saj so takrat vsi slovenski poslanci, liberalci in klerikalci, nanj vpili in ga oštevali.
— Konec škofovega gospodarstva. Iz Gornjega grada nam pišejo: V graščinskem poslopju, kjer je še nedavno tega bilo tako živahno in vedelo, je zavladala puščoba. V petek so zaprli graščinsko pisarno. Kanonika Čekal in Šiška ter znani Kobi iz Borovnice so vse graščinske akte in pisma naložili na voz ter se ž njimi odpeljali v Ljubljano. Graščinske ključe so izročili dekanu Dov-niku, ključe od shrambe vozov in gospodarskih poslopij je prevzel v varstvo kaplan Berk, ki bo baje odslej imel glavno besedo pri graščini. Boljšega mola si res kanoniki niso mogli izbrati za začasnega upravitelja kakor je Berk, ki je zaradi svojih afer v Rajhenburgu in Slov. gradcu na najslabšem glasu po vsem Spodnjem Štajerskem. Ta bo gotovo rešil propada zavoženo škofovo gospodarstvo! Nam je prav, le tako naprej, boste še tisto zagospodarili, česar Še ni zapravil Škof.
— Slovenski denar za nemške
namene« Kranjska hranilnica v Ljubljani je razdelila 136.740 K v razne namene. Dasi je vložen v njej večinoma samo slovenski denar, vendar je na slovenska društva odpadlo le par drobtinic, dočim so nemška dobila kar po 10 tisočakov in več. Za nemške visokošolce se je dalo 2000 kron, za slovenske nič, filharmonično društvo je dobilo 3200 K, Glasbena Matica le 400 K, ljubljanski šolski kuratorij 5 9.000 kron, med tem 15 000 kron za nemško šolo na Jesenicah, sudmarkovski pevski zvezi 200 K, nemškemu planinskemu društvu 2000 K itd. Tako gre za nemške namene slovenski denar tistih naših nezavednežev, ki Še vedno nosijo svoje prihranke v to trdnjavo nemštva v Ljubljani.
— Ob stoletnici celjske gimnazije. Piše se nam iz slovenskega Štajerja: Letos v jeseni bodo obhajali stoletnico, odkar se je ustanovila velika gimnazija v Celju in se baje tozadevno že pripravljajo, da bodo vsej slovesnosti dali kolikor možno nemški značaj. Seveda, vsaj naši Nemci ta zavod reklamujejo za svojo posest! Pa čudno je vendar to! Za koga pa se je pravzaprav osne vala ta gimnazija ?  Mar li ne za — Slo-
vence ? Kdo pa je največ pripomogel, da se je ta zavod sploh oživotvoril? Mar li ne spet Slovenci? Kdo pa je največ prispeval, ko se je celjska gimnazija razširila v višjo in ko je bilo treba poslopje znatno povekšati? Ali ne spet Slovenoi? Slomšek bla-ženepa spomina — tačas opat v Celju
— in njegov naslednik Vodušek sta imela tozadevno največ zaslug! A to vse je pozabljeno ter so danes na merodaf nem mestu alti ne omenja I Cemu tudi?! Saj je dovolj, da se naduti Nemci na tem učilišču šopirijo ter slovenske dijake tu jedva še
— trpe . . . Tako daleč smo prišli. — Našim slovensko nemškim samostojnim gimn. razredom v Celju pa ne privoščijo, da bi se spopolnili, čeravno štejejo več učencev, kot marsikatera višja gimnazija drugod v Avstriji. To je tista avstrijska politika, prikrojena ls Nemcem v prid, in če so ti le — namišljeni! „Celjsko gimnazijsko vprašanje je rešeno!" to je stereotipna izjava naše vlade, tiste vlade, ki ve pridobivati par naših poslancev, da se na videz potegujejo za naše kulturne zadeve, potem pa sramotno — reterirajo. Ti naši Korošci in Žitniki bi bili bolje storili, da se niso niti zglasili; kajti bi se vsaj nasprotniki ne rogali naši nue-političnosti", čeravno nam predbaci vaj o le politične namene
in nam odrekajo kulturne. — —
Da, Človek bi obupal nad bodočnostjo naše narodnosti, ako bi že od nekdaj ne bil tako zapostavljen. Toda tudi nam Slovencem mora napočiti druga doba. Tok časa se ne da ustaviti in zgodovina, ta največja učiteljica človeštva, govori tudi nam v prilog!
— Iz poštne službe. Jakob O u Č e k je postal poštni ekspedijent v Št. Volbenku v Slovenskih Goricah, poštna ofioijanta pa Jožef Zupa-nek v Celju in Aleksander Boduran v Poličanah.
— Učiteljska vest. Učitelj na osrednjem čipkarskem kurzu na Dunaju g Ivan Vogelnik je pomaknjen v VEH. čin. razred.
„Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj.'1 Ustanovni občni zbor tfga društva bo jutri v torek, dne 14. t. m. ob 8. zvečer v restavracijskih prostorih „Narodnega doma." Somišljenike vnovič opozarjamo na to zborovanje, da se ga udeleže v čim največjem številu.
Novo politično društvo v Ljub« liani. Deželno predsedstvo kranjko je odobrilo pravila „Gospodarskoga naprednega društva za šentjakobski okraj" s sedežem v Ljubljani. Društvo je politično in pospešuje duševni in gespodarski napredek šenttjakobskega okraja, razširja splošno naobrazbo in narodno j zavest ter brani socialno gospodarske koristi svojega okoliša.
Družbi sv. Cirila in Metoda
je poslal g. Otmar Golob, not. kandidat v Kozjem, 20 K narodnega davka, nabranega »a mesec april. Iskrena zahvala nabiralcu in darovalcu!
Prve pirhe d?utbi sv. Cirila
in Metoda je poslal g. Avg. Jenko iz Ljubljane v obliki 10 K. Dajte rojaki po možnosti pirhov naši družbi, da jih leta deli v obliki prosvete obmejnim Slovencem
Družbi sv. Cirila in Metoda
po 20 v od hI na Kranjsko prodanega piva bode dajala začenši s 1 aprilom 1.1 češka akcijska pivovarna v Budjejovicah. Večji konsum tega piva, večja korist naši družbi, našemu narodu.
Računske listke družbe sv.
Cirila in Metoda so nadalje naročile sledeče tvrdke: Anton Urbančič, gost. Čatež p. Velka Loka; Ida Žili-hova, tajnica ženske podružnice, Gorica; Ivan Maselj, prof. podr. blag. Novo mesto; rest. „Seidel", Ljubljana; Ant. Zrimšek, gostilna Koseze; Ivanka Kimovec, gostilna pri „Lipi", Ljubljana; Ivan GlešiČ, Gorica; Mici Lampe, gost. pri „Križu", Ljubljana; Ivan Bencina, Stari trg pri Ložu; hotel pri „Maliču", Ljubljana; Fanči BostjančiČ, gostilna pri „Pepetu", Ljubljana; Kališek. gostilna Fužina; A. Škaria, Mirna, Dolenjsko; R Sa-laba, Braslovče; Ana Stopar, hotel „Ib'rija", Ljubljana.
