stev. 34 ^p^ PTUJ, 24. avgusta 1956 Letnik ix Glasik) SZDL ptujskega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptoj §tev. 643-T-206 — Ure- jaje uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Petrovič — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din ■— Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Friredl&¥@ ekviru v zadnji številki našega lista smo opozorili na pester pro- gram prireditev v času razsta- ve, katerega danes v c^oti ob- javljamo: Sobota, 25. avgusta: Ob 8. uri se prične ocenjeva- nje živine, ki so jo živinorejci ptujskega okraja prijavili za razstavo. Ocenjevanje bo na sejmišču in bo zaradi velikega števila prijavljene plemenske goveje živine in konj trajalo tres dan. Ob 17. url ofidalna otvocitfev IV. okrajne gospodarske razsta- ve v »Mladiki«. Ob 20. uri Cankarjeva drama »Hlapec Jernej in njegova pra- vica«. — Igrajo člani .dramske sekcije DPD »Svoboda« Ptuj na lazsiavišču. Nedelja, 26. av^ostat Ob-8. uri otvoritev živinorej- ske razstave na sejmišču. Po otvoritvi do 10. ure ogled raz- stavljene živine. Ob 10. uri pričetek zborova- nja živinorejcev Slovenije v >Mladiki«. Ob 15. uri povorka plemenske živine in vpreg po mestnih ulicah. Ob 16. uri raz- glasitev ocen razstavljene živi- ne in podelitev nagrad živino- rejcem na razstavišču. Ob 17. in-i pojejo združeni moški in mešani zbori (društva Bukovci, Gorišnica, Hajdina, Hum, Kidričevo, Markovci, Mu- retinci, Podgorci, Ormož, Ptuj, Starše, Središče, Tomaš, Velika Nedelja in Videm). Po pevskem programu nastopita Marulek in Matjašek s »prleškim gučom« na razstavišču. Ponedeljek, 27. avgusta: Od 17. do 19. ure koncert mo- škega zbora iz Središča, koncert godbe na pihala iz Središča in koncert tamburaškega zbora iz Obreža. Torek, 28. avgusta: Od 17. do 19. ure koncert god- be na pihala DPD »Svoboda« Kidričevo, koncert moškega zbo- ra Kidričevo, koncert pevsfkega okteta Kidričevo. Sreda, 29. avgusta: Prodpoldne posvetovanje o letošnjem odkupu sadja (roki in naičin obiranja sadja, razvrsti- tev po kvaliteti, sadna embajlaža, položaj na tržišču). Posvetova- nju bodo prisostvovali: upravni odbor OZZ in Gospodarske po- slovne zveze ter predsedniki in odkupni referenti kmetijskih zadrug. Od 17. do 19. tire Pionirski pevsiki zbor Hajdina, moš'ki zbor Ha.idina iai tambairaški zibor Hajdoše. Četrtek. 30. avgusta: Celodnevna seja odbora z^ sadjarstvo in zelenjavo Trgo- vinske zbornice LRS — stro- kovno predavanje. Od 17. do 19. vu-e koncert god- be na pihala DPD »Svoboda« Majšperk in nastop folklorne skupine iz Majšperka. Nastopita Marulek in Matja- šek s »prlešikim gučom«. Petek. 31. avgusta: Dan zadružnic: oto 7. uri seja republiškega odbora »Zveze že- na zadružnic«; — ob 9. uri seja okr. odbora »Zveze žena zadruž- nic«. Ob 10. uri strokovno preda- vanje in predvajanje strokov- nega filma. Ob 11,30 poročilo o delu v vrt- narstvu; ob 16. uri ogled »Pe- rutnine« in »Ptujske mlekarne«. Ves dan bodo na razs1;a\'išču demonstracije z vsemi gospo- dinjskimi stroji in pripomočki, ki jih razstavlja »Zavod za po- speševanje gospodinjstva«. Od 17. do 19. ure koncert me- šanega zbora DPD »Svoboda« Ptuj, koncert tamburaškega zbora Ptuj in nastop maliih har- monikarjev iz Ptuja. Sobota, 1. sejitembra: Ob 8. uri razširjena seja po- ljedelskega odbora Glavne za- dinižne zveze LHS. Po seji stro- kovno predavanje in prikazova- nje strokovnih filmov iz polje- deliske proizvodnje. ■> Ob 9. uri ustanovni občni zbor »Združenja traktoristov in kme- tijskih strojnikov LRS«. — Ob 20. uri predvajanje strokovnega filma o kmetijski mehanizaciji. Od 17. do 19. ure koncert god- be na pihala DPD »Svoboda« Ptuj, koncert moškega zbora »Svoboda« Ptuj in nastop malih harmonikarjev iz Ptuja. Nastopita Marulek in Matjašek s »prleškim gučom«. Nedelja, ž. septembra: Ob 8. uri povorika kmetijske mehanizacije po raestnih ulicah. Ob 9. uri republiško tekmo- vanje traktoristov, po teikmova- nju bo prikazovanje dela kme- tijske mehaniza^cije (demonstra- cija), oboje na zemljišču »KG PUij« ob Rogozni:^i cesti. Zvečer nastopita Manili in Matjašek s »prleškim gučom«. Ponedeljek, 3. septembra: Ob 8. uri seja republiškega odbora čebelarjev Slovenije. Ob 10. uri seja republiškega odbora za vinogradništvo in sad- jarstvo. Ob 14. uri zborovanje čebelar- jev ptujskega okraja. Po zboro- vanju st-Tokovno predavanje in priJcazovanje filma iz življenja čebel. Predavata tov. Kirar in Globokar. Od 17. dio 19. ure koncert mo- škega in mešanega zbora PD Gorišnica, koncert godalnega orkestra PD Ciikulane, nastop folklorne skupine PD Hum. Torek, 4. septembra: Ob 8. uii zborovanje vino- gradnikov in sadjarjev ptujske- ga okraja. Po zborovanju tri strokovna predavanja. Predava- jo univ. docent inž. VeseBč, inž. Modic in France Novak. — Popoldne ogledi naprednih vi- nogradn. in sadjarskih obratov. Od 17. do 19. ure koncert me- šanega zbora PD Starše, fol- klorna skupina PD Markovci Gcurentovanje), moSkl zbor PD Podgorci. 5. septembra: Ob 8. uri zborovanje »Mladih zadcužnikov« ptujskega okraja. Od 17. do 19. ure mešani zbor PD Tomaža mešani zbor »Svo- boda« Ormož in nastop folklor- ne skupine PD Makole. Zaključek razstave. Zadnje priprave na razstavišču Razsvetljen ptujski grad ob razstavi leta 1954 Ustanovljena je Gospodarska poslovna zveza v Fluiu Po obširnih in temeljitih pri- pravah je bil v sredo, 22. av- gusta, ustanovni občni zbor Go- spodarske poslovne zveze v Ptu- ju. O ustanovitvi tega gospodar- skega združenja Jcmetijskih za- drug so pričeli zadružniki raz- pravljati že na letnih obfinih zborih, čeprav takrat še niso bili do kraja razčiščeni pojmi o njeni vlogi in nalogah. Sele po referatu tovariša Kardelja »O nalogah naše zadružne poli- tike« na II. plenumu Glavne za- družne zveze FLRJ so pričele stvari prav zoreti in tako smo se lahko pričeli resno priprav- ljati na konkretno ustanavlja- nje poslovnih zjvez. Kmetijske zadruge našega okraja so se po dolgotrajnih in temeljitih razpravah prepričale, da bo šele poslovna zveza prav- zaprav zamašila tiste vrzeli, ki so jih vsi čutili izvajanju zadružne politike in v samem poslovanju, zato so brez izjeme priglasile svoj pristop. Do ena- kih zaključkov in sklepov so prišli tudi delavski sveti podje- tij Obrajne zadružne zveze. Razumljivo je, da so bili de- legati ust^ovnega občnega zbo- ra Po tako obširnih razpravah in pripravah dobro seznanjeni s svojimi nalogami, zato je občni zbor potekal v pravem delov- nem vzdušji!. Ustanovni občni zi)or je i^e- jel pravila Gospodarske poslov- ne zaveze in potrdil pristopne iz- jave sedmih zadružnih podjetij, ki So s tem prenehala obstajati samostojna gospodarska podjet- ja in postala obrati poslovne zveze. Vključila so se sledeča podjetja: »Kmetovalec«, »Les«, »Zadružnik«, »Mesnine:<, »Ptuj- ska mlekarna«. »Oljarna Sredi- šče« in uslužbensko podjetje »Obnova«. 2ieLo živahrui je bila razprava o okvirnem gospodarskem pla- nu. Predvideva se. da bodo vsi obrati izvršiH. v drugem polletju 1956 okrog 600 milijonov dinar- jev blagovnega prometii. Opre- ma nekaterih obratov je po- manjkljiva, zato ne morejo so- lidno poslovati. Občni zlx)r je sprejel sklep o najetju investi- cijskega kredita za najnujnejše investicije, nakazanih pa je bilo tudi več problemov, ki jih ne bo mogoče v krajšem času re- šiti. Med temi je tudi vprašanje gradnje skladišč in nove klav- nice. Ustanovni občni zbor je izvo- lil 17-članski upravni odbor, to se je takoj po zboru konsti- tuiral. Za predsednika je bil iz- voljen podpredsednik OZZ tova- riš Ivan Vobič, za podpredsed- nika tovariš Janez Petrovič, za vršilca dolžnosti upravnika pa je bil postavljen dosedanji taj- nik OZZ tov. Alojz Holc. Gospodarska poslovna bo morala takoj resno prijeti za delo, kajti kmetijske zadruge pričakujejo in tudi potrebujejo izda tno pom oč. Londonslcsk konference^ O Sueiu |e zaključena London, 25. avgusta. — Konferenca o Suezu je v bistvn zaključena, čeprav se bodo danes v Lancaster Houseu verjetno vše enkrat sestali. 18 od 22 držav, ki so poslale svoje delegacije na konferenco, se je v glaVnem izreklo za Dullesov načrt, za mednarodni odbor, ki naj bi ob sodelovanju Egipta določil mednarod- no upravo in kontrolo Sueškega prekopa. Krišna Menon je včeraj še enkrat po- skusil odvrniti Zahod od tako nsodne,ga nkrepa. Vodja indijske delegacije na londonski konferenci Krišna Menon je sinoči v in- tervjuju londonskemu radiu izjavil, da konferenca ne more sprejeti končnega sklepa o svieškem vprašanju. Razlogi so: 1. prekratek rok trajanja konference; 2. na konferenci ni vseh prizadetih držav. Menon je dejal, da na konfercnci ni večine vseh prizadetih držav. Vendar bi tudi v primeru, ako bi takšna večina sprejela kakšen sklep, ne mogli ukrepati, ker »ni sodelo- vanj dveh nasprotnih strank«. Poudaril je, da njegovega predloga niso proučevali, kar pomeni, da bodo Egiptu verjetno izročUi »predlog večine«. »To pa utegne pomeniti voj- no,« je dejal indijski predstavnik in dodal, da je treba ustvariti temelje, na katerih bi se lahko pogajali. Ugoden temelj pa predstavlja že predložena indijska resoluclia. V poučenih krogih trdijo, da utegne ameriški zunanji minister Dulles s štirimi zuna. njimi ministri danes odpotovati v Kairo. Tam bi egipt ovskim državnikom izročil pred- loge 18 držav za rešitev krize. Včeraj popoldne se je začela v Lancaster Housu sedma in ka- kor vse kaže, predzadnja seja j^onference. Prvi je govoril an- gleški zunanji minister Selwyn Lloyd. Do.sedanje rezultate konferen- ce je IX)vzel takole: 1. ves svet priznava življenj- sko važnost mednarodnega na- črta o Sueškem prekopu; 2. ves svet se tudi strinja s tem. da morajo biti uporabniki prekopa zastopani v njegovi upravi in da se je večina dežel na konferenci izrekla za to, naj bo uprava mednarodnega zna- čaja; 3. večina tudi meni, da ne za- dostuje, da bi samo potrdili ve_ Ijavnost konvencije iz leta 1888 in ustanovili posvetovalni organ, kar bi omogočilo, da bi bil pre- kop v rokah ene same dežele. Na koncu je Selwyn Lloyd dejal, da si konferenca prizade- va, da bi našla miroljubno ure- ditev tega vprašanja, in da se angleška delegac. strinja z Dul- lesovim predlogom in pakistan- ekimi spreminjevalnimi pred- logi. Potem je govoril francoski zu- nanji minister Christian Pineau. Dullesovo besedilo v bistvu ustreza želji večine, da bi ustva- rili mednarodni sist^. ki bi zagotovil nemoteno plovbo po prekopu. Ce naj bodo *vsi pa- metni mednarodni ukrepi pod. rejeni vprašanjem ugleda, so- vraštva nasproti tiijcem in šo- vini2nna, bi to pomenilo, da se ni mogoče prilagoditi potrebam atomske dobe. Indijci proti naglici Po Pineau j evem govoru je Krišna Menon predlagal, naj konferenca prekine delo. da. bi lahko dobile delegacije od svojih vlad nova navodila. Menon je odkk>nil ameriški predlog, češ da ne more biti podlaga za po- gajanja z Egiptom. Menon ne zanika, da je ta predlog navdih- njen z duhom rK>mirljivosti in željo, da bi prišlo do pogajanj, meni pa, da ga egiptovska vla- da ne bo sprejela. »S tem. da pošljete Egiptu taksne predlo- ge,« je rekel Menon, »boste pri- pomogli. da bo nastala napetost in ne boste prišli do pogajanj, ki jih želite. Posledice uporabe metod, ki jih predvidevate, utegnejo biti hude.« Menonovemu govoru je sledil krajši premor, v katerem so se sestali predstavniki 18 dežel, ki podpirajo ameriški predlog, ker se je m^tem tudi španska dele- gacija izrekla za Dulleso\' načrt. Enostranski sklepi „veiline" Večina londonskih opazoval- cev meni. da bo londonska kon- ferenca o Suezu zaključena z objavo vseh dokumentov, ki so jih proučili v teden dni trajajo- či debati na sejah delegatov 22 narodov. Po včerajšnjem tajnem sestanku treh zahodnih mini- strov Selvvvna Lloyda, Dullesa in Pineau j a v Foreign Officeu poudarjajo, da mora konferen- ca urediti samo še dve vpraša- nji: določiti način, kako po- slala svoje dokumente egiptov- ski vladi, in Sprejeti sklep o morebitnem imenovanju poseb- nega odbora, ki bi skupaj z (Nadaljevanje na 3. strani) Uii že veste, da bo od 25. VIII. do 5. IX. 1S56 v Ptulu IV. okrajna gospodarska razstava SEJA IZVRŠNEGA SVETA LRS V tcrek je blia seja Izvrsne».