N a j t e £ j i slovenski dnevnik v Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 G Za Ne* York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA r, list slovenskih Jelavcevv Ameriki. I The largest Slovenian Daily In the United States. p Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 10. — ŠTEV. 10. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 13, 1933. — PETEK, 13. JANUARJA 1933. VOLUME XIX — LETNIK ST,L JAPONCI GOVORE 0 MIRU IN SE PRIPRAVLJAJO NA BOJ JAPONSKA VLADA JE NAROČILA V FRANCIJI ZA 8 MILIJONOV DOLARJEV RAZNEGA OROŽJA Močna koncentracija sil v Mandžuriji dokazuje, da se Japonci pripravljajo na nadaljne vojne pohode. — Japonska letala vrše poizvedovalno službo nad glavnim mestom province Jehol. — Kitajci se bodo do zadnjega upirali v okoli San-haikwana. — Francoska tvrdka je dobila veliko naročilo. ponovno Državne konvencije naj odločajo o preklicu SANGHAJ, Kit ajska, I 2. januarja. — Vojaški voditelji obeh strank v ozemlju Sanhaikwana so začeli v Cingwantao mirovna pogajanja. Istočasno pa prihajajo poročila o novih koncentracijah japonskega vojaštva, kar jasno dokazuje, da se Japonci pripravljajo na nadaljne bojne pohode. Japonska letala neprestano letajo nad glavnim mestom province Jehol ter vrše poizvedovalno službo. Jehol je glavno mesto province istega imena ter je bil nekoč poletna rezidenca cesarjeve rodbine Mandžu. Letala so se pojavila tudi nad mestom Caojang, ki je po velikosti drugo mesto province ter leži tik ob mandžurski meji. i Japonske čete v Mandžuriji in v^južnem delu Je-hola se pripravljajo na prodiranje v provinco. Vse kaže, da se bodo vkratkem završili tam vroči boji. •'Močan japonski oddelek prodira iz Sanghaikwana proti Lingjuanu, ki leži devetdeset milj proti seve rozapadu. Iz Mukdena je dospelo trinajst vlakov, napolnje nih z vojaštvom. Iz japonskega vira poročajo o mirovni konferenci v Cinwangtao. Neki kitajski častnik se je kot zastopnik generala Ho Cu K.ua pogajal v japonskem glavnem stanu z japonskim poveljnikom. Do kakših zaključkov sta prišla, se zaenkrat še ni dalo dognati. Iz glavnega stana maršala Cang Hsiao Lianga v Pekingu poročajo, da se v zadnjih oseminštiridesetih urah niso završili nikaki večji boji v okolici Sanhaikwana in prelaza Cjumenkov. Japonci so zavzeli severni del prelaza, dočim se nahajajo Kitajci na južnem delu. Obe stranki bosta do konca vztrajali na svojih postojankah. Kitajska posadka nestrpno pričakuje ojačenj. Vse vojaške operacije se vrše v hudem mrazu in strahovitem blizardu. Toplomer kaže štirideset stopinj pod ničlo. V Sanhaikwanu vlada zaenkrat mir, toda napetost je tako velika, da utegnejo vsak hip izbruhniti novi boji.Le malo izmed tisočerih beguncev se je vrnilo v mesto, dasi je japonski poveljnik poudaril, da ne bo obnovil napadov. Japonske oblasti vztrajajo pri trditvi, da so Kitajci povzročili napad na mesto in vsledtega mora-priti do njihove strani inicijativa za uravnavo spora. General Suzuki je rekel, da ne namerava nadalje prodirati v kitajsko ozemlje, dočim Sanhaikwana pod nobenim pogojem ne bo opustil. Vsa okolica mora biti zaradi varnosti izpremenjena v nevtralno zono. V bližini je namreč koncentriranih trideset tisoč kitajskih vojakov. Ako se bodo hoteli polastiti mesta, bodo naleteli na odločen japonski odpor. ŽENEVA, Švica, 1 2. januarja. — Zastopnik Kitajske, dr. W. W. Yen, je dobil od nankinške vlade poročilo, da so Kitajci pripravljeni na nadaljne boje pri Sanhaikwanu. Poseben odbor Lige narodov, kojega naloga je uravnati spor med Kitajsko in Japonsko, se bo sestal dne 1 9. januarja. PARIZ, Francija, 1 2. januarja. — Agence Eco-jiomique et Financier naznanja, da je japonska vla-pri neki francoski firmi naročila orožja in muni- AMERIKA HOČE DOBITI 1NSULLA Njegovi zagovorniki so izvedeli, da bodo Zdr. žene države zahtevale Insulla. — Baje ima 10 milijon dolarjev. Atene, Grška, 12. januarja. — Insullovi zagovorniki .so mnenja, da bodo Združene države še enkrat poskusile doseči pri grški vladi, da izroči Samuela Insulla. Nadomestni državni pravdnik Rellos se je vrnil v Združene države, toda njegov tovariš Vla-clios je še (».stal v Atenah. Samuel Insult ima na Grškem $10,000,000, kot pravi neki list v Solunu. List navaja izjavo nekega finančnega uradnika, ki je preiskal IiLsulluvo prtljago, ko je prišel na (Jrško z aeroplanom iz Pariza. Ivot pravi finančni uradnik, je Insull odprl majhen kovČeg, ki ga je držal v rokah ter mu ga je izročil v pregled. V kovčegu so bili bankovci po $1000 v približni vrednosti $10,000,000. Finančni uradnik je rekel Insulin: — Srečni .ste. da je bil ta kovčeg pregledan, kajti drugače vara ne bi bilo dovoljeno vzeti denarja iz dežele. Insull pa mu je odgovoril: — "Ne bojte se; ne bom ga več nesel iz dežele. FARMER-H SF. PROTIVIJO PRODAJI JAPONSKA PREST0LICA SE _JE RAZŠIRILA Mesto Tokio je razširilo svoje meje. — Za New Yorkom in Londonom je po velikosti na tretjem mestu. Washington, D. C., 12. jan. — ICer je japonsko glavno mesto Tokio razširilo svoje meje, je postalo za New Yorkom in Londonom tretje največje mesto na svetu. Ko so Japonci v oktobru slavili to povečanje, so celo trdili, da je drugo največje mesto. Vendar pa v sedaniem obsegu |»b«l hrez |inI|iIni Id »t<4})jaH |m. Money Order Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da *h : šega življa. »•am r»idl prejftuj* hlt-allš-Pe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 13 njih 28 let je služboval pri Devici .. $7.00 Mariji v Brezju, kjer je stopil po .. $3.7»>i' prevratu v zasluženi pokoj. Po-" = kojnik je bil trda grča v deblu --! slovenskega učiteljstva in je bil ___ | zato trn v peti vsem nekdanjim • šolskim oblastnikom ki se delova- onelinostl se ne [irloiw-ujejo. Denar naj se blagovoli j li z v.so dušo na potujčevanju na- "tiLAS NARODA". 