Prvo liubljansko uradniško gospodarsko društvo je imelo v soboto zvečer redni občni zbor. Predsedoval mu je predsednik P u ti k. Kakor je poročal tajnik B r a d a š k a, je imelo društvo koncem leta 228 zadružnikov (za 9 več nego prejšnje leto), ki so vplačan* 11 829 K 70 v na svojih deležih. Odbor je imel 7 sej; blago se je [4krat skontriralo. Računski zaključek izkazuje 60.286 K 32 v dohodkov in 60.127 K 76 v stroškov. Med dohodke je vzeta vrednost zaloge blaga in špeoerije s 44.049 K, približno 10 000 K več nego 1. 1906. Efezt. dobiček je 800 K 14 v. V tekočem letu je pristopilo 17 novih zadružnikov, 23 jih je pa izstopilo. Od novega leta se je konsum povišal za^ približno 1200 K. Nadzorovalni svet je po svojem članu Z a r 1 i j u predlagal absolutorij tajnika, kar se je sprejelo. Obresti za posojila, dana za-
družnikom, so se določile s 6%, načelnik pa sme v uvaževanja vrednih slučajih dajati primerne olajšave. Razpoložljiv denar blagajne se nalaga v Ljubljanski kreditni banki Posojila se morajo vrniti najpozneje v 20 mesečnih obrokih Nato so se vršile dopolnilne volitve. Izvoljeni so bili v odbor Maks Bradaška, Luka Guzelj, Franc Ipavio, Josip Kosem, Ivan Roštan, Avguštin Zajec, Karel Zottmann in Alojzij Zebre kot Člani, kot namestnika pa Konrad Lachnik in Franc Še mro v; v nadzorstvo so izvoljeni Josip Go-milšek. Oskar Wratschko in Rudolf Z ari i kot člani in Franc Goričnik in Franc Tavzes kot namestnika. Sklenilo se je nato, da se od Čistega dobička dotira 20% rezervnemu zakladu in se nakupijo zato 3 ljubljanske srečke, ostanek čistega dobička se pa razen 60 K, ki se postavijo na novi račun, razdeli kot remuneracija tajniku in društvenim uslužbencem. Končno se | je na predlog sodnega tajnika Žebreta izrekla topla zahvala predsedniku društva in predsedniku nadzorovalnega sveta za nesebišno delovanje.
Nagrobni spomenik so včeraj
ob 3. pop postavili na pokopališču pri sv. Križu bivšemu rekviziterju slov. gledališča Josipu Bednarika, ki je služboval pri dram. društvu celih 25 let. Vsem, ki so kaj prispevali za napravo nagrobnega spomenika izrekajo pokojnikovi prijatelji najtoplejšo zahvalo; istotako gledališkemu pevskemu zboru ki je pod vodstvom g kapelnika Beniška na grobu zapel več žalostink.
Velikanska butara Iz Trno vega se nam piše: Včeraj na cvetno nedeljo videli smo in občudovali v Trnovem velikansko, gotovo čez 8 metrov dolgo butaro. Butara je bila ozaljšaua poleg navadnih priveskov s krasnimi trobojnicami, a nosil jo je Stražišarjev fant, sin vrlega narodnjaka in naprednjaka g. Antona Stražišarja, posestnika v Kra-kovem.
Prememba posesti, Tukajšnji
zlatar in urar g. Suttner je kupil od gospe Kovač vilo na Martinovi cesti št. 1 za 38 000 K.
Prememba tosesti. Gospod Peter Sterk, trgovec v Vinici, je kupil Podlesnikovo hišo štev. 18 na Starem trgu v Ljubljeni.
Zlet gorenjskih sokolskih dru-
Štev bo 15. avgusta v Kranju.
Kap jO zadela v Radovljici upokojenega fin. svetnika gosp. Franca Tauzherja, ki je takoj umrl. Bil je star 79 let. Sin mu je finančni svetnik pri okr. glavarstvu v Mariboru, bČi pa soproga fin. tajnika v Logatcu, g. A. Grabnarja.
Moška podružnica v Črnomlju se je vzbudila k novemu življenju in delovanju. Spečih podružnic se je vzbud lo letos že mnogo, upamo, da se vzbude vse tovaršice, ki so še v letargiji, p kličejo pa k delovanju razne slovenske pokrajine, katere se do danes niso udeleževale narodoega obrambnega in prosvetnega dela.
Gospod PopOViČ Ja: ko, izvaže-vatelj živine v Cerknici pri Rakeku, poslal je v razstavo živine na Dunaj 18 kosov prašičev, kateri so bili pre-mirani s srebrno kolajno (drugo darilo) in takoj tudi prodani.
V Studencu pri Postojni bodo
po prizadevanju fajmoštra Dominika Janeža, s katerim smo se svoj čas že bavili, sezidali Mariji „prepotrebno" lurško kapelico in ker domači revni ljudje kljub vsemu pritiskanju ne spravijo skupaj 1500 K, kolikor naj velja tista kapelica, ki bo Studenča-nom pripomogla do večnega zveli-čanja, zato je odbor zanjo poslal v svet zelo milo prošnjo za darove in v kateri prošnji se bere: „Ta dar, ki ga boste dali v čast lurški Materi božji, bo tudi nekoliko pripomogel k onemu ključu, s katerim vam bo Marija odprla vrata v nebeško kraljestvo, saj se ona imenuje in je tudi vrata nebeška." V tem odboru ie — Čujte! — tudi nad učitelj Mirko Fegic, in sicer kot tajnik!
V napadu slaboumnosti si je
prerezal trebuh z britvijo 821etni Anton Slokar v Lokavcu pri Ajdovščini in umrl. Pokojnik je bil zaveden narodnjak.
