SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravniStvo in ekspedicija v ,,Katol. TIskarni", Todnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. ISO.
V Ljubljani, v torek 29. maja 1894.
Letni le XXII.
Državni zbor.
Dunaj, 28. maja.
Najzanimivejši je bil v današnji seji odgovor ministerskega predsednika gledč dr. Deckertove zadeve (glej včerajšnjo brzojavko !). Po dnevnem redu je najprej utemeljeval dr. Biirnreither predlog pravnega odseka, naj se pravni odsek ustanovi permanentno, da bo tem ložje kos svoji obširni nalogi. Dasi je dr. Vašaty temu oporekal, se je vendar vsprejel predlog pravnega odseka.
Obrtna sodišča.
Barnreither je vložil začetkom seje samo-stalen predlog, naj se uvedo posebna obrtna sodišča. V svojih poslih bi poslovala kot obvezna instanca; sodila bi v obrtnih stvareh, naj jih sedaj obravnavajo sodišča ali politične gosposke. Pri svotah do 100 gld. bi se proti razsodbi teh sodišč ne mogel vložiti priziv. Razsodbe bi se lahko izvršile tudi eksekutivnim potom. Obrtna sodišča bi morala tudi dajati pojasnila o obrtnih vprašanjih, če bi jih gosposka za to prosila.
Zavarovanje proti nezgodam.
2e dve leti in pol se peča državni zbor z vprašanjem, kako bi trebalo razširiti zavarovanje proti nezgodam pri delavcih. Jedenkrat se je že sklenil v zbornici zakon v ti zadevi. Toda gosposka zbornica ga ni vsprejela neizpremenjenega, marveč je pride-jala več pristavkov delavcem v korist. Danes se je pečal državni zbor s tem izpremenjenim predlogom in ga je vsprejel v obliki, kakor ga je predložila gosposka zbornica. Poročal je Neuwirth, kije pa jako neumestno zatrjeval, da kaže bolj iz opor-tunitete, nego iz stvarnih razlogov pritrditi gosposki zbornici.
To mu je tudi Lueger po pravici očital. Poročevalec je pri ti priliki obljubil, da se prihodnjo jesen predloži zbornici zakon, naj se zavarovanje
proti nezgodam raztegne tudi na delavce pri prevoznih podjetjih, kar je gotovo potrebno.
Tiskovni zakon.
.Slovenec" je že prijavil na novo predloženi tiskovni zakon, po katerem bi se naše sitne in mučne tiskovne ražmfcre vsaj v nekoliko olajšale. Kavcija odpade po tem predlogu, dalje bi se ložje posamič prodajale tiskovine in pri konfiskacijah bi se vedno naznanilo dotično mesto, ki je bilo zaplenjeno. Danes je jela zbornica obravnavati ta zakon. Poročal je v imenu večine tiskovnega odseka dr. Rutovski zatrjujoč sicer, da je odsek prepričan, da se mora več storiti v prospeh tiska, toda da je vsaj nekaj tudi s tem pomaganega. Prejšnja vlada še tega ni hotela dovoliti. Upati smemo, da bo vlada tudi časniški kolek odpravila, kakor hitro dopuste to državne finance. — Dr. P ac a k je pa v imenu štirih tovarišev tiskovnega odseka zahteval naj se predloženi zakon spopolni, vzlasti naj se konfiskacije omeje za nekatere stvari, naj se odpravi časniški davek, in naj se dovoli svobodno razpečavanje listov (kolpor-taža). Očita levici, da se v tem oziru jako malo drži liberalnih načel, pobija načela, ki jih je vlada izrekla v tiskovnem odseku in priporoča, naj se vsprejme predlog manjšine.
Govornikov se je proti predlogu oglasilo osem in trije zanj. Prvi protigovornik Eim je dokazoval, koliko nezdravega je v našem tiskovnem zakonu. Časniški kolek je po njegovem mnenju krivičen in brez primere čuden, ker se mora že naprej dati 25—33 odstotkov kosmatih dohodkov državni blagajnici. Ta davek spravlja časništvo pod oblast kapitalizma. Državni pravdnik ima po sedanjih zakonih moč zatreti s konfiskacijami vsako opozicijo. Porotnim sodiščem se ne sme omejiti poslovanje glede tiskovnih pravd, ker so ravno porotniki naj-bolja opora za svobodo. Najhujše čuti pritisk krutih tiskovnih zakonov češko časništvo in pa delavski listi. Mladočeška stranka bo vedno ostala zvesta svojim svobodomiselnim načelom in se bo zmiraj po-
tegovala za svobodno šolo, za splošno volilno pravico in za svobodo tiska. Tako je završil dunajski dopisnik Narodnih Listov poslanec Eim svoj deloma resnični, a v celosti jako zmedeni govor.
Politika ali potreba ?
Iz Trsta, 24. maja.
Po pristransko dovršenem ljudskem štetju koncem leta 1890., naštelo se je na podlagi službenih podatkov v Trstu z okolico vred 27.725 Slovencev; zraven Slovencev so še 404 Hrvati, 106 Cehov in 24 Poljakov — torej nasproti slovanski veji stoji 100.039 Italijanov in 7107 Nemcev.
Po spoznanju vere je 149.362 katoličanov, 1369 pravoslavnih, 1302 evangelistov, 310 auglikanov in 4708 Židov, ostali so raznih veroizpovedanj.
Tako govori službena Statistika. Sedaj pa spregovorimo mi nekaj.
Po tej službeni Statistiki je največ v Trstu in okolici Italijanov, katerim po vrsti sledijo precej Slovenci in še-le po tem Nemci. Za vzdrževanje italijanskih ljudskih in srednjih šol v Trstu in okolici in otroških vrtov, kakor tudi slovenskih ljudskih v okolici, skrbi tržaško mesto. Za 7107 Nemcev, od katerih je gotovo deseti del iz rajha, vzdržuje država dve nemški ljudski šoli, veliki gimnazij in realko.
Nemci v mestu vzdržujejo tudi več zasebnih ljudskih šol in otroških vrtov. — Kedo pa skrbi za Slovence; dasi jih je po številu veliko več nego Nemcev? Vkljub zgornjim številkam je vprašanje slovenskih ljudskih šol v Trstu vprašanje večnosti, kajti elementi, ki zahtevajo slovenske šole v Trstu so v resnici tukaj, tukaj je pa tudi element, ki noče priznati potrebe slovenskih šol v Trstu in ako jo tudi spozna, je noče ustanoviti trdeč, da so slovenske šole v Trstu le politična agitacija, ki nima prave podlage. Trdijo tudi, da je za Slovence v Trstu oskrbljeno s šolami v okolici in kedor Slovencev v Trstu ima otroke, in jih hoče pošiljati v slovensko
LISTEK
»Matica Hrvatska".
