Ija lin (prvi n < En-1895. ci robi na oven-?ren. VIA 6EPPA 9 CHIESTE E5 fefè- ul!t straneh 25 nr. zaostale Številke dvojno. Celoletna narocmtM'TvoiAJiir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. UredništvV^R^ ulica Montecchi 6VII - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg ~ “ degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev III., tel. št. 249-50, Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi; v širakosti enega stolpci za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMBSlISTIČaiei PARTIJE S.T.O. Slovenci! Odločno zahtevajmo takojšnjo uveljavitev Posebnega statuta! OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 50 (323) TRST - SOBOTA, 4. DECEMBRA 1954 CENA 20 UR Voščila miru in blaginje Ta teden so jugoslovanski nedavnih izjav Rankoviča in S i za- ivi -Kon-San- larodi praznovali svoj najve-'■ji praznik — 29. november — ’Pomin na zgodovinsko zasedanje AVNOJ v Jajcu. Tedaj, 29. novembra 1943, je bila u-i mo- kanovljena nova Jugoslavija, jše - ti je Zr.asia na junaški borbi -62i. Jugoslovanskih narodov proti ivski: Hitlerjevim okupatorjem. Te-tel"od- ^ 50 bili postavljeni teme-a_ Hi novi napredni državi, imeli», o- Rovani so bili vrhovni organi . Slo- [nastajajoče ljudske oblasti. Tri ^tov Peta kasneje, 29. novembra *946 je bila uveljavljena no-;oslo- Va ustava mlade države ter Potrjen njen ljudskò-demokra-San- 'čen ustroj, ki je nastal kot omet- plod zmagovite osvobodilne Ijab. “orbe jugoslovanskega Ijud-genai pVa ob bratski pomoči Sov-- Iti ietske zveze. oder | ,g SQ dani vsi po- boji za uspešen in nagel raz-vQj Jugoslavije v socializem ob tesnem sodelovanju s Sovjet-amet- |^n zvezo in ostalimi ljudskimi demokracijami, ki so na->vski: stale ob koncu druge svetovne = nske v°ine- Vendar, žal, tedanje irana Vr|dstvo Jugoslavije, ali vsaj njegova večina, ni bila temu d?h - ''uklonjena, da bi Jugoslavi-enata ia hodila isto pot. ki jo je zrna-;t in povito prehodilo sovjetsko *iudstvo in kateri se je pridružilo še šest novih držav. U-bfalo je drugo pot, čeprav Broli volji večine naroda, predvsem še delovnih množic, ki egio* 3° naiveč doprinesle k osvoboditvi domovine. i. Spočetka se je začelo prikri- 1(>Vu» !t°' P° juniju 1948 pa vedno mr bolj odkrito oddaljevati od dotlej skupne zamisli graditve ms‘kf Sr>cializma ter uveljavitve vseh po Bridobitev osvobodilne vojne, issip- Postopoma je likvidiralo pri-isstó- dobitve NOB. uvajalo druga-staVe pne družbene odnose ter se e 1 j.ah vedno bolj približevalo gla-zad' vnemu stebru svetovne reakcije — Ameriki. Na drugi stra-arvni ini pa je zabredlo v odkrito so-4GM' Vraštvo do Sovjetske zveze in ■n no svetovne§a demokratičnega fco- | gibanja. Sele bratsko prožena roka Sovjetske zveze je prekinila orta- šestletno napetost ter omogočila, da je prišlo do obnovitve i 20: dipiomatskih odnosov ter do ano>' Vzpostavitve gospodarskih kul zan1, 'Urnih, športnih in drugih stihov. Jugoslovanska vlada je Bristala na normalizacijo di-l Blomatskih odnosov in do nevai1- i be mere tudi na vzpostavitev De- gospodarskih vezi. Toda takoj tted $e je zakrknila, čim je Sovjet-ZiD> ska vlada izrazila svoje pre toV- Pričanje, da je treba obnoviti tegu : staro prijateljstvo, ki je vedno ;žina v preteklosti vezalo sovjetske ber? i >n jugoslovanske narode. Tako ini dopustila, da bi jugoslovanska javnost izvedela za pristne besede, ki jih ej ob o-bletnici Oktobrske revolucije 'zrekel glede Jugoslavije in po-lisa1' *rebe nadaljnjega poglabljanja med Vez, med obema državama pod-’ M ^^edsednik sovjetske vlade Sa-. burov. Tudi nedavni članek v red- "*zvestjih», posvečen jugoslo-p ganskemu državnemu prazni-diio ku, je bil v vsem jugoslovan-i in skem časopisju komaj omenjen, dočim so bili izpuščeni bp najznačilnejši stavki, v kate-tip f>h se poveličuje nekdanje :np' Prijateljstvo med sovjetskimi u 11 hk» s Vukmanoviča izhaja, da je Jugoslavija zadolžena daleko preko svojih plačilnih moči, da mora zaradi tega izvažati iz države najpotrebnejše blago ter tako ustvarja pomanjkanje in neprestano nižanje življenjske ravni jugoslovanskega delovnega ljudstva. Nasprotno pa vidimo, da se stanje v ljudskih demokracijah ob nesebični pomoči Sovjetske zveze iz leta v leto boljša ter narašča blaginja delovnih ljudi. Kljub odklonitvi vabila na moskovsko konferenco ZSSR še vedno proži bratsko roko ter daje možnost Jugoslaviji, V POPOLNEM SOGLASJU ZAKLJUČENA KONFERENCA ZA EVROPSKO VARNOST homo prisiljeni organizirali suolo o a r a m d a ' V četrtek ob 18. uri so predstavniki osmih miroljubnih dižav podpisali v Kremlju svečano skupno izjavo V ponedeljek se je začela v Moskvi konferenca osmih držav, ki so se odzvale vabilu sovjetske vlade na posvetovanje za sklenitev evropskega varnostnega pakta. V Moskvi so se zbrali predstavniki Polj-d_a se Otrese ameriških izkori- ' ske, Češkoslovaške, 'DR Nem-ščevalcev in zasužnjevalcev. čije. Romunije, Madžarske. Tito in njegovi vedno podčrtu- Bolgarije, Albanije — ki zajejo, da so socialisti in da gra- stopajo 253 milijonov evrop-de v svoji državi socializem. I skih prebivalcev, žrtev dveh Evo jim prilike, da lahko to . napadov nemškega militarizma praktično pokažejo tudi v zu-— ter opazovalci DR Kitajske. nanjih odnosih do ostalih držav, Danes lahko Beograd dejansko dokaže, da ni odvisen od Washingtona. da ima v resnici miroljubne namene do vseh dežel, da hoče v resnici vzdrževati prijateljske odnose do socialistčnih dežel. To je iskrena želja ogromne večine jugoslovanskega ljudstva. To pa je obenem tudi naše najboljše voščilo, ki ga lahko izrazimo jugoslovanskim narodom ob njihovem velikem prazniku, ob 11. obletnici nastanka nove Jugoslavije. Uresničenje te želje bo največje jamstvo za mirno in srečno bodočnost jugoslovanskih narodov. Kljub odklonu treh zahodnih velesil in ostalih evropskih držav, so državniki sklenili imeti od ZSSR predlagano konferenco. V svojem otvoritvenem govoru je sovjetski zunanji minister Molotov ugotovil, da se nekatere evropske države sicer niso udeležile konference vendar so pa izrazile svoje po-voljno mnenje za uresničitev skupne varnosti v Evropi. ZDA, Anglija in Francija so pa ne samo odbile svoj pristanek na konferenco, ker se Ista ne sklada z njihovimi političnimi načrti, temveč so tudi na vse načine pritiskale na ostale države, da bi preprečile jugoslovanskimi narodi za |lnil ^asa skupne borbe proti je skemu militarizmu. Tudi am-•ebq r,estUa ob priliki državnega pod Breznika ne izpričuje najbolj- bna Se volje jugoslovanskega vod- i-ed- stva, da uvede tudi v notranjo-n - l$ti drugačen režim, v katerem prijatelji Sovjetske ‘{J. ’le bi bili preganjani komuni- loV, “ i" jžni I Veze- Velika preizkušnja dobre vole, spremeniti dosedanjo zu-banjo politiko popolne odvi-hosti od Zahoda ter zbližati ,6 z resnično miroljubnimi dr-ge- avami je bila moskovska konjiča: .Hrenca. Beograd je s praznimi ih»" 'zgovori odbil prijateljsko va-u' |bi>o sovjetske vlade na konfe-V' renco. ki naj bi razpravljala o e'iJ vPrašanjih, ki zelo neposreden n° zanimajo tudi Jugoslavijo mi- !jPho, to je o nevarnosti nem-1;lo oborožitve in o ukrepih, *ako to preprečiti ali se vsaj lii1' 'Bvarovati prednjo. S to svojo ase Odklonitvijo je jugoslovansko sa Vodstvo najbolj škodovalo Jugoslaviji sami, ki je bila v zad-Ji vojni ena največjih žrtev Oticizma; saj je izgubilo živije-Je 1,700.000 Jugoslovanov. 2 odklanjanjem nadaljnjega PAPIRNATI “POHOD NA TRST“ Fašistični listič ščuva proti Slovencem V Rimu izhaja strupen fašistični listič «Lotta politica», o katerem doslej ni nihče pri nas niti vedel, da obstaja. Takoj po prehodu Trsta pod italijansko upravo pa so škuadristični pisuni smatrali za primerna, da izkažejo Trstu posebno pozornost in da svoj umazani listič razpečavajo tudi v našem mestu. S 44. številko so začeli svoj pa Pirnati «pohod na Trsti), ker jim neugodno «vreme» zaenkrat preprečuje izpolnitev njihovih želja po resničnem pohodu k nam. V prvi številki te serije škvadristi-čne žurnalistike je več člankov polnih strupa proti Slovencem ter proti priznanju pravic iz londonskega sporazuma, v posebnem članku podajajo nekakšen «pregled titovske aktivnosti Trstu», obenem pa priobčujejo prvi seznam organizacij, ustanov, časopisov, sedežev in oseb, o katerih trde, da pripadajo «ogromni vojaško - gospodarsko - kulturni» titovski organizaciji. Ta podrobni seznam se nadaljuje te v štirih zaporednih številkah in izgleda, da se ne bo kmalu končal. In kaj vsebuje? Poleg nekaj obstoječih titovskih organizacij in funkcionarjev, najdemo v njem nekoč obstoječe organizacije, o katerih ni danes več ne duha ne sluha, za katere so celo titovci — mojstri v zbiranju takega «blaga» — že davno pozabili, da so sploh kdaj obstajale. V tem seznamu so tudi številne organizacije in osebe, ki nimajo in, nekatere, tudi nikdar niso imele nič skupnega s titovci. Tako je na primer v 47. številki v seznamu navedena pod 6. sektorjem mesta sledeča označba: «Democracija, Organo cattolico lingua slovena, settimanalej Dir. via Machiavelli 22». Takih in podobnih, namerno lažnih označb v teh seznamih kar. mrgoli, tako za osebe kot tudi za organizacije, u-stanove itd. Skoro vsako ime ima kako pripombo, kot n. pr. «pericoloso», «UDBA», «spia» in podobno. Iz teh seznamov zelo očitno izhaja namen, zadeti pod označbo «qitadri delle bande di Tito» vse Slovence z vsemi našimi kulturnimi, političnimi, gospodarskimi in, drugimi organizacijami in u-stanovami. S tem skuša ustvarjati protislovensko vzdušje, podžigati .m.ržnjo proti našemu življu ter pokazati tržaškim škvadristom in, zakaj ne, tudi vsem ostalim častilcem za pete obešenega dučeja, cilj njihovih bodočih napadov, Na drugi strani pa skuša z objavo teh imen strahovati Slovence. TU zločinski poskus steklih fanatikov terorizirati naš živelj in mu groziti, dovolj jasno dokazuje, da bi bili novi črnosrajčniki, če bi jim uspelo priti do moči, še mnogo krvoločnejši, kot so bili Giuntovi kriminalni oprtini ki Naj bo to opomin vsem Slovencem, da je potrebno utrditi našo konferenco. Molotov je nato opisal nevarnost, ki jo predstavlja nemška oborožitev omogočena s pariškim dogovorom. Zato se evropski narodi ne morejo omejiti na dosedanje ukrepe, temveč morajo poskrbeti za svojo varnost. Da se Evropi zagotovi mir in varnost predlaga ZSSR. da se odkloni načrt zahodnikov vključiti Nemčijo v svoj vojaški blok ter sprejme dogovor, ki naj temelji na dveh bistvenih točkah: 1. V nobenem primeru ne dovoliti obnovitve nemškega militarizma, ki je sprožil že dve svetovni vojni, marveč vztrajno in potrpežljivo pristopati k rešitvi nemškega vprašanja s pomočjo sporazuma med štirimi velesilami. 