Napisi na izvesnih tablah v Ce'ju in mestni davek od teh tabel. Znano ie, da je mestni urad celjski stavil dne 5 oktobra 1906 leta sklep, po katerem morajo biti napisi na vseh v mestno ozračje štr-lečih tablah nemški ter da mora lastnik vsake take take table plačevati mestu po 20 v davka v nekako formalno priznanje, da je ozračje nad ulicami last mesta Celja (in da je to seveda nemška posest). Proti temu skrajno šovinistiškemu in prav tako nesmiselnemu sklepu so vložili gosp. dr. Juro Hrašoveo, odvetnik v Celju in drugovi pritožbo na državno sodišče ter na upravn sodni dvor. Državno sodišče je dne 16. okt. 1907. razsodilo, da je mestni urad z imenovanim sklepom sklepom kršil v Členu XIX. državnih temeljnih zakonov celjskim Slovencem v javnem I
življenju zajamčeno ravnopravnost. S to razsodbo je bila proglašena nezakonitost in zato tudi neveljavnost političnega dela tega sklepa mestnega urada. Upravno sodni dvor je s svo|o razsodbo od dne 8. aprila 1908 razveljavil kot nezakonit tudi oni del omenjenega sklepa mestnega urada, s katerim se nalaga na te table davek po 20 v na leto, kakor tudi sklep deželnega odbora, s katerim je bil prvi potrjen. —- S tem je pač ta pravda rešena in so nemško nacijo-nalui šovinisti v mestnem uradu dobili lekcijo, da tudi v Celju nismo še tako nizko pali, da bi majbna klika mogla in smeh. svoje umobolue želje in svojo nezdravo voljo vrivati me ščanstvu kot zakonite naredbe.
Občni zbor „Zveze slov. štajerskih učiteljev in učiteljic" bo
na velikonočni ponedeljek ob 11. v „Narodnem domu" v Celju G dr. Fr. IlešiČ si je izbral temo: „Jubilej 1848.— 1908 (1. Prve slovenske učiteljske skupščine^ 1. 1848. — 2. 0 kulturni prošlosti Štajerske sploh.)u Da bo predavanje zanimivo, ve vsak, ki pozna predavatelja. Ljudskošolski učitelj g. L udevit Černej predava pa „Vzgojujmo mislece!" Tudi ta predavatelj slovi kot dober govornik. Na občni zbor ima vsakdo prost vstop.
Učiteliski koncert. Na letošnji velikonočni ponedeljek priredi „Zveza slov. staj. učiteljev in učiteljic" v „Narodnem domu" v Celju koncert slovensko - štajerskega uči-teljstva v proslavo »JO letnega vladanja cesarja Fran Josipa I To je prvi skupni koncert slovensko-Štajerskega učiteljstva, zato vlada v vseh krogih veliko zanimanje zanj. R&zen deputacije hrvaškega učiteljstva pride tudi s Kranjskega večje število učiteljstva; pa tudi razne prijateljice in razni prijatelji učiteljskega stanu, to toliko bolj ker besta na občnem zboru, ki je vsakomur pristopen, predavala tudi dr. Fr. IlešiČ in mladinski pisatelj Lj. Cer ne j. Spored koncerta je tale: Rožanc: V mlinu. Poje moški zbor Chopin: Nokturno. Svira na klavir gospica Sonreinerjeva. Jos. Procbazka: Tak si lepa. . . Besede Simon Jenkove. Poje gospica DrobniČeva Anton Ru-binstein: Koncert za gosli s spremljevanjem klavirja: (1. Andante, 2. Moderato assai.) Proizvaja g. Fran Serajnik, spremlja gospica Schreiner-jeva. E Adamič: Po slovesu Poje ženski zbor. Loewe: Evgen, vitez plemeniti. Balada. Poje g. Schnei-der. Jos. PaukEer: Kukavica. Be sede prevel iz čeŠČine Lj Cernej. Poje mešan zbor. — Pevske zbore vodi g. Vrečer Rajko. Po konoertu je prosta zabava in ples. Svira celjska narodna godba Začetek ob 8 uri. Vstopnina 1 krono. Sedeži: Razen vstopnice je kupiti posebno sedežno karto in sicer za sedeže 1 in 2 vrste po 3 K, 3—7 vrste po 2 K, 8—16 vrste po 1 K: sedeži na balkonu 150 kron. Besedilo pesmi stane 20 vinarjev. V Celju se dobe vstopnice in sedežne karte v trafiki g. Miklavc v „Narodnem domu" v predprodaji in zvečer pri blagajni, ki se otvori ob 7. uri. Štajersko učiteljstvo pričakuje od strani narodnega občinstva Številne udeležbe.
Ministrstvo v nevarnosti! Odbor nemškega društva v Celju, ki ga tvori nekaj čevljarjev in odvetniških pisarjev, je sklenil hud protest proti zahtevi, da se ustanovi v Ljubljani nadsodišČe in da se celjske paralelke razširijo v popolno gimnaziio češ, da so vse take zahteve le panslavistične in justični minister zasluži grajo, ker je sploh dopustil, da se je zahteva glede nadsodišČa sprožila.
Velik zeme jski plaz se je potegnil v Pesnici nad Mariborom vsled zadnjega deževja. S hriba je zdrknilo v dolino do 40 000 m:; zemlje ter je nastal sredi hriba 70 m dolg, 25 m širok in 10 m globok prepad. Tik nad prepadom stojite koči posestnikov Frasa in Šunka, tako da je pravi čudež, da niste hiši zdrknili* v prepad. Oba posestnika sta prišla ob ves svoj svet, ker se je bati, da se ves hrib polagoma potegne v dolino.
Trg Ljutomer na Spodnjem Štajerskem, to središče siovečega slovenskega vinorodnega ozemlja, ima, tako se nam piše, Še vedno samonemški poštni pečat z napisom „Lutten-berg". To pač ni Častno za sicer tako zavedno ljudstvo okoli slavnega — Lotmerka. Naj bi se vendar že enkrat ohrabrili ljudje ter odpravili to nas Slovence tako sram"teČo hibo!
Zaprli SO v Mariboru 201etno Uršulo Grebenšekiz Kranjske gore. Iskalo jo je celovško sodišče zaradi goljufije.
Nova železnica. V kratkem začno graditi železnico Feldbaoh-Glei-ohenberg, ki se morda spoji sčasoma tudi z Radgono.
Nezaslišana sirovost. Na Bregu pri Celju je neki hlapec gnal dve kravi napajat, jima zvzezal repa skupaj ter ju razgnal z bičem. Pri tem j e bil eni kravi rep iz dr t. Uboga žival se je vsled bolečin zgrudila na tla. Sirovež pride pred sodišče.
Orožnik ustrelil dekle. V neki stilni   v   Knittelfeldu je orožnik r u m y razkazoval, kako je treba o pomeriti in ustreliti. Menda ni el, da ima patrono v puški, in gla je priletela 191etui dekli M. h o p i v glavo, da je na mestu ibnila.