Kar smo pričakovali, se je zgodilo — »Kat. Dalm.", odločni katoliški list in odlično pravaško glasilo očita »Matici Hrvatski", da premalo pazi na vsebino svojih knjig, ker bi se drugače ne vtihotapili v spise stavki, ki bijejo v obraz krščanstvu in katoliškim dogmam. To očitanje pa je popolnoma utemeljeno. Poglejmo I
V drugem delu „Poviesti srednjega vieka" piše pisatelj Pranjo Valla na str. 187.: „Ovi su napokon god. 1717 (u Englezkoj) dali njima drugi pravac i cilj, a to su današnji slobodni zidari (Freimaurer), kojima je lozinka : jednakost, bratimstvo in sloboda sviju ljudi."
Torej jednakost, bratstvo in svoboda! Toda kakšna 1 Trdimo, da g. pisatelj niti pojma nima o loži in njenih »lozinkah". Saj bi se moral vendar na svoje oči prepričati, če ni slep, kakšna je ta Jednakost", koder se vselijo prostozidarji in poma-gači njihovi — židje, kakšno njih »bratstvo" in kakšna svoboda, katero pridigujejo. Ali se morda s
takimi stavki skušajo udje zagrebške lože zvabiti v »Matico Hrvatsko" ?
Pa to še ni vse! „Matica" v svoji knjigi „Po-viesti Matice" ruši versko prepričanje in dogme katoliške cerkve. Pa to ne v kakem pamfietu, ampak v knjigi, o kateri mislijo ljudje, da je drugi evangelij, v „Poviesti". — Vera nas uči, da se tistemu, kar je Kristus dejal, ne more niti kaj odvzeti niti kaj dostaviti; zato ravno je On postavil cerkev na skalo, da varuje njegove besede in naprave neoskrunjene. Vera nas uči, da je Kristus postavil sedem sv. zakramentov, ne pa morda sv. Peter, sv. Pavel ali sv. Andrej. V „Ma-tici" pa dokazujejo, da je cerkev tekom časa dogme ali verske resnice množila ter da je cerkev in ne Izveličar postavila zakrament zakona, izpovedi in sv. rešnjega telesa.
Prvi kristijanje so dogme množili (stran 37.): „Kad se u občini krščanskoj uzmnožio broj članova više naobrazbe, nadje se medju njimi i učenjaka, koji su uzmnožili dogme, razvili bogoslužje in okolnostim prilagodili sve, ne misleči ipak mienjati ,bitnosti' (,bistva')". »Matica" ne vč, da so verske resnice ali dogme samo bistvo!
Zakrament sv. rešnjega telesa seje po „Matici" razvil v drugem stoletju — torej ni od Kristusa postavljen — in po isti »Matici" ni ta zakrament telo in kri Odrešenikovo, ampak samo spomin židovske pashe (Velike noči).
Str. 35.: „Dosta rano razviše(!) se sveto-tajstva . . . Poslije gostbe (agape) podavala se Bogu hvalo, blagoslavljalo se vino i kruh, a to bijaše spomen ua židovski Passah, na poslednju večeru Krstovu . . . Tako se razvi več u polovici drugo g a vieka otajstvo pričesti i žrt-venika."
In tak strup sprejema „Matica", da ga zavdaja katoliškemu hrvatskemu in slovenskemu občinstvu ? Povemo odkrito svoje mnenje: Ako misli „Matica" trgati iz src vernih Hrvatov in Slovencev nad vse nam drago vero, potem se bomo postavili po robu, če tudi je »Matica" narodni zavod. Mislimo, da s tem vršimo ne samo versko dolžnost, ampak tudi patrijotično. Kajti narod, ki se navzame takega strupa, ne živi, ampak životari v »prostosti, bratstvu in jednakosti" židovsko-framasonski.
Znano je, da je spoved, postavljena od Kristusa, ves čas v cerkvi navada. Tudi je znano, da
^ L C Ori ■ 'm
šolo, naj jih pošilja v okolico ; če mu je predaleč, naj gre tedaj v okolico stanovat, pa mu bode bliže ! Take in enake argumente navajajo gospoda Italijani v privatnem in javnem življenju proti ustanovitvi slovenskih šol. Potrebe teh šol nočejo priznati — čeprav je jasna. Iz poročila šolske komisije same izhaja, da se je uvažilo od 497 podpisov na prošnji le 116, in teh 116 očetov ima 169 otrok godnih za šolo v dobi od leta 1888—93. Vkljub temu da je število otrok tukaj v vkljub temu tudi, da so se prosilci za ustanovljeuje več slovenskih šol v Trstu zje-dinili v prošnji samo za jedno slovensko šolo v mestu, vkljub torej izkazanim podatkom, ki dovolj pričajo o potrebi take šole — šolska komisija dala je prošnjam za slovensko šolo pečat politične agitacije in nerealne potrebe.
Da ilustriramo malo židovsko moč v Trstu, priobčili smo štatistične podatke tudi glede spoznanja vere. Kakor je razvidno, nasproti 149.362 katoličanov, se kaže v najvekši meri število Židov in sicer 4708. Ukljub ogromuemu razločku mej številkami, je prvi podžupan tržaški žid v osebi Mojsesa Luz-zatta, ki večkrat pri raznih katoliških cerkvenih slav-noslih zastopa katoličana župana. Ta isti podžupan žid je načelnik šolske komisije tržaške, ki imavpe-dagogičkih in verskih vprašanjih v tržaških šolah veliko in odločilno besedo. Dokler pa bodo krivonosi liberalci v Trstu zvonec nosili, ni upanja, da Slovan pride na dan. Pride pa čas tudi za Slovane in njih pravice se bodo morale izpolniti.
. Negativen veto brutalne moči lahonske stranke v Trstu, katerega je izvršil mestni zbor tržaški, bodi tržaškim Slovencem v dokaz, da treba še glasneje zahtevati narodne pravice. V tem boju pokažejo se naj kot možje ob katerih prsih se odbija začasno hudo valovje nasilnikov in liberalnih teroristov!
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. maja.