* sveta Ljudske skupščine LRS pod predsedstvom tov. Borisa Kraigherja. Na seji je Izvršni svet obrav naval in sprejel odlok o dopol- nilnih plačiah in položajnih do- datkih uslužbencev in delavcev republiških državnih organov in zavodov. Izvršni svet je ra:®ravljal tudi o problemih vpisa absol- ventov industrijskih in rudar- skih šol s praktičnim poukom ter mojstrskih šol na ustrezne fakultete. Določeni so bili tudi predstav- niki Izvršnega sveta v upravnih odborih skladov za kadre pri republiških gospodarskih zbor- nicah in pri strokovnem zdru- ženju gospodarskih organizacij cestnega prometa. POŠILJKA KMETIJSKIH STROJEV IZ ZSSR v Beograd je včeraj prispela prva pošiljka kmetijskih stro- jev, ki jih je sovjetska vlada podarila jugoslovanskim naro- dom med bivanjem predsednika Tita v ZSSR. Ob tej priložnosti je bila v Savskem pristanišču svečanost, na kateri je sovjetski velepo- i slanik Nikolaj Firjubin pouda- ril, da je to darilo simbol pri- i jateljstva med narodi obeh de- ] žel. Cian Zveznega izvršnega 1 sveta Jovan Veselinov, ki je prav tako prisostvoval svečano- ( sti, je rekel, da to darilo po- ' meni ne samo gmotno pomoč ju- ( goslovanskemu kmetijstvu, tem- i več je tudi izraz prizadevanja ] po utrditvi prijateljirfva med ( državama. 2 IHi^iedruic" PTUJ, 24 AVGUSTA 1956 PTUJ In J V. okrafna TO osvoDoaitvi smo imeii ze večkrat priložnost videti velik napredek naše socialistične do- movine na najrazličnejših go- spodarskih razstavah. Pri tem je tudi Ptuj prispeval svoj pri- merni delež. Okrajna gospodar- ska razstava, ki bo v Ptuju od 25. avgusta do 5. septembra t. L, bo po številu že četrta, po pri- pravah sodeč pa najboljša med vsemi, ki smo jih videli da se- daj. Letošnja gospodarska razstava bo pokazala predvsem gospo- darski in kulturni razvoj, ki ga je dosegel ptujski okraj po osvoboditvi, predvsem v zad- njih dveh letih. Razstava bo to- rej nekak viden obračun naše- ga gospodarskega ter kulturne- ga življenja. Priznati moramo, da se je pripravljalni ooHaor, čeprav mu je smrt iztrgala iz njegove sredine agilnega in po- žrtvovalnega predsednika tov. Ogorelca. močno potrudil ter sklciiil organizirati razstavo kar najbolj življenjsko in smotrno. Naj omenim na tem mestu le poseben vodič, ki ga je sklenil izdati pripravljalni odbor ob tej priložnosti. Vodič, ki je ilu- striran z lepimi slikami, je na- menjen občinstvu, ki bo iz nje- ga laže razbralo, kakšen razvoj je napravil v zadnjih letih ptuj- ski okraj. Hkrati pa je v vodi- ču tudi seznam kulturnih prire- ditev, ki bodo v tednu razstave na razstavnem prostoru. Naj omenimo na tem mestu le gle- dališke predstave, nastop zdru- ženih pevskih zborov ptujskega okraja, nastop malih harmoni- karjev itd. Pa kaj bi naštevali dalje, saj bodo Ptujčani in pre- bivalci iz bližnje in daljne oko- lice gotovo z največjim zani- manjem sledili vsem prire- ditvam, zlasti pa šaljivemu na- stopu ptujskega Matjašeka in Maruleka. To bodo storili tem raje, ker jim bodo naša gostin- ska podjetja postregla ob tej priložnosti s pristno haloško In slovenjegoriško kapljico. Glede razstave naj omenimo le, da bodo razstavljala vsa državna posestva, zadružni in privatni sektor ptujskega okra- ja, Prepričani smo, da bo nji- hov prikaz dostojen prispevek ptujskega okraja pri socialistič- ni graditvi naše domovine. Najbrž pa ne bo odveč, če ob tej priložnosti spomnimo Ptuj- uane na nenaiere sivari v zve- zi z razstavo. Ptuj se ponafa s svojo zgodovino, o kateri pa ve na žalost večkrat marsikateri tujec več kot prebivalci našega mesta. Prav bi bilo, če bi se ob tej priložnosti seznanili Ptujča- ni z najpomembnejšimi kultur- nozgodovinskimi spomeniki ter ptujskimi znamenitostmi in po- stregli domačim in tujim turi- stom prijazno z vsemi informa- cijami. Prav tako najbrž ne bo odveč apel Ptujčanom, naj po- skrbijo, da bo dobil v tem času Ptuj prijaznejše lice. Treba je priznati, da so se nekateri hišni sveti, predvsem ob prometnej- ših cestah, potrudili in olepšali svoje hiše. Prav tako pa mora- mo na žalost priznati, da so ne- katere stranske ulice še vedno zelo zanemarjene in da so ne- katere hiše v kaj žalostnem stanju. Poskušajmo jim dati prijetnejšo zunanjost vsaj s cvetlicami na oknih. Vse to so malenkosti, ki pa delujejo na tujca prijetno in zaradi česar si bo naše mestece gotovo ohra- nil v lepšem spominu. Le še nekaj dni nas loči od IV. okraj- ne gospodarske razstave. Potru- dimo se, da bomo ob tej prilož- nosti dovolj pripravljeni in da bomo naredili vse, kar bo mo- goče, da ne bodo odnesli tujci prijetnih vtisov le z razstave, ampak tudi iz našega mesta ob Dravi. J. M. V petek, 3. t. m., je odšla v Brkine na Notranjskem 1. ptuj- ska MDB, ki je dobila ime po treh junaških bratih Reših in je odnesla s seboj tri zastave: Okrajnega odbora SZDL, Mest- nega komiteja ZKS in Okrajne- ga komiteja LMS Ptuj. V soboto ob treh zjutraj so izstopili na postaji Kilovče na Krasu in se ob svitu napotili na Prem, kjer se pi-ične bi-kin- ska cesta. Prem je kraška vas, hiše so stare, vendar lepe. Bli- zu cerkve je osnovna šola, kjer se je leta 1876 rodil slovenski pesnik Dragotin Kette. T^ cer- kvijo je pokopališče z grobovo- ma Lea Faturja in Iva Grahor- ja, slovenskega publicista (1902 —1944), ki je umrl v Dachauu. Na hribu pred vasjo stoji sta- ri grad, ki so ga postavili pred 700 leti. Zadnji njegov lastnik je bil Aloisio Bruno Zuccolino, tržaški finančnik in prijatelj ljudstva. V tem gradu stanuje- jo moški — brigadirji, ženske pa v neki hiši na Premu. br- kinci so prijazni ljudje, saj ve- do, da bo cesta, ki jo gradijo sedaj mladi ljudje, koristila le napredku njihovega kmetijstva. Drugi dan po prihodu ptuj- ske brigade je prispelo še ne- kaj Mariborčanov. V nedeljo, 5. avgusta, je imela brigada prvo konferenco z volitvami koman- dirjev in referentov za razne TvanntJA 'U'iilliirp in snnr1\a. Kon- erenco je začel Jože Predikaka ,er predal glavno besedo ko- nandantu brigade tov. Kovaču, ci je seznan A brigado z vsemi iktuelnostmi življenja v brigadi. Ptujska brigada dela sedaj ;kupno s VI. ljubljansko MDB n 1. primorsko MDB na cesti jribližno 3 km od Prema. De- ajo vztrajno in so bili v pone- ieljek, 13. avgusta, prvič raz- glašeni za udarno brigado. Do- )ili so tudi posebno pohvalo za vzorno disciplino in za organi- ;iranje najrazličnejših tekmo- vanj med brigadami. V nedeljo, .2. avgusta, so se udeležili II. nladinskega festivala v Ilirski Mstrici ki leži le 8 km od Pre- na. Tam so odigrali tekme v )dbojki, rokometu in nogometu :er pri prvih dveh porazili do- nače moštvo Zmago pri nogo- netu jim je omogočilo neureje- no igrišče. Vstajajo zjutraj ob štirih in ielajo na cesti do pol enih. Po- tem se razvedrujejo s kopa- njem v Reki, ki teče pod gra- dom skozi vas Dolnje Bitnje. Na igrišču ob Reki tudi stre- ljajo z zračnimi puškami in igrajo nogomet ter rokomet. Brigade menjaje prirejajo ob večerih taborne ognje, kjer po- kažejo svoje sposobnosti glede organiziranja in izpeljave kul- turnega sporeda. Najboljše og- nje je doslej organizirala I. istr- ska MDB iz Pulja, ki je odšla pred kratkim domov kot tri- krat udarna brigada, S Puljča- ni so se Ptujčani še najbolj ra- zumeli. Kar se tiče življenja samega v brigadi, bom o tem še pisal. Tokrat bi napisal samo še to, da se v brigadi fizično in vzgoj- no utrjujemo in se bomo vrnili domov še boljši mladinci, kot smo bili doslej, v tem je na- mreč velika vrednota mladin- skih delovnih brigad, Fran. ifiiiiiiiiiiiiisiiilliirii-piie! V dneh IV. gosp>odarske raz- stave v Ptuju, ki prikazuje mnogo koristnega za proizvod- njo, bo dne 4. septembra (v to- rek) veliko strokovno posveto- vanje vseh vinogradnikov in sadjarjev. Na sporedu je posve- tovanje vinogradniških in sad- jarskih odsekov pod vodstvom Glavne zadružne zveze iz vseh okrajev LRS. pokušnja vin, ogledi neka] nasadov z avtobu- som. Razstavljena vina bodo ocenjena in nagrajena. Na raz- stavi sami je prikazana obnova sadovnjaka z v^sokodebelnimi jablanovimi sortamisadnega iz- bora, ki je najbolj primeren za naš okraj, posajen na travniku v razdalji 8x8 m. Ta ožina vrst in sadik v vrsti je najmanjša. ki se more saditi, če hočenko imeti gospodarsko korist od vi- sokodebelnih jablan na travni- škem nasadu. Bolj gosti nasad visokodebelnih jablan ni gospo- darski. Ob vznožju urejenega hriba je nasad pritličnih hrušk, ki se bo obrezoval kot navadni sad- ni grm z vmesno kulturo vrt- nih jagod, dokler pritlična hru- ška ne preraste večine prostora. Jagode so prvo veselje otrok in pridelane v večji količini, do- bro plačano tržno blago. V manjšem obsegu naj ima tak nasad vsako gospodarstvo vsaj za lastne j)otrebe, gospodarstva v bližini trga, pa tudi večje plantaže, ki so rentabilne. Pri- tlična žlahtna hruška rodi že v četrtem letu po sajenju in traja 30 in več let, dočim jagoda ro- di že naslednje leto po sajenju. Cas sajenja za jagodo je av- gust-september. Na položnem terenu hriba se nadaljuje nasad pritličnih hrušk ki bodo obrezane na priročno vzgojo, ki rabi oporo ali je tudi brez posebne opore, ker etažne /"veje dveh sosednih hrušk dru- ga drugo podpirata. Ta nasad hrušk je nasajen na gramoznem svetu, ker bi se jablana, ki ra- 'bi več vlage, ne obnesla v tako suhem terenu. Novo v tem na- sadu so speljani kolovozi, ki omogočajo dobro vožnjo z vo- zili za prevoz gnojil, škropilni- ce in sadja. Taki kolovozi so nujni med vsako drugo in tretjo vrsto, tako da k vsakemu dre- vesu prideš z vozilom, Te kolo- voze je urediti v vseh naših sadovnjakih na položnih tere- nih, sicer je škropljenje težko, drago, nepopolno, zato pa tudi sadjarstvo ni donosno. Na hribčku je speljan kolovoz si- cer med vsako vrsto, kar ni po- trebno, vendar zaradi ogleda in nadaljnjih namenov v tem pri- miru ustreza. Na kolovozu raste trava oziroma je dobra paša. Vinograd na južnem pobočju pri klopotcu je zasajen tako, kot mora biti za nasad, kjer ni-mož- no urediti zemljišča za še boljše vinogradništvo. Vrsta od vrste mora biti te razdalje, da lahko uvedeš mehanično obdelavo zemlje in trte in da pride do- volj sonca na list trte. V razda- lji 1,5 m trs od trsa je manj lx)lezni, zatiranje teh je sicer drago in večkrat neuspešno de- lo, kar zlasti letos čutimo. — Manjše število močno obloženih trsov daje enako količino pridel- ka kot gosti trsi z manjšim na- stavkom. Gnojenje s 1000 kg gnojila za 6000 trt je uspešnej- še icot ista količina gnojila za 9000 trt. Nasad na policah za naš okraj ni nič novega. Najstarejši tak nasad, star preko 60 let, je v Cirkulanah, mlajši nasadi so na Vurberku, Mestnem vrhu, Pod- gorcih, Ivanjkovcih, Zavrču in Dravinjskem vrhu. Razmeščeni so tako, da jih vsak vinograd- nik, ki mu je napredek vino- gradništva pri srcu, lahko opa- zuje in posnema. Ker je nabava žice problem pomanjkanja fi- nančnih sredstev, lahko ostane kol, vendar kaže račun vedno v prid žični opori trte. Vino- gradniški kol traja 5 do 8, let. Kol iz mehkega lesa z dobo. tra- janja 5 let je treba v trajanju vinograda 40 let zamenjati 8- krat. Cena kolu je 25 din. Stro- ški opore za 1 trs v 40. letih trajanja znašajo 200 din. Vino- grad s 6000 trsi na 1 ha povr- šine porabi tekom 40 let 1 mili- jon 200.000 dir samo za po 1 kol ob trsu. Stroški in nabava vse- ga materiala in delna zamenja- va prerano strohnelih stebrov za žično ogrodje, ki nadomešča kole za šparone, vez, vezivo itd. za 40 let trajanja vinograda pa stane 750.000 do 1,000.000 din z betonskimi stebri, ki trajajo neomejeno dolgo. Pri tem ni upoštevana štednja z lesom. Na policah se obdela zemlja in nekatera težja dela s trak- torjem, konjem, volom, kravo, česar na strminah ne moremo vedno. Ob vznožju vinograda je matičnjak ameriških podlag, kjer vidimo razliko med selek- cioniranimi trtami in trtami povprečne odbire. Dobra trsna podlaga je temelj trajnosti, ra- sti in trdnosti trte. Poleg ma- tičnjaka je trsnica, ki naj bo standard trsnega materiala v trsnicah v tem letnem času,' v vsem okraju. V trsnici so pri- poročljive sorte za naše vino- grade. Na razstavnem prostoru vidi- mo starejše trte, delno oblože- ne z grozdjem, da lahko spozna- mo pravo ime sorte, kar je za vsakega vinogradnika osnova. V razstavnen' paviljonu samem najdemo mnogo koristnih na- svetov za naša vsakdanja dela. Torej, mnogo koristnega se nam nudi, ne zamudimo te pri- like, ker je redkost v nepo- sredni naši bližini. Na vinogradniško-sadjarskem posvetovanju je predvideno za- nimivo predavanje našega vo- dilnega strokovnjaka doc. ing. Veselica, ki nam bo dal osnovne smernice za vinogradništvo v republiškem obsegu. Pozivamo vse naše sadjarje in vinograd- nike, da se polnoštevilno udele- žijo »vinogredniško-sadjars^ega dneva« in ob 9. uri pris(^vu- jejo posvetoYanju na razstavi- šča Novak Franc Vrvež na razstavišču leta 1954 Kamnolom na Humu bi lahko izkoriščala občina Ormož v neposredni bližini Ormoža, v vasi Hum, se nahaja ogromno ležišče apnenčastega kamna, ki so ga lomili in prodajali že v stari Jugoslaviji privatni lastni- ki. Iz tamkajšnjega apnenca pri- dobljeno apno je presegalo do- mače potrebe, zato so ga proda- jali tudi v industrijske kraje. Nedaleč od Ormoža je bilo lani in letos potrebno za regu- lacijo Drave več tisoč prostor- nih metrov kamna, najbližji kamnolom pa je ravno humski. Anton Leskovar iz Huma si je dal dopovedati da bodo morale te količine kamna iz njegovega kamnoloma Do sem bi bile vse stvari v redu, vendar se po- stavlja vprašanje, kaj bo ob na- daljnjem eksploatiranju Lesko- varjevega kamnoloma s stran- sko občinsko cesto, ki pelje na Hum. Z izpodkopavanjem ka- menja je resno ogrožena cesta, pa tudi nedaleč ležeča stano- vanjska hiša. Dokler pri lom- ljenju kamenja niso uporabljali razstreliva, ni bilo pritožb, se- daj pa se oglašajo bližnji last- niki stanovanjskih hiš, da jim eksplozije povzročajo precejšnjo škodo. Razpoke v stenah, po- škodovana ostrešja in druge poaledice eksplozij silijo ljudi k vprašanju, kdo jim naj povrne nastalo škodo Pritožili so se in spomladi je bila na licu mesta občinska komisija. Po vsem so- deč ukrepi po tem komisijskem ogledu niso bili učinkoviti, ker se prejšnje nemoteno nadaljuje. Po mnenju okoliškega prebi- valstva bi bilo najbolje, da bi prevzela ta kamnolom v eks- ploatacijo občina Ormož in bi sedanjemu lastniku Leskovar ju dala namesto te zemlje v zame- no drugo in bi občina Ormož po- tem tudi primerno uredila vprašanje eksploatacije kamno- loma in zavarovanja bližnje ceste ter si obenem ustvarila za svoj proračun nekaj sred- stev, Id bi jih potem lahko leg cenenega kamna uporabila v komunalne svrhe. 