2. U-stvariti v Evropi sistem kolektivne varnosti z udeležbo vseh držav, brez ozira na njihov notranji ustroj ter v tem cilju preučevati tako sovjetski kot vsak drugi morebitni načrt. V teh dveh predlogih, tesno povezanih med seboj, ni ničesar. ki bi nasprotovalo koristim katere koli države. Dosega sporazuma ne bo lahka, toda možna je in nujno potrebna. Za Molotovom je govoril poljski ministrski predsednik Cirankievicz, ki je poudaril, kako zgodovina dokazuje, da obnovitev nemškega militarizma predstavlja vedno nevarnost za njene sosede. Spričo nove grožnje morajo poljsko ljudstvo in vlada poskrbeti za primerne ukrepe, da bi z vsemi svojimi silami kljubovali nevarnosti. . V nadaljnjih zasedanjih so vse ostale delegacije izrazile svojo zaskrbljenost spričo nevarnosti nemške oborožitve in njej sledečega napada ter svoj brezpogojni pristanek na sovjetske predloge, da se zagotovi varnost vseh. Zgodovinska konferenca se je zaključila v četrtek zvečer. Predstavniki osmih evropskih držav so podpisali skupno svečano - izjavo o vprašanju evropske varnosti. V izjavi je Titovsko “darilo“ tržaškim Slovencem S SGKZ nas hočejo opehariti za naše narodne pravice Molotov (tretji od leve) otvarja konferenco za evropsko v irncìt v Moskvi varnost. Miroljubni narodi so prisiljeni sprejeti neodložne u-krece, da napadalnim silam vojaškega bloka zahodnih držav postavijo nasproti združeno silo miroljubnih dežel, v interesu svoje varnosti. Države, prisotne na konferenci so od- ločene — v primeru ratifikacije pariških dogovorov — u-resničiti ukrepe za organizacijo in skupno poveljstvo vojaških sil, kakor tudi druge ukrepe, ki naj povečajo njihovo obrambno sposobnost in zaščitijo mirno delo njihovih na- rodov, ter zagotovijo nedotakljivost njihovih meja in ozemlja v obrambi proti vsakemu možnemu napadalcu, Ti ukrepi se popolnoma ska-dajo s pravico držav do lastne obrambe in s statutom OZN». Ni jim bilo, torej, mar naših in opozoril drugih Slovencev, če nočejo ponovno postati glavni čini-tel j razdora med tržaškimi Slovenci. Ostali so gluhi za opomine in argumente .ter so v nedeljo ustanovili napovedano «Gospodarsko kulturno zvezo». Kot vedno so se tudi to pot izkazali kot mojstri manevriranja. Za časa priprav so napovedali, da je že nad 30 slovenskih gospodarskih in kulturnih ustanov dalo svoj pristanek za ustanovitev i-menovane zveze. Na občnem zboru se je pa izkazalo, da jih je komaj 16 in še od teh ena ni pristopila v osnovano zvezo. Kot smo že napovedali, se je izkazalo, da je to samo nov primerek v edinstveni — menda na svetu — «zbirki organizacij». Skušali so sicer prikazati, da bo nova organizacija nepolitična in da bo imela vseslovenski značaj toda imena izvoljenih odbornikov ponovno dokazujejo, da se titovci ne morejo odtrgati od svoje tradicije Potemkinovih vasi. Pri tem niso bili niti toliko spretni, da bi stavili vsaj nova imena; verjetno jih nimajo na razpolago. Tako so poleg par manj znanih slamnatih mož, ki smatrajo, da jim bodo koristni za pročelje nove stavbe, prišli na dan tudi pravi «kalibri»: Bole, Kosmina, Pahor, Race, Oblak, Kukanja, Jože Babič in Budal, o katerih pač nihče ne more dvo- PRVA SEJA TRŽAŠKEGA SVÈTA V NOVEM POLOŽAJU Slovenci imamo pravico govoriti tudi v občinskem svètu svoj jezik Po daljšem odmoru se je prejšnji petek začelo jesensko zasedanje tržaškega občinskega sveta, za katerega je vladalo precejšnje "Zugiimanje posebno zato, ker so se občinski svetovalci srečali v novi situaciji, po nastopu italijanske civilne uprave. Pred izredno velikim številom občinstva je župan otvoril donskih in pariških s porazu mov, po katerih se hoče držati Nemčijo stalno razdeljeno in ustvariti v njenem zahodnem delu nevarno napadalno armado. «Stanje, ki je s tem nastalo,» pravi listina v nadaljevanju. enotnost tako proti nevarnosti /a- ( ■te l6' n' ij° 'fi- II. prometna konferenca < Stalni odbor za obrambo Ir-Jakega prometa je sklical za k^deljo, 12. decembra drugo °*netno konferenco. v konferenci bodo preučili Brašanje prometa v tržaškem ^istanišču in postavili stvar-e Predloge za njegovo rešitev. j( °dbor bo izdal posebno o-l^ožnico naslovljeno na vse, $e neposredno zanimajo za k*zv°j našega prometa. Na "Hrenco bodo povabljeni Podarsi predstavniki iz Tr-‘a in Italije. Svetovni svèt miru proti oborožitvi Nemčije Ob zaključku zasedanja Svetovnega sveta miru v Stockholmu je bil izdan apel na vse narode. V tem apelu se poudarja, da so uspehi v OZN glede razorožitve in atomskega o-rožja v nevarnosti, da z izved bo londonskih in pariških sporazumov ostanejo brezpredmetni, ker bi oborožitev in vključitev Nemčije v zahodni vojaški blok bila signal za no-vo oboroževalno tekmo. Ratifikacija teh sporazumov bi pomenila veliko nevarnost za mir v Evropi in vsem svetu. Zato naj narodi zahtevajo takojšen začetek pogajanj med štirimi velesilami za združitev Nemčije potom svobodnih volitev in za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Prav tako morajo zahtevati takojšen za- četek pogajanj med vsemi evropskimi državami, ne glede na njihov notranji ustroj, za zagotovitev njihove varnosti in proevita potom sodelovanja vseh. Istočasno je SSM sklenil, da skliče v maju 1955 veliko svetovno zborovanje predstavnikov vseh mirovnih sil. Jugoslovanska poslanika na Poljskem in v isn BEOGRAD — Predsednik republike. je imenoval za jugo- drugega potrebnega osebja za Albanije, Bolgarije, Romunije, takšno potovanje. To potovanje, okrog katerega so v Jugoslaviji že več mesecev delali veliko reklamo, ima namen, po uradnih zagotovilih, navezati čim tesnejše prijateljske stike z obema azijskima državama. Kot znano, sta. prav ti dve državi igrali zelo važno vlogo v vseh važnejših dogodkih azijske politike zadnjih let, posebno še kot posredovalki za sklenitev premirja tako v Koreji kot v Indo-kini. Tako Indija hot Burma vzdržujeta zelo tesne prijateljske stike z LR Kitajsko in Vietminhom; v zadnjem času sta indijski in za njim burmanski predsednik vlade obiskala Mao Ce Tunga in Ho Ci 'Minha. Na obeh obiskih so bila izrečena zagotovila o trajnem prijateljstvu in miroljubnosti štirih azijskih držav. Kaj je torej Titov namen v Indiji in Burmi? Cernu tako velika ekspedicija samo za zagotovitev prijateljstva in volje poglobiti dosedanje odnose? Jugoslovanski listi podčrtujejo med drugim tudi možnost navezati tudi tesnejše ideološke odnose, sklicujoč se, da je socialistična misel posebno v Indiji zelo močna. Ne vemo, v koliko bo Titov obisk v Indiji in Burmi pri speval k utrditvi miru. Mnenja, smo pa, da ima on in njegova vlada za to prilike na pretek v Evropi sami, v svu jem neposrednem sosedstvu. slovanskega veleposlanika na ! Vsekakor bi bilo mnogo nuj-Poljskem Milorada Milakovi- neJŠe in za koristi Jugoslavije mnog0 pomembnejše, če bi ča, za veleposlanika v C SR pa Iva Vejvoda, dosedanjega izrednega veleposlanika v Braziliji. svojo zatrjevano voljo po utrditvi miru pokazal najprej do svojih neposrednih sosedov, Madžarske, kakor tudi do ostalih ljudskih demokracij in Sovjetske zveze. Do teh držav pa ni bil tako ljubezniv, da bi jih sam obiskal, in celo na svojo lastno pobudo, marveč se ni odzval vabilu moskovsko konferenco niti po svojem o-pazovalcu. Se vedno noče dati potrebnega poudarka sovjetskim ponudbam za nadaljnjo utrditev vezi in -poglobitev odnosov. Tako so jugoslovanski listi o-krnili na kratko uradno poro-čilce novo sovjetsko vabilo, ki je izšlo v Izvestjih» v obliki članka K. Petrova. V tem članku poudarja pisec herojsko borbo jugoslovanskih narodov proti nemškemu okupatorju. Ko govori o moskovski konferenci ugotavlja: «Ta konferenca, čeprav žal Jugoslavija ni na njej zastopana, se nedvomno krije z življenjskimi interesi in težnjami jugoslovanskih narodov. Osnovne važnosti za Jugoslavijo je imeti jamstva proti obnovi nemškega milita, rizma, ki je v dobi ene generacije dvakrat napadel Jugo. slavijo in povzročil veliko škode njenim narodom. Narodi ZSSR. ki so bili vezani z jugoslovanskimi narodi po vezeh trajnega prijateljstva, katere so se utrdile v borbi proti skupnemu sovražniku, nemškemu militarizmu, pozdravljajo zboljšanje odnosov med obema državama. Nadaljnje iz-boljšanje teh odnosov, razvoj splošnega sodelovanja med SZ vljamo na tretji stranin našega lista. Tudi titovec Dekleva je začel svoj govor v slovenščini in ga je moral prekiniti zaradi hrupa v dvorani in županovih protestov. Po nekaterih drugih intervencijah je spregovoril tov. Pogassi, ki je naštel razne županove izjave v zvezi z rabo slovenskega jezika v občinskem svetu ter poudaril, da je Komunistična partija že leta 1949 in 1952 zahtevala imenovanje slovenskega tolmača in stenografa v obč. svetu. Nato je' orisal pravice, ki jih jamči Slovencem in njihovim predstavnikom Londonska spomenica in Posebni statut. Pobijal je županovo tolmačenje 5. člena 2. priloge,, češ da občinski svet ne predstavlja u-pravne oblasti ter dokazal, da je prav občinski svet najvažnejša mestna upravna o-blast. Zatrdil je, da se bodo komunisti borili za spoštovanje pravic Slovencev v coni A in Italijanov v coni B ter dodal, da je člen 183, po katerem se hoče odrekati Slovencem pravica rabe njihovega jezika, izgubil veljavo in ga je nadomestila. Londonska spomenica. Pozval je na medsebojno razumevanje in ponovno predlagal imenovanje slovenskega tolmača in stenografa ter ko-mi-ije občinskega sveta, ki naj proučuje izvajanje določil statuta v občinskih organih in uradih. Po kratkem prerekanju med ^ večinskimi svetovalci je bilo tova vlada. Doslej še nismo vi- sklenjeno, da se bo na eni bo-deli ničesar. | dočih sej razpravljalo o rabi Kakršen koli drugačen razvoj odnosov bi bil po všeč i sa; mo sovražnikom miru... ZSSR bo vztrajno nadaljevala za zboljšanje teh odnosov in bo na vse načine delala za vzpostavitev trajnega prijateljstva mej sovjetskimi in jugoslovanskimi- narodi». Ni nam znano, kaj je na to iskreno vabilo odgovorila TI občinskem svetu. Na zasedanju v torek pa se 'e razpravljalo v glavnem o 125 stanovanjih, ki so jih aii-;lo-ameriški okupatorji zgradili deloma na občinskih zemljiščih in so sedaj še vedno prazna. Dočim zahteva občin--ki svet, naj se ta stanovanja dajo na razpolago komisiji za dodeljevanje stanovanj, se vladni komisar dr. Paiamara upira, ker jih želi ohraniti za ita-ijanske funkcionarje, ki bolo prišli v Trst. Izjavil je celo, da je še vse premalo in da bi rabil vsaj 800 stanovanj. Odgovorni odbornik Dulci je zagotovil, da spor še ni zaključen in da bo še nadalje vztra-ial v svoji zahtevi. Tov. Teiner je poročal, da so bili dan prej pri dr. Paiamari člani sindikalnih odborov paroplovnih družb, ki so mu obrazložili vprašanje pomorskega prometa. Toda vladni komisar je ravno nasprotnega mnenja kot delavci. Najprej, misli, je treba ustvariti Prosto luko, nato se bo pojavil promet in potem se bodo šele začele graditi ladje in ustvarjati pomorske linije. Govornik je zahteval, da v tej stvari občinski svet posreduje pri ministru trgovske mornarice Tambroniju. V začetku seje je tov. Ber-■setičeva predložila