Zmrznil le dne 9. t. m. na So-
lu (Sobockel) pri Gradou čevljar allermaver, ker je v snežnem etežu zgrešil pot. % Ljubljanski igralci v Gorici
i Grorice,  12 aprila:   n Včeraj smo ^eli Meškovo igro nNa smrt obijeni".   Gledališče je bilo polno, ekateri pretresljivi prizori so izva-ili nekaj  ženskih  solza,   drugi so "/ali, ali celotni vtisk igre na po-avalce gledališča ni bil nič kaj po-?bno ugodeu. Ni dvoma, da je vpli-al tudi tu vtisk Cankarjeve farse Pohujšanje   v   dolini šent-orjanski", ki je dosegla popoln >peh ter je bila igrana le dva dneva Ineva pred Meškovo igro.   Igrali pa snoči prav dobro: Dragutino-ić, Kreisova, Danilo, Nučič iolek so se prav sponesli. Tudi tu-ajšnji laški list flIl Gazzettino Po-olare"  omenja pohvalno slovenske redstave. Drevi in jutri zvečer bomo ideli   opereto   „Mamzell Nitou-lieu.   Brez dvoma napolni tudi ta ledališče.   V torek bo zadnja pred-tava   „Martin   Krpan" Nastopi Ver o v š e k." Soška podružnica Slov. plan. m Št V a  je   sklenila,   da   sezida na rnu planinsko kočo,  katera  bo no-ila ime  pesnika  S. Gregorčiča. Iz oče bo videl planinec ves pesnikov laninski raj in še velik del ljubljene lovenske domovine.   Nazaj grede ne bo zamudil obiskati pesnikove rojstne ise na Vresnem in groba pri Sv. ovrencu
Kap je zadela v Gorici poštnega podnradnika Dominika O r b e n a. Bil je kmalu mrtev.
Za opeklinami je umrl v Viš-njeviku na Goriškem otrok, ki je pa-lel v kotel zavrelih otrobov.
Tihi sveder na delu. V Tržiču
na Primorskem so v torek ponoči obiskali svedraČi župnišče. Predrli so trop sobe, kjer se je nahajala že-ezna blagajna, se spustili po vrvi v sobo, ter pričeli svoje „diskretno" delo. Toda ropot jih je pregnal. Blagajno so le malo navrtali. Tako so prišli ob iep plen. V blagajni je bilo 3000 K denarja.
Posledica razposajenosti. 12
letni realec Roman Kavčič v Trstu se je v razposajenosti pretepal s tovariši in pri tem padel, da si je zlomil roko.
Popolnoma ozdravljen je zapustil tržaško bolnišnico duhovnik Iran Marsič, ki ga je, kakor znano, v cerkvi sv. Justa napadel blazen človek z nožem.
Prijet vlomilec- V Dvornikovo gostilno v Trstu so vlomili trije tatovi. Policija je pa slišala ropotanje in pregnala uzmoviče. Dva sta ušla, tretjega so pa prijeli v osebi 32 letnega sobnega slikarja Antona Ce-pirla iz Postojne. Našli so pri mem ISO K in več reči, ki si jih je najbrž kod prilastil.
Zastonj iz Amerike v Evropo
je prišel Ivan Šusteršič iz Trsta, ker se je v Buenos Avresu vtihotapil na ladjo „Oceania". Zato so ga zaprli v Trstu, ko je prispel tja.
Zastrupila se je v Trstu 57 letna Uršula M a g a j n a s karbolovo kislino. Tzrok samomora ni znan.
Sava je stopila čez bregove
od Zagreba do Siska. V Zagrebu ima Sava dva metra nad normaio.
Žrtev Save. Na 12 splavih so hoteli splavarji v Sisek prepeljati po Savi drva. Blizu Horvatov na HrvaŠkem so se pa splavi razbili, ljudje so pa popadali v vodo. Eden med njimi Tomaž Zvečekje utonil. Vzrok velika, zelo deroča voda.
Zaklalo se je mestni klavnici ljubljanski od 22. do vštevši 29. marca t. 1. 77 volov, 9 krav, 5 bikov, 137 prašičev, 168 telet, 59 koštrunov in kozlov, 312 kozličev; zaklane živine se je vpeljalo 3 prašiči 78 telet 74: kozličev ter 335 kg mesa.
V domobransko kadet no šolo na Dunaju bode sprejetih letos 100 učencev. V I. letnik se sprejemajo dečki od 14. do 17., v II. od 15. do 18. in v III. od Hi. do 19. leta. V četrti letnik se jih sploh ne sprejema. Zn prvi ietnik imajo aspiranti napraviti skršnjo iz geografije, zgodovine, naravoslovja, fizike in kemije, aritmetike in algebre, geometrije in geometričnega risanja in lepopisja in sicer v toliko, kolikor se uči teh predmetov v spodnjih razredih srednjih, ali tem enakih, šol. Vsa nadaljnja pojasnila se dobe v vojaški razvidni-ci v »Mestnem domu.«
Vojaške dopuste o času žetve je poveljništvo c. in kr. III. voja določilo od 28. junija do 18. julija. Dopusti se bodo podeljevali za dobo treh tednov in sicer le aktivnim pe-*cem in lovcem. Pri konjištvu se tak dopust dovoli z ozirom na oskrbo konj le v izrednem slučaju. Na dopust se pa ne bode puščalo vojakov v
take kraje, kjer je kaka epidemija. Skupine vojakov se na prošnjo deželnih koiporacij za dninarje ne bode puščalo, ampak posameznike, ka-icrih starši imajo posestva. Prednost za take dopuste imajo oni vojaki, kateri se niso mogli poslužiti udobnosti § 34. v. zak. vsled tega, ker njihovi bratje prostovoljno služijo pri vojakih, ali so v inozemstvu, ali pa imajo doma že svoja posestva. Oziralo se bode pred vsem na sinove kmetakib posestnikov. Prošnje za omenjene dopuste je vložiti do konca meseca maja vsakega leta na polke ali bataljone potoni kompetentnoga (i kraj nega dopolnit venega poveljni-štva. Navesti je krdelo, pri kojem vojak služi, šaržo, seveda ime in priimek in naborno letnico. Nadalje, koliko meri posestvo, čisti letni dohodek, splošne imovinske razmere, družinske razmere, (število pri starših živečih otrok in teb starost) in število hlapcev in dekel.
Za častnike, ki nameravajo prestopiti k domobranskem konjištvu, je odredih, doinobranbovsko ministrstvo, da se imajo od meseca aprila t. 1. dalje zglaševati v svrhu dopolni t veni b izkušenj pri brigadnih po-veljništvih domobranskega konji-šl va.
Kezervniki pehotnih polkov Ln lovskih bataljonov, ki imajo svoja kolesa, po odredbi III. vojnega po-vcljništva lahko pridejo k Letošnjim orožnim vajam s kolesi. Za celo dobo dobe koncem orožnih vaj od vojaškega era rja za kolesa po 10 K odškodnine. Tudi se dobi odškodnina, ako se kolo poškoduje. V takih slučajih bodo presoje vale posebne komisije in le na razsodbo teh se hode potem odškodnina odmerjavale. Kogar tedaj veseli orožno vajo izvršiti s kolesom, se tma pri svojem okrajnem dopolnit venem poveljništvu zglasiti do konca meseca maja t. 1. Pri pismenih zglasit vali je navesti šaržo, naborni letnik, številko glav-noknjižnega lista in domovinstvo. \ ^i ti podatki so v vojaških knjižicah.