2. M. Soja je izvrstna krmska rast- lina, bogata na beljakovinah (32-37 odst), na masti (17 do 19 odst.) in na vitaminih. Vse- buje vitamin A, B in C. Pone- kod pravijo tej rastliru tudi ki- tajski fižol. Domovina ji je Mandžurija — Ja^ponska, kjer poznajo kakih 500 vrst soje. Uspeva povsod tam, kjer je do- ma fižol. Razlikujemo vrsto so- je, ki zelo rano dozoreva (80 do 90 dni), drugim je rastna doba 110 do 120 dni pa tudi do 150 dni. Zemlja: Velja kakor za fižoL V jeseni je t-rba zemljo glo- boko pieorati, spomladi pa jo samo prerahljamo. Seje se na zemljišče, kjer je bila prej pše- nica ali pa koruza. Po tej kul- turi zelo dobro uspeva ječmen, koruza itd. Gnojenje: Ce je zemlja slaba, je nujno gnojenje s fosforora, ker ta povečuje pridelek. Zelp dobro se obnese tudi dobro do- zorel hlevski gnoj. Dušičnih gnojil ne rabi. Setev: Lahko se seje sama ali pa skupno s koruzo in to takrat, kadar je koruza zrasla okrog 20 cm visoko. Cas setve je od- visen od vremenskih razmer. Pri nas se seje običajno od 15. aprila do 1. maja. Sejati jo je treba tako, da pride seme 2 do 3 cm globoko v zemljo. Tekom rasti jo je treba dvakrat okapa- ti. Seje se do 50 kg na ha. Do- zoreva v septeiTibru, kar je od- visno od vremena. Pridelek: Na ha od 2000 do 2500 kg zrna. zelene mase do 25.000 kg ali pa 7000 kg suhega sena. Pri nas sejemo največ doma- čo sojo, ki je pri nas že več let udomačena, navajena na na- šo zemljo in podnebje. Zraste do 80 cm visoko. Njena rastna doba je okrog 95 dni. Rodi zelo dobro, je plodna. navajena tudi suši in jo ne napadajo ra?- ni zajedavci. Poleg te bi ome- nil še vrsto DUMFLET sorto, ki je precej razširjena in pri nas že več let udomačena, navajena zemlji in podnebju. Zraste do 180 cm visoko, pravočasno do- zoreva, daje dobro seme. Njena rastna doba traja 120 dni. Po- znamo jo po velikih, temnozele- nih listih. Služi kot odlična hra- na Za zeleno gnojenje, ker daje veliko maso z dosti beljakovin- Zelo dobro se obnese pri ensili- ranju. Zrnje te vrste je dobra hrana za praišiče, Ras>tllna bogati zemljo z dxjšikom (okrog 40 kg dijšilka na oral) ter se zemlja torej humificira, Te sorte soje se seje 40 kg na ha površino in to v vrste, ki so 40 cm druga od druge. Razdalja rastline od rastline pa je 5 do 10 cm. Ce jo sejemo izključno za zeleno krmo, je razumljivo, da jo se., jemo več t. j. do 60 kg na ha in tudi gostejše. Tako zasejana rastlina lopo pokriva zem,ljo in ne dopušča, da bi se pod njo razvil plevel. Ta sorta rada po- leže, posebno če jo sejemo za zeleno krmo, je treba i>aziti, da jo pokosimo pravočasno, ko še zelena stročnica ni izpolnjena z zrnom. Pri ensiliranju jo je tre- ba pomešati z drugo krmo, naj- bolje z mlado zeleno koruzo. Soja je odlična hrana tudi za ljudi. Več kot 1000 let se bra- nijo z njo prebivalci Mandžuri- je in Japonske in je to prava ljudska hrana. Članek ima namen opozoriti naše kmetovalce, naj bi razmiš- ljali tudi o tej rastlini. Majhna parcela na kmetijsko-gospodar- skem razstavišču nazorno pri. kazuje to rastlino. Z njihovo pomočjo je prst avl jen spomenik heroju Jožetu Lacku v zadnji številki našega lista smo seznanili javnost, da so or- ganizacije in zasebniki priipe- vali v fond za plačilo spomeni- ka heroju Jožetu Lacku 233.665 din in da še akcija ni končana. Poleg I., III., IV. in V. terena SZDL Ptuj se je po dosedanjih podatkih izkazal tudi VIII. teren SZDL — Breg s prispevkom 16.692 din, ki so jih prispevali člani te organizacije. Po sedaj razpoložljivih podatkih je v tonau 250.357 dm. Nekaj orga- nizacij in društev bo z akcijo nadaljevalo preko 1. septembra in kot kaže, je povsod veliko razumevanje za ta fond in za spomenike na Slovenskem trgu in na pokopališču. Občinski odbor SZDL Ptuj na- proša organizacije in društva, naj ga sproti obveščajo o pote- ku akcije in o višini zbranih sredstev za spomenike. PTUJ, 24. AVGUSTA 195« ^^liijoicCiedmK Premirje na CIPRU I.ondon, 23. avgusta (Tan- jug-Reuter). — Britanska vlada je naglo reagirala na najnovejši položaj na otoku Cipru. Londonski politični krogi pozdravljajo vladno akcijo. Do najnovejših dogodkov v zvezi z otokom je prišlo, ker je vodja ciprskih upor- nikov Grivas pred dnevi ob- ljubil, da bo prenehal s sa- botažninii akcijami. Ciprski guverner Ilarding je zaradi tega včeraj obja- vil pogoje za predajo članov odporniškega gibanja. Ui>or- niki se lahko predajo z orož- jem v prihodnjih treh ted- nih. Zatem Imdo sami odlo- čili — ali bodo ostali na Cipru, ali pa odšli v Grčijo. Proti npornikom, ki lK>do odšli v Grčijo, ne bodo uvedli sodnega }>ostopka. Uporniki, ki bodo ostali na Cipru, bodo prišli pred so- dišče zaradi »napadov na osebnos-t«. Ciprski etnarhijski svet je vče- aj razpravljal o pozivu EOKA za prenehanje sovražnosti. Raz- pravo bodo nadaljevali na da- našnji seji, potem pa objavili uradno sporočilo. Iz Londona poročajo, da bri- tanska vlada Sp ni objavila no- benega sporočila o bodočnosti interniranega arhiepiskopa Ma- kariosa. Premier Eden je v go- voru v Spodnjem domu dejal, da bi Makariosa izpustili, ako bi nastopil »proti terorju na Cipru«. V zadnjih dneh je sli- šati vedno več glasov, češ da bi bila izpustitev Makariosa »po- teza, ki bi dokazala dobro voljo Velike Britanije za rešitev ci- prskega problema.« Britansko kolonialno ministr- stvo je sinoči sporočilo, da bo- do pohiteli s pripravo načrta ciprske ustave. V zvezi s tem vprašanjem bo na Ciper v kratkem znova odpotoval znani in ugledni pravnik lord Rad- cliff. Ilegalna stranka delovnega ljudstva na Cipru je včeraj ob- javila proglas, v katerem se :: Janko in Metka« (mladinska igra), Nu- šič: »Narodni poslanec ^ Calde- ron: »Sodnik Zalamejski :, Še- rif: »Konec poti--, Priestli: »Ne- varni ovinek«, Brecht: »Kavka- ški krog s kredo-'., neznani ki- tajski avtor: »Brcskov cvetih, Somerset: »Deževje^, Čepek: 'R. U. R.«, Ratigen: »Zadeva Winslov«, Marodič: »Operacija Altmark«, Schiller: »Mesinska nevesta«, Sofokles: »Kralj Edip'^ , Strindberg: »Gospodična Julija , N. Tolstoj: »On je vsemu kriv« ter eventualna noviteta. Uprava gledališča si dovolju- je eventualne repertoarne spre- membe, ki lahko nastanejo iz nepredvidenih razlogov (bolezni in eventualne spremembe v an- samblu). V novi sezoni bo enako kot v minuli 9 premier, od toga ena mladinska. Vseh devet premier je vključenih v abonma. Od gostov, ki bodo nastopili v našem gledališču, naj ome- nim od igralcev: Pavla Koviča, člana ljubljanske Drame in Ar- nolda Tovornika, člana SNfJ Maribor; od režiserjev; Jožeta Galeta, Jožeta Tirana, direktor- ja ljubljanskega Mestnega gle- dališča in Jožeta Babiča, direk- torja SNG iz Trsta. Vrstni red premier za prvo polovico sezone je dokončen. Otvoritvena predstava bo A. T. Linhartova veseloigra »Matiček se ženi«, ki jo režira k. g. reži- ser Emil Frelih, glasbo bo napi- vsal Jože Gregorc. Naslednje de- lo, Capkovo »Mater« — pacifi- stično dramo, bo režiral Hinko Košak. Capkovi drami sledi Molierov »Tartuffe«, mladinska igra »Janko in Metka« v Cebu- lovi predelavi, Nušičev »Na- rodni poslanec« in Calderonov »Sodnik Zalamejski« z gostom Pavlom Kovičem. Ostala dela bodo izbrana iz okvirnega repertoarja. Uprava Vsi glasovi delegatov za sedanjega predsednika ZDA ~ Republikanski pod predsedniški kandidat bo verjetno Nixon — Leonliard Hali: „lke noče raz- pravljati o podpredsedniku!" — Strankin program sprejet brez diskusije SAN FRANCISCO, 23, avg. (AFP-Keuter). — Kongres Republikanske stranke je sinoči uradno imenoval predsed- nika, ZDA D. Eisenhowerja za strankinega kandidata na je- senskih predsedniških volitv ah. Eisenhower .je dobil 1333 glasov. Za imenovanje je po treboval 662 glasov. Kisenhou^er .ic suioci sprej«i -cpublikanskega voditelja L. Halla. Po sestanku .ie Hali de- jal, da mu Eisenhovver ni pose- l>ej dejal, da bi kot podpredsed- niškega kandidata želel R. Ni- Kona. Po njegovih besedah Ei- ienhower noče razpravljati o menovanju podpredsedniškega iiandidata. Kongres naj povsem ivobodno in odkrito razpravlja > tem vprašanju. Za Hallom je predsednika i5DA obiskal §e njegov posebni [M>močnik Stassen v spremstvu svetnika S. Adamsa. Kaže, da bo Republikanska stranka brez večjih ovir spre- jela imenovanje Nixona za pod- jredsedniškega kandidata. Zanj »e zavzema močan strankin aparat. Sicer pa poteka kongres re- publikancev v popolnem miru in po točno vnaprej določenem »voznem redu«. Delegati so med govorniki najtopleje poaairavili bivšega predsednika ZDA H. Hooverja — kajpada — pred- sednika D. Eisenhower,ia. Včeraj zjutraj so delegati brez diskusije sprejeli strankin pro. gram. Predstavniki južnih držav niso nasprotovali sklepom o od- pravi rasnega razlikovanja- Re- publikanski program kaže, da med obema vodilnima ameriški- ma strankama ni vtičjih pro- gramskih nasprotij. Edina večja razlika je ta, da So demokrati kot opozicijska stranka ugoto- vili, da lahko zmagajo le z radi- kalnim skokom na desno na zu- nanjepolitičnem področju ter z liberalnim premikom na levo v notranji politiki. Republikanci so kot vladajoča stranka doka- zali svojo umerjenost in reali- zem. Sicer pa sta obe stranki v svojih programih nasploh sto- pili na srednjo, umerjeno Pot. Londonska konferenca končana (Nadaljevanje s 1. strani) egiptovskimi predstavniki pro- učil te dokumente. V tem pogle- du sta se pojavili dve težnji — prva, da bi dokumente uradno podpisali, da bi dobili formalen značaj, in druga, da bi izvolili člane posebnega odbora samo iz vrst dežel, ki podpirajo večin- sko resolucijo^ dve težnji pa nasprotujeta predlogom, ki sta jih včeraj formulirala indone- zijski in sovjetski predstavnik, ko sta zahtevala širši odbor in predlagala, naj bi poslali egip- tovski vladi dokumente v obliki običajnih poročil. Na večini včerajšnjih ožjih se- stankov vodij raznih delegacij so obravnavali vprašanja proce- dure. Razgovori so znova doka- zali, da je konferenca v bistvu pravzaprav že zaključena. Nje- na bilanca ima pozitivne in ne- gativne strani. Tu poudarjajo, da je pozitivno v njej to, da 2iahtev zahodnih držav niso for- mulirali v obliki ultimata, ampak v obliki želje po proučevanju- Razen tega po izglasovanju pa- kistanskega spreminjevalnega predloga k ameriškemu osnut- ku resolucija zahodnih držav molči o priznanju egiptovske pravice^o nacionalizacijo sueške družbe, želja po internacionali- zaciji kontrolo in uprave nad prekopom pa izvira dejansko iz tega dejstva. Negativna stran konferenčne bilance je nedvomno predvsem v tem, da na konferenci niso povedali svojega mnenja ne Egipt ne druge zainteresirane dežele, ki upravljajo Sueški prekop, da ni bila dosežena enotnost vseh na konferenci za- stopanih držav v smislu nadalj- njih pogajanj z Egiptom na na- čin, Iri bi bil za to deželo spre- jemljiv in enakopraven, in končno, da je kompromisna podpora, ki jo je nudilo 17 de- žel ameriški resoluciji, v fran- coskih in angleških krogih spet ohrabrila pristaše »čvrste rokec< in :>politiike sile« proti Egiptu. Spletke direkcije bivše sueške družbe s podicupovanjem pilotov, da bi nehali delati, in priprave v tisku, da bi Francija in Velika Britanija poslali nove čete na Sredozemlje, sodijo v okvir