Ulični napisi v Pragi. Staročeški listi v tem vprašanju zavzemajo jako korektno stališče. Pišejo namreč, da se Cehi ne smejo v Pragi strogo držati le čeških napisov. Ti napisi naj le tako dolgo ostanejo, da ona mesta na Češkem, kjer je znatno število Cehov, a so le nemški ulični napisi, napravijo dvojezične. V tak kompromis pač lahko privolijo Nemci, ako je jim res kaj na dvojezičnih napisih, ne pa Ie za prvenstvo in gospodstvo. „Na-rodni Listi" se pa pri tem postavljajo na veliko državnopravno stališče, Nemci naj priznajo češko državno pravo, potem pa bodo že se Cehi ž njimi o napisih sporazumeli. To stališče je naravnost smešno. Važnost češkega državnega prava se pač ne da z uličnimi napisi v Pragi primerjati. Noben resen politik niti misliti ne more, da bi Nemci privolili v češko državno pravo, da dobe dvojezične napise v Pragi. To zopet kaže, kako malo resni politiki da so Mladočehi.
Dr. Gregr. Glasilo čeških realistov hudo napada dr. Gregra, zaradi nekega govora, ki ga je imel te dni. Dr. Gregr se dela povsod radikalnega in odločnega, piše ta list, ali v resnem trenotku pa on prvi pobegne, kar se je videlo na Sofijskem otoku,
so morali očitni grešniki pred vernim ljudstvom iu duhovščino svoje grehe izpovedati: „Matica" pa misli tako: „U prvo doba krščanstva izpovjedao je grješnik svoj grjeh u skupščini nGospodinu", a svečenik mu je opredjelivao pokoru. — No ovu javnu izpovied zamieni malo po malo izpovied na 8amu i na uho svečeniku." Po „Matici" je spoved postala zakrament v petem stoletju, ali vsaj dobila značaj zakramenta: „Izpovied na uho . . . občenitom postaje več početkom trečega stoljeca, premdajavna prestaje istom polovinom petoga, kad je izpovied imala več posvema uredjenje sveto-t a j s t v a."
Tu naj se nam dovoli jedno vprašanje. Ali ni v odboru „Matice Hrvatske" nobenega duhovnika, ki bi se odločno uprl spisom, ki raznašajo laži med prosto, verno ljudstvo?
Toda najhujše še pride. Na str. 35. čitamo sledeče : „Ženitba bijaše još uviek gradjanski ugovor, te ne bijaše zabranjena svečenikom" .... „kad je Crkva iženitbu u č i n i 1 a svetotajstvom preuze ona nadzor nad vseukupnim životom članova svojih od njihove kolievke pa do groba" . . . . Torej Cerkev je postavila zakrament sv. zakona ? Potem imajo prav framasoni in židje, ki se na vso
V državni zbor pride dvakrat v letu, da ima kak govor, katerega se je naučil. V deželnem odporu ne dela ničesa. Cas bi še bil, da zmerni Mladočehi že narede konec frazam komedijanta dr. Gregra. Mi se tudi s „Casom" vjemamo, da bi še bil čas, da bi tega moža odrinili iz političnega življenja.
Poljaki in Rusini. Vrše se pogajanja mej Poljaki in Rusini s tem, da bi jednega Rusina volili v odsek za predlogo o civilnem postopniku in v delegacijo. Dosedaj so Poljaki navadno v delegacijo volili jednega Rusina kot namestnika, letos ga pa mislijo kot delegata.
Pravda zaradi rumunske spomenice nikakor ni povzdignila ugleda viteških Mažarov v Evropi. Da slovanski listi obsojajo tako početje, je razumljivo samo po sebi.. Pomenljivejše je pa, če tudi nemški listi obsojajo postopanje Mažarov. Posebno „Germania" iu „Nationalzeitung", ki izhajata v Berolinu, hudo bičata mažarsko surovost in kri-vičnost, ki prezira opravičene želje in zagotovljene pravice uemažarskih narodnostij. Sploh noben list, izimši mažarske, židovske in od mažarske vlade plačane, ne odobruje postopanja Mažarov. Rumunski vodje so sedaj obsojeni, ali prav lahko se utegne pripetiti, da bodo Mažari to obsodbo še obžalovali. 2 njo so zgubili dobro ime pri kulturnih evropskih narodih, katerega več ne pridobi.
Milan. „Ruskaja Žiznj" ne more razumeti, kako da „Moskovskija Vjedomosti" in pa „Gražda-nin" sedaj napadata srbskega kralja Milana. Njegovi privrženci so deloma naravnost v „Slavjanskem Blagotvoriteljnem Društvu", ki priporočajo močno in strogo vladanje. Milan se je ravnal po tem receptu, ki meri na omejenje udeležitve javnega mnenja v državnih zadevah. Milan se je pa dolgo bal ra-dikalizma ruskih patrijotov, ki bi vničil še omejeno ustavo iz 1869. Ruski patrijotje zahtevajo namreč, da se po ruskih vladarjih slovesno zagotovljena finska ustava kar odpravi. Sicer bi pa Milan ne mogel ničesa storiti, da nima privržencev v srbski družbi in vojski. Ta list se nikakor ne vjema s tem, da bi bil najnovejši prevrat pripisovati avstrijski diplomaciji, ki v Srbiji že dolgo nima tolikega vpliva, da bi mogla kaj tacega izvršiti.
Francoska ministerska kriza. Gladstone je nekoč moral odstopiti, ker se je bil zameril krč-marjem, in o odstopu francoskega ministerstva se pa govori, da so ga vrgli vinogradarji. V francoski zbornici zbonici je skupina, katera posebno ima nalogo braniti koristi vinegradarjev. Tej skupini se je pa zdelo, da Perier ne varuje dovolj francoskega vinarstva proti Avstriji. Večina članov te skupine je glasovala proti vladi, drugi so se pa zdržali glasovanja. Za njo ni nobeden glasoval. Tako je pa prišlo, da je vlada ostala v manjšini. Stvar ni popolnoma neverjetna. Perier je kot veliki industrijec zares gledal pred vsem le- na interese velike trgovine in industrije, interese kmetijstva je pa malo zanemarjal.
Razgled po slovanskem svetu.
Občna deželna izložba v Lvovu.
(Koneo.)