216 W. 18th Street. Sew \ork. N. Telephone: CHelsea 3—3878 Izpred sodišča. 31. deeembra dopoldne se je zagovarjal preti velikim kazen-1 skim senatom 25-letni posestnikov ' sin Franc Firbas i/ SWdietineev JLclimaii pri Ljutomeru. ki je bil obtožen, i nenadoma u- Roosevelt je bil izvoljen za predsednika Združenih držav.1111 P,f,y- l* obt?ž; T , . . 1 n,co -l'1 bilo razvidno, mi je bii Lehman se je takoj podal na delo. Tako naprinier Firbas obsojen že 1. junija na «; naročil državni zakonodaji, naj čimprej sprejme predlogo me*ee<>v ker je v prepiru ŠE ENKRAT PROHIBICIJA Z novim letom je postal bivši podgovemer governer države New York. Njegov prednik Franklin D. tla J° avgusta nenadoma poslanea Wadswortha, ki zahteva imenovanje kondsijej Martma Plohla. Plačati , — moral tudiiv.se stroške in od- ki bi preštudirala kako bi zamogla država riajuspesneje škodnino Ploblu. Nastale -o no- kontrolirati izdelovanje in prodajo opojnih pijač. j ^pravde in prepiri, ki so rodili xr ju iii - i *.,..' , .. , v Firbaisu sklep, da se Plohla en- Ker'bo v doglednem času kongres bodisi preklical bcJ krat za vs,le j iznebL Oborožil se disi modificiral prohibicijo, je potrebno, da ima država .i«1 z lovsko puško in omenjenega načrt, kako preprečiti neznosni razmere, ki so se pojavi, le takoj po uvel j avl jen ju osemnajstega amendmenta. Predvsem je pa zaželjivo, da najvplivnejša država Ameriške Unije prevzame vodstvo ter da ostalim državam navodila za pametno regulacijo trgovine z opojnimi pijačami. Newyorska država bo delala v tem pogledu na svojo pest terse bo odločno branila vsakega jen bstva od strani zvezne vlade. V zveznem senatu bo najlnž vkrntkem sprejeta posebna resolucija glede preklica osemiiaj-tega amendmenta. Kdor natančno preštudira i<> re-n'ucjjn, j>ride do zaključka, da ni nič drugega kot cisto i:av.idcii humlnig. — Njen namen je, voditi narod za nos. Njena svrha pravzaprav ni prekiic. pač pa le sla-bot-la revizija prohibicijo. S klavzulo, koje cilj je zaščita uhaškili držav, hoče vzakoniti postavo, ki že obstoji v oldiki \V bb-Kenvonove postave ter v vseh ozirih zadošča. Demokratski voditelji sn že izja\ ili. < 1 a -e bodo z vsemi silami borili proti sprejemu senatni' resolucije v poslanski zbornici Po vsej pravici poudarjajo, da morajo izpolniti obljubo, ki so jo zadali narodu, namreč, da !>odo odpravili prohibicijo in vse zlo, ki je v zvezi ž njo. Narod je pri zadnjih volitvah jasno in razločno povedal, da se je naveličal prisilne zakonodaje ter da ni zadovoljen z navideznimi obljubami, ki so vsebovane v platformi republikanske stranke. Cemu torej ta najnovejši humbug, s katerim lioče senat pre varit i narod? Prihodnji kongres bo moral ravnati po naročilu vo-lilcev. Deželi bo moral dati pošteno prohibicijsko zakono- Tik ob cesti, sto korakov pred vasjo, stoji osamljena podružni-ška cerkvica s pokopališčem. Nenadno je izza cerkvice proti nič hudega slutečemu Francu Avseu skoril z nožem v roki neki ože-njeni kočar, ki je imel tudi tovariša s seboj, in je pričel divjaško zasajati nesrečnemu Avseu velike rane. da se je fant v nekaj trenutkih zgrudil .s svojim bremenom nezavesten na tla. V takem stanju so ga pozneje našli domačini, ki .so jra dali proti polnoči prepeljati v bolnieo v Kaitdiji. Naši v Ameriki. dne iz zasede ustrelil proti Ploh-ln in ga nevarno obstrelil. Plohi se je 'pozdravil, dočim je moral Firbas ponovno pred srnini k e. Firbas je svoje dejanje priznal, zagovarja pa se. je tako razneslo, da so koščke trupla pobirali .'W)0 čevljev naokoli. Star je bil 48 let. UB0ŠTV0 INDIJE Indija, biser v kroni angleške- roui manj korisUnih tal, kjer bi ga imperija. ima toliko lepih ro-'se mogli samostojno udejstvova-ntanov o svojem pravljičnem bo- ti poljedelski Indijci. Po zadnjem gastvu — v resnici pa je to rev-' štet ju namere vemo, 2!>— 1!»:«) le okrog :12«.71!» mož. ki so prišli na davčno listino. 3Ied temi pa je bilo 45.000 članov združenih trgovskih zbornic in 88.7W uradnikov ter nastavljencev vlade; tako je dejansko bilo 102.f»20 državljanov - domačinov. ki so imeli toliko premoženja, da so mogli plačevati davke. Vzrokov za tako ubošštvo največjega čuda indijskih ljudstev moramo i.skati pač v prečmlni so-cijalni ra zdel bi kast. v prezgodnjih ženitvah. zraven pa seveda tudi v ritualnih predpisih. Tako ne.more na primer noben Indjee. ki časti kravo, misliti na kako racijonalno živinorejsko gospodarstvo. Tudi se ogromna večina Indijcev vzdržuje pri jedi slehernega mesa. mleka, in jajc. Radi prezgodnjih možitev se ženske že v 'prvi dobi odtgujejo delu; ker pa ima sileherna Indijka visoko število otrok že v prvih letih svoje poroke, .se kajpada zelo ote- nju. Iver kmetski uidijski svet ne pozna strojev in ne gnojil, se njive prečestokrat ne obneso. tlasi polože ljudi vse svoje sile v zemljo. Računi so namreč pokazali, koliko delavnih dni morajo posvetiti. da izvabijo i/, zemlje najpotrebnejše. IV seštejemo vse dni od prvega oranja (enega jutra" zemlje l pa dalje setve, žetve in ndaeve. .porabijo Indi.jei za to 40 dni 'seveda ne mislimo tu naravne rasti, ki jo nudi klima, marveč le d o! o rok), »za i>1o delo pa porabi ameriški stroj komaj en dan! Tako je tudi dobiček indijskega dela 40-krat manjši od ameriškega O ženski modi nisem že dolgo ničesar napisal. No. pa kaj bi pisal o tem kočljivem predmetu Knkrat so krila dolga, enkrat kratka. Enkrat imajo ženske vratove do ušes zakrite; enkrat so zadaj razgaljene do štirinajstega hrbteničnega vretenca, enkrat jim pa spredaj obleke resno primanjkuje. Toda vse gre v nekem gotovem niiziuerju. t V s«, na enem koncu moda daljša se na drugem znižuje. Ako se bodo sedanja dolga krila podaljšala, bomo prišli tako daleč, da bodo ženske pri vratnem izrezku kolena kazale. Hudo zakonsko polovico je za-čola tresti mrzlica. Prav dobro je vedela, kaj je dobro proti mrzlici. namreč žganje in limona. Toda (kdo bi dedca spravil v teni vremenu iz hiše 'po limono? Po žganje bi ,i i .»