pri- zadevanj, da bi onemogočili na- dakija pogajanja in preprečili Egiptu, da zagotovi normalen promet po prekopu, da bi tako opraviičili morebitno politično in drugo vmešavanje. Mladi godbeniki iz Subotice so obiskali Ptuj v Ptuju so bili na tridnevnem obisku mladi godbeniki iz Su- botice. Ogledali so si razne ptujske zanimivosti in obiskali tudi Kidričevo, kjer so priredili koncert. V Ptuju sta bila dva koncerta, po en koncert pa tu- di v ptujski bolnišnici in v ta- boru predvojaške vzgoje pri Lovrencu na Dravskem polju. Povsod so poslušalci mlade god- benike iz Subotice prisrčno sprejeli. Mladi godci starosti 10—14 let Srbi, Hrvatje in Ma- džari so pod vodstvom profe- sorja tov. Toplaka iz Dolnje Lendave, ki živi v Subotici, za- čeli skupno vaditi pred 4 mese- ci in uspeh ni izostal, kar lah- ko potrdijo udeleženci koncer- ta. To je že 11 orkester, ki ga tvorijo mladi pionirji po zaslugi in s prizadevanjem tov. Topla- ka. Kot pravi, pripravlja usta- novitevi pionirskega orkestra, v katerem bodo igrale same pio- nirke. Ob slovesu prejšnji četrtek, 16. t. m., so na ptujski železni- ški postaji mladi gostje iz Su- botice zaigrali še nekaj poskoč- nic, nakar se je tov. profesor Toplak v imenu vseh članov orkesti'a zahvalil Ptujčanom: »Dragi tovariši! Ne najdem be- sed, da bi se Vam dovolj za- hvalil za gostoljubnost in vso pozornost^ ki smo je bili deležni v Ptuju, IZ katerega odhajamo z najlepšimi vtisi v upanju, da se bomo v to zgodovinsko me- stece še vračali. Na povratku domov so prire- dili še koncert ormoški bolniš- nici. B. F. Tri tedne v naravi Ptujski taborniki so že ob ustanovitvi svoje oiganizacije sklenili, da bodo letos poleti organizirali tabor. Odločili so se za Zgornjo Savinjsko dolino. Marca so začeli s pripravami. Postavili so posebni štab, začeli zbirati prijave, poiskali so me- sto za tabor ter z denarjem, ki sO ga dobili v pomoč od Okraj- nega ljudskega odbora, naku- pili nekaj šotorov, kuhinjsko opremo in ostale potrebščine. Nekaj šotorov je dal na posodo upravnik vajer-skc šole, mleko v prahu in maslo Mednarodni dečji fond, pri prevozu pa sta priskočili na pomoč podjetji »Kmetovalec« in »Perutnina«. Prijavilo se jih je okrog 45. Tik pr^ taborom pa so nekateri odpovedali. Vzrokov je bilo več. Nekaj jih v šoli ni uspelo, drugi so odšli na potovanja s Počitniško zvezo, nekateri so taborili s Partizanom. In konč- no ne smemo zamolčati, da so se nekateri starši ustrašili za svoje otroke in jih niso z:aupali mladi tabomišM organizaciji. Ti zadnji se sedaj gotovo kesa- jo, saj so se ostali vrnili čili in zdravi' ter polni bogatih dožive- tij. Tako se je tabora udeležilo samo 25 članov. Vendar je ta- bor, kljub nekaterim začetni- škim slabostim v celoti uspel in bo gotovo utrdil našo organiza- cijo in i>omagal k njeni razši- ritvi. V torek je odšlo šest čla- nov na partizanski pohod do Kumrovca, kjer bo v dneh od 23.-27, t. m. rv. zlet taborni- kov Slovenije. Nekaj članov pa bo odpotovalo v Kumrovec v soboto, tako da se bodo udele- žili nedeljskih svečanosti. Po uspelo zaključenem prvem taboru čuti vodstvo tabornikov iz Ptuja dolžnost, da se javno zahvali Okrajnemu ljudskemu odboru za izdatno pomoč, brez katere bi naše delo bilo nemo- goče. Prav tako hvala tudi osta- lim organizacijam in posame- znikom, ki so nam priskočili na pomoč. Omeniti moramo še eno, da so nam domačini v Melisah šM povsod na rosko, da so bili z nami zelo prijazni ter .smo .jim za vso pomoč iskreno hva- ležni. S prirodo k novemu človeku! Koliko je težka zemlja Vemo, kolikšen je premer na- še Zemlje, kolikšen je njen ob- seg, znana je njena hitrost oko- li l^tne osi, koliko je pa težka? Res, da je ne moremo postaviti na tehtnico, vendar se da do- gnati to z računi. Izračunali so, da je zemlja težka 6000 trilijo- nov ton. Številka je tako veli- kanska, da nimamo o tem no- bene predstave. Poskusimo sito razlc^ti nazorno. Ce bi vsa razpoložljiva delovna sila na svetu naJcladala zemljo na že- lezniške vagone, bi naložOi na leto 16 milijard ton. To nakla- danje bi trajalo približno 370 milijonov let Kompozicija va- gonov, na katerih bi bila nalo- žena zemlja, bi bila dolga bli- zu pet trilijonov kilometrov; z drugimi besedami: žarek svetlo- be, ki gre 300.000 km na uro, bi rabil 500.000 let, da bi prišel od zadnjega vagona do prvega. Vestnost se da privzgoiiti Vsakdo, ki trpi zaradi lastne ali tuje netočnosti, bo razumel, kako važno je, da začnemo z vzgojo reda že pri dojenčku. Če bo dobival svoje obroke hrane vedno ob istem času, če ga bo- mo ob določenih m-ah previli, okopali, spravili spat, se bo nje- gov organizem sam navadil na i'edno opravljanje vseh funkcij Zato bodimo tudi do majhnih otrok v tem pogledu vedn< strogi in nepopustljivi. Kosilo, popoldanski sprehod, kopanje, nočni počitek, vse naj se začne po možnosti točno ob določenem času in nobeno moledovanje ne sme spremeniti običajnega dnevnega reda. Uspeh take vzgoje se bo vid- no pokazal zlasti takrat, ko bo otrok ^ačel obisikovati iSodo. K pouku bo moral že od vsega za- četka prihajati točno, sicer bo opominjan ali pa celo kazno- van. Ce smo ga v tej smeri že vzgajali, potem mu to ne bo de- lalo nobenih težav. Pogosto za mujanje šolarja meč-e slabo luč ne samo nanj, temveč na vso družmo. Tega pa starši prav gotovo no želijo, četudi so sa- mi večkrat premalo vestni. Z vzgojo točnosti se bo v otroku sama po sebi v^udila tudi ljubezen do reda. Otrok ne bo znal varčno ravnati le s svo- jim časom, ampak bo vedno pazljivo skrbel tudi za svojo obleko, knjige in drugo stvari. Vestni šolar bo redkokdaj kaj pozabil doma, medtem ko bo ti- stemu, ki zamuja, vedno kaj manjkalo. Ljubezen do reda in smisel za točnost bosta ostala v otroku za vse življenje in mu prihranila marsikatero nepo- pravljivo zamudo in nevšečnost. Vsak delavec in uslužbenec je že skusil, kako pomembna je vestnost v šlužbi. Pa tudi do- ma je vedno zaželena. Koliko manj slabe volje in razburjenja bi lahko bilo v družini, če bi tudi vse gospodinje poznafc vestnost in red. Začnimo torej z vzgojo že pri najmlajših, kaj- ti kar se Janezek nauči, to bo OKTOBRA BO V KIDRIČEVEM mladinski festival V nedeljo, 19. avgusta t. 1., je bilo v Kidričevem 2. posveto- vanje v zvezi z oktobrskim mladinskim festivalom in z iz- volitvijo pripravljalnega odbo- ra za festival, ki je namenjen .spominu na 37 obletnico SKOJ in spominu na narodnega hero- ja — sekretarja SKOJ Ivo Lo- la Ribarja, ki ga je 1943. leta pred zasedanjem AVNOJ zadela nemška letalska bomba. V ta namen začne z 29. av- gustom t 1. trimesečno tekmo- vanje osnovnih mladinskih or- ganizacij, ki se bo končalo z Dnevom republike — 29. iio- vembrom. Po vaseh bodo vaški festivali. Mladmske organizacije bodo organizirale odbojkarske, nogometne, rokometne, šahov- ske in strelske tekme. Najbolj- še ekipe bodo nastopile 14. ok- tobra na festivalu v Kidriče- vem. Po sklepu 2 posvetovanja mla- dine v Kidričevem bo tam .14. oktobra Oktobrski mladin- ski festival Dravskega polja«, ki bo začel na predvečer s sve- čano akademijo in tabornim ognjem, nadaljeval pa se bo 14. oktobra s slavnostno sejo in z velikim mladinskim zborova- njem, ogledom tovarne, kultur- nimi in športnimi nastopi, kon- čal pa z razdehtvijo priznanj in nagrad ter z mladinskim ra- janjem. Posebnost tega festiva- la in tekmovanj bo v sprejema- nju novih članov v organizaci- jo, v ustanavljanju novih orga- nizacij ter v povečanju skrbi za izobraževanje in razvedrilo mladine. Organizacijam LMS bodo do- brodošle vse zdrave pobude mladine m odraslih za čim- uspešnejši mladinski festival na Dravskem polju. PlastiCna obveza z brizgalno Ameriški strokovnjaki so izu- mili novo vrsto obveze, pri ka- teri so zamenjali dosedanjo ga- zo z loščilom, imenovanim »aeroplast . Aeroplast je sinte- tična tekočina, ki se uporablja z brizgalko; pri dotiku z zra- kom se naglo strdi in napravi prožno kožico, ki popolnoma zavaruje rane in opekline. Prednost novega načina ob- vezovanja je zlasti v tem, ker poškodovancu ni treba pomoči zdravnika ali medicinske sestre. Ker je mrežica popolnoma pro- sojna, je ogromno olajšano tudi nadzorovanje ran ter opazova- nje celjenja in zaraščanja. No- vi na?^ obvezovanja bo prišel v ix>štev zla.sti pri večjih ne- .srečah in pri zaščiti sklepov in členkov, kjer je teže napraviti običajno obvezo. Prednost aero- plasta je tudi v tem, ker ga ni treba ponovno sterilizirati. POJASNILO ZVEZNEGA ZAVODA ZA SOC. ZAVAROVANJE O otroških dodatkih v pojasnilu je rečeno, da so .«>trokovnjaki Zveznega zavoda ugotovili ob svojem obisku v republiških in nekaterih okraj- nih zavodih za socialno zavaro- vanje to. da ponekod postopek pri uresničevanju pravic do otroških dodatkov po nepotreb- nem zavlačujejo Zavodi ne zahtevajo od ljudi takoj vseh dokumentov, temveč postopo- ma. Redno se dogaja, da v pri- meru, če koristnik menja kraj bivanja. Zavod za socialno za- varovanje ne pošlje takoj nje- govih dokumentov novemu za- vodu, temveč jih zadržuje dalj časa. Ljudje pa zaradi take ma- lomarnosti ostanejo brez otro- ških doklad KATERI OTROCI IMAJO PRAVICO DO DOKLADE Za žrtve fašističnega terorja je treba imeti vse otroke, ki jih smatrajo za takšne tudi po re- pubhških predpisih o dajanju pomoči družinam žrtev fašistič- nega teroi-ja. Otroci, ki so kon- čali srednjo šolo z 18. letom, imajo pravico do doklade toli- ko časa po poteku koledarske- ga leta, v katerem je otrok do- polnil 18 let, kolikor ga predvi- devajo statuti posameznih fa- kultet ali višjih šol ter akade- mij za redno šolanje. Otroci, ki so zaradi daljšega zdravljenja v zdravstvenih ustanovah, ima- jo pravico do doklade ves čas zdravljenja v njih. Pravico do doklade je treba pripoznati tudi otroku, ki ga po sklenitvi zakonske zveze vzdr- žujejo starši zato, ker je drugi zakonski drug na rednem šo- lanju To velja seveda, če tudi ta zakonski drug izpolnjuje po- goje za pripoznanje pravice na otroško doklado. KAKO JE TREBA UPORAB- LJATI CENZUS O DAVKU Za matere, ki same vzdržuje- jo otroke, je treba imeti vdove, žene oziroma matere, katerih možje so nad 70 % nesposobni za delo in niatere, pri katerih bivališče njihovega moža ni znano. Za ločene matere in ma- tere z nezakonskimi otroki je treba smatrati, d^ same vzdržu- jejo otroke samo v primeru, če jim zanje n bila sodno dode- ljena alimentacija. V primeru, da je bil davek znižan zavoljo elementarnih ne- zgod, je treba soditi, da korist- nik otroške doklade v tem letu ni dosegel določenega dohodka, spričo česar so mu davek zni- žali. Toda po poteku tega leta je dolžan predložiti novo davč- no pKJtrdilo. Pri ocenjevanju pravic na otro.sko doklado dohodka od lastnega stanovanja ni treba imeti za cenzus ne glede na to, ali ima zavarovanec še drugo premoženje ali ne. SKUPNO GOSPODINJSTVO Ce v gospodinjstvu koristni- ka otroške doklade žive rodite- lji, ki nimajo nobenih dohod- kov in ki jih vzdržuje, se pra- vica na doklado določi tako, da se dohodek od kmetijskega po- sestva, ki ga ima, in skupni znesek drugih dohodkov razde- li na koristnika doklade, člane njegove ožje družine, kakor tu- di na roditelje, ki žive z njim v skupnosti Ce koristnik živi na kmečkem posestvu s sorodniko- vo družino je treba za sorodni- ke smatrati samo tiste, ki so navedeni v predpisu. V primeru, če kdo ne sprej- me dediščine, se pravica na do- klado pripozna od dneva smrti zapustnika posestva če korist- nik ni živel na posestvu. Ce pa je živel na njem. potem se pra- vica na doklado pripozna od dneva, ko je bila dana izjava pred sodiščem o tem. da dedi- ičine ne sprejme. Pionirski orkester iz Subotice na obisku v Ptuju 4 VlufmiednlK mu, 24. AVGUSTA 1956 Andrej Kovač, tx-b; »i; ai. Ptuj in okolica o pesmi in povesti (Nadaljevanje) Od starejših slovenskih pisa- teljev je že Josip Jurčič (1844 do 1881) postavil svojo zgodo- vinsko povest »Slovenski svetec in učitelj« deloma na ptujska tla. Roman je bil zamišljen v treh delih, dovršen pa je bil samo prvi. To široko zasnovano delo je hotel Jurčič dovršiti do tisočletnice Metodove smrti, ki so jo nameravali praznovati v letu 1885, Pisateljev načrt pa je, žal, preprečila njegova prezgod- nja smrt 3. maja 1881. Snov za svojo zgodovinsko fkj- vest zajema Jurčič iz burnega 9. stoletja slovenske zgodovine, ko je za razmeroma kratko dobo obstajala svobodna sJovenska kneževina v Dol. Panoniji. Tej svobodni slovenski pokrajini je vladal knez Kocelj od 869 do 874. Bil je naslednik svojega očeta Pribine, ki je okoli leta 840 sprejel od nemškega kralja Ludvika v fevd del Sp. Pano- nije okoli reke Zale. Na žalost pa je bil Pribina v službi Nem- cev in podpiral njihovo koloni- zacijsko in cerkveno politiko na slovenskih tleh. Prestolnica te slovenske kneževine je bila ob Blatnem jezeru in se je imeno- vala Blatograd (Blatenski Ko- »tel). Utrjena je bila z nepro- dimim blatom ter težko dostop- na. Nemški naziv je Mosaburg, njeno lego je treba iskati pri današnjem kragu Zalavar. Tej knježevini je pripadal nekaj časa tudi Ptuj ali »Koc- Ijevo mesto«, kot ga naziva Jur- čič v posebnem poglavju svoje povesti. Delovanje solunskih bratov Konstantina in Metoda na Mo- ravslkem za kneza Rastislava je sprožilo veliko borbo za in proti slovanskemu bogoslužju oziroma bortoo med Salzburgom in novo panonsko škofijo. Tudi Kocelj vneto podT>ira Metodova priza- devanja. Kakšna u^soda je do- letela tega zadnjega samostoj- nega kneza Slovencev, bo ostala br^one za vedno uganka. Brez dvoma so temne nemške sile prekrižale njegove nadaljnje po- litične načrte. V letu 874 je zo- 7>et vse pri starem, nemško pro- diranje gre nemoteno naprej. To se pokaže tudi v cerkvenem wjru, ka?ti v tem letu posveti salzburški nadškof Teotmar v Ptuju cerkev, ki jo je sezidal Kocljev naslednik grof Gozvin. novi predstavnik frankovske ob- lasti v naših krajih. O Ptuju pravi pisec naše po- vesti, da 1e staro slovensko me- f?to, ki leži ob Dravi sredi rodo- viteega polja. Menda je eno od naših najstarejših mest, ki ga omenja rimski zgodovinar Tacit že leta 69. »In tudi staro slo- vensko imevro iz oči«, osvobodijo živce prevelike napetosti, ki so naj- večkrat vzrok različnim bole- ' znim Nekateri zdravniki trdijo, ■ da je neumno, ko moški ne mo- rejo oziroma nočejo jokati, saj tako samo škodijo svojemu zdravju. »Smejte se in jokajte, ko ču- ; tite za to potrebo!