Razpisana je ustanova podadmi-rala Rernharda barona von Wuller-storf - Urbair. Ustanovo po 140 K dobita dva mornarja, ki sta bila iz aktivnega službovanja zaradi bolezni odpuščena in nimata postavne pravice tir jat i državne preskrbe, ['stanova se izplača in sicer dvema najpotrebnejšima mornarjema 10; avgusta in velja samo eno leto. Ni pa izključeno, da bi je ne dobila tudi drugo leto. Prošnje je vlagati do 1. julija pri c. in kr. okrajnem mornarskem poveljništvu v Trstu in jim je priložiti dokaz, da so v aktivni službi <;i>;>!eli in bili brez oskrbe odpuščeni in da se nahajajo v slabih gmotnih razmerah. Prilogi morata biti potrjeni po županstvu domovne občine.
Dezertira] je snoči prostak tukajšnjega 27. pešpolka Anton Lu-dersdorfer in se z vlakom nekam odpeljal. Navedenec je že bil svoj čas (> mesecev begun in se je kratkočasil po Švici.
Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 65 Slovencev in Hrvatov. V soboto je šlo na Prusko 12 Hrvatov, 50 laških delavcev je ostalo tukaj, 550 pa se jih je odpeljalo na Spodnje Avstrijsko, Hrvaško in Ogrsko.
Izgubljene in najdene reči. Šolski učenec Karel Oroszv je našel za vitek žgane kave in neko nemško knjigo. — Dijak Ferdinand Sekova-nič je našel vizitnico z večjo vsoto denarja. — Sodni sluga Anton Sadni k je našel nekaj blaga za žensko obleko. — Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena, oziroma najdena dva dežnika, siv limf, rokavice, zlat pečatni prstan, pipa, moški klobuk in vreča slaščic. — Kuharica Roza-lija Špecova je izgubila denarnico, v kateri je imela manjšo vsoto denarja in srebrn uhan. — G. Ivan Bonač je izgubil pol zlate verižice. — Izgubil je včeraj neki gospod zlato iglo v obliki lire na potu z Gradu do Frančiškanskega mostu. Najditelj jo naj odda lastniku v stanovanju Dunajska cesta št. 29, II.
Nedeljska kronika. Od sobote zvečer do danes zjutraj je mestna policija aretovala 6 oseb in sicer eno zaradi tatvine, dve zaradi telesne poškodbe, eno zaradi beračenja in eno zaradi nočnega vlačuganja. Zaradi hud. tatvine je bila aretovana leta 1890. v Gornjem Lušinu pri Kočevju rojena Marija Eppiohova, ker je svojemu gospodarju posestniku Jaklitschu isto tam ukradla 62 K denarja Svojo usodo bo premišljevala pri okrožnem sodišču v Novem mestu. — Karambol. V soboto okoli 2. ponoči se je na Sv. Jakoba trgu nenadoma sešlo, kakor bi bili padli iz neba, 6 krokarjev. Naglo je bilo sklenjeno prijateljstvo in tudi napravljen načrt. Šli so menda z namenom obiskat še kako kavarno, po Starem trgu in iz prijateljev so postali sovražniki. Začeli so se prepirati in je v prepiru eden udaril svojega nasprotnika tako po glavi, da ga je telesno poškodoval.
Na pomoč je prišel stražnik in junaka odvedel v zapor. — nŠužt". Istega večera so v gostilni na Žab jaku Štev. 3 popivali trije do-brovoljčki. Prvotuo so prav mirno io pametno čebljali med seboj, ko jim je pa pozneje sladki „nektar" razburil živce, je izustil nekdo izmed njih psovko „šuftu, na kar so si bdi že vsi trije v laseh. Med tem je ozmer-janeo revanžiral „suita" — zmerjal ca z dvema krepkima udarcema z brusilnim kamnom ter mu nad levem očesom napravil pol cm. veliko rano, vsled česar ga je nato mož postave odvedel v samoto. — Za ključ stase prepirala v soboto dva mesarja in tudi s ključem napravila prepiru konec s tem, da je eden telebnil svojega nasprotnika s ključem po ustih ter ga telesno poškodoval. Vse bede skušalo sprijazniti okrajno sodišče. Spomladna nočna tioa. 50letna Cilka S. se je v zadnjem času že mnogokrat pojavila na ulici iskajoča si „žuždku. Toda snoči jo je policija zasačila in dejala v kletko. Da bode mir, se odpelje S.-ejeva v rezerviranem kupeju v domovno občino. — Sirovina. V soboto je neki župan iz Dalmacije najel izvoŠčka J. P. ter h« z njim preje pogodil za voznino v Šiško in nazaj. Ko Jijakar pripelje tujca nazaj in mu ta plača pogođeno vsoto, je izvoŠČek začel od njega zahtevati še eno krono doplačila i u ga zmerjati z mulo. Tudi napram posredujočemu strašniku se je vedel zelo arogantno. P.-rju gotovo ne bo škodilo, ker mu bodo korenito navili ušesa in ga s tem poučili, kako se ima obnašati napram tujcem. — Sno-Čnja noč je bila zelo m rna. Občinstvo se je iz raznih izletov sicer veselo vračalo polnih rok vijolic, cikla-mnov in drugih pomladanskih cvetk, a se je večinoma naglo razšlo na svoje domove. Le mali spopadek se je dogodil ponoči v Gosposkih ulicah. Dva veseljaka sta se namreč nekoliko čez mero nasrkaia in vsled tega prišla navzkriž. Pri tem je eden priložil svojemu nasprotniku par krepkih zaušnic, spremljevalka pa jo je ujela s palico in ko je policija stopila v akcijo, je bil „dvoboj" končan. — Nevarnost je pretila gostom v dveh gostilnah v Trnovem. Delavec Fran C. si je oskrbel samokres, ne pa orožnega lista. Ko je hotel nastati prepir, se je C. možato potrkal po prsih, Češ, jaz sem že dobro preskrbljen in se mi ni ničesar bati, če do Česa pride in kazal nabasan samokres, katerega mu je nato opozorjeni stražnik konjsko val.
I gub ila }e neka gospodična na potu s kolodvora do Starega trga denarnico z manjšo vsoto denarja. Pošteni najditelj jo naj odda na magistratu.
„Društvena godba ljubljanska11 koncertuje jutri popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sicer pri predstavah ob 4., 5 , 6., 7., in 8. zvečer.
Drobne novice.
— Poroči se princ Miguel Bra-ganški, starejši sin vojvoda Miguel a Braganškega, s hčerjo pokojnega vojvoda Roberta iz Parme, princezi-njo Frančisko Jožefo.