- . ... .. -- da jo je slišal, ko je dremal pri močene ali 20 do 2.) juter suhe j ' zemlje. t'e pa pomislimo n;j polje-1 im/l * vidim j ! — *,v'j°u-ly dala rza eno limono in za ]»td pajnta žga- doLsko stran Indijcev pa da pride radi visokega števila i prebivalstva komaj polovica t'* | zemlje na posamezno družino. Ali ' je torej čudno. <"-e čitamo toliko-I krat o umiranjn celih vasi radi lakote in če evropski potnik na- j leti na tolike berače po indijskih j ^ mestih in selili! i zganja. — Oh, kako nja. Kot tla bi ga pičil gad. je planil mož kvišku, oblekel suknjo, pograbil klobuk in /.dirjal po stopnicah. Ena. dve t ri . . . p;i -.e je vrnil. Z dvema limnaionia i11 s pajntom KRALJICE KUPUJEJO dajo. Obžalovati je le, ker sc bo stvar še za nekaj mesecev zavlekla. POZOR Loudrnčani so imeli zadnje čas.-priliko videti tri kraljice, ki so hodile peš po njihovih ulicah in s> po trgovinah nakupovale za božič. Najprej se je pojavila v trgovinah angleška kraljica Mary, kmalu za njd norveška kraljica Maud. na koncu pa še danska vladarica. Vse tri kraljice so potthn. ko so zaključil? sv»je božične nakupe, obiskale eno in isto restavracijo ter s«' sešle pri lunchu. Angleški kralj in kraljica sta preživela letošnje božične prazaiike v Sandringhamu. Praznovala sta jih samo v družili najožjih rodbinskih članov. žuje gospodarskt» delo tudi s -strani moža. Izredno bogato plemst vo • sod kom in tisočletja ima tudi to slabo stran, da je zm*1-' vadam! In vendar ne moremo po vsem tem prav nič dolžiti indijske vi.-i-de! S;ij vse stori, kiir more! Toda kaj more -proti verskim pred- larim na- Udobno Hitro Poceni Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil .potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na — METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West • I ath Street New York, N. Y. i i ■ i = Kaša zaloga Blaznikovih | Pratik je pošla. — V zalogi; imamo še Slovensko-Ameri-kanski Koledar, ki stane sa. mo 50 centov. Uprava Glas Naroda CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA 1 Angleško-slovensko Serilc (ENGLISH SLOVENE REAOUl Bi»ae dam« $2.— Naročite p pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA* 11« West llth Stre* Me« T«rk Cttj glmllilinl;!!;^'.""'^!! CT8W .;.'T SMmuiuniiissauiadattaffiiiiinisi B » r ,••:!' .:-:.v ••:.:.:nxTiimri^nreiut:til::iilinrnuiitifii.iiim»ii;itu:"*ri*;niiu:iniitntaiijii:ttij KER NI MOGEL SPATI Na policijski komisarijat v Milanu je prihitel te dni ve« razbui--jen mož:ik in zaklical: "Pošljite kopalk "Zlatemu levu" jmgledal. kako sem tam obdelal .soljo. In začel je praviti, kako je ponoči, ko ni mogel spati, razbil vse pohištvo, razreza I za store, odejo in rjuhe, razdejal posteljo in razbil v.se. kar mu je prišlo pod roke. Komisar je mislil, da ima opraviti z norcem ali siialjivceni. pa .je poslal po hotelirko, ki je izjavila, da je sprejela dotičnega moža pred dvema dnevoma v .službo, da pa. zjutraj še ni pogledala v njegovo .soljo. Ko .so ji povedali, kaj je njen uslužbenec priznal, je hitela domov pogledat, če je razdejal vso sobo. In kmalu je prihitela "nazaj na policijo in povedala, da je našla v sobi res splošno razdejanje. Ko so Marisaldija — tako se mož piše — vprašali, -zakaj je po sobi tako neusmiljeno razbijal, je odgovoril, da ni mogel spati. Xa vse načine si je prizadeval, tla bi zaspal, pa ni šlo. J»il je sam v .sobi. rad bi bil čital. pa ni imel nobene knjige, pri rokah ni bilo tudi nič drugega, da bi se kratkočasil. pa je začel nizati zastore na oknih, odejo, rjuhe itd. Slednjič je razbil tudi posteljo in vse pohištvo. Ko je zjutraj videl, kaj je napravil, je hitel na. komisarijat. N'e želim, da bi .se zgodilo tudi vam kaj takega, je dejal komisarju, Seveda si bo mož v bodoče premislil kratkočasiti se z razbijanjem pohištva, kajti škodo je moral liotelirki poravnati. RAZZAGANA ŽENSKA sobarice Pauline lilijo j«1 našel |m> nekem iz S, K umoru rietijeve, ki oglasu Cesar X«-rviatti iz se naknadn i poroča, da je morilec svo/o žrtev po umoru ra/v.agal na ko-e. Prežaganc ude je zmešal in jih zaprl v tri kovčke t -r jih od-premil z žchv.nieo dalje. Aretira-nee je privual še drug .-liei-n zločin z L l!Ki0. Tedaj je >lužil za nočin*-tra čuvaja v tvki avtomobilski <_ra-raži blizu Osti;. Svojo tinlanjo žrtev je razsekal na kose. ztnrvarjeno truplo pa vrvi v Tiber'». ki teče tam mimo neke delav.-k" naselbine. Mali Oglasi imajo velik uspeh Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so ratii sla bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N. »i $ 3.50 Lir .............. $ 5.70 $ 5.00 Lir 200 ............... .............. $11.20 $ 6.75 Lir 300 ............... ............... $16.40 $ 8.25 Lir 400 ............ ............... $21.75 $16.25 Lir 500 __________ ............... $26.75 $79.00 Lir DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO V ITALIJO do 200 Din 300 Din 400 Din 500 Din 1000 Din $000 Za liplaCIlo V«ejth zneskov kot zgoraj navtdmo, bodisi lirah dovoljujemo i* bolja pogojo. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $ 5.00 morate po6latl _______$ 5.70 '» »» $10.00 " " _______ $10.80 •» » $15.00 " " _____$15.90 " " $20.00 " M ___$21.00 " » $40iM> »» » ____$41.10 " " $50.00 " " _______ $51.30 P«]«mnlk dobi ▼ slaram kraju Izplačilo ▼ dolarjih. Nujna nakazila Izvršujemo p« CABLI LETTER za pristojbino t1. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU dinarjih all (PRANK 8AK8ER) 216 WEST lSih STBS B T NEW YORK, AT. y. i dober. — se mu je prilizovala. — Toda, čemu m •prinesel dve limoni in cel pajnt žjranja .' K na limona in pol ]»a juta žganja bi bilo dovolj. — Ja — se je opravičeval v za-dretri — s:ij ^i vendar rekla — da bi dala pol življenja za limono in po! pajnta. Vidiš, sem ti pa raje cel »pajnt in dve limoni prinesel H- Pred kratkim sem bil pri neki •dovenski družini v Dwontownu in sem opazil v okvirju nn ste.ui s svilo uvezane bledeče jiomembne besede : 4".Mir ljudem in blajror prebivalcem te hiše!" — Lep in •pomenljiv napi* — sem rekel jrospodarju. — Tako nekaj sladkemu je človeku pri srcu. ko čita kaj takega. — (J. seveda — je odvrnil gospodar in previdno poprledal v kuhinjo, če pra "ona" ne >!iši. — Hesefle .so res pomembne in žlahtne. tod:!, okvir je salamensko te-žak. —»Xa — me je prepričal, ko je snel napis .s >teiie — potežkaj! Potežkal sem. Najmanj pet l"un-tov. — Posebno, če ti kaj takega v ^Iavo za rine. kot je že meni par- krat — je žalostno zaključil svoj argument. I I udi to je razvoj oziroma evolucija : Najprej je bilo na svetu zve-rinstvo. /verinstvu je sledilo tliv-jaštvo. za divjaštvoni je prišlo barbarstvo, slednjič je pa iz barbarstva nastala civilizacija. Civilizacija je višek razvoja. Le škoda, da je v današnji civilizaciji toliko ostankov zverin-stva. divjaštva. barbarstva — in tla je v nji tako prokleto malo civilizaciji'. * • Pred kratkim ^eni v mi.slih pritrjeval rojaku, ki je govoril; — Vseh no\vyor«kih deklet ne zamenjani za. to-le. Pri tem je objel galouo in dostavil : — Kdinole ta iiua še nekoliko gorkote v sebi. * Danadanes se dobe finančni že-niji vsepovsod. Nekateri so bolj : prefrigani, nekateri so bolj preprosti pri sestavi svojih računov. Te dni sem videl sledeči račun : S t r o »ki: Brooklyn. X. V.. L jam. 19;«.(K> Elektrika 35.70 Kent 170.00 Drva iu premog 75 00 Razno 5,00 Skupaj ... $0218.70 Odborniki so primerjali stroške z dohodki ter so dognali, da je v blagajni še vedno par dolarja« čistega dobička. J r/ "C I. A 8 NARODA" NEW YOBK, FRIDAY, JANUARY 13, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY hi T7. 8. A, KRATKA DNEVNA ZGODBA U2L lil--il--liP"---'^TT-'^i---"" Fit. 1A K IS C C A; RESNIČEN DOŽIVLJAJ S TAP1RJEM K o h o r. Ko sem gledal naravnost do | m "»'t'g ji divjaku. -»eni --.poznal svojo m* vari tu-1 in kričal sem — kričal, kolikor sem mogel. No sramujem m- pri'iiati. Nisem želel, «1.1 bi mi tu ra/.k«u*eni vegetarijanec strgal iiic.mi /. obraza. I/ v-M-ga grla setn ranpil: "Ali! Ali!"* — lstoča>no Min .-i .-s skrajnim naporom oprostil uotro. Ko je žival s svojimi /obrni silil« vame. liii/.o in bliže sem porinil svoje j de»uo koleno pod njeno spodnjo t. Segel >i-n» iti /ugrabil oba 1». '."»go v a uhlja. Ilwiin je začel '>t pa vati s svojo glavo na dcstm in pirjevi glavi. Drugi taut, ki je bil daleč na drugem koncu, j«' slišal njegove kliee in priletel. še / večjo prisotnostjo duha kakor Ali je pograbil drugo desko iu ji; porinil tapirju v odprti gobce. Ta jo ji .začel gristi. Xajsigurii"j-ša pomoč, du se mi reši obraz, je mla v tem. da se nekaj postavi m.'d ni'1 in one razjarjene zobe. In deska je bila kakor /.a nalašč za to. Kt> je žival imela kos en«* deske I•• vo, da bi s«- me otresel. -la/ pa -cu se držal kakor klop. dočim mi je koleno zadrževalo iij"j»o\e /.obe o.l obraza. Zdaj »ne jo razkačena žival /ače-la šr vlačiti tja po travi in od*ka-kovala. kakor da -e s tem hoče olajšati. Vsakikrat. ko hem skn^al vstati. s. j,, zakadila vame in znova teptala po meni. > ;>t: glavi, si* je za par korakov tt-. lakuila nazaj. Potem je Ali segel •kozi ograjo, zgrabil mojo laket .11 in.- vi -kel proč «.1! olwdene živali. '/.daj j<' drugi tV.nt skočil ogra-1 j<; in me dvigni! na noge. dočim je I Ali odganjal tapirja. Ud oslabelo-|sti sem se skoraj zrušil ob ploln. « 1 rije] sem >(* 'a gornji rob ograji*. 1 P »tem me j.- ta fant. ki mi ji* >ln-1 žil kot Alij *\ pomočnik t v tem koč-' live m položaju je bil .s .svojo pristnost j ► duha vcdnik. Ali pa po- močnik . 111oi*-n■. piulprl in dvignil. "Ali! Ali!" sem liripavo kričal. I X j, gova (»odpora. združena z. 111. "K'e pri streli tiči.'".... In potem : i i 111 lastnim napi torn, me je dvi-c"i si sam r> leovoril na svoje \ pra ' ^n-la če. pl< i >o morda tako gla--nr» klepetali, d.i Ali ni mogel sli->«::i mojih kriko\. ('nt i I sem. da meč zapušča moje prste in v brezupno*]i s*tn se trudil, da bi trdneje zgrabil nlil.ia po-oorrle živali. In / nadnaravno »i-lo, ki se pojavi v tebi. kadar ti griv.i piKriii. >em uprl koh'iio 0I1 ta-pirjevo brado. Z novo bc-no^tjo m * je začel vlačiti okoli po tleh in prizadevati nove rane iu>jemu boleče-rt. r. pre t 'planemo telesu. "Ali! Ali! Ali!" Skoraj sem -i i. kričal dnso v tem r-adnj.-m kriku. 1'giba I .-em. koliko čas« sem visel n! 1 tapirjevih uhljih. Hrbet me jo bolel kakor 111 1 še živ dan ni. iu prša so me L><»I ** I j i <>d teptanja s ko-I iti. Kad bi kakorkoli po.-tavil na svoje liotre in se vrgel če;', plot. Preživel - >m bil napade tigrov, leopardov; zdaj pa naj podležem prekletemu tapirju. živali, ki sem jo vedno smatral za velikanskega prašička. oil^a, ki se .-kriva pod vlažnimi de.-kami in se zvije \ kl« X"i mi bilo tr«-ba odgovoriti. I'<»-klieal je fanta na pomoč in ugrabil de>ko. ki je bila preostala "d plota in začel z njo udrihati po ra- mi ono stran, kjer sem < bležal na kupu d račja. I"am .sem ležal. \ e> j/uitevarj"U in preleptali. pol ure. j preden -eiu .se mo^el ir« * 11 i t i. Ko .-em nazaujt '.M druge'j-peljala do pomoe >0 \lija .Male.iea vstal, sta I m >-T el je. < »il udarcev tipi rjev lili 1 od borbe utekel. namesto da bi se vmešaval vanjo. Oni dan je več povedal o tapirjih kakor o katerikoli stvari v teku vsega tedna. Ob navadnih okoliščinah je največ govoril s kretnjami — skomig z ramo, krei-nja roko, sunek z glavo. — Xc-taj urazov v obrazu je izpopolnilo ta njegov slovar. Kljub temu. da se ni dohti brigal za pravilne besede^ je govoril angleško čisto razumljivo. Večinoma p:i je se izražal brez ljesedi. Daties pa je vsekakor rabil besede, da si je razbremenil dušo — besede, zaokrožene vihanjem 110-si. To je bilo njPgovo priljubljeno izražanje, če mu kaj ni godilo. O sem ga n. pr. vprašal, k* j misli o živali, ki sem jo nameraval kupiti od kakšnega trgovea, je zavihal no>. če jo je smatral z.