« Tako pravi- ; jo zdravniki. Prav gotovo je kaj ; resnice v njihovih tezah. ATOMSKA POTNIŠKA LADJA Po uspelih poskusih prve atomske podmornice se že pri- pravlja neka ameriška ladje- delnica v Pittsbourghu fZDA) na gradnjo p>otniške ladje, ki jo bodo tako gnali atomski mo- torji. Ladja bo aerodinamične oblike in bo razvijala hitrost od 100 do 120 kilometrov na uro. Za ladjo je to vsekakor fantastična brzina Aparat za „pranje zraka" Zrak po mestih postaja vedno bolj nezdrav in zdravniki vedno česteje priporočajo svojim pa- cientom, naj si gredo zdravit živce in čistit svoja pljuča na deželo. Pred kratkim je pa ne- ka francoska tvrdka patentira- la aparat za »pranje zraka«; priporoča ga bolnicam, šolam, kino dvoranam, gledališčem itd. Ta priprava, ki jo je preizkusi- lo več zdravnikov, je prva svo- je vrste; povzroči vrtinec, ki vsesa v sekundi 40 kubičnih metrov zraka in ga spravi v kopel, kjer se očisti od duhov, prahu in bacilov. Tej tekočini, ki ni samo tajnost, ampak je tudi zelo draga, je treba doda- ti le sredstvo proti mrčesu, pa bodo iz prostora izginile tudi muhe in komarji. Vendar pa izumitelji s to pripravo še niso zadovoljni, predraga se jim zdi. Firma jim je dala na razpolago še nekaj milijonov, da bodo aparat poenostavili in pocenili. !\atanena mera - lep hrol Ce hočemo lepo šivati, je za Lo prvi pogoj, da pravilno in natančno vzamemo mero. Me- rilni trak, s katerim merimo, naj se pri merjenju lepo prile- ga k telesu, vendar naj bo to- liko ohlapen, da ga lahko pre- mikamo. Pri merjenju je pripo- ročljivo pripeti okoli pasu po- seben trak, da tako natančno vemo, kje so mesta, do katerih ali od katerih merimo. Tudi do- bro prilegajoča se obleka nam je pri tem v veliko oporo. Zdaj pa poglejmo, kako me- rimo po vrstnem redu: 1. Prsni obseg se meri čez prsi in hrbet. 2. Širina pasu se meri čez najožji del pasu, 3. Širina bokov se meri čez najširši del bokov, nekako 18 do 19 cm pod pasom. 4. Prednja dolžina telovnika se meri od rame, dva centime- tra od nastavka vratu, čez naj- močnejši del prsi do pasu. 5. Širina prsi se meri od pa- zduhe čez prsi do druge pazdu- he. 6. Dolžina hrbta se meri dva centimetra pod nastavkom vra- tu do pasu. 7. Širina hrbta se meri od pazduhe čez hrbet do druge pazduhe. 8. Zunanja dolžina rokava se meri od hrbta čez upognjeni komolec do zapestja. 9. Notranja dolžina rokava se meri od pazduhe po zravnani roki do zapestja. 10. Obseg nadlakti merimo okoli naj debelejšega dela nad- lakti 11. Prednja dolžina krila se meri spredaj od pasu pa do za- želene dolžine krila, na primer 32 centimetrov od tal ali kakor želimo. 12. Zadnja dolžina krila se meri zadaj od sretdine pasu pa do zaželjene dolžine krila ka- kor spredaj RECEPT Zdrave zelene paradižnike in paprike, ki v pozni jeseni več ne pordeče, lahko shranimo za zimo I kg takih paradižnikov zrežemo na rezine Prav toliko sladke zelene paprike očistimo semena, jo zrežemo na rezance in ji pridenemo še pol kilogra- ma narezane čebule. Vse sku- paj stresemo v večjo posodo, zmerno osolimo in pustimo, da stoji pol dneva Nato solato odcedimo. premešamo, stresemo v kozarce in zalijemo z vin- skim kisom, v katerem se je 5 minut kuhala žlica soli. Po vrhu nalijemo še za prst visoko olja ali stopljenega loja. ki se hitro strdi To solato pozimi preplaknemo z vodo in zabeli- mo z oljem KREMEU — MUZEJ Simbol političnih duhovitosti in diplomatskih kombinacij to- variša Stalina - Kremelj, so pre- uredili v muzej. 2e kmalu po njegovi smrti so začeli iz Krem- Ija seliti posamezne urade. Na- mesto birokratov s topimi obra- zi, so se pojavili u uradih de- lavci, umetnostni zgodovinarji, slikarji in drugi strokovnjaki. Freske, ki so jih poslikali zna- meniti ruski slikarji XVII. sto- letja. so popolnoma obnovili. Na novo slikajo in zlatijo stre- he zvonikov. Razen tega bodo vrnili tudi Rdečemu trgu pred Kremljem videz, kakršnega je imel v začetku XIX. stoletja. Z njega so že odstranili asfalt in ga tlakujejo z opeko. Kremel j je odprt ruskim in inozemskim radovednežem. Ka- kor piše sovjetski tisk. ga ob- išče dnevno nad 3000 ljudi. Kako konzerviramo jajca v mesecu avgustu gospodinje navadno nakupimo jajca za vlaganje Ta morajo biti zdrava in sveža. Spoznamo jih po tem da ne klopočejo, v čisti vodi pa potonejo in padejo na dno, Ce je jajce zdravo, ugotovimo tu- di takole: v 1 litru vode razto- pimo 10 dkg soli in vanjo po- ložimo jajce. Presno obleži ra- vno na dnu dva do tri dni sta- ro stopi pokonci, do 4 tednov staro plava, do 6 tednov staro se dotika površine, starejše pa plava na njej Jajca, ki jih nameravamo konservirati. prevlečemo z za- ščitnim slojem parafina ali va- zelina ter jih položimo v suho žaganje ali suh oves. Teh se ne smemo dotikati Vlagajmo jih tudi v stekleno ali apneno vo- do, ki jih mora popolnoma pre- kriti. Za vlaganje uporabljamo samo popolnoma čista jajca, ki pa jih tih pred konserviranjem ne .smemo umivati V bližini mesta, kjer jih hranimo, ne smejo stati steklenice s petro- lejem, škatle z milom itd., da se jajca ne na vzame j o neprijet- nega vonja Sedaj pa še nekaj podatkov o hranilni vrednosti jajc, da jih bodo naše gospodinje znale dovolj ceniti Debelo kokošje jajce tehta nekako tiO gramov. V njem je 7 g lupine. 39 g vo- de, 7,4 g beljakovin, pol grama rudninskih snovi. 5,7 g masti ter vitamini A, D in B, V belja- ku je samo vodo in beljakovi- ne. v rumenjaku pa tudi pre- cej fosfora in železa. Eno jajco da 75 kalorij NAJMANJŠI KONJI NA SVETU Na neki farmi v Kansasu vzrejajo najmanjše konje na svetu — midget-ponije. So še manjši od angleških shetland- ponijev. Odrasel konj tehta le do 30 kg, njihovi gospodarji jih čisto lahko nosijo na ramenih. KAKO SE OBVARUJEMO MOLJEV? Najvažnejše pri obrambi pred molji je snaga. Nekajkrat na le- to je treba vse obleke prezra- čiti, jih skrtačiti in očistiti vseh madežev. Dobro je tudi vse obleke razobesiti na soncu, kajti molji ničesar bolj težko ne pre- našajo kot sončne žarke in pre- pih. Medtem ko se obleke tako dobro zračijo, očistimo omaro, obrišemo prah in potresemo s kakim sredstvom proti moljem. Obleke pa temeljito stresimo, skrta^imo m tiste, ki jih poleti ne nosimo, zavijmo v i>apir, po- tresimo vmes z naftalinom in nato spravimo v čisto omaro. Molji, ki jih vidimo letati po stanovanju, ijiso nevarni. To so samci, ki se za obleke ne zme- nijo. Pač pa so samice s pro- stim očesom nevidne in se zato lahko zvlečejo skozi vsako, tudi najmanjšo špranjico, zlezejo jaj- čeca. iz katerih se nato razvi- jejo požrešne gosenice. Ena sa- ma samica lahko zleže 500 tisoč jejčec. Le ti pa lahko v enem letu pojedo 50 kilogramov volnei. Zmotno je seveda mišljenje, da molji jedo samo volno. Požreš- neži se lotijo tudi nevolnenih vlaken. * iinekdote Rimski cesar Neron je živel v večnem strahu, da ga bodo vrgli 9 prestola. Zato je name- raval umoriti vse svoje sena- torje. O tem je govoril tudi s Seneco. filozofn^m. Ta mu je od- govoril: »To lahko storiš. Vso lahko spraviš s poti razen ene- ga: svojega naslednika!« * Po državnem udaru so prija- telji siilili Cezarja, naj ga vse- povsod spremlja telesna straža. Cezar je odbil. »Ce bi se morai bati za svoje življenje,« je de- jal. »potem raje takoj umrem, kakor da bi vsak dan pričako- val svojo smrt.« * V neki debati v francoskem parlamentu o nezadovoljnosti prebivalstva v Alzaciji, je rekel neki poslanec: »Poincare je blesteče doka- zal svoj državniškii genij: v I. svetovni vojni je izgubil 2 mi- lijona francosko govorečih Fran- cozov. Namesto njih je dobili poldrugi milijon Francozov, ki ne govorijo francosko.« IVAN CANKAR |)> Hl[liip(i(g J(šmm u >Kam. ljudje božji?« je vpra- šal Jernej in prosil, ko so ga pahnili v železni voz med pote- puhe in tatove. Pa se nol^den ni ozrl. nobeden ni odgovoril. Tist!. ki jih je spremljal, je slonel v kotu in je gledal hudo. tovari.ši p-nepuhi so se smejali, ko .le zaž\iž,aalo zunaj in zabob- nela težka kolesa. S plahim po- gledom se je oziral Jernej in, kakor so je oziral, so mu nena- doma pogledale v obraz -žalost- ne, od solz vse zardele oči. ■ Krivico je okusil, po nekri- vem so ga obremenili!« je pre- šinilo Jerneja. «Mlad ,ie njegov obraz in poln bridko=t\ nič zlc- qa ni v njegovem srcu!* »Kam, tovariš?« je vprašal Jernej; oni pa je gledal in ni odgovoril; žalostna misel je šla iz oči v oči. Tako so potovali. Minil je dan in je minila noč; iz ki-aja v kraj, iz voza v voz, odhajali so tova- riši, prihajali so drugi. »Kam?« je izpraševal Jernej v globoki grozi in nobeden mu ni odgovoril. Ko je stopil poslednjikrat iz železnega voza. se je ozrl in je obstrmel. Videl je tisti kraj ne- koč, kakor v daljnih sanjah ga je videl. Pa je vztrepetal in je vprašal čemernega človeka, ki je stal ob njegovi strani: »O človek krščansiki, o sosed — če moreš govoriti, povej mi, kakšen kraj je to?« »To je tvoja domačija! Se dve uri je do Resja; TX)t je dolga in r>u<:ta. če imaš denarja, plačaj voz!« »Zakaj v Resje?« je vzkliknil Jernej. «Tam ni moja domačijfi. ne brata nimam tam in ne se- ?tre! Kdo me je kLcal v Resje: k^o me je vodil tja?«- Čemerni človek je počasi pri. vzdignil rameni, nabasal si jo pipo in je palil. »Torej pa na pot in nič sit- nosti ne delaj! Do Resja te spre- mim. tam pa Bog s teboj!« Jernej ni več govoril. Kakor je bil truden in bolan, je stopal z dolgimi koraki; lep je bil kraj. njive so zorele, visoka je bila trava na senožetih, Jernej pa se ni ozrl. V tla je gledal, sive obrve so mu zakrivale oči. Pot se je vila ob položni rebri, v lepi dolini se je zasvetila bela vas. Prišla sta do županove hi- še, župan Pa se je prestrašil, ko je ugledal Jerneja. »Nikoli te nismo videli, nobe- den se te ne spominja, pa pri- deš na stara leta in nam nalo- žiš to breme!« »Ne bom prosil vbogajme, ni- komur ne bom delal nadlege!« je rekel Jernej. »Pest sena mi dajte, da si odpočijem, ker sem truden!« Sel je na hlev in je legel v seno. Ležal je, dolgo ni zaspval, pogovarjal se je z Bogom. Ni so več pogovarjal z njim kakor hlapec z gospodarjem, temveč kakor terjavec z dolžnikom. '>KaT si rekel, lo zdai izpolni! Pravico si dal ljudem, pa so jo skrili; ni je pri bir čih. ne pri sodnikih, ne pri cesarju; biriči .''O me pehali med hudodelce, sodniki so me zasmehovali, za cesarja so me ogoljufali! Pri te- bi je pravica, ti si io poslal, to potrdil, ti skrbi zanjo, da se iz- polni tvoja zapoved! K tebi sa- memu se zatekam jaz. hlapec Jernej, sam na svetu, ob belem dnevu okraden. pravice oropan! Tvoja postava je v mojem srcu in tvoja obljuba, tvojo besedo sem slišal — daj. da ne mine moje zaupanje! Zdaj iztegni svojo roko, vsegamogočni Bog, pravični sodnik!« Tako sc je Jernej pogovarjal z Bogom, dolge v noč je molil; in ko je zasvetilo jutro, je vstal in se je napotil brez slovesa. Hodil je dolgo, trikrat je po- čival; pred mrakom pa je do- spel na Betajnovo. »Kaj je torej Jernej? so izpra- ševali, ki so ga videli. »Razcapan je in prašen, do pasu upognjen, siv starec — kaj je torej Jernej?