protestno resolucijo proti miti, da so «nepolitični»: saj so v zadnjih šestih letih dali ao-volj dokazov, da so j m pri srcu samo «nadstrankarski» interesi. Prišli so na dan tudi s pravimi nameni, ki so jih doslej oprezno skrivali, a katere smo mi že vnaprej napovedali. Tako je Race v svojem poročilu podčrtal: «Za posebno važna vprašanja, ki po svojem pomenu presegajo področje določene organizacije ali interese njenih članov iz zajemajo široko skupnost, bo nastopila Gospodarsko kulturna zveza, na primer, za korenito izboljšanje življenjskih koristi kmetov, obrtnikov, ribičev, trgovcev in sl., za pomoč in podporo gospodarski dejavnosti Slovencev, za bistvene koristi slovenske šole in uveljavljanje statuta, za uveljavljanje posebnega pravilnika, za olajšanje u-pravnega postopka v zvezi s prireditvami prosvetnih društev, za pravično zastopstvo Slovencev v gospodarskih in upravnih organih proti diskriminaciji slovenskega gospodarstva in prosvete, za u-strezajočo podporo kulturnih domov itd.» Torej točno to. kar smo napovedali: da se ta sova titovska Nad-organizacija skuša vsiliti kot predstavnica vseh tržaških Slovencev v novem položaju. Po vsej verjetnosti računajo s tem, da jim bo po naklonjenosti Beograda uspelo doseči to priznanje tudi s strani italijanskih oblasti. S tem bi monopolizirali v rokah svoje politične skupine celotno kontrolo nad izvajanjem posebnega statuta ter na ta način dobili vajeti nad vsem gospodarskim narodnim, kulturnim in drugim življenjem slovenskega življa na Tržaškem. Najhujše pri vsem tem pa je dejstvo, da bodo skušali ta svoj monopol, če bi ga dosegli, izkoristiti v svoje politične namene, da bi dvignili svoje politične «delnice», katerih vrednost je 5. oktobra letos padla na ničlo. Tržaški Slovenci, jasno, ne bi imeli od tega prav nobene koristi, temveč samo Škodo, ker bi izgubili možnost, da sami po svolili resničnih predstavnikih branimo sleherno pravico, ki je zapisana v listinah Londonskega sporazuma; istega interesa pa titovci zaradi trenutnih političnih koristi Beograda in svoje skupine ne bodo vedno imeli. Tudi ta zveza — naj vedo vsi tržaški Slovenci! — je prav tako, kot je bilo barantanje, novo «darilo» titovcev našemu ljudstvu. S prejšnjim svojim «darilom» — z barantanjem — so nam titovci vzeli enakopravnost in vse druge pravice iz mirovne pogodbe; zato so nam pa «velikodušno darovali» Posebni statut, kot so se bahali. Sedaj nam pa hočejo iztrgati iz rok še Posebni statut, tako da bi Slovenci ostali z barantanjem opeharjeni za vse svo-ie pravice. H. Fermi umrl CHICAGO — V nedeljo je umrl svetovno znani atomski strokovnjak Henry Fermi, ki je napravil prvo ameriško atomsko baterijo in s tem odprl možnost za zgraditev a-tomske bombe. NEW YORK — Državni tajnik Dulles je na tiskovni konferenci povedal, da je izgotovljeno besedilo vojaškega pakta med ZDA in Sang Kaj odlikovanju 1 Sekom. ‘Ta pakt bo podpisan zločinca Collottija z zahtevo, j te dni-uaj se uvede preiskava, da se ugotovi, kdo je odgovoren za sramoto. Tudi socialdemokrat Paladini je v svoji inter- REKA — V soboto je pri plula v reško pristanišče sov , , jetska ladja «Sergo», ki je pri /enciji poudaril ogorčenje pre- peljala 10.000 ton surove nafte bralstva. Tem protestom so se To je prva sovjetska ladja, ki pridružili tudi ostali svetoval- je po sedmih letih prišla na C1> - | Reko. RAZPODITE NASE HAMLETOVSKE DVOME! Odkar smo prišli pod italijansko upravo, titovci še s posebno vztrajnostjo poudarjajo svoj «socializem». Na vse strani dokazujejo, da je njihova zgodovinska misija, da ta svoj nauk ne razširjajo le v Trslu, marveč, da ga ponesejo tudi v Italijo. Po njihovem mnenju so socialistične sile v Italiji «prešibke», odnosno niso «pravilno usmerjene», za kar pada vsa krivda, seveda, na ko-minformiste, ki so uvedli «pogubno stalinsko politiko» tudi na apeninski polotok. Res, hude skrbi imajo. Križani bi jiim rekli, da hočejo s sitom noski vodo v morje. S. svojim «socializmom» pa hočejo osrečiti ne -samo delavce, Ojpca lc uspelo dokazati nevernim Toma žem, kakršni smo tržaški Slovenci. Se več. Pripravljeni smo vanj celo pomaga:i v tem vašem težkem poslu s tem, da vas pozivamo na javno diskusijo (v naših in vaših časopisih), v kateri naj se na akademski- način reši ta naš hamletovski dvom. Prepričani smo. da ne boste razočarali naših pričakovanj, marveč, da nam boste že do naše prihodnje številke dali priliko, da odgovarjamo na vaše teze, s marveč vse sloje, revne .in bo-gate. Slovence in Italijane. Tako [ katerimi boste skušali utemeljiti cViii<5o irx nronnnfi c wnin mc.oth/p.I i- , , J svoje dosedanje, žal, nedokazane trditve o .pristnosti vašega «socializma». skušajo prepojiti s svojo vse zveličavno idejo tudi slovensko skupnost in njeno borbo za pridobitev narodnih pravic iz Posebnega statuta. Verjetno so prav v ta namen napravili svojo gios-podarsko-kulturno zvezo in zaradi «čistosti njenih' idejnih temeljev» so jo skrpucali v svoji režiji. i ___ Zal, jim malo hasnejo vse te in FLRJ. razvoj trgovine in njihove samobvalnice, ker jim vzpostavitev kulturnih vezi jn 1 nihče ne verjame. Toda, da ne vezi drugih vrst se ponolnnma boste- novopečeni «socialisti», I ca- 1 sak °d nas ima še v živem "Skladajo s koristmi obeh držav miS,ili' da vam ne »"voščimo. ' ^ommu, kako so ti «črni bratci» in istočasno prispevajo k svetovnemu miru. KLERIKALNI POJMI «PRAVIČNOSTI» «Katoliški glas», ki neprestano hvali četnike, domobrance, piavo gardo, itd., hoče prikazati, da so se borili proti nacijašizmu, kar pa ne prepriča nobenega Primor- pri požiganju slovenskih domov in trpinčenju slovenskih borcev. Največja sramota pa je od teh ljudi, ki se hočejo nazivati prave katoličane in pod tem imenom prikriti svoje laži in hudobijo. Pod naslovom «Napad na krščansko družino» je «K.G.» IS. novembra objavil daljši članek, v katerem hoče prikazati kot najbolj zverinsko osebo na svetu ministra bilo bolje, da bi se osnutek takole glasil: «V imenu Kristusovih 'an naj pogine partizan!» Ali tl časi so za nami in se ne bodo več povrnili. Tudi v Vzhodni Nemčiji se današnji voditelji trudijo, da ne bi nacistični škornji več teptali zemlje, ki je bila za časa «krščanskih» voditeljev prepojena s krvjo. «K.G.» omenja, da je Benjaminova v teku enega leta in pol svojega posla kot justiini minister podpisala dve smrtni kazni, Vsem je dobro znano, kako ameriški imperialisti pošiljajo v vzhodno Nemčijo vseh vrst ljudi, zlasti saboterjev, ki imajo nalogo organizirati požige, umore ‘td.; to je dobro znano tudi «K. vdovo Jurija, ki so ga nacisti u-morili v taborišču Buchenwald. Po pisanju «K.G.» naj bi ta Hilda predložila parlamentu zakon- mislili, da vam ne privoščimo, da bi resnično lahko pokazali svoj socializem. Nasprotno, prav veselilo bi nas, -da bi vam ga korakali proti slovenskemu narodu ob levi strani okupatorja in bili kažipot> nacistom in fašistom vzhodne Nemčije Hildo Benjamin, I G » Ko Pa pridejo ti zločinci na ' zatožno klop, postanejo za «K. G.» «nedolžne katoliške ovčke», ki jih komunizem preganja. pbd omenjenim glankom «K. ski osnutek, ki postavlja zakon- G» prinaša novico, da je bil sko in družinsko pravo na čisto blu5i iranski zunanji minister Fa-marksistično podlago in pravi, I f(,mi ustreljen. Vsem je tudi znfi-da se bodo na podlagi tega o- n0, da je ne v enem letu in pol, snutka godile najbolj strašne temveč v par mesecih današnji stvari: «Starši so dolžni napraviti iranski pravosodni minister obso-iz svojih otrok bojevnike za mir, dii na smrt ne dve osebi, temveč svobodo in zmago socializma». Po kot 50 in so jih ustrelili preko pisanju «K.G.» so to strašna de- 25 ah za «K.G.» je bila ta sodba Janja, kaj ne? Borce za mir, svo- PravUna, ker je bila izrečna proti ljudem, ki so se borili za svobo- bodo in socializem, to ni morala to je brezbožnost, to je smrtni greh — «to je rušenje glavnih temeljev, na katerih temelji človeška družba». Za črne bratce bi do in mir. Taka je pač logika «Katoliškega glasa», ki pravi, da se bori za pravico in vero. REKRUTACIJA IN OBNAVLJANJE IZKAZNIC K.P. V vsaki vasici je možnost pridobivanja novih članov Kljub težkim zaprekam in o-viram s strani okupacijskih o-blasti si je Komunistična partija tudi letos, potom svoje vsakdanje in dosledne borbe za mir. v obrambo demokratičnih in narodnih pravic, za zaščito dela in dvig gospodarstva, proti bedi in pomanjkanju, pridobila ugled med širokimi množicami delovnega ljudstva. Tudi v novi situaciji, ki je nastala po podpisu Londonskega sporazuma stoji naša Partija na čelu borb v korist vseh delovnih množic, posebno pa vodi borbo proti kršenju demokratičnih in narodnih pravic, mobilizira množice proti fašistični in šovinistični gonji. Demokratične množice se zavedajo da bo edino v borbi pod vodstvom partije delavskega razreda preprečena nevarnost povratka fašizma. V tej borbi se dviga zavest delovnih množic in čut potrebe po organizaciji za dosego uspehov S tem so ustvarjeni pogoji za pridobitev novih članov za komunistično partijo in dana nam je možnost, da izvršimo razdeljevanje izkaznic v najkrajšem času. Razdeljevanje novih izkaznic nam nudi priliko, da se politično povežemo s vsemi tovariši, ki so že vpisani v naši Partiji, ter da se približamo tistim, ki odobravajo stališče in borbo naše Partije v korist vsega delovnega ljudstva. Potrebno je, da izvršimo re-krutacijo novih članov med delavci, kmeti, uradniki in delovno inteligenco, med vsemi, ki čutijo potrebo, da dajo svoj doprinos za demokratične in socialne pravice, za izvedbo določb, ki jih vsebujejo listine londonskega sporazuma in za mir. Predvsem si moramo zadati nalogo, da pridobivamo nove člane za Partijo v tistih predelih, kjer je pridobila naša Partija na volitvah mnogo glasov, kar pomeni, da ima Partija svoj vpliv ter da obstajajo možnosti, da se partijske vrste razširijo. Predvsem obstajajo možnosti v tovarnah, uradih, v pri- stanišču in ravno tako v vsaki naši vasici. Za pridobivanje novih članov se mora zavzeti vsak član Partije. Nešteto je zavednih ljudi, kateri si želijo vstopiti v Partijo, ker odobravajo naše delovanje, želijo doprinesti svoj delež stvari, za katero se bori delavski razred, toda nimajo direktnih vezi. Mnogo je tudi ljudi, ki želijo biti podučeni o naših idealih. S temi se moramo razgovarjati, objasnje-vati in jih prepričati o pravilni borbi, ki jo vodi Komunistična partija, zato da ne bi bil delovni človek večen trpin ter da bi delavka ne bila podcenjevana in izkoriščana v še večji meri kot dela-več. Vnaših vrstah imamo zavedne žene, toda nujno je da pridobimo še druge ter jih organiziramo v Partijo. Doprinos, ki ga bo dala vsaka žena bo koristen skupni stvari. Čestokrat so težkoče, ki ovirajo, da se žene ne morejo udejstvovati v večjem številu. Zato moramo upoštevati te ovire in nuditi pogoje, da se bo žena delavka ali