Skupina XII. in XIII. Domača obrt. Strokovno šolstvo. Keramiška obrt. Ti skupini bodete vzbujali
moč trudijo, da bi izvili zakon cerkvi iz rok ter bi zopet postal — »gradjanski ugovor!" Ali misli „Matica", daje s temi lažmiustregla katoliški cerkvi, ki se ravno sedaj na Ogerskem bori za svoje pravice ? Niso li dobili v tem spisu oni zaslepljeni Hrvatje, ki jadrajo z mažarskim vetrom in ki bi radi i na Hrvatskem civilni zakon, niso li ti dobili zadosti snovi, da utrde svoje napačno prepričanje? In kako se na strani 37. zvijačno izpodkopava cerkveni organizem, češ, da episkopat ni ustanovljen od Kristusa, ampak postavljen od vernikov samih po vzorcu tistih grških episkopov ali nadzornikov, ki so na trgu nadzorovali prodajo kruha in živeža .... Takemu zavodu , ki po svojih spisih izpodkopava veljavo rimski stolici, — kajti rimski papež je prvi škof in naslednik sv. Petra — takemu zavodu nobeden katoličan ne more izreči zaupanja 1 Literarni zavod, ki se tako daleč spozabi, da taji od Kristusa postavljeni „primat" ter ga hoče v svobodomiselnem smislu — se ve, na podlagi ,katoliške vere" — razglasiti, bo izgubil pri Slovencih zaupanje. Vč. g. Korenit*, kaj pa nato porečete ?
občno pozornost V teh skupinah bodo izložeue neobičajno zanimive dragocene posebnosti, s kakoršnimi se ponašati more samo Galicija; poleg druzih so to izdelki lončarske šole v Kolomeji, rezbarstvo iz Zakopanega, čipkarstvo iz Mušine in Zakopanega, tkalske šole v Krosni, kolarske in sodarske šole v Ka-mionci Strumilovi, črevljarske šole v Uhnovem, ključavničarske šole v Sviatnikah, vodarske (vožarske) šole v Rodininu in mnogo druzih.
Mnogo skupin obseza i obrt, v katerih bodo zastopani s svojimi izdelki: opekarne, keramika (lončarska in kamnoseška roba), izdelovanje kož (jirhar-stvo, črevljarska roba, sedlarska in krznarska); papirnice (bratje Koliseher v Zrodku, Weiser v Saso-vem); izdelki od mavca in mramora; izdelki od lesa; lekarniški obrt; kemični izdelki (unetna gnojila, parafin, milo iu sveče).
Glede na to, da je v Galiciji nedostatek tovarn za stroje, ukrenilo je ravnateljstvo, da ima biti do-tična skupiua organizovana posebnim načinom.
Vsa izložba levovska, kakor smo omenili početkom, je izključno deželna, izložba strojev, op-tiških izdelkov, kirurgičnega orodja in šolskih potrebščin in učil je pa nasprotno oglašena za mednarodno; s tem se nudi prilika tovarnam za stroje po vseh kronovinah in v tujini, da si z izloženimi izdelki svojimi pridobe priznanje in nov vir za njih razpečavanje.
V tej skupini bodo izloženi: mali motori, stroji za špiritišča in pivovare, poljsko orodje in gospodarski stroji, električna navodila, stroji za obdelovanje lesa, za izdelke od kože in kartonaže, osobito pa pomožni stroji za mali obrt, stroji za gašenje ognja iu priprave za gasilce.
Zanimiv bode tudi oddelek za širje kroge, namreč skupina XXII. (Narodopisni predmeti.) j; Ga-liško stanovništvo se ponaša z neobičajno, prezani-mivo različnostjo noš, običajev in odnošajev življenja. Slikovit obraz tega bujnega življenja bode napodob-Ijen s celo vrsto kmetskih domov in hiš s popolno notranjo opravo, obleko, figurinami itd. K temu se bode pa družila jako originalna skupina XXIV. Ženska dela in domača industrija.
Skupina XXV. in XXVI.: Slikarstvo, rezbarstvo in arhitektura, obsezali bodete dragocene bisere poljske slikarske umeteljnosti, katera četrtsto-letja močno vspeva in je dospela do nepričakovane stopinje. Po vsem svetu priznana in ocenjena je cela vrsta odličnih umeteljnikov, ki so pod Matejkovim vodstvom in druzih mojstrov priveli poljsko umetelj-nost do velicega procvitanja. V umeteljni palači nahajali se bodo ne samo umotvori poljskih slikarjev (med njimi je mnogo obrazov, katero so slikali Ma-tejko, Brandt, Siemiradzki, Staehiewicz i. dr.), temveč i izložba obrazov retrospektivne stroke, to je izložba umotvorov starih poljskih umeteljnikov, katerih obrazi so raztreseni po vsem svetu.
Organizator umeteljskega oddelka je gosp. Lo-zinski, ki s zadoščenjem more zreti na vspehe dosedanjih prizadevanj svojih.
Vežbališče za sokolska društva prirejeno bode za 6000 oseb.
Skupina XXXI. Zdravstvo. Galicija ima obilico vrelcev in mineralnih zdravilnih voda (v Iwo-niczi, Krinici, Ščavnici, Truskavvieci, Lubieni), in bode izvestno izložba topliških vredb in izdelkov zelo zanimiva in poučna.
Skupina XXXII. Odpravna sredstva. V tej skupini je najzanimivejša izložba c. kr. avstrijskih državnih železnic, ki bode prva v tem oziru. Poleg tega bode tu poštna in brzojavna izložba in retrospektivne v lastnih paviljonih.
Otvorjena bode izložba 5. junija in bode trajala do 15. oktobra. Odlikovanja bodo: častni diplomi, zlate, srebrne in bronaste svetinje, častna priznanja in denarne nagrade.
Ni dvojbe torej, da bode deželna gališka izložba v Lvovu, kakor o tem svedoči marljivost ravnateljstva, množica deklaracij in prizadevanje rokodelcev in obrtnikov poljskih, sijajno podjetje, ki bode pokazalo svetu, kaj poljski narod ve in umeje dovršiti v tem oziru._ A. S.
Dnevne novice.
V L j u bij an i, 29. maja.
(Duhovniške spremembe). C. g. Anton Mali, kape'au v Naklem, je imenovan župnim upraviteljem v Javoru pod Ljubljano. Prestavljen je č. g. Ivan Bezeljak, kapelan v Starem Trgu pri Ložu, za kapelana v Bohinjsko Bistrico. Na njegovo mesto
pride čast. g. Stauislav Peharc, semeniški du hovnik.