« so se čudili in so gledali za njim. Jernej pa se nikamor ni ozrl, nikogar ni pozdravil in nikogar ogovoril. T^di tja se ni ozrl, kjer je stal beli njegov dom. Sel je naravnost k župniku. Prijazen gospod je bil žup- nik debel in rdeč. in smehljal se je. »O Jernej, o Jernej, kod s: ro- mal. da si tako star in slab?« Jernej je stal pred durmi, vzravnal upognjeni hrbet, izpod obrvi so se mu zasvetile oči. »Nič ne bom sedel, nič ne bom počival, zakaj pozno je že in truden sem! — Po s\'etu sem to. ms!, od b ri^i dn ^-^dnika. ci sodniku do cesarja. Pravice m pod nebom, zaicopali so jo sto klafter pod zemljo, težko skalo so zvalili nanjo. Jaz pa je ne iščem več na zemlji, biriči in sodn::ki so zatajili Boga. izdali njegovo besedo in zapoved. Pri Bogu iščem pravice, pri njem samem, ki ie sodni!< nad vsemi sodniki! Odprite pismo, ki ste njegov služabnik, razložite nje- govo besedo, razsodite mojo pravdo po njegovi pravici!« Župnik je stopil k Jerneju. pr;jel ga ie za roko. zakaj usmi- ljen je bil. »Ne tako. Jernej! Veliko hu- dega so ti storili, nelcrščansko so ravnali s teboj — ampak odpu- sti jim. kakor je Bog odpustil tistim, ki so ga rvrp?nnjali!« Jernej je izpustil župnikovo roko. gledal mu je srepo v obraz, z bolno svetlimi očmi. in je go- voril s trdim glasom kakor ni- koli poiM-ej. »Ne govorim o usmiljenju, o od'Puščaniu nič — o pravici go- vorim! Raz^sodite oo b07ii be- sedi, po naukih njegovih in za- povedih! Služabnik božii ste iz važih upt bo govoril, z vašim je- zikom! Ali ie Bog na moii stra- ni, al: je na strani biričcv in kri\i'č'"o ji slami kaj vtileli, jih oi po^ilušala. Kako bi &e ji torej moglo dobro goditi! Nekega dne je dejala svojim stanšem: -Marsikaj aem že sli- šala o gospe Jeri, vseeno bi jo rada enkrat obiskala; ljudje pripovedujejo, da je na njenem doinu nenavadno čudno, in pra- vijo, da je v njenem d^imu mo- goče videti tolikanj redke stvari, da nikjer tetga. Res, že ne mo- rem krotiti svoje radovednosti!« Starši! so ji strogo prepove- dali hoditi k njej, rekoč: »Gospa Jera je hudpubna žen- ska, počenja nezaslišne vrago- lije in če boš proti naši volji o^la k njej, nisi več naš otrok.« Toda deklica se ni ozirala na pre!x>ved svojih staršev in je svojevoljno odšla k stari gospe Jeri. Ko je bila prispela h gospej Jeri, jo je ta vprašala: »Zakaj pa sd tako bledolična?« >^Ah,« je odgovorila deklica, tresoč se po vsem telesu, »tako zelo sem se prestrašila tega, kar sem videla pri vas.« »Kaj le si videla tako groz- nega?« »Na vaših stopnicah sem za- gledala črnega moža.« »To je vendar bil oglar.« »Potem sem videla zelenega moža.« »No, to je bil lovec.« »Oh, gospa Jera, kljub temu me je strah: ko sem namreč pogledala sitozi okno, nisem vi- dela vas, marveč samega pe- klenščka z ognjeno glava« f »Oho!« je dejala starka, »po- temtakem si utegnila videti ' čarovnico v njenem pravem li- ' špu in sijaju, že dolgo sem ča- kala nate in si te od srca želela, imeti te hočem, da mi boš sve- . tila.« f Tedaj je deklico spremenila v poleno in ga vrgla v ogenj. Ko pa je to zaplamtelo z vsem žarom, je čarovnica sedla k plamenu in se grela. Mela si je roke in govorila: »To pa zar^ enkrat ^etlo sije!« Tako se torej godi neuboglji- vim in preveč raidovednim otrokom. si^s^it^O' S^EJiill Med dokumenti je tudi zdravniško spričevalo, ki ga je Hašek dobil v norišnici v Boh- njioah, kjer so ga imeli nekaj čaea na opazovanju. Zdravniki so ugotovili, da je Hašek »ome- jen, toda ne nevaren za okoli- co«. Za to trditev so navedli tudi dokaze. Ko so ga vprašali, kje je Vltava najgloblja, jim je Hašek pravilno odgovoril: pri Višegradsklh stenah. Toda ko ga je eden od zdravnikov vprašal, koliko je dvakrat dva, se je Hašek delal neumnega in odgovoril da je dvakrat dva se- demnajst. Tem dokazom so zdravniki dodali še neizpodbi- ten doka? svoje diagnoze, da Haškovi možgani slabo funk- cionirajo: ko so ga bili pripe- ljali v sobo za izpraševanje norcev, je Hašek takoj odhitel pred sliko Franca Jožefa in navdušeno vzkliknil: »Živel naš cesar Franc Jožef 1!« Tudi ta dogodek je Hašek opisal v svo- jem romanu in ga seveda pri- pisal Svejku. Na osnovi tega zdravniškega spričevala, so Haška odpustili iz vojske. Vojna je bila že v I>olnem teku. Stanje je bilo ze- lo težko. Toda veliki pisatelj ne izgublja glave. Izmišlja si nove in nove prizore, da bi z njimi potrdil svoj »uradni idiotizem« in se laže nasmejal majajoče- nui se cesarstvu. To je počel na razne načine. Spet bomo navedli enega. Obiskal je nekega hromega soseda, si iajKJsodil njegov bol- niški voziček, sedel vanj, vtak- nil nagelj v gumnico in položil berglje čez kolena. Naprosil je gospodinjo, naj takšnega pelje po glavnih praških ulicah tja do Strelskega otoka, kjer je bi- la rekrutacija. Tudi gospodinja je bila za šalo in je rada ustre- gla Haškovi želji. Ko ga je po- rivala po najprometnejših pra- ških ulicah se je Hašek drl na ves glas: »Nad Beograd! Nad Beograd! Marširamo v Beograd! Brez nas ne bodo zmagali! Naj živi princ Evgen Savojski!« Ljudje so tekli za čudnim vo- zičkom, množica je rasla, Ha- šek pa je držal navdušen govor: »Gospodje! Srbi so ubili strica našega presvetlega cesarja! Sr- bi gredo s Turki na nas. Ne bojmo se ne enih ne drugih. Se jim bomo že še maščevali! Ži- vel Franc Jožef in njegova ple- menita soproga Zofija!« Gledalci so kmalu spoznali, da se Hašek norčuje iz vojne, zakaj Evgen Savojski je umrl 1736. leta, nadvojvoda Ferdi- nand in njegova soproga Zofija sta bila že mrtva, a Srbi in Turki so bili v prvi svetovni vojni nasprotniki, ne pa zavez- niki. Policija ni razumela, za kaj pravzaprav gre, in je Ha- ška v dobri veri, da je velik avstrijski rodoljub odpeljala na Strelski otok, kjer je bilo nova- čenje že v polnem teku. Pod policijskim varstvom je Hašek pozval množico in zaklical z vo- zička: »Na Beograd! Na Beo- grad! Brez nas ne bo nič!« V kako veliki zablodi so bile tedanje oblasti, lahko sklepamo iz kratkega članka, izrezanega iz nekega nemškega časopisa in dodanega Haškovim dokumen- tom iz dimajskega arhiva. V časopisu piše, da je nekega če- škega invaUda navdahnilo tako rodoljubno vojno navdušenje, da ga je njegova mati na vo- zičku odpeljala na rekrutacijo«. Ko je Hašek vstopil v dvora- no za rekrutacijo, je videl bo- doče vojake, ki so v vrsti čaka- li na pregled. Takoj je opazil, da so vsi tožili, da imajo kakš- no bolezen. Zdravnik je bil Nemec, ki je govoril samo ne- kaj čeških besed. Ko je vpra- šal rekruta. katero bolezen ima, mu je slednji rekel, da ima na primer tuberkulozo. Zdravnik je odgovarjal vsem enako. »Ti imela tuberkuloza, jaz imela tuberkuloza, gospod oficial ime- la tuberkuloza, gospod general imela tuberkuloza, toda mi vsi slušila vojska. Služila tudi tiU Ta stavek je zdravnik ponav- ljal pri vseh, ki so trdili, da bolujejo, samo namesto tuber- kuloze je imenoval srčno napa- ko, išijas, rano na želodcu itd., — pač tisto bolezen, katero je navedel rekrut v svojo obram- bo. Duhoviti Hašek je vse to poslušal in takoj odkril novo Ugodno priložnost, da pokaže svpje »rodoljutaje«, Ko je prišel na vrsto in ga je zdravnik vprašal, kaj mu je. je Hašek nebogljeno rekel: »Jaz sem uraden bedak!« Zdravnik mu je odgovoril: »Ti je uraden bedak, gospod ufici^l je uraden bedak, gospoda general je uraden be- dak, tudi jaz uraden bedak, to- da mi vsi služila vojska. Služi- la tudi ti!« Prisotni rekruti so se zvijali od smeha. Ko so doktorju pove- dali, kaj je bil rekel, je takoj velel, naj Haška aretirajo. Iz drugih aktov je razvidno, da je bil Hašek poslan v bolnico, kar tudi sam omenja v romanu. Hašek se je vendarle rešil za- pora. O tem piše v knjigi. V tem mu je pomagal kurat Otto Katz, ki ga je vzel za posilnega, ker je bil »prepričan, da je bil Hašek po nedolžnem obsojen, ker ime šibko pamet in ne ve kaj dela.« Te in mnogo drugih prigod iz svojega medvojnega življe- nja je Hašek opisal v romanu. Haškovo delo »Dobri vojak S ve j k« je jasno pokazalo, kako genialen humorist je bil ta pi- satelj — ne samo v književno- sti, ampak tudi kot človek v navadnem življenju. Ny!onske steklenic Pred kratkim so v Veliki Bri- taniji izdelali s pihanjem prve nylonske steklenice. Do zdaj iz- delujejo samo manjše stekleni- ce do Fkol litra Nvlonske stekle- nice so uporabne predvsem za hranjenje dojenčkov, kor jih lahko steriliziramo v vroči vodi in so zelo prozorne, lahke in tenke. Zdaj izdelujejo nvlonske steklenice v naravni barvi, po- zneje pa jih bodo barvali v naj- različnejših pastelnih barvah. Na tako steklenico ne vpliva ne milo in ne amoniak, tak nylon je odporen tudi proti olju, ben- cinu, petroleju raznim kisli- nam in čistilnim sredstvom, ce- lo proti alkoholu. Prvo padale Prvo padalo v zgodovini je uporabil Sebastian Lenoirmand leta 1783, ko je skočil z labora- torija v Montpellieru v Franci- ji. Dve leti kasneje je Jean Pierre Blanchard spustil z ne- kega balkona psa v padalu, a ko je isto preizkusil sam, si je zlomil nogo. Prvi je uspešno skočil s padalom iz balona Andre Gamerian leta 1797. Jabolka - tako in drugače JABOL.CNI MOČNIK Vzamemo 3 do 4 kisla jabol- ka, liter in pol vode, pol litra mleka, žlico sladkorja, malo soli, 5 dkg kuhanega ali suro- vega masla in malo cimeta. Za močnik: 1 jajce, četrt litra bele moke in žlico vode. Jabolka olupimo in zrežemo na krhlje, nato jih z vodo vred kuhamo tako dolgo, da so čisto mehka. Vodo nato odhjemo, ja- bolka dobro zmečkamo in vodo vlijemo nazaj in zavremo. Ko vre, polagoma prilijemo mleko. Ko ponovno zavre, zalmhamo pripravljene usukančke. jed solimo, osladimo in zabelimo. Maščobe ne razbelimo, temveč .jo samo v močniku razpustimo. Po želji jed, ko jo imaano že v skledi, potresemo še a sladkor- jem in z zdrobljenim cimetom. Močnik: Moko presejemo v skledo ali na desko ter ubijemo vanjo še iajce in prilijemo vodo. Vse stkupaj najprej obdelamo z vilicami. Nato pa vzamemo ne. kaj zmesi med dlani in suka- mo, da dobimo enakomerne usukančke ali drobljančke. Usu- fcfinčki ne smejo biti mctaiati. Raziprostremo jih po desiki ali po prtu, da se ma^ osuše. Za- kuhati jih moramo vedno v vre- lo tekočino, sicer rada razpade- jo. JABOLČNI BISKVIT 3 jajca, 3 zvrhane žlice slad- korja, tri zravnane žUoe nw>ke, 2 žlici limoninega soka, limoni- na lupinjca, 2 jabolki. Rumenjake in sladkor penasto umesamo. dodamo limonin sok, sesekljano limonino lupmioo, moko in trd sneg. Testu naza- dnje primešamo še na kocke zrezana olupljena jabolka. Te- sto nato denemo v pomazan model za torte ali v primemo ko?:ia> in spečemo v precej vro- či pečici. Pečeno pecivo zreže- mo na poljubne rezine. ' ■ PEČENA JABOLKA Ne predebelim jabolkam iz- dolbemo peščišče in denemo v vdolbino žličko drobtin, zmeša- nih s sladkorjem in cimetom. Na vrh položimo še za lešnik surovega masla. Jabolka s su- rovim maslom namažemo tudi zunaj, nato jih zložimo na pe- kaič., jim prilijeano nekaj žtec vode in denemo v toplo pečico. Pečena jabolka lahlco ser^amo kot samostojno sladico ali h kakšni močnati jedi, kot na pri- mer k mlečnemu rižu ali kaši, k cvrtnjakom aH pražencem itd. Ko z možgani premišljujemo o možganih, kaj hitro pridemo do zaključka: kakor ostali deli telesa i>otrebujejo beljakovine, maščobe in kalorije, prav tako kakor potrebujejo ostali telesni organi posebna hranila, jih po- trebujejo tudi možgani. Ce ta hranila nedostajajo, se pokaže slab spomin, raztrese- nost, pomanjkanje koncentraci- je, zmanjšana sposobnost za učenje in zapomnjenje in po- dobni pojavi. Otroci prinašajo slabe ocene, so nepazljivi in raztreseni. Mlajši ljudje dvomi- jo v same sebe in se čutijo ne- močne. Ce so ravno pred' izpi- ti, lahko nastopi polomija. Odrasli so zelo razdražljivi, se hitro utrujajo, se čutijo sta- re in nimajo veselja do dela. Možgani si seveda ne mbrejo pomagati, če človek prezre nji- hove klice, kot so glavobol, po- manjkanje koncentracije, popu- ščajoče sposobnosti za učenje in- ki pomenijo, da jih je treba prav tako dobro, oziroma še bolje hraniti kakor ostale te- lesne organe Kemična sredstva v tem pri- meru ne zadoščajo, celo na- sprotno: pomenijo strup za te- lo in torej škodujejo, ker mo- žgane vzpodbujajo k večji de- javnosti, ne odstranjujejo pa pomanjkanja hranilnih snovi. Pred nekaj leti je šlo skozi časopise v svetu sporočilo, da je neki ameriški znanstvenik spustil v zapleten sistem hod- nikov z enim samim izhodom miši, katerih del je hranil z glutaminsko kislino (C5 H9 N04). Pri tem je nedvomno ugotovil, da so miši, ki jih je hranil z omenjeno kislino, mno- go laže in hitreje našle izhod, da so se mnogo pametneje ob- našale pri premagovanju pre- prek. ki so jim branile dohod k hrani, kakor ostale. Nemški znanstveniki in tudi zdravniki so po poizkusih na odraslih in otrocih potrdili de- lovanje glutaminske kisline. Ugotovili so, da kislina zboljša zmožnost koncentracije in za- pomnjenja, spomin in pozor- nost. Tudi na hamburški kliniki so ugotovili podobna dejstva te kisline. Neko flegmatično dekle, ki ni kazalo nikakšnega zani- manja za kar koli, je potem, ko je dobila gotovo količino te ki- sline, najmanj za 83 odstotkov zboljšala svoje računske spo- sobnosti. Nadaljnji FK>skusi na otrocih in odraslih so pokazali ne samo pkospešitev duševnega delovanja, temveč tudi pof^lob- Ijenje sposobnosti za doživlja- nje. »Stran bogokletnik!