— Umrl je danski finančni minister Lassen.
— Viljemina Adamovi«, bivša soproga Leopolda Wolflinga, se je v blaznici tako pozdravila, da jo kmalu izpuste.
— Iredentičen duhovnik. V Ar-su na Južnem Tirolskem je župnik Mansuv govoril na prižniei proti ce-sarjevemu jubileju ter poniževal vladarja. Obsojen je bil v 14dnevno ječo.
— Tovorni vlak je padel  v jarek. Blizu Cremone v Italiji je zdrknil tovorni vlak s tira, poruši] kolo dvor :er padel v globok jarek.
Rožne stvori.
* Nuna Fumagalli pred sodiščem. Nedavno se je pričela pred sodiščem v Milanu obravnava proti nuni Fumagalli, ki je vodila otroško zavetišče Torre del Greco, in proti duhovnikoma Longo in Riva, ki sta v njenem zavodu poučevala. Znane so vse svinjarije, ki so se dogajale v tem zavetišču, tako da so hoteli klerikalni časopisi sploh famozno nuno natveziti svobodomiseleem. Obravnava je te laži že dosedaj ovrgla. Iz odločnih izpovedb zapeljanih žrtev je jasno, da je deklice okužil duhovni vodja zavetišča Riva z vednostjo predstojnice. In sicer je zlorabil in okužil vseh sedem notranjih gojenk in tudi dve zunanji učenki. Svinjar Riva je pri zasliševanju zavijal oči k nebu ter seveda vse tajil, a ker so zdravniki dognali, da je venerieen, je rekel, da se je najbrž okužil pri — postrežbi bolnih otrok. Tudi drugemu duhovniku Longu je mala učenka v obraz povedala, da jo je posilil. Obravnava bo trajala morda 14 dni. Pri zasliševanju zapeljanih in okuženih deklic so prišle na   dan tako
strašne stvari, da si je predsednik za-kril obraz ter vzkliknil: »To je strašno! Da bi vsaj res ne bilo!«
Izpred sodltto.
Kazenske obravnave  pred  deželni n
sodiščem.
Nepošten iolskl sluga Na tu-kejšnjo nemško gimnazijo je bil za šolskega slugo sprejet Kunibert Stein-lochner iz Maribora. Med 9. in 11. marcem t. 1. je ta človek z zvitim prigovarjanjem, da ga pošlje šolski vodia, opeharil tukajšnjo tvrdko Kleinmavr & Bamberg za ^eČ izdaj klasikov, cenjenih na 146 K 40 v. Že začetkom marca si je pridržal knjigo „Eagels Literaturgeschichte" v vrednosti 18 K, ter bi jo bil moral po naroČilu vodje tej tvrdki vrniti. Ker se mu je vse to dobro obneslo, postal je drzen in hotel pod enako pretvezo odnesti še dve izdaji klasikov v vrednosti 48 K in kon-verzaoijski leksikon vreden 240 K, a se mu ni posrečilo, ker so prišli se* parju na sled. Steinloohner je obširno svoje dejanje priznal; obsojen je bil na l*/2 leta jeČe
Maščevalni prisil|enec. Se ne 20 let stari Karel Parzer iz Staudacha na Gorujem Avstrijskem doma se je moral pokoriti za svojo malomarno življenje v tukajšnji prisilni delavnici. Ta je bil poznat kot eden najbolj nevarnih prisiijencev; zlasti je sovratil paznika Puterla. Nekoč je ta paznik Parzerja iz podstrežja zapodil, ker je nameraval tam spati; tedaj ga je pa obdolženec večkrat s pestjo v prsa sunil in mu pripomnil: „Midva bova že obračunila, če bom prav zato 15 let zaprt. Kadar bom prost, si bom že vedel preskrbeti orodje, s katerim te bom." Parzer je že lansko leto nekega paznika z nožem nevarno oklal. Sam priznava, da se je nameraval nad paznikom maščevati. Obsojen je bil na 3 leta težke ječe.
Telefonsko in brzojavno poročilo.
Atentat na gališkega cesarskega namestnika.
Dunaj, 1:2. aprila. Iz Lvova brzojavi jajo: Danes popoldne ob 2. je med avdijeneami ustrelil neki ruski visokošolee cesarskega namestnika grofa Andreja Potockega. Ustrelil je nanj trikrat iz revolverja. Groi Potočki je ob 3.15 popoldne u m r 1 na ranah.
Umor gališkega cesarskega namestnika.
Dunaj. 13. aprila. Cesar je poslal vdovi umorjenega grofa Potočnega brzojavko, v kateri pravi: Globoko razžalošeen vsled vesti o smrti Vašega soproga, izbornega uradnika in izvrstnega državnika, izrekam Vam po vtiskom grozne vesti svoje iskreno obžalovanje in zagotovilo odkritosrčnega sočutja.
Dunaj, 13. aprila. Cesar pošlje k pogrebu umorjenega grofa Potockega kot svojega zastopnika enega izmed nadvojvod. Ministrski predsednik baron Beck in poljski minister-rojak Abrahamowicz prekineta svoj dopust in se vrneta nemudoma na Dunaj, da se udeležita pogreba gališkega namestnika.
IjVOV, 13. aprila. Grof Potočki je še neposredno pred svojo smrtjo prišel k zavesti. Ob njegovi postelji so bili deželni maršal grof Badeni, župan, nadškof in komi poveljnik. Pred palačo je bila zbrana velikanska množica, ki je z napetostjo pričakovala vesti o položaju namestnika. Neposredno pred smrtjo je grof Potočki prosil cesarju sporočiti, da je bil vedno zvest njegov služabnik in da kot tak tudi umrje. Svoja posestva je ustno sporočil svojim sinovom, premoženje v gotovini pa svojim hčerkam.
Lvov, 13. aprila. Morilec grofa Potockega je 241etni maloruski visokošolee Sičinski, ki je vpisan za slušatelja na lvovškem vseučilišču. Prijavil se je k avdijenci, češ, da ima i namestnikom govoriti o neki popolnoma osebni stvari. Dovolili so mu vstop v sprejemno dvorano. V tre-notku, ko je vstopil v dvorano in zaprl za sabo vrata, je petkrat zapored ustrelil iz revolverja na namestnika. Vsi streli so zadeli grofa v glavo ali v prsi. Vse rane so bile smrtonosne. Ko so grofu prihiteli na pomoč, je Sičinski klical: »Vse je končano, zanj ni več pomoči.« Ko so ga prijeli,je izjavil, da ni umoril Potockega iz osebnih motivov, marveč zgolj iz političnih nagibov, ker je bil namestnik največji sovražnik malo-ruskega naroda, kar je zlasti pokazal pri preteklih državnozborskih iu deželno/barskih volitvah. Nadalje je izjavil, da je atentat zasnoval sam in da nima nobenih sokrivcev.