(Duh. sprememba v laraiit. škofiji) č. g. J. Novaku, župniku v Vidmu, je izročena administra-tura dekanata Brežice. Gosp. Jos. Mesiče k je imenovan provizorjem v Brežicah; g. Ant. P in t ar i č pride za kaplana v Makole, g. Jos. J o d 1 iz Voj-nika na Vransko, g. Jem. Pernat ostane na svojim dosedanjem mestu v St. Juriju. — Razpisana je mestna župnija Brežice do 3. julija.
(Imenovanj je pravni praktikant gosp. Alojzij Seliškar avskultantom za Štajersko iu Ferdinand Schweighofer avskultantom za Koroško.
(Iz Dobrepolj) 25. maja. — (Po toči. — Posojilnica. — Kmetijskivrt. — Pošta.) Po toči zvoniti je prepozno sicer, toda vendar pozvonim še nekoliko. Hudourni oblaki so odpljuli, toča se je v šestih dneh stopila popolnoma, želi ne bodemo, ker smo že pokosili, ali pa bodemo v nekoliko dnehj; od nalivov razorane bregove in njive smo zaravnali, preorali strta strnišča, tu in tam se še vidijo ubita ali s papirjem zamašena okna, toda ob letu obsovrej upamo vsaj, da ne bodemo imeli vidnih znamenj toče od 16. maja 1894. Štrukljev letos iz domače moke ne bodemo jeli in najbrž se bodemo morali navaditi zopet ovsenega kruha in močnika in z živino bode že kako, v sili se je usmili tudi konjederec. Za naprej bode morda pa že bolje, ako slabše ue bode. Cujte, ljudje božji 1 Drugo jutro sta naša župana naznanila glavarstvu škodo ter zahtevala — kakor je prav — pomoči, poročevalci so naznanili časnikom, .Slovenec" je opomuil poslance, poslauci so zahtevali v državnem zboru podpore, zbor je izročil predlog budgetnemu odseku, budgetni odsek ga je prepustil vladi in sedaj naj vlada pomaga nam, zvestim državljauom avstrijskim. Kadar ima država od nas kaj tirjati, poišče nas takoj in menimo, da nas ne bode pozabila sedaj, ko smo v bedi. Pričakovali smo prve dni cenilne komisije, toda zaman I Res so hodili orožniki od vasi do vasi ter nekaj precenjevali; spraševali so baje celo ženske o škodi. Kajpada odrekamo orožnikom vsako sposobnost v tem poslu iu le obžalujemo, da orožnike za slednje delo uporabljajo. Tudi neki urad je poslal svojega slugo rekognoskovat —in druzega nič I Iu ljudstvo, ki je prve dni obupovalo, nato voljno toda nestrpno pričakovalo komisije, vzrojilo je naposled ter dalo odduška nevolji z brezoz rnim kritikovanjem. Včeraj zjutraj je sluga oklical pri cerkvi, da se bode cenila škoda 2. junija — polnih sedemnajst dnij po toči. Ali ni to ironija? Nehote se nam vsiljuje prepričanje, da se dela nalašč tako polževo, da bi se videlo manj očitne škode. Dosti itak ne pričakujemo, pa da bi se nam povrnilo vsaj toliko, da bi nas ne bilo sram vzeti. Oj, da bi g. cenilec videl poleg naših praznih njiv tudi golo drevje, pomendrane vrte in travnike, zdrobljene strehe itd. Upamo še vedno. — Sicer pa na svidenje! — Naša snujoča se posojilnica ima posvetovalen, prijateljski shod 10. junija v šolskem poslopju. Zanimanje med kmeti je za njo jako veliko. Vse domoljubne može v okolici prosimo, naj pristopijo prekoristnemu podjetju. Kmet se mora otresti domaČih Židov ter postaviti na trdne noge. — Jeseni se ogradi kmetijski vrt in sme se upati, da se naša podružnica skoraj vzbudi popolnoma iz umirajočega spanja. — Na c. kr. poštuo ravnateljstvo smo poslali dve prošnji: a) za poštno ime Dobrepolje — Gutenfeld in b) dvojezični pečat. Kajpada smo si s tem v očitnem nasprotju s poštnim komisarjem g. Cora, ki se je baje izjavili da so poštna imena in pečati le za orientiranje poštnih uradnikov. Mi smo vedno mislili, da je vse to le za ljudstvo. Naznanjamo pa, da vemo, kjž se dobi pravica, ako slavno c. kr. poštuo ravnateljstvo ne ugodi našim opravičenim zahtHvanjem.
(Za obrtno šolo v Gorici) se slovenskim učnim jezikom poslalo je doslej 34 županij prošnje na ministerstvo. Goriški Slovenci trkajo ; morda bo to vpitje zdramilo zaspane vplivne kroge?
(Procesija sv. R. Telesa) vršila se je letos v Gorici ob lepem vremenu v lepem redu. V spora-zumljenji cerkvene in posvetne oblasti, pomikala se je letos prvikrat procesija namesto po Morellijevi po vrtni ulici proti bogoslovnici in od tod na Travnik. Vojaci stražili so Najsv. in s streljanjem poveli čevali slavnost. Mogočni grom topov raz grad oznanjal je neprisotnim, da se deli blagoslov ob štirih altarjih.
(Letni občni zbor „S1. Alojzijevišča" v Gorici) vršil se bode letos dne 14. junija ob 10. uri zjutraj v bogoslovnici. Točke dnevnega reda so sledeče: 1. Poročilo odbora; 2. Nasvet odbora o nakupu
svoje hiše; 3. Drugi morebitni predlogi. Ni dvoma, da se zbero prijatelji mladega zavoda v obihiem številu, k»r smemo za trdno pričakovati, sosebffo, ako poštevamo dosedanjo vsestransko navdušenje in zanimanje za prepotrebni nam zavod.
(Otvoritev dolenjske železnice.) Program slavnosti, ki se priredi povodom otvoritve železnične proge Grosuplje-Novo Mesto Straža, se bode po razglasu županstva v Novem Mestu, vršil t&ko-le.
1.	Sredo 30. maja ob 8. uri zvečer „Serenada", svirate godba pešpolka Leopold II. kralj Belgijcev, — in mestne in meščanske garde godba novomeška.