hišna gospodinja lahko udejstvovala v borbah naše Partije. Tudi naši mladini moramo pomagati, jo vzgajati politično in ideološko, da pristopi v vrste komunistične mladine, da se zavedno bori za dosego in uresničenje tistih idealov, ki zagotavljajo mir in blaginjo vsemu človeštvu. seto obletnico osvoboditve Albanije. Dvajset podjetij zadružnih proizvajalcev je dokončalo svoj letni plan 30. oktobra. TRGOVSKI DOGOVOR MED D.R. NEMČIJO IN FINSKO | Po loilalisllmm sveto RAZVOJ PROIZVAJALNIH ZADRUG V ALBANIJI V Albaniji je sedaj okrog sto proizvajalnih zadrug z nad 9.000 člani. Te zadruge od leta do leta povečujejo svojo proizvodnjo. Lani je dobilo prebivalstvo od zadrug 3-krat več potrošnih dobrin kot leta 1938. Proizvajalne zadruge izdelujejo dane; okrog 800 novih predmetov. Pri proizvodnji se vedno širše poslužujejo naprednih sovjetskih metod. Znatne uspehe je doseglo socialistično tekmovanje, ki se je pričelo pred bližajočo za de- D. R. Nemčija in Finska sta 19. novembra podpisali v Berlinu trgovski sporazum za leto 1955, ki predvideva povečanje izmenjav z obeh strani. Na podlagi tega dogovora se bo izvoz iz D. R. Nemčije na Finsko povečal za 21 odst. D. R. Nemčija bo uvažala les, papir i ndruge proizvode papirne industrije ter drugih industrij v ■elokupni vrednosti 40 milijonov mark in bo izvažala na Finsko izdelke mehanične, e-'ektrotehnične in avtomobilske industrije za 45 milijonov mark. Z.S.S.H. BO GRADILA V INDIJI METALURŠKO PODJETJE 20. novembra je bilo v Del hiju prvo srečanje med sovjetskimi specialisti in indijskimi strokovnjaki, da razpravljajo o vprašanjih zgraditve metalurškega podjetja. Sovjetske specialiste, ki so prišli gradit podjetje, je pozdravil v imenu indijske vlade tajnik za proizvodnjo in opremo tvornic S. S. Hera. VESTI IZ JUGOSLAVIJE ZASEDANJE OLO TOLMIN, Dom je odgovoren za svojih Na zasedanju okrajnega od- šest zdravstvenih postaj in bora Tolmin je tajnik TrgO' vinske zbornice Mašera podal poročilo o delu zbornice. Na poročilo se je razvila diskusija, ki jo je otvoril odbornik Ivan Mauzer, ki je ostro grajal trgovsko mrežo zaradi navijanja cen. Drugi odborniki so kritizirali poslovanje nekaterih poslovodij kmetijskih zadrug, ki često zapeljejo zadružno trgovino v primanjkljaj. Odborniki so tudi povedali, da ni redek slučaj, da dobijo ljudje, ki prestanejo nizko kazen za povzročena kazniva dejanja, še boljše in odgovornejše mesto. Po daljši razpravi je Okrajni ljudski odbor sklenil uvesti začasno prisilno upravo v remontnem podjetju REMPOD v Cerknem. («Primorske nov ire» 5. XI. 54) OBRTNE ZADRUGE V UPADANJU Predsedstvo glavne zadružne zveze FLRJ je razpravljalo o vprašanjih nekmetijskega zadružništva. Po podatkih obstaja na vsem področju FLRJ 1312 zadrug nekmetijskega tipa. Število obrtnih proizvajalnih in uslužnih zadrug je pričelo koncem 1950. leta upadati. To je vsekakor posledica rezultata, da je na tržiščih prišlo do prostejšega delovanja. Te zadruge ne razpolagajo z dovolj-nimi mehaničnimi sredstvi. Zato se je na sestanku predsedstva predložilo, naj bi se od sredstev, ki jih zadruge dajejo komuni, dodelili zneski, ki naj bi služili za tehnično ureditev. («Politika» 5. XI. 54) SABAC BREZ ZDRAVNIKA-SPECIALISTA Dom ljudskega zdravja v Sabcu je v težavnem položaju. zdravstveno službo v pocer-skem okraju. Otroški dispanzer nima sploh zdravnika, delo tega dispanzerja opravljajo honorarni zdravniki Mestne bolnišnice. Šolska qlinika ima samo enega zdravnika, čeprav je v mestu in okraju okrog 10.000 šolskih otrok. Dom ljudskega zdravja nima niti svojega internista, niti stalnega sanitarnega inšpektorja. Vsakodnevni so pojavi, da polovica ljudi, ki iščejo zdravniško pomoč, je ne more dobiti. («Politika» 5. XI. 54) PRIZNANJE JUGOSLOVANSKIM VINOM Na mednarodni razstavi vin v Montellieuu so razstavljena jugoslovanska vina prejela 8 kolajn —• 5 zlatih in 3 častne Prireiitelji so podelili podjetju «Slovenija-Vino». ki je na razstavi zastopalo Jugoslavijo častno medaljo za organizacijo jugoslovanskega paviljona. («Ljudska pravica» 7. XI. 54) VEDNO VIŠJE CENE ZA BOLNIŠKO OSKRBO Splošna bolnišnica v Tuzli je povečala cene bolniškim uslugam za dnevno oskrbo od 590 na 825 din. Do zvišanja cen je letos prišlo tudi v drugih zdravstvenih ustanovah v okraju Tuzle. Drugo mesto v zvišanju cen zavzemajo zdravila. V odnosu na preteklo leto so izdatki letos večji za 30 odst., ali za 16 milijonov din Zvišani so tudi stroški ambulantnega .zdravljenja, ki so letos večji za okoli 10 milijonov dinarjev. Do tega stanja v bolnišnici in zdravstvu sploh, je prišlo po reorganizacij oziroma, ko se je začelo voditi socialno zavarovanje s samostojnim finansiranjem. («Oslobodjenje» 29.3.54/ NEKAJ ZGODOVINE DELAVSKIH BORB V ITALIJI Vatikan je vedno ovira razvoj delavskega gibanja jjj Paneževa perniiti Ita tir* vanirti“ - Pane/ Pii X. sr ir sr nnsphttn Tava- "V Papeževa encikl ka „Rerum no va nun “ - Papež Pij X. se je še posebno zaganjal proti socialističnemu gibanju - Teror vladavine Umberta F. - Uveljavitev socialistov na državnih volitvah leta 1900 - Doba Giolittijeve vlade Januarja 1927 je v Italiji prvič zasedalo zloglasno Posebno sodišče, ki ga je lašlzem postavil, da bi stri vsako napredno gibanje Zadnjič smo omenili, da se :e sociali-:tično gibanje iz dneva v dan krepilo, kljub svojemu večkratnemu nerealističnemu postavljanju gotovih problemov. To je dobro uvi- Z NOVIMI DOLGOVI NE BODO UBLAŽILI SEDANJEGA TEŽKEGA STANJA RANKOVIC JE MORAL PRIZNATI splošno poslabšanje gospodarstva Indeks cen industrijskih proizvodov porastel za 3% - Po kaj je šla jugoslovanska gospodarska delegacija v ZDA - Značilna priznanja Vukmanoviča Za dolgove v ZDA morajo plačevati letno 8 do 9 milijonov dolarjev obresti Esa dosedanja opravičevanja jugoslovanskih gospodarskih vodilnih predstavnikov, kakor tudi vsi poskusi spremembe družbenega piana, ki se vršijo v naj-višj'h zveznih predstavništvih, ? " \ jf : «L- ' « « vs V ‘ * v / V lir , ...... x 1 i ■ m* I ;;:Hi :: : • -.last'-. - > - v . - - .a«. * Povojno načrtno zniževanje cen v ZSSR je znatno dvignilo tudi prodajo proizvodov lahke industrije. Na sliki: v trgovini koles in motorjev v Leninovem okraju v Moskvi si potrošniki z zanimanjem ogledujejo zadnje moderne proizvode niso prav nič doprinesla k izboljšanju ekonomskega položaja jugoslovanskega ljudstva. Kljub temu da je bila ugotovljena nepravilna ureditev trgovinske mreže, razne mahinacije cen, ki jih izvajajo številni prekupčevalci, neupravičeni zaslužki monopolističnih podjetij itd. niso bili do danes storjeni nobeni ukrepi. Nasprotno, iz jugoslovanskega tiska lahko u-gotovim.o, da se anarhično ekonomsko stanje v Jugoslaviji vedno bolj širi: «Novi Ust» z dne 27. novembra t. I. ugotavlja, «da si je nekoliko trgovskih podjetij na veliko nakupilo skoraj celotno letošnjo proizvodnjo sladkorja v Jugoslaviji in si na ta način zagotovilo monopolističen položaj na tržišču. S tem je ustvarjeno večje število prekupčevalcev in grosistična podjetja prodajajo sladkor trgovinam na drobno le pod pogojem, da poleg sladkorja obvezno kupijo tudi drugo blago, ki gre težje v prodajo». Ali pa drugi primer: «Lesni špekulanti, uslužbenci u lesnem industrijskem podjetju Maribor, so z raznimi poneverbami lesa pridobili ? in pol milijona dinarjev; v povezavi z neko drugo skupino so nadaljevali z goljufijami in povzročili skupnosti škode za S milijonov dinarjev. Da je v zadnjih letih bilo opaziti motnje v cenah na lesnem tržišču in da so te cene v stalnem porastu, je nedvomno pripisati delovanju raznih lesnih špekulantov in škodljivcev» — ugotavlja «Slovenski poročevalec» od 27 novembra t. I. Jugoslovansko ljudstvo, ki je. čno postavko pa postavljajo razni s tako družbeno in ekonomsko dolgovi, ki jih moramo odplače- ureditvijo najbolj prizadeto, ker mora nositi posledice vsega zla, je v zadnjih časih v svojih javnih protestih že mnogokrat nastopilo. Sedanji sestanki zborov volivcev, ki se vršijo po nekaterih mestih v. Jugoslaviji, so postali ljudske protestne tribune, s katerih zahtevajo pojasnila, kritizirajo in obtožujejo sedanje gospodarsko stanje. . V tem vzdušju so se vršili tudi zbori volivcev v volilnih okoliših beograjske občine Zapadni Vračar, Voždovac in Lekino ardo, na katerih je govoril poslanec Zvezne skupščine Aleksander Rankovič. V svojih uvodnih besedah je Rankovič moral predvsem odgovoriti na vprašanja, ki so mu bila od volivcev postavljena: «Vidim — je rekel Rankovič — iz postavljenih vprašanj, da vas najbolj zanima stanje na tržišču, življenjski standard h NA sprejemni oddelek boin18 »se pripeljejo moškega, ki ima PL- 'hras cej ran na glavi. Cim ga siuž°., -g joči zdravnik sprejme, mu 14 i)u prvo postavi vprašanje: ai «Ali ste. poročeni?» / C «Ne,» — odgovori ranjenec Uriba «mene je le avto povozil». * * * N r ENA O MARK TWAlNt' ^ lk, ulk SLAVNI ameriški Mark Twain ni polagal mn«-jju BERNARD SHAVV IN NOVINEC K Bernardu Stiawu, slavnemu irskemu satiriku, je prišel nekega dne mladenič in ga začel -prositi, naj posluša neko njegovo delo in poda svoje mnenje, Shavv se je dolgo branil, pa se le ni važnosti na zunanjost. Tako », -- ai nekoč obiskal staro prijateULo ^na toda prišel je ibrez kravate. „■, „ je odhajal, ga je prijatelji® 5t. t,. ' pozor ila na to pomanjklj^Lj, . udn Twain se ji je zahvalil in 0**^ -he.s toda malo zatem je pozvonil A b,.-vratih prijateljice njegov šibiti ji izročil zavoj in pismo. v v voju je bila rdeča kravata- b pismu pa je bilo napisano: Jiisi0 «Pošiljam vam kravato. OgihLl si jo dobro. Bil sem pri vas y ure. Prosim vas, vrnite mi 1° , preteku tega časa, ker imati ■»' mo to. Mark Twain», UP GOVOR TOV. BERNETIČEVE NA SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA EMBJuami Priobčujemo v celoti govor, ki ga je imela tov. Ma-\ rija Bernetičeva v tržaškem občinskem svetu na prvi seji pod italijansko upravo, ki je bila v petek, 26. ok-I b ra. Prenehanje anglo - ameriške tupacije in nastop italijanske p Vilne uprave na tem delu fili !r*aške3a ozemlja ustvarjata i®: M nas nov položaj. *' . V tem položaju želimo mi. Fedstavniki slovenskega pre-[Valstva, izjaviti v tem občin-fem svetu, .da bo naša akcija, I kci ja slovenskega prebival-' FVa, slonela na pojmu lojalne-a sodelovanja z vsemi oblast-[>i, stremeč z vsemi silami za kesničehjem ;pomiritve. Pomi- Tov. Marija Bernetič edir^'itev je tako potrebna in tako ori’‘‘ ‘tželcna od tržaškega prebi-e vlalalstva, ki je šlo skozi trdo in : P^' fzko dobo napetosti in muk, ianCjjj’ ozračju, večkrat polnem so-lti£.|,?raštva, nasprotstev in umetno za^'J2zvanega hujskanja. Zato smo trdJ)i za politiko pomiritve, ki alis r,dj zag0t0Vi Slovencem in Ita-uS.j|ianom možnost živeti v med-a lS,i)j^bojnem razumevanju in v 1 s\. Ftiru. Lah' Londonski spoi-azum od 5. . 'ktobra, sklenjen med italijansko in jugoslovansko vlado, s.