Lvov, 13. aprila. Policija je aretovala tudi mater visokošolca Sičin-skega, ker je na sumu, da je sokriva umora. Pri zaslišanju   je priznala,
da je svojega sina pregovorila, naj umori grofa Potockega.
LVOV, 13. aprila. Vodja starom-ske stranke Dobrianski je izrazil rodbini umorjenega namestnika svoje sožaljt ter obenem izrekel svoje obžalovanje, da je g-rozni čin izvršil domačin, pripadnik maloruskega naroda.
Lvov, 13. aprila. Policija je za-stražila vsr hiše, v katerih prebivajo Malorusi, ker se je bilo bati, da jih množica naskoči, zlasti ker se je izvedelo, da so vsepoljski dijaki razvili tajno agitacijo v to svrho.
Lvov, 13. aprfla. Ko je prišla v javnost vest o atentatu na namestnika, je bila baš predstava v gledališču. Ravnatelj je takoj sporočil vest o limoni zbranemu občinstvu ter odpovedal predstavo.
Lvov, 13. aprila. Mrtvo truplo umorjenega grofa Potockega prepeljejo na njegovo graščino Cesovice. Grof je zapustil 9 otrok.
Umor gališkega namestnika.
LVOV 13. aprila. Grof Andrej P o t o o k i je bil rojen 1. 1861. Po končanih vseučiliških študijah se je posvetil diplomatski službi. Bil je prideljen poslaništvu v Madridu in Londonu. Po smrti svojega starejšega brata je prevzel njegovo veleposestvo. L. 1900 je bil izvoljen za državnega poslanca, 1. 1903 pa ga je cesar imenoval za gališkega namestnika.
LVOV 13. aprila. Policijske poizvedbe so dognale, da je Sičinski pred kratkim bival na Dunaju ter se tam opetovano izrazil, da bo umoril grofa Potockega. Morilec je star 32 let in ne, kakor se je prvotno poročalo, Šele 24 let in je slušatelj filozofije v tretjem letu. Ko ie prvič ustrelil na grofa, je kričal: „Tu imaš plačilo za nasilstvo in krivice, ki si jih storil maloruskemu narodu pri zadnjih volitvah. Ko je pribit el grofov strežaj, ga je takisto hotel v str eliti. Toda več služabnikov mu je izvilo revolver iz rok. Ko so ga peljali sko*i čakalnico, je Sičinski za-klical tamkaj čakajočim kmetom: „To se je zgodilo radi Vasu.
Lvov 13 aprila. Grof Potočki je bil par minut pred 3. še pri polni zavesti. Par trenotkov pred smrtjo je še prosil, naj se telegrafiSno sporoči cesarju o dogodku in mu naznani, da je on nmrl kot zvest služabnik svojega gospodarja.
Lvov 13. aprila. Oblast je odredila, da se ima zdravniško preiskati duševno stanje morilca S i č i n -s k e g a.
Ministri pri pogrebu.
Duna] 13. aprila. Pogreba grofa Potockega se udeleže: ministrski predsednik baron Beck in ministri baron Bienerth, Abrahamowioz in dr. Korytowski.
Male ruski Klub in Potočki.
Duna] 13. aprila. Maloruski klub je že pred dlje časa opozoril barona Beck a na to, da naj Čim naj preje odstrani z mesta gališkega namestnika grofa Potockega, sicer da ne more prevzeti nobene odgovornosti, ako se Potockemu zgodi kaj neprijetnega.
Protirusinske demonstracije.
Lvov, 13. aprila. Snoči ob 9. so se poljski dijaki zbrali pred spomenikom Mickiewicza, da manifestirajo proti Malorusom. Na trgu je bilo zbranih okoli 10.000 oseb. Razni govorniki so pozivali na bojkot Malo-rusov; množica je nato demonstrirala po mestu. Naj hrupnejše demonstracije so bile pred malorusko zavarovalnico, kjer so bile pobite vse šipe. Nemiri so trajali skoro vso noč.
Cesar si je dal poročati. Duna] 13. aprila. Cesar je danes dopoldne sprejel v posebni avdijenoi ministra notranjih del barona Bienerth a, da mu je natanko poročal vse podrobnosti o umoru. Vladar je bil silno ginjen in je dal opetovano glasno izraza ogorčenju in studu nad podlim dejanjem.
Slovenci In SlouenKel Ne zamtt družbe su. Cirila In Metoda 1
Heteorolosttno poročilo.
ftilna  nad  morjem 40o   Srednji tračni tlak 7*8» mm
1 aprila i	Ča* opaž o ranja	Stanje baro metra t mm	g o O. P-	Vetrovi	Nebe
U.	9. zv.	731-2	8-2 si. jzahod del. jasno		
12 •	7. 2j. 2. pop.	732-3 731*2 j	3*1 | al. svzh. 13*3 sr. jzahod		jasno ( pol obl.
	9. ■▼.	7326	83,	brezvetr.	jasno
13. m	7. aj. 2. pop.	732-9 731-6	21 si. jvzhod 15 0 (sr. zahod		megla oblačno
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura: 7 6 mm in 8-3 |mm; norm. S'9* ln 91°. Padavina v 24 urah 0 O1 mm in 00*.
oalurn o    n a rn v n o
ODVAJAJOČE SREDSTVO
Zaftvata.
1318
Globoko potrti vsled prerane izgube iskreno ljubljene soproge, oz. matere, hčerke, sestre, svakinje, gospe
Marije Elsner
si dovoljujemo tem potom izraziti svojo globoko zahvalo za številne dokaze naj odkrite j šega sožalja, za krasne darovane vence ter za častno izredno številno spremstvo pri pogrebu nepozabne nam pokojnice.
Posebno se še zahvaljujemo pre-častiti duhovščini, visokemu uradni-štvu, slavni požarni brambi ter gospodom pevcem za tolažilno nagrobno petje.
Iskrena zahvala bodi visokorodni gospe soprogi c kr. notarja gospoda L. Svetca za neutrudljive dobrotlji-vosti tekom vsega časa dolge bolezni nepozabne pokojnice in ljubeznivo pomoč ob prebritki nesreči.
V Litiji, dne 10. aprila 1908.
Žalujoči e stali.
1317
Zakaj strah in nezaupanja?
5.
Pet do osem 1264 4
v
za fina in razna dela sprejme takoj Ivan Zamljen, čevljarski mojster na Kongresnem trgu v Ljubljani.
0rdlnocllood9.-ll.ilop
Telefon štev. 44.
163
S9
Krasne
BLUZE
največja izbera ▼ svili in drugem :-:   modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekce
priporoča po najnižjih cenah
M. KRISTOFlC
por. Bučar STARI nO št. 28.
krt a me
.\   v veliki izbiri :
priporoča po nizki ceni
Anton Šare
Ljubljana OT4.0
Sv. Petra cesta št. 8.