2.	Ob 9. uri zvečer .koncert" vojaške godbe na vrtu pri Brunnerju. (V slučaju deževja v notranjih prostorih.) 3. Četrtek zjutraj .Budnica". 4. Ob 10. uri sprejem zunanjih društev. 5. Opoludne sprejem ekscelence trg. ministra, visokorodnega gospoda grofa "VVurmbranda in drugih dostojanstvenikov na kolodvoru po mestnem županu. 6. Ob l1/* uri sprejem istih visokih gostov pred mestom po gospo-dičiuah v narodnih nošah. 7. Ako bode čas dopuščal, obisk deželne vinarske šole na Grmu. 8. Ob polu tretji uri banket na kolodvoru, kjer svira vojaška godba. 9. Ob istem času koncert mestne in meščanske garde godbe v gostilni .Hotel Schwarz". 10. Ob 8. uri zvečer koncert vojaške godbe v gostilni .Hotel Schwarz".
(Iz Brna) 20. maja. Dne 29. pretečenega meseca se je ustanovila .Hodonska Matica". V Hodo-ninu hočejo napraviti, kakor sem bil svoječasno poročal, češko realko. Ta je seveda trn v peti nemškim gospodom, zato so se hoteli maščevati, in posrečilo se jim je. Okrajni šolski svet, v katerem so, mimogredoč rečeno, tu štirje češki zastopniki, je za-ukazal, da naj se preseli češka ljudska šola iz lepega, zračnega poslopja sezidanega na prostoru, ko-jega je Nj. Vel. cesar za češko šolo daroval, v drugo nastropje nemške šole. V tem poslopju so nizke, za-duble in nečiste šolske sobe, vrh tega še premajhne, ki so zadostovale sicer za majhno število nemških otrok, a za veliko večje število češke dece nikakor ne. Da je poslopje nezdravo, je očitno, po ukazu zdravnikovem bi se bilo moralo vže po zimi zapreti in konstatiralo se je že več slučajev nalezljivih boleznij med šolsko mladino. Preseljevauje so izvršili med jokom otrok isti ljudje, ki so razpodili češke ponav-ljalne učence. Kaj se je pa zgodilo s poslopjem češke šole? Za sedaj se je zaprlo, pozueje so bode vmestila v pritličju nemška ljudska šola, sezida jedno nadstropje, kjer se bode ponašala nemška realka. — Tu je slika boja med dvojno narodnostjo, češko in nemško, iu kakor se razvidi, je sovražnik Nemec jako hud nasprotnik, boj ž njim je težak. Kakor je v Hodoninu, tako je še po mnogih drugih krajih, in vendar se ne prične zoper germauizacijo odločna vojska, vojska s združenimi močmi, ampak bojuje se boj med narodom samim. Oh, nesrečna slovanska nesložnost I Namesto, da bi se med seboj pogovorili, kako postopati zoper skupnega sovražnika, kateremu se sme še prištevati socijalizem, vsaj mu je narodnost deveta briga, zatira jedna stranka drugo. Zdaj so na Moravskem tri politične stranke in ne manjka mnogo, prikazala se bode še četrta. Najhujše je napadana, se samo ob sebi ume, katoliška, to je .klerikalna" stranka. Da se v tem narodni stvari močno škoduje, je gotova stvar, in želeti bi bilo, da bi slušali njeni sovražniki glas dr. Dostala v Novem Jičinu. — Odvetnik dr. Dosidl je bil koncipijent pri dr. Stranskem in sotrudnik .Mor. Listov". Kot tak je imel pač dosti priložnosti pogledati globoko v narodni boj. Sedaj pa, ko se je lotil sam dejanskega dela za narod, je spoznal, da narodu ne pomaga ro-goviljenje zoper duhovščino, ker s tem kvarijo narodno delo. Ali se bodo hoteli mladočeški listi ravnati po tem, zares koristnem svetu, je drugo vprašanje. Enak opomin bi ne bil neumesten tudi v drugih slovanskih narodih. — Moravsko-ostravska stavka je že končana, in kakor se je dalo soditi, končana je brez uspeha. Delavci niso dosegli svojih želja, pač pa prišli ob zaslužek, ali pa so vsled stavke v revščino padli. Sli so za svojimi vodniki, ki so bili na tihem rečeno toliko pogumni, da so padli na tla v trenutku, ko so začeli orožniki streljati; zgubili so pri tem stariši svoje otroke, otroci stariše, in več jih bode pomnilo na ta nesrečni korak celo svoje življenje. Delavci, odprite oči, spreglejte in spoznajte, da vam Bocijalistični vodniki ne prinesejo nič dobrega, večkrat se spomnite na moravsko-ost-ravsko stavko 1 Naši nemški učitelji so priredili v proslavo 251etnice šolskih postav slovesnost. Raz občinska šolska poslopja so vihrale črno-žolte za-
stave, kakor bi ne bilo v mestu niti jednega češkega otroka.
(8 Koroškega,) dne 28. maja: Naši Nemci kar besne zaradi najnovejših .pridobitev" Slovencev. Da so Slovenci iu celo koroški Slovenci tudi pod koalicijo, v kateri sede kakor v varnem zavetju tudi nemški liberalci, po dolgi borbi nekaj dosegli (kar jim jamči postava), tega ne more več prebaviti nemški želodec In kakšne so te naše pridobitve? Naštevajo jih tako le: 1. Slovenski c. kr. okr. šolski uadzornik za Brežice ; 2. razsodba glede slovenskega uradovauja na Koroškem; 3. kranjska gimnazija; 4. celjske paralelk^: kakor vidite, samo stvari, s katerimi se dere nemški Mihelj kar ob živem životu!! Zato sklicujejo nemški naši sosedje kar vrstoma shode, da branijo z nadutim besedičenjem in obilim
—	pivom nemško svojo posest, zato tukajšnji listi kar besne ter rotijo nemške poslance koroške na Dunaju, naj pokažejo ministrom odločno svoje zobe in jim prav na vsa usta povedo, da Nemci ne strpd, da imajo ua Koroškem tudi .bindišarji" še dihati. Besedilo takemu .zobokazu" naj bodi po zadnjih .Freie Stimmen" tako-le: .Die Deutschen in Karu-ten pfeifen auf die Coalition, wenn sie uns nur neue Euttauschungen bringt und die friedenstorenden Elemente fordert." Žvižgajte!	—m —
(Spremembe v dež. predsedništvih.) Dunajski in graški listi v zadnjem času vedno česteje razširjajo novico, da se imajo v kratkem vršiti osebne spremembe v dež predsedništvih v Bukovini, v Šleziji in na K o r o šk e m. V Bukovino pravijo pride za namestnika dvorni svetovalec grof Goss v Celovcu. Deželni predsednik koroški baron Schmidt-Za-bierow, ki služi 40 let, ima po teh virih, prositi vže v prihoduih mesecih za vmirovljenje. Koncem zadnjega tedna se je mudil ua Dunaju ter se tam posvetoval z ministri in koroškimi drž. poslauci. Da res gre v .zasluženi" pokoj, toliko lahko rečemo vže danes, da koroški Slovenci za njim n e bodo žalovali!