‘.jut^iznava in jamči — poleg os-fld‘Jt>vnih pravic, vsebovanih v .jrdeklaraciji o človeških pravi- v.'ah — enakopravnost vseh dr-de JJljanov in s tem tudi enako-1 "ravnost Slovencev v primeri po®’Italijani. tej 11 Obe vladi sta se obvezali, da Jr,sta zaščitili pravice narod-sti^Jh manjšin. V ta namen sta ; io 'Preje li tudi Posebni statut, ki ■arah'Predvideva tojna določila gle-žani9 'ie zaščite narodnih pravic Slo-zklj11''»ncev pod italijansko in Ita-tu -'Janov pod jugoslovansko tirni ^"ravo. Ien''*v V preteklosti in tudi doslej ide tiso bile te pravice spoštovane JaV(i| e v coni A in ne v coni B. !' s.l. Posebno pod fašizmom so se iapp,l'arn te pravice odrekale, kar ; v0,[e ustvarilo nevzdržno, nepra-1. .j.ftčno, nečloveško stanje, nasr icia«.notno vsakemu načelu civili-in rfe0i ie '■ a Spomenica o sporazumu in 1,6 ‘'"‘sebni statut, ki nas postav-P". Ma v pogoje, da zakonito u-1 pVamo te pravice, morata Kiti j j. j’ celoti spoštovana in uveljav- ■bJ Tržaški komunisti se bodo da rOriji, da bi bile te obvezno-ti obeh vlad spoštovane in .ovi1.6rresničene v obeh conah, da ;tal>i' !e popravijo krivice, ki so bile ntef'hOrjene obema narodnostima. e n1*' 'ida, kot imajo vladni organi 0pt>j loižnost uveljavljati obvezno-k; se jih tičejo, tako mora pr*1'Udi občinska uprava lojalno uirnačiti njihov duh, ne da bi ilišča takemu možu podložna?» a ... ■ Sinaha se smehlja z očmi, od vina in sle motnimi in aie1, ludn>m' in še od prezira in zaničevanja do pijanega, skru-„3 ^ne.ga moža skaljenimi in njen laket tesno, tesneje k prsom . ''ivija zgovornega gosta. O kako si ga želi, želi — z usti s telesom — z vsem! , Njen mož je do vrha pijan, odrinil in prevrnil je kozarec, ' klonil se na mizo in dremlje. ,, Mati ždi .v podstrešni izbi in se ji zdi, da je rezko, ' 'tipno zakričal njen sin — bog ve, ali je bil glasen ta krik U* $ i!išiiš!!!iiiiii!i!ii!ii;iii!!!šiiiiii!šiiiš!i!!iššii!š!iy:l!iliiliši!!!išii;!iii«liiiiHin!!il!i!l!i!ili!!inii;!!:i!i;ii!i!!išiliiši!iš!iiiiliO:i!iiH!i!!iniiišii!!!iiii!i!niiiiiii!j!ii!:!HhHi!i ali čisto tih, da ga je le on v pijanih možganih zaznal in ona v razboleli duši? Mati razume tujca, razume sinaho in se boji. V duši ji zaplapola spomin iz mladosti: Lep je bil oče. tedaj še ni bil bolan, in okoli njih četvero otrok, kar zaporedoma četvero lepih, bistrih otrok. Kakor da so sami prazniki, je bilo, in same nedelje, drevje na vrtu je cvetelo in zorelo in solnce je sijalo vse dni. Toda čez noč se je oče sključil in posušil — od jetike. Kot da se je nebo z vso neskončno pezo zrušilo nanje, jih strlo, jih priželo k tlom. Tedaj je prišel on, mlad, lep, dober, videl jo je. kako peša ob nadležnem možu in otrocih, in ji je v oporo ponudil svojo roko. Ona pa — o kako reže, reže ta spomin — mu je vračala hvaležna. Oče ga je čutil, ni rekel besede in je pil do smrti. «O bog maščevalec, boš sina udaril za materin greh? Sinaha, ali si močna tako ali si slaba tako, da boš sledila tujčevim besedam. In sin moj najstarejši, slabič in bedak moj, čigavi bodo tvoji — in moji po tebi — potomci?» Hči. Pred desetimi leti se je poročila z mestnim človekom. Bila je cvetoča tedaj ko rože, ki jih je gojila na vrtu in v oknih, vesela ko pesmi, ki jih je pela med delom. A ko je zadnjič prišla na obisk, je mati kar ni prepoznala. Njen glas in smeh ni bil njen glas in smeh, čisto tuja je bila njena hoja, in ko jo je poljubila v lice, sam Bog ve, čigavo je to lice bilo. Kri njene krvi in srce od njenega srca je včasih bila hči. In zdaj? Plašna je mati šesterim vnučkom vele prste zagrebla v lase, jim gladila lica in prestrezala, kretnje, njih kriku in molku je prisluškovala, sebi in hčeri svoji nekdanji je podobe iskala med njimi — in je ni našla. Vso je vzel zet njeno hčer, vso jo je izžel. Otrokom ni niti las ostal po nji. Njih kodri so mestni, njegovi; njegovi nagoni, njegova radost, jim vodi igre in njih oči — o mati čuti slepa, kako je tuj njih pogled! Z mrtvimi usti jih poljublja od slovesu. Se čuje stopicanje njih gosposkih čeveljčkov po stopnicah, po cesti pred hišo. Potem tišina, samota. Hčere ni več, ni vnukov po nji. Da bi ti tuji. mestni ljudje nikoli več ne prihrumeli v njen mir! O da bi se vrnila hči! Njen drugi sin je izgubljen. Mati ne ve, kdaj se je izgubil pravzaprav: ali tedaj, ko je bil v njenem telesu zaplojen, ali tedaj, ko je kot desetleten otrok šel v mesto, da .postane gospod, pa se je vrnil kot gosposki capin, ali tedaj, ko je pred petimi leti šel v svet in ga ni več nazaj. Tako tuj ji je bil vedno, kakor da ni njen. Včasih se je opolnoči vrnil pijan, še na cesti pred hišo je pel in se šalil, doma pa se je zgrudil na stol. zdaj se jokal ko otrok, zdaj škripal z zobmi ko besen, zdaj se krohotal ko norec. Cisto trezen je včasih, ko morda ni mogel zavezati traka na čevlju ali ni imel vžigalice za cigareto pri roki, nenadoma podivjal, razbijal in klel skozi pritajeni jok: «Zakaj si me rodila takega? O kako naj te prekolnem za te peklenske dni, ki si mi dala. da jih živim!» Mati ga zre skozi temo slepote, kako stoji pred njo. malo, šibko, v joku in strahu trepetajočo — velik, močan in divji in stiska pesti, da se mu usta penijo, in si puli lase. Čuden, nedoumljiv zanjo je ta drugi sin: toliko, zlega in bolnega je v njem in vendar tudi .toliko lepega, prelepega. Trikrat je. ljubil o kako je bil tedaj po cele mesece, po leto dni mehak in dober do nje. do drage, do vseh. Trikrat je ljubil, trikrat je bil zavržen. Naposled ni več iskal — samo vino še in pohoto — molčal je, sam vase zakrknjen, in ob hudih urah blaznel. Pred petimi leti je šel in se ni več ne s pismom oglasil ne sam. . Bog ve, kod hodi in kako mu je?. Med sladko vero in bridkim strahom drhti mati. Morda je daleč kje naletel na c'oveka, ki mu je skozi zenice, od večnih pijanosti motne, znal pogledati do dna in vzbuditi k življenju, kar je dobrega in solnčnega v njem. Morda je srečen. Ali pa so tuji ljudje, nerazumni in zlobni, vzburkali vso bolno naturo njegovo in — bog ve -— ' Od groze zamiži mati, da ne bi videle njene slepe oči. Njen tretji sin, njen najdražji, najmlajši, se je izšolal. V hribih nekje, kakih pet, šest ur od doma učiteljuje. Samo zakaj se tako malo oglasi domov? Zakaj tako malo piše? Vsaj za god njen in za praznike bi voščil! Mati ni zanj v skrbeh. Ve. da je priden in zdrav in da se mu dobro godi. Samo — zakaj je nanjo tako čisto pozabil? Včasih se v krčmi oglasijo kmetje, kmetice, jo pozdravljajo. ii darujejo jajec in surovega masla in pripovedujejo: «Ko sam angel varuh nam je dober vaš sin, naš učitelj. Ni še bilo med nami tako rajskega človeka. Otrokom se kar ne da biti iz šole. Starcem ni modrovanja brez njega. Ni nesreče brez njegove tolažbe in pomoči, žalosten je krst in ni ženitnina vesela, če ni navzoč vaš sin. Da ga nam in vam še dolgo ohranijo nebesa!» Smehljajo se ustnice materine, srce pa drgeče: «Meni in vam! Da bi mi ga dala nebesa! Moj sin je. moj najboljši. Vsi so blaženi po njem. vsakomur pripade delež iz njegove dobrote. Meni, materi, pa naj pripade samo glas, samo hvala njegova: Saj sem ponosna nanj. saj ga ljubim nad vsemi. Samo — zakaj je name tako čisto pozabil?» Mati ždi v izbi in s krvavečim srcem ve: Sam prah in pepel. Njen prvi sin, krčmar, ne bo več vstal. Tuji ljudje so vzeli hčer in ne bo je več nazaj. Njen drugi sin, popotnik, se ne vrne več. In še ta najmlajši, ta angel varuh, je izgubljen: drugim je dober, sebi in svojim je od obupa žalosten in grenak. . Mati je slepa v očeh. Mati tiho prosi Boga, da bi v vsem svojem srcu, v vseh mislih in slutnjah oslepela, da hi bila okoli nje in v nji sama noč, sam mir, Dušik Je zelo važna snov, ki jo rastline črpajo potom korenin iz zemlje in jo rabijo pri izdelavi dušičnatih snovi in beljakovin. Rastline, ki se morajo razvijati brez tega e-lementa, so slabo razvite in blede. Dadatek gnojil, ki vsebujejo dušik, pospeši razvoj listov. Prevelika količina dušika, v nepravilnem razmerju z drugimi gnojili, .napravi rastlino sicer lepo obraščeno, toda manj odporno napram boleznim in predvsem proti gnitju. Dušik najdemo v veliki količini v zraku, ker :e dušik eden izmed plinov, ki tvorijo ozračje. Ampak v tej obliki je dušik neužiten za rastline, ki ga črpajo le potom korenin iz zemlje, kjer se nahaja v obliki solitrnih ali pa amonijevih sestavin. Običajne rastline ki jih gojimo na naših poljih, kot na primer žito ali pa koruza, v teku enega leta izčrpajo na hektaru zemlje približno 50-100 kg dušika. To količino dušika lahko vrnemo zemlji ali potom približno 3-6 kvin-talov čilskega solitra ali pa potom 100-200 kvintalov hlevskega gnoja. Gnojila, ki vsebu ejo dušik in ki so tu pri nas uporabna: 1) Hlevski gnoj, ki vsebuje približno 0.5 odst. dušika; 2) Amonijev sulfat, ki vsebuje 20-21 odst. dušika; 3) Čilski soliter in apneni soliter, ki vsebujeta 15 odst. dušika; 4) Apneni dušik ali kalcijev cianamid, ki vsebuje 20 odst. dušika; 5) Izsušena kri, ki vsebuje približno 10-13 dušika. Glede uporabe hlevskega gnoja ni. mislimo, potrebno mnogo govoriti, ker ga vsak kmet prav dobro pozna. Amonijev sulfat, ki se dobi v obliki malih kristalov, navadno sivkaste ali pa tudi čisto bele barve, potrosimo in zagrebemo v zemljo pred setvijo. Njegove dobre lastnosti so v tem. da vsebuje veliko količino dušika in da deluje razmeroma počasi, tako da imajo rastline na razpolago dušik tekom vse razvojne dobe. Pri gnojenju porabimo od 2 da 4 kvintale amonijevega sufata na hektar. Gnojenje z amonijevim sulfatom je koristno skoro za vse rastline. Ni primerna uporaba amonijevega sulfata le pri špinači in morda kaki drugi zelenjavi. Čilski soliter in apneni soliter sta gnojili, ki hitro delujeta. ker nudita rastlinam dušik v taki obliki, da je takoj užiten. Uspehe po gnojenju s čilskim ali pa z apnenim solitrom opazimo že par tednov po trošenju teh snovi. Teh gnojil rabimo od 3 do 6 kvintalov na hektar. Trošenje se vrši, ko so že rastline razvite, in najbolje je. ako trosimo večkrat v manjših količinah: tako bomo nudili rastlinam vedno novega dušika in se bomo izognili morebitnim izgubam te snovi zaradi izpiranja po dežju in vodi. Ko trosimo umetna gnojila na rastline, ki so že v razvoju, moramo paziti, da se trošenje vrši, ko so listi popolnoma suhi ker v nasprotnem primeru bi lahko škodovali rastlinam in predvsem zelenim delom, kot na pr. listom. (Nadaljevanje sledi.) STRAN 4 Rankovič je moral priznati (Nadaljevanje z 2. strani) tom. Letos smo pridelali tako malo pšenice in rži kot še nobe-no leto po vojni, saj znaša ta proizvodnja, če jo primerjamo s tem, kar smo imeli lani, okrog 1,500.000 ton manj'». V nadaljevanju svojega poročila, je Rankovič omenil, da je «določeno število podjetij, ki i-majo na tržišču monopolističen položaj, ustvarilo precejšnje do-bičke, s tem da so izkoristila položaj na tržišču in dvignila