*i reven ek-seniplar. Ce pa je videl, da je knp-či;a ilobra, je žarel če^ in čez. Urez besed. Njegov nos je bil naguban kakor suha sliva, ko je oni dan začel razpravljati o tapirju. "Žival je ob-sedena od vraga, kar od cele tolpt vragov." Ognjevito je pljuval, da bi poudaril to .svoje mnenje. l"gi-bal j.* .kak P i rja. Navadno ni razburjal za v.^a-ko si vat*, \ rhttnee njegitvega mo-! droxaina je bil : "Tidak apa • kar lm*! pomeni inal-ijščini: Kaj za to.'1. Z ri*signaei]o je zrl \ življenje. Zaka i l»i \sako stvar tako natančno preiskoval ' Ko pa je ra./niišljal o tapirju. ki iz- VODNIKOVE KNJIGE b i 1 za leto 1933.SSSS SO DOSPELE 4 KRASNE KNJIGE: I t • •»» Z.erjavi , • »T1 1 • * • I ulipan *'Od pastirja do izumitelja", "Vodnikova Pratika" za SAMO $1.35 KNJIGARNA "G LAS NARODA" 2I6W. 18th Street New York NENAVADEN PRIMER PSIHOZE MNOŽIC s s ( ---a MJ^ J^ JI Spisai emile gaboriau || VELEMESTA || 60 — Potreben bi bil zdravnik. — je meni! Norbert. — Za tole malenkost !. . Saj ni vredno, du bi govorila o tem. I11 z liožiekom je sjjret.no izluščila svitn-e-110 zrno. ki se je zatrkljalo na tla. Stoječ sredi steze je Nor be rt presenečeno opazoval njeno početje. — No, pa je stvar v redu, — je dejala I>iana veselo 111 nadaljevala: — Ta tragikomična pustolovščina bi nii morala biti v svarilo. Mamiea. mi vedno pri-govarja, luij hodim ]»<» glavni eesti, pa se mi zdi prednlo-očasna. Rada biKlini po tejle ste-ziri, l>jer bodi človek po sem-i in vidi vso našo dolino. Zato hodim vsak čeprav mi vest očita, in jo postavil na mizo. Trije pri obedu v ogromni dvorani bi se bili dolgočasili, du ni bilo mon»ieura Puy-mandoura, ki .jt1 kur bruhal iz sebe dovtipe ' in anekdote ter s« na ves !»-las kroh«»tal. Norbert s<* šr* vedno ui bil pomiril. Tu pa lam se je radovedno ozrl na gosta, o katerem je bil slišal že marsikaj. Monsieur I *u y mam lour trgovino z volno na špan jt* bil pridobil s ki meji ogromno premoženj«*. Prvotno s<* je pisal Palougat, toda ta vsakdanji priimek ni tiil v skladu z milijoni in zato >i je izposodil priimek Puv-inatnlonr od onetia svojih veleposestev; — plemstvo je bil kupil v inozemstvu, grofov-Iski grb ji l>il pa naročil pri najboljšem pa- dan ]>o nji. SKI J' hl am mamice. > 1'i^^ein strokovnjaku. , - . • . :-i: . ' ve«lji nan j iit » ti vrajrt prišli v ta-, ^ l*ri*d liišo nekega kmeta, ki ravi. da zime nove cerkve. M. je te dni v neki va- n<; hn rrživ|1 ln Prizadevam si na vse nači-si iH»lj>k<;a \ound-ta l>ial vMoKa ...... , ..... >,',•-. u; lie laisatt u zadnje ure življenja: nosim 11 zl»:*ala \ »••* t i-:teir!;: va niuo/iea. lit- *' *' *' *' p,ona se je p.,javil v razburjeni kruli, juho, ineso.. . m i»ovrlui vsega tega I mm'žici starec, ki vi« ke| -a >ei.oj ima uboga žen a Še tri oiročičke, ki niti oble-■ e, k kri/, in zahteval, naj '4a kri-jej nima jo ka j. Oče teli ubožcev je baje :lob* /ajo. Versko biazna drlia! >:* ; * n--r;i je hoteia križati, polivija še juavo- (>ii je «h .^im'!;! »;:--llip ill pre,- •ih. 1 ( či nimajo kaj. tlelavee toda svoj pičli zaslužek zapije iit ka-lar se vrne pijan, pretepa /eno. I Baš temu Bessonu. temu pijatwu. ki mu j je bila žena na smrt bolna, je bii podpisal j Od tela j je imel samo rn<» skrb: biti ali vsaj zdeti.se plemič. Obedovati pri tem strašnem vojvodi, ki ni nikoli nikogar pustil k svoji mizi. je bilo nekaj izrednega. Ko je odbila ura deset, je izjavil, da mora oditi. Vojvoda de Cliampdore ga je prijel pod roko in spremil na cesto. Sla sta počasi 111 se večkrat ustavila. Nor-b»r1. ki je šel za njima, je tu pa tam slišal odlomke njunega pogovora. >it i ^ -m liil ern in i moder dohe.>ediio i»d iio^r do tatl. t } j t »t uničiti, je napravil Oni dan. ko >. m !e-el. mi je Alij.i»l»>«> >vojeintt "Tidak apa". To ni| stre«;-!. Sedel je polefi odprte^ lul . v>e-no. Tapii ui imel praviee' okna v moji ><>lu in žvečil 1>-Iet. JAMES F. NOLAN, j generalni agent French Line v Washington!!, bo prevzel slično mesto v Chicago. I ; Norbert zadolžnieo za štiri tisoč frankov. To] Saj sem že dejal. — je zatrjeval 111011- je bil eden onih dveh "klijentov. ki sta imusieurde Puymandoin-. — a-ronjr ali krilo, ki je to pot bilo rdeče in modro in .zeleno bogato prikrojeno. N'a ^rlavi je imel črn-t bar-zuna»to 1110 lainedaiL^ko č<'pn*o. nil je v zadregi zaradi tapirja. NjeniM kakor meni je bil tapir po-poleu vzor inirol jnl»no>t i. Rajši jo Najbolje zoper revmatične bolečin«, pravi po*)»a it Buffala "Več trt me jf mani rmutlum. 1'otem ^»-m uinlela r* AnclMr Taiii-KxpetW in »em kupila stekleni-rd. ki >etn se prvič namiralj, mi je r-'-maKiln. Porabila sem eno »tr'»!«iiro '-i /amorem .ipravljali drlo l.rez pomoOi. V larijih nimam vrč iigtečin." J. G. r.uffalo. N. Y. PAIN-EXPELLER do tak **ja početja. življenju i-mamo zailo>ti o|>r;ivka /. živalmi 111 ljudmi, ki .-.o naši o»"-iti sovražniki. Da l>i nas pa kdo nenadoma napadel. ki smo iza opravičeni smatrati '.a miroljubnega, lo ji* preveč. S k o/, in sk«rečilo so mi je, sra prepričati, da je dobro, *'••* .se oljseclena žival spravi iz ln-dije. ki je že tako jjre.uapolnjena z vraa. da sem bil to pot previdnejši, in da sem to o-skrbel izza plota. Okoli konca dolge paliese sem ovil cunje in jih dobro privezal. Potem sem jih obložil z mazilom iu s tem domačem aparatom sem temeljito ma.'zal tapirjev hrbet. Ziipet in zopet sem ponavljal to postopanje, ki je dobro u-sjielo. in koža so je kmalu zacelila. 