(Raznoterosti s Koroškega.) Blizu Št. Ruperta pri Velikovcu se je obesil bajtar J. Uraw. Tudi z drugih krajev se veduo pogosteje poroča o samomorih. — V Grabštauju je prišel delavec P. Astej, 29 let star, med dva železuična voza, ki sta ga tako poškodovala, da je kmalu potem umrl. — Deželna učiteljska konferenca se prične v Celovcu dne 15. oktobra t. 1.
(Ne v Ameriko). Poroča se nam iz Ljubljane: Ginljivo je bilo viditi dne 28. maja mlado, milo pla-kajočo ženo, ko je bila prišla na ljubljanski južni kolodvor čakati svojega moža, vračajočega se iz Amerike, a mesto veselega snidenja z možem, dobila je le njegov popotni kovčeg in pa žalostno poročilo, da seje na potu proti domu še v Ameriki na železnici ponesrečil in našel smrt. Vsem se je smilila žalostna mlada vdova, ko se je morala zopet sama mesto veselo združena ie z britkimi čuti vračati domov.
(Razpisane službe). Merosodnikovo mesto pri c. kr. merosodnem uradu v Radovljici z letno plačo 200 gold. in uradnim pavšalom mesečnih 6 gold. je razpisana ter jo je nastopiti vsaj dne 1. novembra t. 1. Prošnjo je vložiti potom okrajnega glavarstva na deželno vlado. — Nadučiteljska služba v Lienfeldu v okr. glavarstvu kočevskem do 8. junija.
—	Druga učiteljska služba na Vinice črnomaljskemu okraju do 20. junija. — Učiteljska služba vSIavini v okraju postojinskem do 7. junija. — Druga (učiteljska služba v Crnemvrhu v okraju logaškem do 20. junija. — Služba uradnega sluge pri okrožnem sodišču v Celju. Prošnje je vložiti pri okrožnem sodišču v Celju do 1. julija.
(Kardinal — časnikar.) V Londonu je imelo nedavno časnikarsko društvo svoj vsakoletni banket, katerega se je udeležil tudi kardinal Vaughan, nadškof vestminsterski. Pri napitnici, ki jo je na splošno željo govoril, je povdarjal, da se vže nad 25 let peča s časnikarstvom, hvalil je angleško časništvo in dokazoval, da ni nobenega boljšega sredstva pridobiti ljudstvo zase, kakor je časništvo, katerega beseda se rajše posluša, nego celo pridigarjeva.
(Francozi izumirajo.) Z letom 1890 je v Franciji med rojenimi in umrlimi nastopilo čudno razmerje. Umrlih je bilo več kakor rojenih. Od 1. 1890 se pa vedno še bolj množi število umrlih, ono rojenih se neprestano manjša. Neki časnik v Parizu vže sam govori o narodu, kateri ima izumreti. On piše: .Leta 1892 je bilo na Angleškem 401.757, na Ruskem 1,632.625, v Italiji 308.630, v Nemčiji 675.751, v Avstriji 336.309 več rojenih nego umrlih, jedino pri nas v Franciji se je prebivalstvo manjšalo.
Tega je pri nas kriva vedno bolj se razširjajoča nenravnost, vedno bolj množeči se umori. Tudi samomorilcev je pri nas mnogo več, kakor po drugih deželah. List sklepa z besedami: „Naši učitelji, kateri pred svojimi učenci taje Boga, naši postavo-dajalci, kateri določujejo brezverce za porotnike, naše domovine ne bodo rešili pogube."
Telegrami.
Ministerska kriza na Franooskem.
Pariz, 28. maja. Zbornica je danes imela kratko sejo, ki je trajala le nekaj minut in se ni nič posebnega prigodilo. Sedaj se je odložilo zborovanje do četrtka.
Pariz, 28. maja. Mej poslanci vlada mnenje, da Dupuy sestavi novo vlado, dasi je njegova naloga težka. Posebno težavno mu bode dobiti finančnega ministra.
Pariz, 28. maja. Dupuy sestavi novo vlado. Dalcasse, Feliks Faure in Bardeau vstopijo v novo ministerstvo. Kakor poroča „Temps", je Kazimir Perier nekaj ugovarjal pri vladah v Eimu, Bruselju in Londonu zastran poslednjih pogodb Anglije in Italije s kongiško državo.
Dunaj, 28. maja. Dopoludne ob 10. uri je bila v kraljevi palači poroka princa Ka-rola Hohenzollerskega s princesinjo Josipino v navzočnosti mnogih knežjih oseb.
Dunaj, 29. maja. Opoludne je bila po navadnem ceremonielu renuncijacija nadvoj-vodinje Marije Karoline Immaculate v navzočnosti cesarja, vseh na Dunaju bivajočih nadvojvod, princa AvgustaLeopolda Saksonsko-koburškega, knezonadškofa, dvornih dostojanstvenikov, avstrijskih in ogerskih ministrov. Odpovedno pismo je prečital grof Kalnoky.
Dunaj, 29. maja. Generalni ravnatelj južne železnice Schiiler je danes dopoldne umrl v Modlingu.
Dunaj, 29. maja. Poročilo gospodarskega odseka o avstroruski trgovski pogodbi poudarja zdaten vspeh, kateri je dosegla vlada s prijateljskim sporazumljenjem. Dosegla je rešitev težkoč, ki so se pokazale v prometu z Eusijo. Odsek priporoča, da se vsprejme pogodba.
Lvov, 28. maja. K otvorjenju razstave v Lvov prideta minister Falkenhayn in vitez Jaworski, in če bodo parlamentarične razmere dopuščale, tudi markiz Bacquehem. Cesar pride v Lvov dne 7 septembra.
Krakov, 28. maja. Od 2000 štrajku-jočih delavcev v opekarnah jih štrajka še 900.. Vodje opekaren so privolili v vse zahteve delavcev, izvzemši povišanje plače. Delavci s tem niso zadovoljni. Danes so poskusili s silo zabraniti privoz opeke ob mestni mitnici. Oblastvo je poseglo vmes. Sicer pa oblastvo posreduje mej delavci in delodajalci.
BudimpeSta, 28. maja. Ministri We-kerle, Tisza, Bethlen in Fejervary so odpotovali ob 6. uri zvečer na Dunaj.