cene». Rešitev in izboljšanje težkega ekonomskega položaja iščejo jugoslovanski gospodarski voditelji I) nadaljnjih posojilih in z izvozom osnovnih življenjskih potrebščin, kljub neznosnim pogojem, pred katere so postavljeni. To dokazuje tudi nedavni obisk jugoslovanske gospodarske delegacije v ZDA, kjer je vodja o-menjene delegacije, član Izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič i-mel sestanek z Eisenhowerjem, Dullesom, Stassenom in drugimi vodilnimi funkcionarji ameriške vlade ter je v svojih izvajanjih o jugoslovanskem ekonomskem stanju izjavil: «Jugoslavija je bila prisiljena k visokim izdatkom za narodno obrambo; po naši sodbi nismo še v položaju, da bi zniževali izdatke za vojsko. V naši državi je posebno značilna obremenitev plačilne bilance za narodno obrambo, saj gre od skupnega uvoza okrog 30 odst. za potrebe narodne armije». Pri obisku predsednika Mednarodne banke Blakea pa se je proučila možnost posojila za kmetijski razvoj. V svoji izjavi je Rankovič poa-črtal, «da splošna raven jugoslovanskih dolgov znaša okoli 400 milijonov dolarjev. Pretežni del teh dolgov je kratkoročnega ih srednjeročnega značaja, poleg tega so ostali pogoji vprašanja še posebno težki, ker vsebujejo visoke obresti (letno 8 do S milijonov dolarjev). Višina letnih odplačil je okoli 50 milijonov dolarjev. .Naše gospodarstvo lahko odplačuje do 20 milijonov dolarjev letno. S prizadevanjem — je zaključil Rankovič — da bi sanirala dolgove, naša država zahteva spremenitev srednjeročnih dolgov v dolgoročne, oziroma ugodno posojilo, ki bi omogočilo, da bi nabavljali surovine na ameriškem trgu...». Torej potovanje jugoslovanske gospodarske delegacije v Ameriko je imelo za cilj doseči še nova posojila, še nove dolgove..., ki seveda ne bodo izboljšali niti ublažili sedanjega ekonomskega stanja jugoslovanskega ljudstva. Nasprotno, z večanjem dolgov in obresti bodo vladni gospodarstveniki privedli ljudstvo na še nižjo raven. Tato so vsi protesti na zborih volivcev popolnoma u-pravičeni in bodo nadaljevali, dokler se ne bodo izboljšali življenjski pogoji delovnega ljudstva in se bo jugoslovanska ekonomsko-gospodarska politika usmerila na pravilno pot. r>m_o 4. DECEMBRA 1954 DELO PROTEST DELEGACIJE S.H.L.P. ZARADI POLICIJSKIH ZASLIŠEVANJ Kljub obljubam kvestorja se zasliševanja še nadaljujejo Kako tolmači visoki funkcionar zasliševanja prosvetnih delavcev - Delegacija postavila tudi vprašanje požiga krožka «Rauber» in napada na slovenski vrtec pri Sv. Ani V zvezi z zasliševanji odbor nikov prosvetnih društev in kulturnih delavcev na splošno s strani policije, je bilo prejšnjo soboto zastopstvo SHLP pri kvestorju Marzanu. Delegacija, ki je govorila v slovenščini, je iznesla proteste članstva prosvetnih društev zaradi nezaslišanih kršitev Londonskega sporazuma in določb italijanske ustave ter vprašala zadevna pojasnila. Najprej je visoki funkcionar povedal, da so omenjena zasliševanja v zvezi s seznami, ki jih pošiljajo gotove u-stanove za socialno skrbstvo policiji za poizvedbo o družinskem stanju in ekonomskih razmerah prosilcev socialne pomoči ali zaposlitve. Ko pa je delegacija SKUP iznesla, da v danem primeru ne more biti govora o te vrste seznamih, je kvestor izjavil, da mu o drugem ni ničesar znano in da bo uvedel preiskavo. Predstavnika SHLP sta ga namreč opozorila na dejstvo, da se policisti dolgo zadržujejo na domovih zaslišanih in jih sprašujejo o politični preteklosti in sedanji politični pripadnosti; predvsem jih zanima, kdo je vpisan v KP. Nadalje sta mu predočila, da se taki primeri niso dogajali niti pod upravo ZVU in da kot taki ne morejo koristiti ugledu nove uprave. Pred zaključkom razgovora je delegacija sprožila tudi vprašanje požiga krožka «Rauber» in napada na slovenski vrtec pri Sv. Ani. Dr. Marza-no je pojasnil, da je še vedno v teku preiskava. Vsekakor pričakujemo, da se bodo dane obljube izpolnile in to čimprej, ker se zasliševanja, kljub njegovim zagotovilom o preiskavi še vedno nadaljuje- velike nabrežinske stavke. U-stanovljen je bil pripravljalni odbor, ki bo poskrbel za dostojno in lepo proslavo 50. obletnice stavke v Nabrežini. Sklenjeno je bilo tudi, da se bo proslava vršila 19. decembra popoldne v nabrežinski kinodvorani s primernim kulturnim sporedom. Pripravljalni odbor priporoča vsem občanom, da se proslave polnoštevilno udeležijo. Delavsko zborovanje v Nabrežini Jutri, v nedeljo 5. t. m. ob 10. uri bo v kinodvorani v Nabrežini pokongresno delavsko zborovanje, ki ga organizira Delavska zveza. Podano bo obširno poročilo o delu in sklepih, ki jih je napravil kongres. V Šempolaju pokop padlih v vojni Jutri, v nedeljo popoldne bodo v Šempolaju pokopali posmrtne ostanke vaščanov Bruna Kneza in Milka Moko-leta iz Prečnika, ki jih bodo Policija prepovedala zborovanje in veselico Nedemokratično nastopanje policijskih oblasti, ki prihaja v zadnjem času vedno bolj do izraza, je začelo vzbujati razumljivo nezadovoljstvo med prebivalstvom. Razen prepovedi, da se v gostilni «Paradiso» ne smejo več vršiti zborovanja, je prejšnjo soboto kvestura prepovedala zborovanje, ki bi ga moral imeti tov. Vidah v gostilni Kante v Roco-lu. Toda to še ni vse. V petek zvečer je policija iz neznanih razlogov pridržala 4 vaščane iz Križa, dočim je v soboto zvečer izvedla v delavskem o-kraju Sv. Jakob pravcato hajko. Policisti v civilu so pre- prepeljali v domačo vas iz Italije. Oba sta padla za časa dru- S dovali številne javne loka-ge svetovne vojne v Grčiji, ukazali zapreti vs.a vrata in kot vojaka italijanske morna- Za naš tisk Za demokratičen tisk so prispevali: Blažič Katarina 500, sekcija Barriera 1300, tovariši iz Gabrovca 2200, sekcija Bar-kovlje 6310, sekcija Skedenj 3000, Podlonjer 1700, sekcija Podlonjer 5000, sekcija Sv. Vid 5080, sekcija Curiel: tov. Gri-son 500, Piego 420, Selian 800. zahtevali od vseh prisotnih — in to v več primerih v precej netaktnem in ne preveč prijaznem tonu — naj se legitimirajo. Nekaj oseb, ki niso imele vseh listin v redu, so tudi pridržali. Kričeč primer grobe kršitve Londonskega sporazuma, ki obvezuje upravi obeh področij, da upravljata na podlagi Listine o človeških pravicah, pa predstavlja prepoved veselice, ki so jo že pripravile mlade šivilje za prejšnjo nedeljo po- poldne. Prepoved z izgovorom, da mora biti dvorana v ul. Vecchio, kjer bi se morala vršiti veselica, preje kolavdirana, je prišla prav v zadnjem trenutku. Tako nastopanje organov javne varnosti je dokaj čudno in ljudstvo s upravičeno spra-t šuje, kaj mislijo s tem doseči. Nič čudnega, da se je začelo ponekod pojavljati celo mnenje, da je morda bilo bolje takrat, ko je bilo ... slabše. K takim zaključkom silijo pač oblasti same s svojim nedemokratičnim nastopanjem, bodisi kar se tiče prepovedi prireditev, kakor tudi z večkrat nepotrebnim šikaniranjem mirnega prebivalstva, ki se je komaj oddahnilo pred eno okupacijo in si želi samo to, da ga puste končno živeti v miru. Tako oblastveno nastopanje nikakor ne more doprinesti k splošni pomiritvi in to gotovo ni najboljša pot za izvajanje Londonskega sporazuma. JESENSKO ZASEDANJE OBČ. SVETA V NABREŽINI noli ilioianja (ollollljo Poročilo g. župana o delovanju obč. odbora - Vlada ne namerava več krili občinskih primanjkljajev V torek, 30. novembra se je spoštovanje Poročal je o razgovoru, ki ga tega sporazuma. PREJELI SMO dijaški list «Literarne vaje» št. 1 — november 1954, mesečno glasilo dijakov slovenskih srednjih in strokovnih šol na Tržaškem ozemlju pričelo redno jesensko zasedanje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta. Na dnevnem redu je mnogo točk, zaradi česar se predvideva, da se bo to zasedanje precej zavleklo. Na predlog župana je občinski svet z enominutnim molkom počastil spomin preminulega odbornika Ivana Terčona iz Mavhinj. Sledilo je poročilo g. župana o delovanju ožjega odbora od zadnjega zasedanja obč. sveta dalje. Omenil je politične spremembe, ki so pri nas nastale po londonskem sporazumu ter naloge, ki jih ima občinski svet tudi na političnem področju v zvezi z borbo za dosledno izvajanje in NOVI PREDPISI O MEJNEM PROMETU nove določne ne prinašalo Za potovanje v Jugoslavijo potreben potni list - Za prehod v cono B osebna izkaznica in prepustnica, ki jo izstavi kvestura - Določbe za nujne primere - Za poljski promet še vedno izkaznica Pohitimo z akcijo za Ljudski dom Vladni generalni komisar dr. Paiamara je izdal 27. novembra odlok z novimi predpisi o mejnem prometu ki je stopil v veljavo dne 1. decembra. PROMET CEZ PREHODE NA DRŽAVNI MEJI Člen 1. — Osebni promet jo. Merodajne oblasti naj ni- , . . , kar ne pozabijo, da obstajata «z mejne prehode prve kate- Povišanje cen cigare! Z odlokom vladnega generalnega komisarja je izpre-menjena prodajna cena predelanega tobaka v prodaji na drobno za naslednje vrste cigaret in od 2. decembra 1954 bodo veljale na tem Ozemlju spodaj navedene cene: za italijanske cigarete: (za zavitek 20 cigaret) Alfa lir 100, Macedonia 140, Macedonia Oro 190, Macedonia Extra 190, Mentola 190, Eva 210, Rosa d’O riente 240; za inozemske cigarete: (za zavitek 20 cigaret) Bresilien-ne lir 160, Diana 160, Astoria 160, Jack 210, Luna Park 210, Starlet 210, Sultana 3 210, Virgìnia Standard 220, Monte Carlo 220, Fib 220. Royal Cord 230, Champion 230, Virginia Players 230, Virginia Special 230, Lyberty 230, Maden Extra Fine 300 (za zavitek 25 cigaret), North Pole 250, Sultana Rouge 260, Monopole 260, Xan-thia 260, Menphis. Sport 260, King’s Gate 260, Turmac Super Filtre 260, Player’s Navy Cut 270, Laurens Grange 270, Sultana 15 280, Nadir 210 (za zavitek 15 cigaret), Yaset 280, Menphis Tradition 280, Turmac Bleu 280, Kyriazi 300. Neizpremenjene ostanejo cene vseh drugih vrst cigaret, tobaka za pipe, cigar in tobaka za njuhanje. Spomenica in Posebni statut, ki jamčita Slovencem gotove pravice za nemoteno kulturno in narodno izživljanje. In za uveljavitev teh pravic se bodo tudi dosledno in brez oklevanja enotno borili, proti vsakemu poskusu kakršne koli okrnitve. Proslava 50 - letnice nabrežinske stavke V ponedeljek so se sestali v Nabrežini predstavniki sindikata, Komunistične partije in Prosvete, ki so razpravljali o važni zgodovinski obletnici gorije na državni meji se ravna po veljavnih predpisih in mednarodnih dogovorih. Člen 2. — Mali poljski promet je dovoljen na podlagi mejnih izkaznic, in to po navodilih pristojne oblasti. Cez mejne prehode druge kategorije je dovoljen poljski promet samo peš, z dvokolesi, in z vozili, ki jih ne vleče mehanična sila. KRAJEVNI PROMET MED TRŽAŠKIM OZEMLJEM IN CONO, KI JO UPRAVLJAJO JUGOSLOVANSKE OBLASTI slovanske oblasti, je dovoljen samo čez mejni blok prve kategorije pri Škofijah ter je zanj potrebna osebna izkaznica in propustnica, katero izstavi kvestura. V dokazanih tehtnih in nujnih primerih izstavi propustnico pristojni mejni urad, vendar samo za eno potovanje. Propustnica velja največ dva meseca. Zanjo je potrebna prošnja na nekolkovanem papirju, v kateri mora biti naveden razlog potovanja in kateri morajo biti priloženi upravni kolki za 200 lir. Prihod na Tržaško ozemlje iz cone, ki jo upravljajo jugoslovanske oblasti, je dovoljen čez isti mejni blok in je potrebno zanj pokazati osebno izkaznico in dovoljenje pristojnega tirada. b) Mali poljski promet med ki je prešel pod jugoslovansko upravo na podlagi Memoranduma o sporazumu, parafiranega v Londonu dne 5. oktobra 1954, potrebna osebna izkaznica in začasno dovoljenje, ki ga izstavi komisariat v Miljah. Prebivalcem iz zgoraj navedenega dela ozemlja je dovo ljen prihod na Tržaško ozemlje proti predložitvi osebne izkaznice in začasnega dovoljenja pristojnega urada. Člen 4. —Za mejne prehode in mejne bloke na Tržaškem ozemlju veljajo nazivi, ih klasifikacija, navedeni v prilože- ni preglednici. 