J»±±±Z-s V    '"«"^»4 -iti,
i
I
l
a
3
a s
Pozor!
Pozor!
Kavarno ,Leon'
V Ljubljani 398»
na Starem trgu št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
vso noč odprto.
Na razpolago je najnovejši ameriški biljard in elek-o  o   trični klavir,   o o
Z odličnim spoštovanjem
Lio Ib FailI PogačilliJ
K
K
S
M. * 4
+ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
♦ ♦ ♦
Jv(oderci
I 1128—3
v najnovejših modernih oblicah od najcenejše do najboljše vrsie. — Plan^ete peresa /j je^la,  trakove, vrvice itd. ima v največji ijbiri
vedno v 3 a logi
P. J^agdić, Ljubljana, Prešernove ul. 7.
(z motornim obratom)
4090—11
C. J. Hsmnnn o UubljriL
Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna ali pa se pošlje venkaj.
Perilo se \ M rte Zmerne cene. Parilo kakor no jo.
Št. 574.
1313-1
Radi oddaje
zidarskih, tesarskih, toouskih, kamnoseških, mizarskih, Mjučavničarskih, kleparskih, pleskarskih, steklarjklh, pečankih, jlikankih m vodovodnih inštalacijskih del
ter dobave železa
za preiidanje občinskega poslopja stev. 509 v Idriji se razpisuje
na dan 21. aprila 1908 ob 5. popoldne
pri županstvu v Idriji pismena ponudbena razprava.
Kolkovane ter z 10% na podlagi ponujanih skupnih vsot določeno varščino opremljene ponudbe, v katerih je enotne cene ter skupne vsote navesti v številkah in besedah, je izročiti zapečatene do določenega Časa v mestni pisarni, kjer so razgrnjeni na vpogled vsi zadevni proračuni, stavbni pogoji in drugi dražbinski pogoji.
Na ponudbe, ki ne bodo povsem ustrezale dražbinskim pogojem, potem na take, ki bi se pogojno glasile ali pa bi bilo prekasno ali naknadno vložene, se ne bode oziralo.
Županstvo v IdriU
dne 11. aprila 1908.
Veliko zolosa oblek
za gospode in dečke
Ljubljana     II    HHJ^C Ljubljana
Dvorski t« 3.
Dvorski trs 3.
»i
n
Strokovnjaška postrežba 1174_3
po stalnih, na vsakem predmeta označenih cenah.
Moderne obleke za gospode......od kron 20*— naprej
30 — I6- — 6-34' — 6'—
64"—} lastni 56*—I izdelek
za dečke  od kron 6'— naprej
7-50
n ti
II ji
površniki pelerine hlače
turiatne obleke modni telovniki salonske obleke smoking obleke šolske obleke elegantni kostumi površniki (Bootsjacken) pelerine hlače
štajerski kostumi hlačke iz imit. irhovine mornarski kostumi (z dolgimi hlačami) „
»i
H
11 11
11 M 11 11 11 11 11
11 11 11 11 11
x x< nnrnmiTiiim
n n n n
n n n
ii n n n ii n ii
n n n ii
n n n
I2-— 6 —
3'20
g._
3'50 18' —
11 H 11 11 11 11 11
Trpežen, moten
(parizar) je ceno naprodaj v skladišču opeke na Trnovskem pristana št. 1 v Ljubljani
Karel Jelovšek.
1315
(Prostovoljna prodaja!
Posestvo
v Pudobu na Notranjskem katero
obsega enonadstropno bišo, ob deželni jako prometni cesti, v kateri se nahaja že mnogo let dobro obiskovana gostilna, kovačija, kolarnica, prostoren obokan hlev gostilniški in sadni vrt, nekaj njiv in 8 oralov gozda, se radi odsotnosti lastnika pod ugodnimi pogoji   proda, event.
(odda v na em pi3i6-i
Natančnejša pojasnila dajeta gg. Ivan Vigele in Ivan Kandare v Danab, p Stari trg pri Rakeku
4 okna,
dvoje vrat in peč
se cen6 prodalo na Martinov cesti št 18 v Ljubljani. 1248
Stanovanj
(3 sobe in pritikline) se odda 8 malem v Gorupovi hiši na Rimsl oesti št. 7, vrata 5. 1269-3
Fužina za kose spre ime mlad. spretne
fužinske kovač
pod ugodnimi pogoji takof v trajni delo.
ProŠDJiki naj se obračajo na-fu-žino Zeilinger v Himmelbergu nt| Koroškem. 1228 J
J&Samo veliki teden
2
največja prodaja
za vsako ceno
vsega oblačila za dame, gospode, deklice, dečke
in otroke« 1002- 211
„Angleško skladišče oblek", 0. Bernatović
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
Št. 599.
1314-1
Mestno županstvo v Bndollovem razpisuje službo
mestnega blagajnika
z začetno plačo 1600 K ter tremi petletnicami po 200 K. Po enoletnem zadovoljivem službovanju se potrdi blagajnik stalno v službi ter plača poviša,| na 1800 K.
Slnžbo bode nastopiti 1. maja 1908
Dvojnega knjigovodstva ter slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožni prosilci naj vlože z dokazili usposobljenosti in izpričevali dosedanjega službovanja opremljene prošnje
do 25. aprila 1908
podpisanemu županstvu.
Jtfestno županstvo v Rudolfovem
dne 11. aprila 1908.
S. pl. S   .do vi 6 1. r.
mestni župan.
Veletrgovina dalmatinskega vina
Br. Novaković
Telefon št. 244. JL,JtJLfc»l Jana Telelon št 244,
Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskom primorju v Dalmaciji. Priporočajo slav. občinstvu svoja pristna rdeča, Črna, bela in desertna vina; kakor tudi domači tropinovec, konjak, slivovko itd.
po primernih cenah. d 10 10
——— Ceniki in vzorci poštnine prosto. ■
Sprejemajo se vsa popravila oblek iz lastne zaloge. Na deželo se pošiljajo obleke na izber.
O
Ferdo Primožič
mizarski mojster 1220-2
tjubljana, flilšerjeve ulice štev. 5.
Izdelale vsa stavbna in pohištvena dela, oprave gostilen, hotelov in prodajalnte. — Načvti in proračuni brezplačno.
— Preskrbuje vse vrste parke tov n deščic za tla, njih po-laganje in vOŠCOUje, kakor tudi popravo starih m snaženje
o o o o o stanovanj tu in na deželi. o o o o o Prodaja in pošilja tudi po poŠti domaČe VOŠČilO (kuhani vosek).
Solidno delo, točna in oena postrežba.
Iadajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pu«toilenlok.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*.
DS
KK