1'ar mesecev pozneje sem tapirja poslal trgovcu v Kansas Citv, ki rii vo na iieorgeiowu univerzi. Xato je bil dve Id i privatni tajnik pomožnega delavskega tajnika v Washingt01111. nakar jo stopil v službo French Line. Zelo je navdušen za nogomet ter je član vseueiliške bratovščine Delta Tati Delia : wasingion-ske Irgovsk«* izbornice; Friendly >S((ns of St. Patrick; Washington District Foot l»all Officials Association; The Washington and Baltimore Passenger Association in odbornik Congressional Coimtry Club-a. Mr. /dan jo poročen tor ima štiri otroke: — deklico in tri fante. ko st mu ji- Lila Di- j»os|Mnlična i < >. prosim, gow»-' ana prikazala kot čuiležui angel, so bilo uj"- govo misli samo pri nji. Zato ni poslušal, kaj ^ta možakarja govorila. prodno sta se razšla. — To ji' zadnja beseda, — j<- dejal vojvoda de Cliampdore. — O. nikoli! To ni mogoče! — Pomislite vendar, da ji- to v vašem lastnem interesu! — No dobro, saj imam se dovolj časa. Na svidenje, gospod vojvoda! — Na svidenje, grof! Moj poklon gospodični dt- Puvniandiiur. "Dragi grof" jo bil že daleč, a vojvoda do Ohampdoee je še vedno stal na svojem mostu in poslušal njegove korake, ki so se vedno-bolj oddaljevali. Ko je pa bil že prepričan, da ga grid* ne more slišati, jo vzkliknil: — Jarnieoton! Ta Puvniandour je lahko srečen, da ga sploh mor«m potrebovati. Ste že videli takega domišljavea! Potem je prijel Norborta za roko iu ga odvedel v grad. NADAJjJ kvan.ik sledi VT. V jedilni<-i. kamor ga je odvedel oče, jo Norbert takoj* zagledal pri oknu dobro ve-ji*nega moža nizke pi»stavo; ileloma plešastega. z brki pod nosom. Kil je skrbno, skoraj elegantno oblečen, njegovo vedenje pa ni izdajalo viteza krvi ali didia. V jedilnici je prijel oče Norbert a za roko in ga odvedel h gostu. — Markiz de ('hampdoee, moj sin, gospod grof, — dejal. — Gospod grof tie Puvniandour. markiz. Norbert si* je priklonil, morda malo pregloboko. in strmel kajti iz očetovih ust še ni nikoli slišal, da je markiz. I11 ni si bil še ojHunogel od silnega presenečenja, ko se je zgodilo nekaj nečuvenega. Zvon na stopnišču, ki je molčal že eelih petnajst let, je 2 naenkrat zapel, v naslednjem trenutku se Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda GLAS N A S O D A" HHW YORK, FRIDAY, J AN UA RY 13, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Tri lepe sestre. ROMAN IZ ŽIVLJENJ J Za Glas Naroda priredil I. H. OD SARAJEVA DO TROGIRJA Ugledna francoskira revija "Eu-fškili intelektualcev" ter se začela rope Xeuvelle' objavlja v svoji s tem vtikati v zadevo ki m* tiče sa- ( Nadaljevanje.) Povej svojemu možu, kaj je pri nas dogodilo. Saj bo gotovo tudi od druge strani izvedel. Dobro, da bo poteklo še nekaj časa, pn dno v vrneta. Mogoče bomo tedaj ž«- v liern-hausenu. S leer pa Te naj kar ne skrbi zaradi nas. Ako do sedaj že ne bi najhujše minilo. Ti ne bi bila pisala. Vivian«' Stork pride vsak dan papana pogledat. Vedno prinese cvetlice in drugih stvari in papa pravi, da mu prinaša solnce. Zelo prijazna je in dobra, zelo je skrbna, kakor tudi njeni stariši. In vendar — ne vem, rajši bi videla, da je ni tukaj. r živa j svoje potovanje! V mislili sem pogosto pri Tebi. Pozdravi tudi svojega moža — in. draga duša, bodi potrpežljiva in popustljiva! Misli, da je življenje težko, polno oblakov in Mene! Nikar si ga še ne obtežuj! četudi ničesar ne piše o sebi in ker so Tvoja pisma tako|treba tU(li 'ta strogo resna in stvarna, se vendar zelo zanimam za Tebe. Sama >i si izvolila svojo usodo in z bogastvom, ki Ti je prišlo v roke. si moreš ustvariti marsikatero srečno uro s tem, da si moreš pas uši t i solze in mnogim revnim pomagati — in to Ti bo tudi v veliko zadoščenje. Misli na svojo sestro (i i zelo. kateri so se zaprla zlata vrata sreče. Za danes naj bo dovolj Prihodnjič Ti pišem več. Ostani zdrava in zopet kaj piši. Vsi Te iskreno pozdravljamo. S pozdravom. Tvoja sestra lu ga •t. Njen oče |M v ]Mwebti«» si- ti i/.ela. 4ii/.ela .sama ne.se pUuio na pošto, ker je zaželela svežega znaka. Na trla vili ulici jo ,>reča Viviane. «». komtck«, ravnokar mi je nadporočnik Wegbauer povedal. da jN.jutrwijciu odpotuje gospod pl. Kibra v zapor v trdnjavo. Ali ni to straino* /akliče razburjena, ne .la bi pomislila, da ,e bol ie. da o t eni j. !>.• in. da bi mogla m* ♦nkrvt / njim poveriti. Kad« ». imela. nikfmur dmg^iau ni privošči!*, najmanj pa s.- I--jM.u.^ni (»izrli lU-rnhaiwu II*»t«-la "a • Irujra«-«- živ'julija ni ]tr« u«'.st i. I do- tlej vnliu* tlubila kar .e j««ž*-le!a. Ta uje«ia srečna želja pa na i ne t«, neizpolnjena * \V*krat je tjr jokala, ker je bil tako hladen proti njej. medtem ko ah ri njegovi tovariši ni ga mogla k temu prisilili! l*a bi .saj mel dogov« ;e svojim poizvedovanjem dognal, da ni «icer žive a JU ill. loiU (hitrih ra/jU'T ah. V »»t i\ i »e pred i/.lolrbcnim «kn<>m. v katerem so bile izložeue III .olatiske e\e!li. e li uieue in rdeče v rtu see. ne/ni španski b«-zc«r. modre vijolice, veliki klinčki. čudežno oblikovane orhideje in dru-c\etli« < eM oken e ozira po oknih, ako bi .nogla opa/il i njegov ljube/njivi obraz. Toda iza okni se nič ne premakne. Vato pa v naglo <»dloči. Zopet gre .preko ulice, odpre vežna vrata. gre v drugo na.d>tr<»p.*e in obstane pred vrati, na katerih je stal napis pl. P>ihra. iiloboko dibne, nato pa odločno pritisne na gumb električnega zvonca, ki glasno zazvoni, cfcf se strese. Kmalu asliši močne korake Iti! je njegov služabnik, ki odpre vrata in jo zvedavo pogleda. — Ali je gospod baron doma? — i praša Viviane. Slujpa ni vedel, kaj naj bi ž njo napravil. Obstoji med vrati. — Da! Kaj pa bi radi od gospoda nadporočnika * Nehote udari z nogo ob tla. Torej pustite me notri! pravi ošabno ter se /.muza mirno njega v hodnik. Tedaj pa .s*- od pro vratu, in na pragu se prikaže vitka postava barona Itibre. — Kaj pa je. Jakob.' Neka dama. gospod nadporočnik. — Dama? — začudeno vpra&i liibra. kajti v pol temi ni spo- , znal Viviane. Da. go.spod nadporočnik. dama. ki želi z vami govoriti. Viviane pokašljuje in si drži muf pred usti. Po glasu jo takoj spozna in velik.