3' . Redn* Prehod Tržaškim ozemljem in med oseb .z Tržaškega ozemlja v zgoraj naveden„ cono se bo še cono, k! jo upravljajo Jugo-|dalje vršil z mejnimi izkazni„ carni ter je dovoljen s s re dr NA OBČINSKI SEJI V MILJAH Poročilo župana o novih težkocali V. torek zvečer je bila v Miljah seja jesenskega zasedanja tamkajšnjega občinskega sveta. Na tej seji je imel dolg govor župan tov. Pacco, ki je izčrpno poročal o novem položaju, ki je nastal v občini po razkosanju našega Ozemlja. U-vodoma je izrazil voljo za sodelovanje s sedanjo upravo in za prizadevanje, da se bo Londonski sporazum v resnici izvajal. Župan je obširno poročal velikih težkočah, ki so nastale zaradi razkosanja miljske občine. Približno 3 tisoč oseb se je izselilo iz vasi, ki so prišle pod jugoslovansko upravo in slednje so bile razmeščene v zasilna in povsem neprimerna zatočišča. Vsa prizadevanja TO NI SRAMOTITEV ITALIJANSKE ZASTAVE KLJUB JEMU JE BIL mladi Žerjal obsojen Prevelika gorečnost nekaterih policistov in, kot posledica, nepotrebno napihovanje dogodka sta privedli pred tržaško poroto mladega Aleksandra Žerjala iz Domja. Obtožen je bil sramotitve italijanske zastave In obsojen na 8 mesecev zapora pogojno. Dejstvo pa je, da je kljub pogojni kazni presedel v zaporu od 1. novembra, ko ga je policija aretirala. Izpuščen je bil na svobodo šele po razpravi. Mladega Žerjala, ki so mu nacisti ubili očeta, je torej porota obsodila samo zato, ker je odstranil z lastnega venca na spomeniku padlih v Dom ju trak z barvami italijanske zastave. V tem dejanju sta namreč dva policista, ki sta stražila v bližini spomenika, v svoji pretirani gorečnosti videla žaljivo dejanje proti italijanski zastavi in ga takoj aretirala. Za tà dogodek se je spravil nato v tek ves sodni aparat. Žerjal pa je moral sedeti v zaporu kar mesec dni. Naravno je, da tako dejanje, kot ga je izvršil Žerjal, ne more predstavljati nikake sramotitve italijanske zastave. Ce bi imel obtoženi tudi samo najmanjši podoben namen, bi prav gotovo ne odstranil traka z vso pažnjo in ga skrbno zvil in spravil v žep, kot je storil. Trak je bil pripet na vencu, ki ga je postavila njegova družina, nikakor pa ne na spomeniku. In prav okrog te važne okoliščine so zapadle nekatere priče v očividna prujslovja, ki jih pa sodišče ni upoštevalo. Dejstvo je tudi, da je trak pripela neznana oseba na družinski venec potem, ko je bil že položen pred spomenik. Zato je povsem razumljivo, da je taka obsodba nemalo o-supnila javno mnenje, ki je vsekakor pričakovalo, da bo vsaj sodišče postavilo vso zadevo v prave meje, to je, da bo Žerjal popolnoma oproščen, kar bi bilo tudi pravično. Tako mnenje je prišlo namreč celo s strani nekaterih ljudi, ki gotovo niso preveč naklonjeni slovenskemu življu, občine ne morejo rešiti težkega vprašanja beguncev, če se za to ne bo zavzela predvsem vlada. Govoril je nadalje o perečem stanovanjskem vprašanju in prikazal visoko število družin brez strehe. Zaradi razkosanja občine je trpelo tudi občinsko prevozno podjetje ACNA, ki je izgubilo precej na prometu z miljskimi hribi. Podčrtal je nadalje nujno potrebo takojšnjih vladnih ukrepov za rešitev krize, ki vedno bolj ograža miljske ladjedelnice. V nadaljnjem je obrazložil 15. gospodarski načrt, ki predvideva razna javna dela v skupnem znesku 2(26 milijonov lir. Podal je tudi poročilo o turistični dejavnosti za prihodnjo sezono, ki bo dokaj živahna. V zaključku je še poudaril potrebo čim večje enotnosti vseh občanov, da se bodo tako lahko boljše rešili številni problemi. Prihodnja seja bo v torek 7. t. m. stvi, naštetimi v členu 2, in to čez mejne bloke, ki so navedeni v priloženi preglednici. c) Pri osebah, ki imajo za to upravičene razloge zaposlitve, je za prehod iz Tržaškega ozemlja na tisti del ozemlja, Ugotoviti je treba, da nove določbe glede mejnega prehoda prav gotovo ne prinašajo nika-kih olajšav, kot je bilo pričakovati na podlagi Londonskega sporazuma. Ce je prej za prehod demarkacijske črte zadostovala o-Sebna izkaznica, je treba imeti po novih predpisih tudi dovoljenje kvesture, za katero bo treba vlagati seveda prošnje. Res je si-cei , da so take ovire postavile kot prve oblasti v Kopru, nikjer pa ni zapisano, da bi jih morala tukajšnja civilna uprava posnemati. PRILOŽENA Prehodi čez državno PREGLEDNICA mejo po kopnem Ljudska prosveta st. Naziv Vrsta prehoda Kategorija 1 Prečnik cestni II. kategorija (poljski) 2 Repentabor » II. kategorija (poljski) 3 Opčine - postaja železniški I. kategorija 4 Fernetiči cestni I. kategorija 5 Gropada » II. kategorija (poljski) 6 Lipica » II. kategorija (poljski) 7 Pesek » I. kategorija 8 Draga b) Mejni železniški I. kategorija blok na demarkacijski črti med Tržaškim ozemljem in oblasti med cono, ki jo upravljajo jugoslovanske St. Naziv Vrsta prehoda Kategorija 10 Vas Prebeneg 11 Prebeneg-Mačkovlje 12 Škofije 13 Sv. Barbara 14 Zgornji Cereji 15 Campore 16 Sv. Jernej (prej Debeli rtič) II. kategorija (poljski) II. kategorija (poljski) I. kategorija II. kategorija (poljski) II. kategorija (poljski) II. kategorija (poljski) II. kategorija (poljski) Prispevki, ki jih osrednja u-prava naše Partije stalno pre jema za gradnjo Ljudskega doma, so nedvomno najboljši dokaz, da je vprašanje osrednjega doma za politično, kulturno in razvedrilno zbirališče delavcev zelo občuteno med tržaškim delovnim ljudstvom. Demokratične sile Trsta so se že od začetka akcije z navdušenjem odzvale pozivu kampanje nabiranja prispevkov za Ljudski dom. Naše ljudstvo si prizadeva, da bi z lastnimi silami zopet postavilo na noge in sicer na istem mestu še lepši dom, ki bo stal kot branik vseh borb delovnega ljudstva. Kot imajo v več vaseh na podeželju svoje domove, tako stremijo tržaški delavci, da bi se čimprej lahko zopet sestajali v svojem osrednjem domu, kot so ga imeli v ul. Madonnina, dokler ga fašisti niso uničili. Potreba po osrednjem domu je postala tembolj nujna, čim je bivša ZVU skupno s titovci začela pravo kamnan jo proti sedežem demokratičnih organizacij misleč, da bo na ta način uklonila borbenost tržaškega proletariata in razpršila njegove organizacije V odgovor na to sovražno kampanjo proti našim sedežem, je prišla zamisel za gradnjo osrednjega doma v Trstu okrog katere so vzrasle neštete pobude v zbiranju prispevkov, ki se stalno nadaljujejo. Tako imamo n. pr. obvezo raznih trgovskih ustanov za znesek 1.500.000 lir. V teh dneh so prispevali naslednji: Berlocchi Vittorio 1300, sekcijski ' r- vx-\ itn Tž ni n n lrn..n . r» _ _ 1 * - --v.»,!.* t i iUVV, komite Kolonkovec 600, celica «Trije heroji» 3000, iz «lonca» Nandota 1521, cel. Gigante in Cattaruzzi. v počastitev spomina tov. Višinskega 2260, Cesari 5800, Vucci Amelia 300. Sekcije in celice ter vsi tovariši naj se ob vsaki priliki spomnijo na Ljudski dom. Gotovo nam ne bo nihče odrekel svojega prispevka. vas, saj to je bilo že tretjič, da se je usoda tako kruto poigrala z isto družino: Vilminega starega očeta je povozil vlak ne daleč od mesta, kjer je sama našla smrt, medtem ko je njen oče padel kot borec v Dalmaciji. Kako je ne samo vas, ampak vsa okolica sočust- vovala z nesrečno materjo, je pokazal pogreb, ki je bil nad vse veličasten, z udeležbo mnogih ljudi iz mesta, predvsem Vilminih sošolcev. Tudi mi izrekamo družini, posebej še Vilmini materi, naše najglo-bje sožalje. Vaščani je imel v višjim vladnim komisarjem dr. Paiamaro, kateremu je obrazložil predvsem kritično stanje nabrežinske kamnarske industrije, o potrebah pospešitve turizma, o nuj-nujnosti zgraditve novega o-nosti vrtca ter občinskega zavetišča za stare in onemogle v Nabrežini. Dr. Paiamara je obljubil, da bo ta vprašanja proučil in se za ista zanimal, obenem je pa opozoril župana, da mora občina stremeti za tem, da čimprej uravnovesi svoj proračun. To opozorilo nam daje razumeti, da vlada ne namerava v bodoče kriti občinskih primanjkljajev, kar bi znatno poslabšalo gospodarsko stanie občine. Nadalje je g. župan poročal, da je bil odobren občinski proračun za leto 1954, ki predvideva kritje preko 20 milijone v primanjkljaja in v katerega so višje oblasti vnesle nekatere popravke. Ob zaključku svojega poročila je župan pojasnil zadevo z ozirom na zadnje razdeljeva-nje zavojev, ki je izzvalo toliko ogorčenja med občani. Dejal je, da so višje oblasti prejele 35.000 zavojev od a-meriške ustanove CARE z nalogo, da se isti razdelijo med najbolj potrebne prebivalce ozemlja. Zmeda in tudi razne nepravilnosti pri razdeljevanju so nastale predvsem po krivdi višjih oblasti, ki so poslale občinski upravi že pripravljen seznam ljudi, ki prihajajo v poštev za obdaritev. K sestavi tega seznama so prispevale, vsaka zase, različne ustanove, med njimi Urad za delo. Šolsko ravnateljstvo, Združenje invalidov, beguncev in druge. Sledile so interpelacije in predlogi nekaterih svetovalcev posebno v zvezi v akcijo, ki jo mora voditi občina za u-I veljavitev dvojezičnosti, za nakazila fondov, za gradnjo javnih objektov itd. Dr. Škrk je predlagal, naj se odpošlje protestno pismo tržaškemu županu, ki ni dovolil slovenskim svetovalcem, da bi govorili v materinščini; predlog je bil soglasno spre:et. Tov. Slavec je predlagal, naj občinski svet izreče svoj odločni protest proti dodelitvi spominskega odlikovanja zloglasnemu fašističnemu zločincu Collottiju, kar je bilo soglasno odobreno. Za teden --- dni — Sobota, 4. — Barbara (Bara) Nedelja, 5. — Krišpin Ponedeljek, 6. — .Miklavž Torek, 7. — Ambrož Sreda, 8. — Brezmadé-z. sp. D* Četrtek, 9. — Valerija Petek, 10. — Melkiad (ščip) 0BK ZGODOVINSKI DNEVI 11. 1918 je umrl veliki pisati Ivan Cankar. Rodil se ie 1 5. 1876 na Vrhniki. TRST II. SOBOTA: 14. Borodin: Polov» ški plesi - Oddaja za najmla>jšeJp . 19. Pogovor z ženo - 21. Sla''6, lea pevci. Pnbri NEDELJA: 8.45 Kmetijska »»ina da.ia - 13. Glasba po željah k . 