« je vzklik- nil župnik. Počasi se je okrenil Jernej in je šel; s trdimi koraki je šel, nič več upognjen, nič več bolan, v srcu nič bridkosti in vipanja nič več. xvni Mračilo se je, s polja so se vračali kmetje in posli. Takrat se je prikazal petelin ng Sitar- jevi strehi, rdeč in tenak je švignil visoko proti nebu. Nato se je prikazal petelin na sked- nju, na hlevu, na šupi, na obeh kozolcih; velik je bil plamen, segal je silen od zemlje do ne- bes. Goreče treske so padale v kolobarju na zoreče polje, ka- kor da bi jih metala človeška roka. Tako je prižgal Jernej svojo strašno baklo, Ljudje so stan in so trepetali — kdo bi gasil ta ogenj sodom- ski, ki ga je gnal veter kakor goreč oblak preko doline, nosil ga proti brezzevzdnemu nebu ka- kor velikansko ptioo z ognjeni- mi perutmi? Odkriti so stali tam, vsi bledi, v greh strmeči, trepetajoči, in splašerva srca so .stokala jecljajoče molitve. Pa se je prikazal med njimi dolgi Jernej, z opečenimi roka- mi n osmoienimi lasmi. In se je zasmejal veselo. »Po pi.po sem šel. ljubi moji! Nisem hotel, da bi zgorela tudi moja pipa. ki s§m jo pozabil doma, ko sem šel na pot. Kaj a« gori prijazno moj dom. kaj ni lep moj ogenj? Kdor ima pipo, naj sd jo prižge; dovolj je ku- riva!« Vtaknil je pipo v usta, roke je uprl v boke in je gledal v ogenj. »Jernej je zapalil!« In komaj so vzkliknili, se mu je stremnilo pred očmi. opote- kel se je in se zgrudil na tla. »Bijte!« Z gorečimi treskami so bili po njem, z okovanimi petami so stopali nanj, vsi opaljeni in osmo jeni. »V ogenj z njim!« Prijeli so ga, krvavega, ožga- nega kakor, je bil, zamahnili so trikrat z njim in visoko so prasnile iskre iz plamena; ko so stopili Jemejevi pogrebci iz ognja, so bili črni v roke in v obraz. Tako se je zgodilo na Betaj- novi. Bog se usmili Jerneja in njegovih sodnikov in vseh greš- nih ljudi! Konec — Na trgu je kar lepa izbira svežega sadja in gospodinje so večkrat v zadregi, ko se je tre- ba odločiti za nakup tega ali onega. Vabijo jih češnje, jago- de. borovnice in ribez. Treba je ustreči tudi različnim željam družinskih članov, danes enemu, jutri drugemu. Važno je pred- vsem, da jim nudimo čim'pogo- steje nekaj osvežujočega, pa naj bo to skodelica gozdnih jagod, ribeza ali borovnic. Redno uživanje sadja nas kre- pi, ureja prebavo in pomirjeval- no deluje na živčevje. Sadje nudi telesu bogastvo vitaminov in rudninskih snovi, ki so za ohranitev zdravja nujno potreb- ni. Najbolj priporočljivo je uži- vati sadje v surovem stanju. Na ta način izkoristimo njegovo ce- lotno vrednost. Pri kosilu in ve. čerji ga denemo na mizo kot za- četno jed, surovo ali pripravlje- no v drugih jedeh. Tako n. pr. z njim lahko p/npravimo .razne cmoke, palačinke, kompote, za- vitke in solate. Utrujenim lju- dem ponudimo sadje pred obe- dom, da jih osvežj in jim pove- ča tek. Majhnim otrokom, bol- nikom in starim ljudem pa raje postrezimo s sokovi, ker so laže prebavljivi. Za že.io so zelo poživljajoči sadni sokovi z mlekom. Na ta način združimo vitamine in rud- ninske snovi z ogljikovimi hi- drati ter živalskimi beljakovina- mi. Z njimi dobi naše telo vse najvažnejše hranilne snovi v okusni in lahko prebavljivi ob- liki. Za pijačo lahko izberemo ja- gode, borovnice, ribez ali mare- lice, jih spasiramo oziroma zme- Ijemo na mesnem stroju, nato pa po okusu osladimo in meša- mo, da postane zmes lepo rahla. Nazadnje med mešanjem doda- mo še mrzlo mleko, in sicer vzamemo na 1 del pretlačenega sadja 1 del mleka. Dobre tudi maline z mle- kom. Pripravimo jih takole: 1 dkg malin ali robidnic potre, semo s 5 dkg sladkorja in jih pustimo stati nekaj ur. Zatem jih pretlačimo ali dobro zmeč- kamo jim dodamo še 10 dkg sladkorja, nato p^i ze. lo mrzlo mleko. Pijača je zelo okusna in nas bo močno osve- žila. Operoka strastnega liad Ica Holandci so splošno znani kot veliki ljubitelji tobaka. Pri njih imajo kmetje navado, da ne merijo dolžino neke poti z mi- ljami ali kilometri, amp^ kar s pipami Tam dobite cigareto, ko pridete na obisk, ko se po- slavljate, ko se srečate na uli- ci, skratka povsod, kjer človeka lahko vidite. Mnogi zaspijo zve- čer s cigareto v ustih, zjutraj pa morajo kaditi, preden se umijejo. 2e Diderot je napisal o Holandcih, da so »živi dinmi- ki«, iz katerih se neprestano kadi. Neki. strastni kadilec je na- pravil na svoji smrtni ^ postelji kaj zanimivo oporoko: že davno pred smrtjo je obogatel in lah- ko uresničil svojo največjo že- ljo: odprl je muzej najrazlič- nejših pip, od slojih starih ča- sov pa ao najnovejših dnL Vsa- komur, ki je njegov muzej ob- iskal, je napolnil ob odhodu žepe s tobakom. Dnevno je po- kadil tudi do 150 gramov toba- ka. Umrl je star 98 let in je v svojem življenju pokadil kakih 4380 kilogramov tobaka. Iz nje- ga bi lahko napravili cigareto, dolgo nad 16 kilometrov. Njegov testament je bil kaj čuden. Hotel je, da povabijo na njegov pogreb vse kadilce iz mesta. Vsak naj bi dobil dve pipi in primerno količino toba- ka. Ostali ljudje, ki bodo na pogreb prišli, naj dobe vsako leto ob obletnici njegove smrti paket tobaka. Ves čas pogrebne ceremonije morajo pogrebci ka- diti. V krsto pa naj bi naložili nekaj paketov tobaka, pipo in vžigalice, da bodo pri roki, kaj- ti nič se ne ve Namesto zemlje, ki jo ljudje vržejo na pokojni- kovo krsto, pa naj bi na njego- vo otresli pepel iz svojih pip- Zadnja volja Von Klaesa je bila strogo izpolnjena. Pogreb je bil ovit v oblak dima. Celo Gertrude, kuharica umrlega, ki ni mogla nikoli prenašati toba- kovega dima, je na pogrebu kadila, ker ji je pokojni volil v oporoki precejšnje premoženje, a pod pogojem, da gre za po- grebom in da kadi,.. Nafzanfmivejši muzej na svetu Redki so muzeji, ki imajo kak superlativ. Naj privlačnejši mu- zej na svetu je v Chicagu. Velja uradno za muzej industrije in znanosti, a je v resnici živa enciklopedija, odprta vsak dan in za vsakogar. Lahko odgovori na vsako vprašanje odraslih in otrok. Hočete vedeti nekaj o kopa- nju premoga? Samo spustite se v poln rudnik, ki je zgrajen pod zemljo in opremljen s stro- ji in rudarji. Na drugem koncu lahko vidite človekov razvoj: vsak dan člo\'ekovega razvoja pred rojstvom in veliko dni po njem. Oddelek, ki ga obišče letno nad dva milijona ljudi, prika- zuje delovanje vseh strojev, kar jih je dala moderna tehnika. Obiskovalci se lahko sami pre- pričajo o vsaki tajnosti meha- nike sami lahko premikajo vzvode m zapirajo ventile Ob- staja tudi naprava, ki otrokom na preprost način razloži kom- plicirane Newtonove zakone; tam je telefon, v katerem lahko slišite glas, celo slika se prene- se preko televizije Tam imajo tudi pravo podmornico, v kate- ri lahko vidijo obiskovalci vse, kar jih o podmornicah zanima Vidite lahko tudi, kakšno je bilo življenje pred pol stolet- jem, saj je cela ulica ohranje- na taka. kot je bila. z ljudmi ki 3o oblečeni po tedanji modi. Pravijo, daje velika r& .ka med sedanjo in tisto dobo. Moderne ameriške kmetije so opremljene ? živimi kravami in ptiči Da vse to pregledate, potre- bujete najmanj tri ure ča=!a in že to je rekord! Učinkovite kazni za šolerle Prometne nesreče so danes že nekaj tako samo po sebi razum- ljivega. kakor krompir na je- dilniku kakšne menze. Prometni strokovnjaki napenjajo svoje možgane in si izmišljajo vse mogoče kazni, s katerimi bi čimbolj zajezili to zlo vedno bolj naraščajoče motorizacije. Vendar sta pa na svetu doslej le dve deželi, ki sta uvedli pre- cej nenavadne, zato pa skoraj gotovo zelo učinkovite kazni. Na Irskem ima prometni mi- ličnik vso pravico, da spusti zrak iz zračnice avtomobila ti- stega šoferja, ki je prekršil prometna pravila. Kakršen je greh, takšna je tudi kazen; za majhen prekršek spusti eno gu- mo, za večjega dve, nato tri, in navsezadnje še četrto Šofer, pa naj bo to ženska ali moški, mo- ra vzeti nato zračno črpalko In sam v potu svojega obraza »na- pumpati« prazne zračnice; pre- povedana je kakršna koli ipo- moč. prav tako tudi ni dovolje- no, da bi zamenjal kolo. Sele nato pride na vrsto denarna f^loba. Se boH na so duhoviti v Novi Zelandiji. Tam obsodijo vsake- ga šoferja ki le malo diši po alkoholu, na zaporno kazen. Te kazni pa ne odsedi naenkrat, marveč ga spravijo za rešetke samo ob nedeljah in praznikih. S tem so dosegli tole: kaznova- ni šofer dela redno in njegova družina ni oškodovana, vzame- jo mu najbolj prijetne dneve in tretjič — ceste so v času največjega prometa varne pred njegovim avtomobilom. BARVA LAS Različne barve las pri ljudeh ali i>a barva dlake pri živalih imajo svoj vzrok v kovinah, ki tvorijo sestavni del fermentov v organizmu To novo teorijo je postavila skupina japonskih zdravnikov, ki pravijo, da so soli raznih kovin, sestavni deli pigmenta Dokazali so, da se kaže .'covi- na v pigmentu. Bela barva vse- buje nikelj, rumena titan, rde- ča molibden) modra, zelena in rjava pa imajo v sebi baker, kobalt in železo. Z analizo so tudi dognali, da je ■s»<3liko več železa in bakra v črnih laseh pri črni in rumeni rasi, kakor v itavkaških skupinah. 6 PTLTJ, 24. AVGUSTA 1956 Noaemet v prvem srečanju, ko je- bila odigrana nogometna tekma v Koprivnici, je ptujska enajsto- rica Drave bila F>oražena z vi- sokim rezultatom 8:1 (5:1). Vi- sokega pora2ia je kriva enajsto. rica sama. ker je igrala zelo le- žerno in brez volje, da je na- sprotnik zelo lahko dosegel ve- liko število golov. Časten gol za Dravo je dal Herceg. V nedeljskem povratnem sre- čanju v :^uju je bilo pričako- vati lep nogomet in prav tako zmago domačinov. Tudi po i&ri v začetku se je videlo, da je domače moštvo boljše od na- sprotnika in bi tako lahko bil rezultat obraten od prejšnje ne- delje v Koprivnici. Igra je bila v začetku zelo živahna in bor- bena in prvi polčas se je končal z zmago Drave z rezultatom 2:0. Tudi v drugem delu igre se je videlo, da bo zmaga pripa- dala domači ekipi, ki pa je zadnjih dvajset minut zelo po- pustila in tako so gostje ne sa- mo izenačili, temveč dosegU gol. Gole za Dravo sta dosegla Herceg in Kovač. Sodil je zelo dobro pred 200 gledalci Marjan Berlič iz Kidričevega. Ptujska rokometna ekipa Dra- ve je v nedeljo gostovala v Va- raždinu in tam odigrala prija- tel^ko tekmo z zelo dobro do- mr.čo ekipo Tekstilca. Tekma je bila zelo živahna. Videli smo zelo lep rokomet, kar se vidi tudi iz rezultata 23:19 (13:9) v korist domače ekipe. Gostje so imeli več od igre, toda zaradi pristranskega sojenja Stefane- ka iz Varaždina se je tekma končala s tesnim rezultatom. Sodnik je razveljavil pet golov, ki jih je dala Drava. Skoraj ves čas igre je Drava igrala s šesti- mi igralci. Zraven vsega tega pa je nastopila nekompletna, ker iz neznanih razlogov nista igra- la igralca Pernat in Bedrač. Gole za Dravo so dali: Viher 12, Herceg 2, Erbus 2, Petek 1, Vidovič 1 in Turondič 1. Sodil je zelo slabo Stefanek iz Va- raždina. Tudi žensilarniške predmete, pritrjena ob ;teni. Odpira se na navzdol, ta- co da nam njena vratca služijo cot pisalna miza. Nadalje je ze- o praktičen tudi viseči bufet, r katerega zložimo krožnike, ča- .