* zadrega ga spreleti. - Milosti ji va goMpica — Slišala sem, gospod baron, da pojutrišnjem odpotujete — v jivu' — I« zo|M*t pokašljuje. — <), trdnjava, ali ječa je slednjič; %-»e eno. Tam je človek zaprt. — Ponudi mu veliki šopek vijolic. — Ti ljub/enjivi pomladatiskil cveti naj vas spremljajo in spominjajo na mene — Hi bra je moral vzeti šopek in jo je še moral povabiti, da vstopi.] Nekoliko začudeno in užaljeno ga pogleda, ker jo je pu-stil i toliko easa stati na hodniku kot kako .služkinjo ali celo ben&čieo Prikloni se ji. odpre vrata in reče: — I*rosim. vstopite! Pajčolan si potisne preko čela in si ogleda prijazno stanovanje sam »m. I/c pa perzijaka preproga je pokrivala tla Tudi orijen- j t a Luk o orožje jc viselo na stenah. Divan je stal počez sredi sobe in je bil tudi pokrit s perzijsko prnprogo. Na pisalni mizi zapazijo Vi-1 vianine oči Gizetiuo sliko. Vgrizne se v spodnjo ustnico — tega vseeno ni pričakovala. Vendar iwi to pozabi in sede v naslonjač, ba-i ron pa stoji pred njo. Zelo ljuboznjivi .ste, milostijiva. da se sami potrudite _ V resnici ni vedel, kaj bi rekel. Želel si je. da bi šla. toda Vi-! viane sodi mirno v njegovi sobi. kakor bi to bilo samo ob sebi ra-minljivi. Polog sebe položi velik muf in jopieo pri vratu nekoliko ' odpne, kot bi hotela dalje časa **»tati. liibra pa stoji kot na žerja-! viri. Ali slučajno kdo pride, kaj si bo mislil? Mislil je. da je njegova dolžnost, da jo opozori, da je tudi za njo boljše, ako gre. Duha vijolice Krasne so! Prav lepo se vam zahvaljujem, gospiea in — - Ali jih naj dene m v vazo? Saj je tam-le ena. — Viviane skoči in vzame s police vazo. Sluga je moral prinesti vode in Ernest mora z veliko nevoljo gledati, kako Viviane urejuje vijolice. (Dalje prihodnjič). zadnji številki zelo aktualen članek u stališču Italije napram Jugoslaviji pod nasloni '4Od Sarajeva ki levi .znak suve-Cf»nost; in dostojanstva Italije, z ostrimi izrazi "l^fKlil b<*ograjsk' \ la«l<». »lolžec j.« k«it nejM»src»lnega kri\ca /.-i ta iiu-:«i«-nt. ne tla bi pri tem >e\ »sbi o|ui>til prilik««. .»v - | ji stari navadi, spraviti \>e to v| .vf/o / gotovimi evropskimi činit Iji. "ki si 'aman prizadeva'o. da i>i vnciu'rili Italijo"". T.Kia preidemo -i j»os|.-».liciim Tesat -sp.'r:«. V v.«*h italijanskih me>tih -e vpriorile bučn«- demotMraeije. ja- mo Jugoslavije in nikogar druire-ga. Nikdar p > svetovni vojni se ni še nolM'iia druga država na svetu na tak nedopusten način vtikala v zadeve druge države. (J. Mussolini jc v svojem govoru porahil tudi naslednje lHi»e*le : ** r.sr to nc izvira od ncodo-ineiiici. ki jo je priložil avstrijskemu ultimatu z dne 25. julija PH4.. ki je bil neposredni vzrok svetovne vojne. Fašistična Italija postopa torej napram Jugoslaviji na enak način, kakor je postopala stara Avstrija napram Srbiji, le s to razliko, da je Italija še manj obzirna. t c vse to premotrimo v kotu ju-go.slo vensko-italijanski h od noša j ev. potem nima ta ofenziva fašizma i-ineti za prirodno posledico poslabšanje teh otlnošajev, ki že itak niso bog ve kako prisrčni. Mussolini ve ooije nt*go marsikdo drugi, da Dnl-lii akcija ni italijanska zemlja. V Dalmaciji so zares umetniški spomeniki slični onim. ki jih je liizaii! 7apust I po vsem Dalkanu ali onim. ki m> jth Aralw-i »zapustili v Špani-ii. Kani !»i prišli \ «lanašnji K\ r< pi. >'••• l»i vx!k« mu nanxli je Italija, lovi »za sličnimi afekti.) G. Mu.ssoliui grmi jiroti "lažnim" pacifistom. Dozdeva se. da on \ kult starega Kima uvaja prakso }>oj si a rem pregovoru: Ce hočeš mir. pripravljaj vojno! me TT METROPOLITAN TRAVE BUREAU . (FRASK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. X. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE 3D SnZEEELI .i" 1.1 — XEDS ski Krajini, kako bi se vas z vseli Naglasiti je vsekakor treba, da j strani pozivalo, naj se pomirite! t'e to gotovo li i .pot. ki vodi do razi- bi vaš predsednik vlade na parla-l rožitve. Ali je mogoče zahtevati od. mentarni govornici imel govor za-' Jugoslavije, naj r^tane mirna in| radi zapiranja sil po Italiji ali za-broi skrbi, če se ji na tak način) radi drugih kršitev manjšinskih neprestano grozi? Kako jim more- pravic, kako bi vas povsod ostro ino še svetovati, naj ohranijo lila- obsojali! dno kri. naj ne reagirajo, naj za- tirajo protimauifestacije omladiiv, -kratka, naj se zanašajo na modrost velikih držav? Vse to jih mora na žalost spomniti na številne epizode njihove lastne zgodovine, ki jih uči da sc morejo zanašati saiuo sami nase! Jadni Tialkanci! Vas že po neki tradiciji smatrajo za kalile-" miru Kaj hoče Italija SHIPPING NEWS Govori se, da išče ojačanja svojega prestiža, ker je pretrpela velik neuspeh a- svoji zunanji politiki i ••! » j. , -J uonle di S: zadnjih mesecev. Ali hoče mar pri- 18. januarja: siliti Jugoslavijo, da napravi nepopravljiv korak in da nepreviden odgovor? To bi bilo treba vedeti! 14. Januarja: Chatnplain v Havre Kuropa v Bremen Con le di Savoia v Genoa Jasno je, da ne more samo užalje-toda kake vzglede vam dajejo! nost zaradi poškodbe kamenitega ČY bi se pri vas zgodilo, da bi se; leva opravičiti vsega tega početja i Veedam v iiouioene sur Mer v prizorili protest i, za rad i nočuvene-j Itali;e, kojega priča smo izadnje i u,vre President Harding: v Havre Ueutseliland v Cherbourj; 20. januarja: Olympic v Cherboure 21. Januarja: Ureme'i v Bremen Saturnia v Trst Paris v llavre ga zatiranja vaših rojakov v Julij-1 tedne. PRIMORSKE NOVICE Nasilje, ki si ga je fašizem v dobila hude notranje in zunanji , času svoje •revolucije" prisvojil poškodbe. Poklicali so tudi njene' kot pravico, je prešlo v kri iir sinove in hčer. ki so odnesli ma-meso že vsem ki si od njega obe- ter domov. Njeno stanje je zelo j tajo kakršnokoli korist. Spričo slabo. Karabinjerjem pa. ki so bi-; . februarja: Julijski krajini li obveščeni o dogodku.se ni zde-! »iamlurc v New York v Cherbourg , 26. Januarja: Bt-rengnria v Cherbourg 1 28. januarja: I Lafayette v Havre 31. januarja: | Eurrtpa v Uremen 1. februarja: Albert Ha I', in v Cherbourg 3. februarja: Aquitania v Cherbourg 4. februarja: Coni.