15.30 Koncert pianista GabrLje’r001 Devetaka - 17. Mešani zbor Arano gost Tanče iz Nabrežine - 20?ieob« Mandolinistični orkester Sv. Mie - 21.15 Humperdinck: «Janko ■' 16 Metka», opera v 3 dej. ?§ota PONEDELJEK: 19. Mamica P*'pli n: poveduje - 20.15 Koncert opedj glasbe - 22. Knji-ževnos: in umij,!. 1 nost - 22.15 Korngol-d: KohCelrIcan. za violino -in orkester.. Jovešl TOREK 13. Glasba po željah L- 19. Sola in vzgoja - 20.05 Spon"! na Kalmana in VValdteufela - Tez ° Radijski- oder: Molnar: Pravlj’ti pol o volku. . Ta i SREDA: 19. Zdravniški vedet 20. Zenski vokalni tercet - 21’ Foerster: «Gorenjski slavček». Četrtek: 17.55 Brahmsova del» 19. Mamiči-na po v est tea - 21. Lej. , ček: Simboli v Cankarjevi um6!. nc n os ti - 21.30 Koncert čelista La' a vi ja Goljahovskega. ijemi i?a £ tne PETEK: IT Glasba po željah, j” d 18. Chopin: Koncert za klavir ‘ "r°dc orkester št. 2 - 20.05 Koncert ’ lago Perne glasbe - 21. Tržaški kuHFr ni razgledi - 22. Književnost umetnost. Ganljivo slovo od Vilme Milič Ko je v petek 26. novembra ob 14.20 prihajal na prose-ško postajo električni vlak iz Trsta, je iz njega, iz š nepojasnjenih razlogov, padla 12-letna Vilma Milič iz Briščkov št. 17, ki se je vračala iz svoje vsakodnevne poti v šolo. Nezavestno so jo ob prisotnosti obupane matere, vdove po partizanskem borcu, ki je na tem svojem otroku gradila vse svoje-življenje, prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer pa je mala Vilma kljub vsej vnemi zdravnikov tri ure za tem podlegla. Novica je pretresla vso r ir Spoti doma in v svetu, favič: igoto P je • Kega ^Dosl OPČINE , Č° ; Sobota, 4. dec.: barvni film «SO1! . 1 breiro». Film MGM. H Je Nedelja, 5. dec.: se ponovi. , f raz n i si o Ponedeljek, 6. dec.: se ponovi- , ■ To-ek, 7. dec.: «Alahovi jezde», 1 cavalieri di Allah). l0ri P Sreda, 8. dec.: se .ponovi. tenie« Četrtek, 9. dec.: «Trader Hof^avnj Petek, 10. dec.: se iponovi, v PROSEK !n Sobota, 4. dec. ob 19.30: badC'treb film «Scampolo ’53». Jas tič Nedelja, 5. dec. ob 17: se potim)» 1it Sreda, 8. dec. ob 17: «Nevihta nfj . Tibetom» (Tempesta sul Tihe’-"hi j< NABREŽINA J* in Sobota, 4. dec. ob 20: «SbrahofJjic ka Dan» (Dan il terribile). F1' „ Uni versai. , Ko n Nedelja, 5. dec. ob 16. in 20: ^nesl. ponovi. . Jah z; Sreda, 8. dec. ob 20: «K o n Tiki V, lovci na glave» (Kon Tiki ra cacciatori di teste). Film R»w|h in j Uose Krivice pri razdeljevanju ^ zavojev CÀRÈ ‘ie jn Dolinska občina nam je N'ase siala s prošnjo za objavo fl^nstv slednjo izjavo: Podpisana, župan obZ’Jl 1 Dolina in predsednik lObčinPf eJni podporne ustanove (ECA) ,ede javljata sledeče: 1. la* Ob priliki bližajočih se b6'1' vid "ičaih praznikov bo v naši o^vih čini razdeljeno preko 900 (M - t a n ih zavojev ameriške ustan»'[f) Jv,no CARE, Vsak dobro misleč »|(j , v vek bi pričakoval, da buft, 0 n zavojev deležni najbolj poti'6"* j’ kc ni občani in revnejše druž>l\L'>Van V resnici pa ne bo tako. To rj'1 òri zaradi tega, ker je «Ente.ah’' «Vse 'iario assistenza» s sedežen1 1 vse! Trstu, Trg G. B. Vico 3 ses’^m, k vil s sodelovanjem vaških r hovnikov, Urada za delo 'Dol. j drugih ustanov seznam 820 'r>r ;n men, med katerimi je mno^ ' dru oseb. ki niso potrebne te soc moči, dočim so bili izpušč^tavl. iz seznama najbolj potre^jeljni občani. Iphje Občina si je prizadevala, .hžeio bi to grobo krivico popra ,v#i nis Uspela je le delno s tem, 'c ve Prejšnji četrtek je policijski pri trčenju prebil lobanjo. Pre-avto podrl na cesti Sesljan-Mav- , peljali so ga v bolnico v resnem, hinje 37-letnega Marja Legiša iz stanju. Policist Francesco L ugna-Mavhinj 8, ki se je vozil na mo-1 ni, ki je sedel zadaj pa se je tornem kolesu. Ponesrečenca so utegnil rešiti s pravočasnim sko-takoj prepeljali v bolnim z re-1 kom z motorja. Silnim, avtom RK, kjer so zdrav- ima verjetno MIKLAV2EVANJE V BARKOVLJAH Jutri, 5. decembra t. 1. s pričetkom ob 15.30 priredi PD «Matjašič» v Barknvljah, ob sodelovanju krožka ZD2 v svojih prostorih pri Rumeni hiši otroško Miklavževanje pestrim kulturnim sporedom. Domači otroci bodo nastopili z veseloigrami ob petju in godbi «Sv. Miklavž» in «Darežljivi deklici» v slovenščini, «Cipollino v šoli» in «Rdeča kapica», v italijanščini. Vstop z vabilom. Starši! pripeljte svoje Vstop z vabilom. Starši! pripeljite svoje malčke! KULTURNA PRIREDITEV V GABROVCU V znamenju prijateljstva Sloven 'ev z narodi SZ priredi PD «Drago Bojan» v Gabrovcu, v nedeljo, 12. decembra kulturno prireditev v društveni dvorani. Na sporedu so poleg nagovora, dramske in peV-ske točke. TRŽAŠKI SPORT Nogomet V četrtem kolu tržaškega nogometnega prvenstva so bili rezultati naslednji: Sv. Barbara - Ambrosiana 4-2, Pristani-ščniki - Costalunga 2-1, Rozan dra - Kolonja 4-2, Primorje PK - Trebče 1-0. Lestvica je naslednja: Ro-zandra 7 točk, Primorje PK 6, Pristaniščniki 5, Sv. Barbara 5, Kolonja 3, Costalunga 2, Trebče 2, Ambrosiana brez točk. Jutri, v nedeljo bodo naslednje tekme: Rozandra - Primorje PK, v Boljuncu ob 10.30; Costalunga - Sv. Barbara, v Boljuncu ob 1,2.30; Pristaniščniki - Kolonja, v Boljuncu ob 14.30; Trebče - Ambrosiana, v Trebčah ob 14.30. Košarka Rezultati nedeljskih tekem: Moški: Pristaniščniki - Magda- | ko - Skedenj 36-19, Aquileia - jo je sodil anglež Luty je pri- lena 47-38, Skedenj A - Ske- Inter 35-6. Lestvica: Moški: Sv. Marko 6 točk, Pristaniščniki 4, Skedenj A 4, Magdalena 2, Ske-danj B 2, Arzenal brez točk. Ženske: Aquileia 6 točk, Sv. Marko 4, Inter 2, Skedenj brez točk. Jutrišnje tekme: Moški: Pristaniščniki - Arzenal, na Sko-ljetu ob 10.30; Skedenj B -Magdalena, v Skednju ob 9.45; Svi Marko - Skedenj A, vj Skednju ob 11. Zenske ekipe jutri počivajo. DROBNE ŠPORTNE VESTI RIM — V italijanskih kakor tudi mednarodnih športnih krogih vlada že ves teden nestrpno pričakovanje za veliko mednarodno nogometno tekmo, ki bo jutri na rimskem stadionu med Italijo in Argentino. LIZBONA — V nedeljo je kakih 60.000 gle- denj B 28-23, Sv. Marko - Arzenal 70-42. Ženske: Sv. Mar- nogometna četa Argentine pre- magala enajsterico Portugalske z rezultatom 3-1. Tekmi, ki sostvovalo dalcev. BEOGRAD — Z zmago nad Crveno zvezdo s 4-1 (3-0) si je nogometna četa Partizana že tretjič osvojila Titov nogometni pokal. LONDON —• V sredo popoldne je bila na stadionu Wem-bley, v prisotnosti nad stoti-soč gledalcev nadvse zanimiva mednarodna nogometna 'ekma med Anglijo in Nemčijo, ki nosi naslov svetovnega prvaka. Kot je bilo pričakovati so Angleži porazili Nemce z rezul- n:iki ugotovili, da prebito lobanjo. Isti dan se je težko 'ponesrečil 56-1 et ni Romolo Pieri iz ul. Leo, ki je padel po stopnicah. Zlomil se je tilnik in levo ramio. V bolnici so si zdravniki pridržali prognozo. *** prj padcu v bližini Trnovce si je v četrtek prejšnjega tedna prebil lobanju 65-letni kramar Vittorio De Filippi iz Furlanije. Z rešilnim avtom RK so ga prepeljali v bolnico, kjer ipa je bilo vse prizadevanje zdravnikov zaman. V petek ponoči je namreč podlegel smrtnim poškodbam. *** Prejšnji teden je prizivno sodišče obravnavalo priziv, ki ga je proti razsodbi vložil znani goljuf Carmelo Sgroi. Kazensko sodišče ga je maja meseca obsodilo na 8 let in 6 mesecev zapora in 60 tisoč lir globe. Obsojen je bil ctienem na dosmrtno prepoved izvrševanja javnih služb in za 10 let mu je prepovedano voditi katero koli podjetje. Prizivno sodišče j,e v celoti potrdilo prvo razsodbo. *** Pod obtožbo tatvine poe-dinih kosov starega in razdrtega ameriškega tanka so se morali zagovarjati prejšnji teden pred kazenskim sodiščem 17-Ietni Angel Kante, 19-letni Ivan Milič, 20-letni Peler Milič, 25-letni Angel Milič, 24-1 et ni Ivan Miliani in 19-letni Alessio Morossi, vsi iz Malega Repna. Na zatožni klopi je sedel tudi neki starinar, ki je bil obtožen nakupovanja ukradenega blaga. Vsi so bili oproščeni in to zaradi mladoletnosti in amnestije. Pogojno sta bila obsojena na 6 mesecev zapora in 6000 lir globe Angel Milič in Ivan Miliani. *** V soboto popoldne se je pripetila v ulici Giulia smrtna prometna nesreča. V bližini ul. Piccolomini je tramvaj podrl 84- IZ uradnih statistik izmaja, da je bilo v novembru 267 prometnih nesreč, ki so zahtevale štiri smrtne žrtve, dočim je bilo ranjenih 150 oseb. Največ nesreč se je pripetilo z motoskuterji (skupno 122), to je skoro polovica od celotnega števila prometnih -nesreč. V dneh ob 25. novembra da 1. decembra se je -tržaški občini rodilo 45 otrok, umrlo je 65 o-seb, po-rok je bilo 32. Miklavževanje slovenskih šolnikov Prejeli smo s prošnjo objave: Sindikat slovenskih šolnikov na STO priredi v torek dne 7. decembra t. 1. ob 19.30 v prostorih restavracije -Suban miklavževanje. Nastopila bosta odličen orkester ter Miklavž s peklenščki. Vabljeni so vsi šolniki in njihovi prijatelji. Vabila so na razpolago na sedežu Sindikata vsak dan od srede 1. do sobote 4. decembra od 17. do 19. ure. V tem času sprejemamo tudi darila. je bilo na njeno intervenc^izad črtanih iz seznama določ®11 R| u število premožnejših oseb 1 % dav Je dobila naknadno še ^J*nja ločeno število nakazil, ki Uja, s bila razdeljena vsem vpisa11'1?1! z v občinskem seznamu ubož'%sHše in revnejšim družinam. Jemok Ce bi občinska uprava '%bno občinska podporna ustanavi!i tatom 3:1 (1:0). Nemška prezentanca je imela v svojih r^°e„o;~ °b“ pod tè- vrstah sicer le tri igralce, ki so nastopili na svetovnem prvenstvu, vendar pa bi tudi v postavi za -svetovno prvenstvo najbrže ne izostal poraz. Angleški nogomet, kljub vsem svojim pomanjkljivostim, še vedno zdaleka nadkriljuje nemškega. Tekmo je sodil Italijan Oriandini. žkim vozilom. Poklicati so mo-rali gasilce, ki so dvignili prednji del vozila in šele nato so lahko rešili nesrečno starko, -ki pa je bila že mrtva. *** V ponedeljek ponoči se je pripetila na Občinah težka prometna nesreča. 25-letni Angel Sosič iz Alpinske ulice se je z motorjem z vso silo zaletel v kamnit okvir neke trgovine in sl mnogo prerekanja med P1"1?e.!ta za detimi prebivalci naše obč^.n dos Ker o tem naš odbor ni L^lovn lodai in niti se ni sestal, od^ v tako njamo vsako odgovornost. ploče d Legiša Zorka p. Mervič, GrJi.'lv0 z ton Ferruccio, Škrk NUje, -J lavili ol, izgovor ni urednik ^rir RUDOLF BLAŽIČ (Blag'1 , Za Založni&vo «DELA» „ levici Tiska tip, riva. Torrebianca W _______________________A ZAHVALA Družini Milič in Ostrouška, ganjeni spričo izrazOv sočustvovanja, ob izgubi naše drage Vilme se zahvaljujeta sorodnikom, vaščanom, znancem, dar6' valcem vencev in cvetja, gg. profesorjem in součenceH1’ g. prof. Kodriču za poslovilne besede, proseškim pevce111 in godbi, pevskemu zboru Slovenske nižje gimnazije ,n sploh vsem, ki so pospremili na zadnji poti našo neP°' zabno Vilmo. Briščki - 29. novembra 1954 Mama Olga, noni Marija Milič in Marij» Ostrouška, teta Milka, stric Zvonk o in ostalo sorodstvo. tuoi ;a raZ' U me °Be i ^mi S ni Naist Vne e Briš hPolei N in taraci -, r°dn Pod .Jane N «pi VSi