Berolin, 28. maja. Pri prezidavi neke hiše na Kochstrasse se je udri strop tretjega nadstropja in se je vse poslopje podrlo notri do kleti. Le nekaj vnanjih zidov še stoji. Tri osebe so našli mrtve, tri ranjene, od teh jedno težko.
Peterburg, 28. maja. V pravdi zaradi zapuščine Gribunova bili so obsojeni grot Sqlogub, Tupicya, Reinitz in Dabot zaradi ponarejenja oporoke v pregnanstvo v Sibirijo in zgubo stanovskih pravio, drugi so bili oproščeni.
Peterburg, 28. maja. Dne 26. t. m. je car izdal ukaz, kateri nastavlja stalno komisijo r preiskovanje vseh uradniških imenovanj. Ta ukaz je napravil veliko presenečenje, ker se ž njim omejuje oblast ministrov in sploh tistih, ki so imeli pravico imenovati in odstavljati uradnike. Ukaz ima namen odstraniti protekcije, po katerih so politično sumljivi uradniki dobili službe.
Lizbona, 28. maja. Poveljniki štirih portugalskih vojnih ladij prišli so semkaj. Zagovarjati se bodo morali pred vojnim sodiščem.
Lizbona, 28. maja. Brazilija je o prepira s Portugalskim vsprejela posredovanje Anglije.
Rio de Janeiro, 28, maja. Bumena mrzlica pojema.
Umrli so:
27. maja. Jožef Regali, mizarski mojster, 55 let, sv. Petra eesta 21, rheumat. artieularis. — Franc Pečar, delavec, 18 let, Kravja dolina 11, caries.
V b o 1 n i S n i « i:
27. maja. Jožef Šostarlič, posestnik, 62 let, plačnica. — Ivan Plevelj, delavec, 47 let, sužica. — Marjeta Remc, delavka, 40 let, plučnica.
Tujci.
25. maja.
Pri Slonu: Dr. E. Burger iz Kočevja. — dr. Dolschein iz Postojine. — dr. Stančič iz Tomina. — Roth iz Trsta. — Rabas, Gilly, Skerbinc iz Višoje Gore. — Kremar iz Ichen-hausen-a. — Haasz iz Budimpešte. — Homan iz Radovljice. — dr. Stardh z Dunaja. — Victor iz Heilbroma. — Dem-berger, Mally iz Tržiča. — Globočnik iz Vel. Lašio. — Kalau iz Šibenika. — Ceranič iz Gradca. — Ganss iz Merana. — Feltl iz Poysdorf-a. — Heffner iz Konščine. — Bauer iz Amberg-a.
Pri Maliču: \Vellisch, Patera, Mandel, Ivankovitc, Belz, Lahm z Dunaja. — Sima iz Celja. — Kremsier iz Siska. — Kramer iz Monakovega. — Franc pl. Garzarolli iz Senožeč. — Viktor pl. Garzarolli iz Razdrtega. — Scaroz iz Trsta. — Tschebull iz Celovca. — Abram iz Šmarja. — Thurn s Koroškega. — Hofmann iz Strass-a (Tirolsko). — Pal, Tivator Kis iz Papa (Ogersko). — Wogrinc iz Brežic. — Wayda iz Gradca.
Pri bavarskem dvoru: Kos iz Straže. — Mahler iz Pulja. — Nadilo iz Logatca. — Vela z Reke.
Pri avstrijskem car^u: Dolenc iz Tomačevega. — Avgusta Lukesch iz Grosuplja.
Vremensko sporočilo.
a at a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	s s ■g« e s " a
opazovanja		srakomera t mm	toplomera po Celtiju			
28	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. zveč.	726-9 730-1 731-6	9-6 17-0 120	si. jzap. n it	oblaeno jasno oblačno	o-oo
Srednja temperatura 12*9 za 3-4 pod normalom
■aaaaaaaaaa^AAA/
Leopold Tratnik
prej M. Sclireiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra oesta 29,
priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo
najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne
cerkvene posode in orodja.
Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled.
Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni.	311 26—1
Najsigurnejše in najboljše
nalaganje glavnice?:
je v
4°/o zastavnih pismih gališkega zemljiško-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavcije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavoij;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
ijaliainliart
v Ljubljani. 295 5
11111111111
Št. 631.
Razglas.
298 3 -2
Potom minuendne dražbe odda se
Čez Bistrico v Kamniku.
Stroški proračunjeni so na 22.100 goldinarjev. Pismene ponudbe, katerim je priložiti jamčevine 2210 gld., vložiti je
do 5. junija 1894 dopoldne 11. ure
pri mestnem županstvu v Kamniku, kjer leže tudi dotični načrti, proračun in stavbeni pogoji na razgled.
Mestno županstvo Kamnik,
dne 20. maja 1894.
Močnih s. r., župan.
gl® D u n a j 8 k a borza.
Oni 29. maja.
Papirna renta 5%, lo% davka , . .
Srebrna renta 5%, 16* davka ....	98
Zlata renta 1%, davka prosta.....120
avstrijska kronina renta, 200 kron . .	97
Akcije avscro-oeerske banke, 600 gld. . .	9i)7
Kreditne akeije. 160 gld........353
London, 10 funtov stri..............125
Napoleondor (20 fr.)................9
Cesarski cekini ....................5
Nemških mark 100................61
98 gld. 40 kr.
30 ,
65 90
10 , 95 V 89 . 30 „
Oni 28. maja.
Ogerska zlata renta i <6	, .
Ogerska kronina renta 4*, 200 kron . . 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %
4% kranjsko deželno posojilo.....—
Kreditne srečke. 100 gld.......197
St. Genois srečke. 40 gld.......70
120 ifld.
95 .
147 158 200 98
55 kr. 50 „
25 "
50
srečke dunajske parobrodne družbe . .	142	gld. — ki
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . ,	18	,	50
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	,	25
Salmove srečke, 40 gld........74 „	—
Waldsteinove srečke, 20 gld......50	,	—
Ljubljanske srečke...... ■	25	.	—
Akeije angio-avstrijske banke. 200 gld. . .	J51	.	—
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st, v	3057	.	50
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ,	100	„	25
Papirnih rubeljev 100 ...	134	,	25
JSaP Nakup ln prodaja ; vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. j Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev narodll na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M EBC1J
Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
66
X(JS~ Pojasnila t±Xi v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego koiikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti iftf~ n n i o ž o n i h g-1 avn i c. W