- di K.ivoia v Genoa 7. februarja: l:renif-n v Uremen tega so zla.sti v zavladala celo v docela zasebnih •Mlnošajih med Italijani ali rene-gati in našim ljudstvom >trali<>t-tie razmere, za katere je znaeile»» /nala pravica. ,!a na tak način s.'i-' »"-slednji dogodek: V HleVIlikll V ki jih je zapu-l l;nl,,t ž,vl Ztiljanova fomaseo. na ks-i »l«ižina. ki si jo davki dvorili. Samo ko 11 "do va nekemu ministru v K mu bilo y.r ur oiieni'>g«»i"-*-iio zapiistiri 'Mjdaništv K. vs»-jK»v>"d s je ii'i j--kalo in | h n Iž igal > k š'- iivjim monsT racija m proti -luir^lavi ji. (t -lo oni iUti. ki s«i veljali d«.^l«*j za *merae. — očividno po v išjem t«jtl«*gu — začeli vsak« dnevno ini-l»;olali -liigor.lav ijo. 1» .vol j je pr«--zh'dati saiuo njihove naslove: — "Sumljivi manevri iSei^rada za tiotlačenje hrvatskih tež"nj". — "Notranja in mednariMlna mlgo-i vormist postopanja I»ef-grada*\ — " Jugoslovenske mahinacij« Albaniji", itd., itd. <"elo tedaj, -e upošteva, da j* uporaba super-lativ ov z<'lo priljubljeno sredstvo fašistične vlade, ni mog<»»"e teh lakih alarmov oceniti kot sorazmer •ie .z dogodkom, zaradi katerih s > lih vpri/>»rili. .1 f V J U t IVd. «1,1 E k.I 1.11% U.irili VI- - . ■ _ kmečka in drug'' dajatve -»pravile malo ne ni be-rašk«» piilieo. I)va -iuova -ta /a-pustila dom iti zbežala čez mejo. da si po iščeta tlela in jela. Doma je ostala vdova s tremi sinovi in eno hčerko. / ostanki n* ktla-nj«~ge. grunta se ukvarja stare ši >in. ž«-na pa prodaja volje iti zelenjavo trgovcem, ki prihajajo iz Krmiua na deželo izkoriščvat t kmečko ljudstvo. Pred dnevi je i Josipina Zuijanova protlala koš "Srb .m dolgujemo najbogatejšo] jallolk krminskemu trgovcu pred ti tu ciiva sjM.min stil na T: i j i zemlji je me,| drug in skliceval g. Muss<>iiiii. j«- >aiu r«-k«*l. -ia -— j • Jianiist'o v Dalmaciji l»olj.* «>hra-im!«». n«»g » v Italiji — italijaiLstvn. ltalijatis!;i listi so /giihili vsako merilo {Motenosti i- kulturno--ti. ko .sii trdili, da Srbi nimajo ni-kak»- or ginalnc uu: 'tiii-^Ti t *r da >•• -amo zara-li t«Tra jn^-tavljajo nad n-iu»+n««>Ti drugih. Trelia je samo -pomniti .slavnih lu*-ed Mijea: starokrš«"'ansk » timet m-st du" ; In napttsi -d: Ali je sislanji ras.! ko \er, sv«*t ječi pod pezo gosj>odar-! primeren za take pre- ske stisk« piK-ke.' Kar sc na}M>slcd tiče vse preoči-pr »ti vitlnega jMiskusa zasejati neslogo med Srbe in Hrvate, »zasluži samo |H>rogljiv .smeh. V minja psovk in žaljivk, s katerimi so Italijani I. 11*10. obsuli za časa D'Annunzijev ih piLstohivščin Hrvate .vsakdo pa tudi ve. da je pro- jattoiK KrmnisKemii trg«»veu «T4nstiliio. ki j«» v»»«li lKcrnarda Sir-kova. Sirkovi .so v Hlevniku znani fašisti in se znašajo nad našim ljudstvom ob sleherni priliki, da da bi si tako ohranili zaupanje tuje gospode. Ko je Sirkova zapazila Zuljanovo, je skočila pred » njo. ji prevrnila koš z jabolki, jo pričela psovati. češ. d:» je rodila es syet .v še spo-' sinove-dezerterje. da jih je vzgo-i jila v sovražnem duhu "Ščavov lo niti potrebno, da bi uvedli preiskavo proti liapadalki. čeprav je izvršila svoj zločin brez slelicr-neira povoda. — Na sodišču v Ajdovščini so karabinjerji prijavili Marir-rito ZeIjak«»vo in Ivana Uajea iz \"i š»-!tj pri •"-.•'u ter Ivana !• lika iz St. Vida nad Vipavo. da svo- jih sinov niso {Mjudaii 'c pr«tlv«»ja-škim vajam. A "j/i/a \IrevU-ta. 2-!-letn»*ga mladenič,-, i/ Ui -nber ga j '.i si i a rt i r:t i se !li »nI/val p«>' na' «orit. pa ('etrtič pa poziv k •zo. iia i ŠkeTKU j •I . I rikrat >t rdi' i - PARIŠKO SMETIŠČE Cherbnurg Cherbourg 10 februarja: Olympie v ("h^rbourg Paris v Havre 15. februarja: lu-r. '.garii v Cherbourg 16. februarja: I»euts. hiaml v Cherbi urg 17. februarja: Kuri.pi \ Uremen 18. febri-arja: * *h:';i m v Havr« ll-t v i ;♦-"!••:«. 22. februarja: Rr«*m n v rr»-ni«-n 2S. februarja: O * t"- ! S Vi » V O^-ri'.-t 51.u- st - v • T»erl...ii' 4 V JUGOSLAVIJO P reko Havrt Na Hitre-r. Ekspre^^^m Parni« PARIS JA.\r.\h'JA 10. F*l>r\iaria -- / Mana iu j Diilkanc« v V naraš»'ajoči je pričela nazail- t i italijansko razpoloženje nuni II r-Je pa še nekaj hujšega: Italijan! vati in nogo večje nego med Srbi. -ka vlada ni ««M;da v mejah tega Mnogo re.suejša .pa jc psihoza, ki -pora. Proti vsem me«lnarodnim s<- .skriva za t'> kampanjo. To je »bičajem se je vmešala v notranje! znak. da se v času. ko se na vse razburjenosti j« nje pretepati, tako je neserčna žena naoadnje obležala nezavestna na tleli sredi gruče ljudi, ki si> se meti tem zbrali Pariški smetarji morajo vsako jutro pospraviti desettisoče ]>lo-čevinastih postni z odpadki. Velikansko me.sto nastavi v posodah do 2 milijona k^r smeti dnevin*. Kam z njim? To je naloga štirih velikanskih peči v predmestjih Alfortvilel. Saint-Qtien. Nsv-Le.s-Moulineaux in Ivrv. Tu v pepel i-jo vse. kar zavrže Pariz. Ogenj gori noč in dan. Pariški smetarji imajo poseimc tovorne avtomobili*. katere izpraznijo v vozičke oz- voriček , ...j kot ime železnice. V^sil pred gostil-1 , ... v. . . ... , , se prevrne nad pečjo m vrze no-no. Nazadnje se je je le n<>kdo u-! . , . , , ,, ... . , jjj j ton odpadkov. Dve uri iadeve Jugoslavije in se postavila strani iščejo sredstva za ojačanje smilit nesrcčnice ter poklical zaačitnico tako .