še, steklenice s pijačo itd. Na prostoru ponovno pridobimo, če pod omarico postavimo stole, dokler jih ne uporabljamo. Zatem preidemo lahko na spalnico. To mora biti že tako enostavna in svetla, zato v njej ne bomo mogle kaj dosti po- enostavljati. Le nočne omarice lahko nadomestimo z ličnimi, lepo zaobljenimi deskami, ki jih čez dan lahko spustimo ob zidu. Stene spalnice naj ne bodo.pol- ne družinskih slik. Za lep okras si nabavimo raje kako umetni- ško delo in pa dvoje svetilk, ki jih pritrdimo ob stene. Senčni- ki naj bodo po možnosti pre- makljivi. V tako urejenem domu bo- mo dobili občutek, da so se nje- gove stene razmaknile, prej utesnjen prostor bo naenkrat postal svobodnejši, v katerem človek ne pogreša več zraka. Te ideje bodo gotovo marsikateri gospodinji pomagale uresničiti to. kar se je zdelo do sedaj ne- mogoče in neizvedljivo. Da bo perilo lepše in trpežnejše Penlo sodobne žene je pre- težno iz umetne svile, nylona ali trikoja. Kljub temu, da da- jemo prednost nylonu, je še vedno zelo cenjeno perilo iz nežnobarvne pralne svile, ki sc prijetno nosi in tudi lepo pere. Lepotni učinek in trpež- nost tega bomo še povečale, če izdelamo na njem lepe okraske. Take vrste ročno delo smo med vojno in po vojni zaradi po- man.ikanja časa materiala precej opustile, zdaj pa se zopet zelo ceni in zlasti moda upošteva lepo vezenje na perilu in oble- kah. Trajnost perila moramo s pravilnim ravnanjem znatno nodaljšfiti. Tu ie predvsem va- žen način, kako pei"emo. Nežne tkanine ne prenesejo ostrih pralnih sredstev, prevroče vo- de, pa tudi ne mencanja in drgnjenja. Najbolje je, da jih narahlo ožmamo oz'roma sti- skamo v raztopini Luxa. Ker se tudi pri nas vedno bolj uveljalja perilo iz nylona in perlona, je prav. da spregovo- rimo nekaj besed še o pranju tega. Cisto nylon tkanino peremo v topli milnici. Barvaste kose že prej oddelimo za sebe. Perilo samo rahlo gnetemo, nikakor pa ga ne smemo ožemati. Izpiramo ga v topli vodi, nato pa še v hladni, dokler ni čisto. Nylo8i tkanino sušimo po možnosti v senci, pod nobenim pogojem pa me v bližini peči ali štedilnika. Ko se tako perilo posuši, ga ni treba likati. Tkanine, Id so le deloma oja- 5ene z nylonom, peremo kot vse iruge. Perlon tkanine peremo prav aiko kot nylon v mlačni milni- d. Likanje tudi pri tem ni po- grebno. niiiiiu resec, oiroK iz sionjcev 107, se je S koso vrezal v desno nogo; Ana Galenec iz Višnice 17 je padla s podstrešja in se poškodovala po hrbtu in glavi j Nada Kovačič, otrok- iz Jelovca 66, se je vsekala s sekiro v de- sno nogo; Jelka Berlič iz Kidri- čevega je dobila zastrupljen^ desne noge; Martin Bratušek iz Sž>. Hajdine 69 si je pri delu poškodoval roko; Cecilija Za j ko iz Placarja 67 je padla z voza in si poškodovala rebra; Martin Klic iz Markove 30 si je z žeb- ljem poškodoval nogo; Andrej Kekec iz Dubrave 37 je padel z voza, naloženega s senom, ki se je prevrnil in si poškodoval ro- ke in noge J Franca Drevenška s Tezna sta napadla neznanca tn ga poškodovala po glavi; Mirko Goričan iz Sikol 39 je padel s kolesa in se poškodoval po obrazu; Ignaca Drevenška iz Cmuč pri Ljubljani so na cesti napadli trije moški in ga po- škodovali po obrazu in roki; Olga Mlakar, otrok iz Kungote 7, je padla s kolesom in si po- škodovala desno nogo. Vsem imenovanim pacientom ptujske bolnišnice želimo čim- prejšnje okrevanje. UTOPUENEC V MALI VASI V Mali vasi (občina Gorišni- ca) je pri kopanju v mlaki dne 21. avgusta t, L utonil 14-letni Blaž Kolarek iz Hrvaškega, ki je bil pri Smigocu Mihaelu v Muretincih na počitnicah. Nesrečo je c^azoval mali Sok Vlarko, ki je i>il prav tako na počitnicah v Muretincih, ki pa li mogel pomagati. Trgovskega pomočnika za bencinsko servisno postajo v Ptuju sprejmemo takoj v službo. Pismene ponudbe na »Petrol«, Ptuj. i jesenski izpiti v trgovski Soli v ptujtj Popravni izpiti za vse razre- de bodo v ponedeljek, dne 3- septembra cd 7. ure dalje, za- ključni 4. septembra. Vpisovanje za vse razrede bo 2. septembra od 8. do 11. ure. Začetek rednega pouka bo 6. septembra ob 7 uri. Ostala na- vodila f-o r.a šolski oglasni de- ski. Ravnateljstvo jesenski izpiti v vajenski šoli za razne stroke Popravni izpiti za vse razre- de bodo v četrtek. 30. avgusta, od 7. ure dalje, zaključni pa 31. avgusta in 1. septembra. Vpisovanje v vse razrede bo 2. septembra od 8. do 11. ure. Začetek ■ rednega pouka bo 5. septembra ob 7. uri. Ostala pojasnila so na šolski oglasni deski. Upraviff^lj-^tvo OBJAVA Od 27. avgusta t. 1. bo Na Pristanu pri Mestni komunalni ustanovi v Ptuju zopet odprta čistilnica zrnja. Cena- za čišče- nje ene vrste žitaric do 200 kg je 3 din za kg. nad 200 kg pa 2 din za kg. Pri luženju žitaric se tarifa še zviša za 1 din pri kg. Interesenti morajo prijaviti količino za čiščenje najmanj en dan prej, da se jim določi vrstni red. Opozarjamo, da mora vsakdo prinesti s seboj potrebno šte- vilo praznih vreč. Ravnatelj: Jože Petrovič DVE NJIVI v izmeri 27 in 94 arov v Hajdini prodam. Na- slov v upravi lista. DVE GOZDNI PARCELI, v iz- meri 87 arov, moško kolo, dve postelji, dve ix>steltni omarici, štedilnik, vse malo rabljeno, prodam. Naslov v upravi. UGODNO PRODAM skoraj no- vo nemško ročno mlatilnioo, pogon tudi na motor, 1 vitelj (gepelj), motorne žrmlje z mo- torjem. — Skrbinšek Rozika, Hajdina (pri goli). HIŠO z gospodarskim poslop- jem, 2 ha njiv, travnikov iJi gozda, velike brajde pri glav- ni cesti v bližini Ptuja ugod- no prodam. Pobrežje 9, Videm pri Ptuju. UGODNO PRODAM njivo in gozd v Podvincih. Vprašajte Srni d. Grajena. PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO v Ptuju ali bližnji oko- lici iščem. Dam nagrado. Na- slov v umavi. ZAMENJAM prostorno sončno enosobno stanovanje v centru za dvosobno v Ptuju ali predmestju. Naslov v upravi lista. KDOR JE IZGUBIL MOŠKO SUKNJO, naj se oglasi v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOCNI. CO sprejmem. Vprašajte^ v slaščičarni Vidoviič, Ptuj. DNE 17. AVGUSTA sem našel v Aškerčevi ulici pri Odpadu moško sivo jopco, spredaj na zadrgo. Kdor .jo je z.srubil naj se javi v upravi lista. ZGUBILA SEM SIVO VOLNE- NO JOPICO dne 18. avgusta t. 1. od Ptuja do Spuhlje. Po- štenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi pri trg. podjetju Kmetovalec Ptuj. ŽELEZNO OGRODJE ZA ŠTE- NIK PRODAM. — Naslov v upravi lista. RAZPIS Iz sredstev Sklada za pospe- ševanje kmetijstva olo Ptuj je določenih in na razpolago za šolanje na Splošni kmetijski šoli v Tumišču pri Ptuju 10 Štipendij za gojence (po 1500 din mesečno) in 10 Štipendij za gojenke {po 1500 din mesečno). Interesenti. ki izpolnjujejo pogoje, navedene v razpisu šole, naj vložijo prošnjo za dodelitev štipendije na naslov: Splošna kmetijska šola Turni- šče pri Ptuju p Ptuj, Zagrebška cesta 54 a. Prošnje vložite najkasneje do 5. septembra 1956 neposredno na zgoraj navedeni naslov. Odbor razpis gledališkega abonmaja Okrajno gledališče Ptuj raz- pisuje za sezono 1956-57 sledeče večerne abonmaje: 1. premierni 2. reprizni »A* 3. reprizni »b« Prijave za obnovitev starih , abonmajev sprejema pisarna ^ gledališča dnevno od 8.. do 12. ure, do vključrK) 2. IX. t. L Prijave novih abonentov pa sprejema pisarna od 2. do 10. ix. t, 1. Rezerviranje abormvajev ; se vrši lahko tudi telefoni čno (telefon št- 71). Aborunaji so lahko plačljivi v c^rokih. Uprava • PO?ZVH)BE Kdor bi kar koli vedel o po- grešani Rogina Mariji iz Pre- šernove ulice 17, naj to sporoči upravi Ptujskega tednika. Rojstva: Rihtarič Rozalija, Cidričevo 40, je rodila Danila; ^oš Emilija, Mestni vrh 75 — Itanislava; Frangež Neža, Zg. ablane 13 — Darinko; Kolar Alojzija, Apače 129 — Franči- ko; Hentak Štefanija, Hajdoše 5 — Jožefa; Petek Ana, Sardi- ije 17 — Janeza; Korošec Ma- ija, Zupečja vas 30 — Marijo; 4arčič Jožefa. Zg Hajdina 33 - Lidijo; Toplak Marija, Pod- ■inci 7 — Cvetko; Soštar Roza- ija, Majšperk — Maksa; Mi- ;ložič Antonija, Kog 79 — Ma- ijo; Crešnik Silva, Ptuj Muzej- ski trg la — Silvo; Kornik Ire- na, Vičava 6 Ptuj — Zdenko Hriberšek Marija, Kungota 4; — Dragico; Safošnik Ivana, Ve- ličane — Metko; Gumzi Barica Križance 72 — Zeljka; Klep Ma- rica, Rodni vrh 55 — Jožefa Ljubeč Kristina, Ptuj, Slovensk trg 1 — Lidijo; Prstec Ana Ptuj, Lackova 9 — Silvo. Smrti: Belšak Franc, Janžk vrh 14, roj. 1929 + 19. 8. 1956 Cmager Franc. Lahonci 2, roj 1955 + 18. 8. 1956; Kosi Zvon- ko, Murska Sobota, roj. 1956 + 18. 8. 1956; Brumen Franc, Le- vanjci 35, roj. 1956 + 7. 8. 1956| Vesenjak Anica, Vičanci 5, roj, 1956 + 7. 8. 1956; Golob Alojz, Ptuj, Trg Svobode 1, roj. 1915 + 3. 8. 1956; Arnuš Rozalija^ Nova vas pri Ptuju 14, roj. 1873 + 16. 8. 1956 Poroke: Požlep Štefan, Ptuj, Hrvatski trg 5 in Slapničar Su- zana, Ptuj, Hrvatski trg 5; Ing. Suhadolnik Dušan, Ptuj, Vičava 9 in Mišica Jožefa, Ptujj Srbski trg 2; Jirgolič Janez, Ptuj, Ze- lenikova 1 in Mojzeš Angela, Ptuj, Zelenikova 1; Zupančič Alojz, Ptuj, Znidaričeva 4 in Pislak Ida, Ptuj, Znidaričeva 4; Cajnkar Franc, Ptuj, Trubarje- va 1 in Goričan Frančiška, Ptuj, Trubarjeva 1; Hodžar Ivan, Ptuj, Slovenski trg 9 in Marija Forstnerič, Ptuj, Slovenski trg 3; Plazovnik Vilibald, Ptuj, Or- moška 18 in Emeršič Ana, Ptuj, ^airpva a vsredo, 22 avgusta 1956 (za liter, kilogram ali kos) Čebula 35—40, česen 60, lu- ščeni fižol 40, stročni fižol 1«— 30, krompir 10—12, paprika 60, kumare 15, kumare za vlaganje 50, peteršilj 50, rdeča pesa 30, solata endivija 20—30, solata v glavah 20—30, špinača 80, rde- če zelje 25, zelje v glavah 20, korenček 40, ohrovt 25, para- iižnik 50, ječmen 35, koruza 35, Dšenica 30, ajdova moka 50, ko- ruzni zdrob 50, surovo maslo 500, zaseka 30C, mleko 30, sme- tana 140, sir 30—80, kokoši 300 —500, p iščanci 250—450, hru- ške 30—40, jabolka 20—30, sli- ve 15—20, ringlo 25—30, lisičke 40, jajca 14, buče 20, domači sis 25. Holc Janka so »napadli roparji" Nedavno se je Holc Jai^o vračal iz Zagorc proti svojemu domu v Kidričevem. S seboj je vzel nekaj vina, sicer samo ka- kih deset litrov, od znanke si je izposodil ročno uro, v žepu pa je imel kakšne tri jurje denar- ja. Verjetno pod vplivom vsebi- ne desetlitrske steklenice, ki jo je imel s seboj na kolesu, je fant dobil nekje na cesti proti Kidričevemu privide. Ta- kole je bilo: obstopila sta ga neznanca s puškama na rame- nih, tretji neoborožen pa je stal poleg. Prijela sta ga in odvedla s ceste v gozd, kjer sta mu pregledala denarnico in si ogle- dala njegovo ročno uro. Ko sta ga izpustila, sa je vrnil na ce- sto h kolesu, s katerega je pa ^ V lilUill.. Ko se je Janko pripeljal i Kidričevo, je seveda izvršil pri javo. Toda kot je to često, dj se človek svojih prividov ik more natančno spomniti, se j< to primerilo tudi našemu Jan- ku. Organom, ki jim je nalože- no zasledovati in poiskati vsa- kega razbojnika, se je stvar za- zdela nenadoma močno sumlji- va. Razbojnika, ki ni bil nihče drug kot Janko sam, so hitr< prijeli za vrat ter mu pomolil pod nos uro in denar, ki so jt potegnili izpod njegovega perils v njegovi omari v njegovi so- bi. Le steklenke ni bilo nikjer, saj, ko jo je izpraznil, je ni vei rabil... Janko sedaj sedi in nemara premišljuje o neuspelem »raz- bojniškem napadu« v kidričev^ skem gozdu... Da, Janko, je že tako, da si danes takih neumno- sti pač ne more nikdo več pri- voščiti, ne da bi ostal nekazno- van. »LINO mestni kino ptuj predvaja v dneh od 24. do 26. avgusta t 1. amerMki barvni film »hondo« in v dneh od 28. do 30. avgusta t. 1. ameriški film »Čudovit otrok«. kino muretinci predvaja 25. in 26. av^sta 1956 mehiiški film »maclovia« in dne 1. in 2. septembra 1956 švi- carski film »štir.ie v džipu«. OBSOJANJA VREDNO DEJANJE Iz Desternika smo izvedeli, da je v noči od 20. na 21. avgust t. 1. neznani storilec posestniku Francu Lenartu v Vintarovcih št. 82 obelil 13 okrog 25 let sta- rih sadnih dreves, polno oblo- ženih s sadjem, da se bodo po- sušila ter odžagal 15 brajdnin trsov, ki So prav tako polno obloženi z grozdjem. Dejanje, ki je bilo storjeno iz maščevalnosti, zasluži vse ob- sojanje. To je v vsej svoji zlob- nosti tudi zločin proti naravi. Zdrav čut desterniškega prebi- valstva bo gotovo pripomogel k temu, da bodo bližnji prebival- ci po svojih močeh pomagali iz- slediti zlobnega storilca. OKRAJNI IN OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIZA priredita v nedeljo, dne 7. oktobra 1956, v Ptuju Velike lemkelo s 40 tcmbolami in nad 2000 druaimi Draktičnimi dobitki cb 9. uri dop. na Titovem trgu v' Ptuju Med 40 tombolami so glavni dobitki: 1. Novo motorno kolo »JAWA« 250 kub. v vrednosti 390 ti- soč dinarjev — S. Kompletna spalnica. — 3. Novo moško kolo — 4. Novo žensko kolo — 5. Kuhinjska oprema — 6. Radio aparat — 7. Otroško dvokolo — 8. Prašiček — 9. Otroško dvokolo — 10. Moški plašč dalje moške obleke, zapestne ure, ženske obleke, ženski plašči, drva, električni likalniki, vreča moke, električni pečnjak itd. Nabavite si pravočascio tombolske karte. Dobijo se v vseh trgovinah in trafikah, pri Državni loteriji v Ptuju in akti- vistih Rdečega križa Cena tombolski karti samo 50 din Sreča vas čaka! Za 50 din lahko dobite novo motorno kolo vredno 390.000 dinarjev 40 tombol in nad 2000 drugih dobitkov v skupni ■"rrednosti 1,200.000 dinarjev V nedeljo, 7. oktobra 1956, dopoldne, vsi v Ptuj na VELIKO TOMBOLO RDEČEGA KRIZA! Ob deževnem vremenu se tombola preloži na prihodnjo nedeljo Glavne dobitke si oglejte v izložbi Veleblagovnice MERKUR Ptuj in trgovini STEKLO-PORCELAN Ptuj OKRAJNI IN OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA PTUJ