Q^eag^ca^&ki a&zamik leto m — — si. 1 Cat o pii at i tjeotßvitfsko ofujvjv in izvbtaftbo 1956 kloo> Ivan Gams: P O H O R S K O P O D R A V J E (GEOGRAFSKA KARAKTERISTIKA IN GOSPOD ARSKO-POLITIČN A PROBLEMATIKA) Ob nedavnem novem upravno-političnem razdelje- vanju Slovenije se je ponovno odprlo vprašanje teri- torialne razdelitve Pohorskega Podravja. Po novem zakonu o upravni razdelitvi Slovenije iz leta 1955 so nato z malenkostnimi teritorialnimi spremembami biv- ši okraj Slovenj Gradec, ki je obsegal največ najbolj tipičnih krajev Pohorskega Podravja, priključili mari- borskemu. V tem članku je nekaj geografskih misli o pro- blematiki upravno-politične razdelitve tega ozemlja. Osvetlimo Pohorsko Podravje z vidika obeh kri- terijev za združevanje upravno-opolitičnih enot, kri- terija homogenosti in kriterija gravitacije. Ali je Pohorsko Podravje homogeno? Pohorsko Podravje nam v novejšem času označuje tisto gorato jugoslovansko ozemlje, v katerega pre- haja proti zahodu tako imenovano nizko, subpanonsko, gričevnato Podravje in to severno od niza gora, ki se nadaljujejo vzhodno od visokogorskih Karavank, od Uršlje, do Konjiške gore. Geološko tektonsko pripada to ozemlje dvema eno- tama: Centralnim Alpam in Karavankam. Prve pred- stavlja Kobansko (tudi Kozjak imenovano), Strojan- ski hribi (med Dravsko in Mislinjsko dolino na severu in Vzhodnokoroškim nižavjem na jugu ter med Pod- juno in Slovenjim Gradcem) ter Pohorje. Vzhodni Foto I. Gams Slika 1. Kmetija, vulgo Kaštivnik, v Legnu, tipična pohorska kmetija po legi poslopij na vrhu slemena, po strehah hiše in gospodarskega poslopja, ki so krite s skodlami, po prisojnih njivah in po pustem pasu med vrhnjim gozdom in poljem, s katerega vsakoletno prelaganje prsti za eno brazdo navzdol pri oranju odstrani vso prst do nerodne podlage podaljšek Karavank se razpusti v več gora, ki so jih razrezale doline. Za skupino južno od Vzhodnega Pohorja se javlja ime Vitanjsko gorovje (Paški Koz- jak, Stenica, Konjiška gora). Obe gorstvi imata tudi pri nas svojstveno geološko sestavo: Centralne Alpe sestavljajo tudi pri nas pre- težno magmatske in metamorfne kamenine, nadalje- vanje Karavank pa apnenec in dolomit. Prve so bolj kopaste, druge bolj strme. Kljub temu pa te razlike v pokrajini ne pridejo močno do veljave, ker oboje pokriva do vrha gozd. Precejšnja gozdnatost (okrog 2/3 vse površine je v gozdu) pa je ena glavnih zna- čilnosti pokrajine. Res ni značilna samo za Pohorsko Podravje, saj je tako vse sredogorje od Graškega nižavja na severu do Celjske kotline na jugu, od Ce- lovške kotline na zahodu do Dravskega polja na vzho- du. Povsod tod je značilna tudi naselitev v samotnih hribovskih kmetijah. Vendar zavzema pokrajina v prej označenih mejah enoto zase. Ustvarila jo je tisočletna gravitacija človeka v smeri vodnih tokov k Dravi, ki je bila pred uvedbo železnic ena glavnih prometnih žil. Zato je umestno pokrajinsko ime Pohorsko Po- dravje, ki ga je uvedel prvi prof. A. Melik, in ga po mojem ne more dobro nadomestiti ime Gorato — ah Slovensko gorato Podravje. V tak pojem bi namreč spadal tudi del avstrijskega Podravja. Tudi naziv jugoslovansko gorata Podravje ni primeren, ker je preveč izumetničen in odvisen od politične situacije. Drži pa očitek, da ves teritorij, ki smo ga navedli v mejah Pohorskega Podravja, ni Podravje-, ker so pritoki Savinje, res da v mlajši geološki dobi, po- maknili razvodnice med Dravo in Savo preko Vitanj- skih gora na same pohorske vrhove. Poseben problem so na tem teritoriju samotne kmetije, ki so oazno izkrčile gozd na hribovitem svetu. Zavzemajo večji naselitveni prostor kot zasel- ki in vasi, ki so tipična oblika naseljenosti v širših dolinah, v kotlinah in podoljih, čeprav živi v njih manj ljudi. Nastale so v glavnem v ranem in visokem srednjem veku, ko je bila prevladujoča oblika kme- tijstva požigalništvo. Pri tej metodi ni bilo večjih razlik glede težavnosti obdelovanja zemlje, obratno, kopanje in oranje z ralom kot tudi požiganje samo je v strmini še lažje. Razvoj produkcijskih sredstev, uvedba pluga idr., pa je znatno zapostavil hribovsko poljedelstvo. V srednjem veku so bili živinoreja ozi- roma živinorejski proizvodi bolj cenjeni kot danes in so predstavljali važnejši vir dohodkov. Latentna je nadalje prometna izolacija samotnih kmetij, ki jih ločijo gozd in grape. Zato se je napredek uveljavil v hribih vedno težje kot na ravnini. Ob slabi pro- metnosti te kmetije niso bile v toliki meri deležne tega, kar je danes osnova modernemu napredku — delitve dela. Iz teh in še nekaterih drugih razlogov je samotnim kmetijam lastna konservativnost in pro- dukcija samo za dom (avtarkičnost). Moderno kme- tijstvo, ki dela za trg, ima tukaj večje težave. To in življenje na samem, ki je v stalnem stiku s prirodo, oblikuje svojstveno psiho človeka, ki po svoje spet vpliva na razvoj gospodarstva. Populacijski izraz tega razvoja je depopulacija sa- motnih kmetij, ki je bila močna v preteklem stoletju in v moderni dobi vse dotlej, dokler ni pred kratkim bistveno povečana cena lesa odhajanja v dolino v precejšnji meri zavrla. Prodaja lastnega lesa ali za- služek v tujem gozdu sta tako nadomestila nekdanjo živinorejo. Pohorskemu Podravju je skupna tudi industrijska problematika. Če hočemo pojasniti današnjo razporejenost in se- stav industrije, moramo iti najmanj za dve stoletji v preteklost, do takrat, ko je bil les, oziroma lesno oglje najvažnejše pogonsko gorivo za nastajajoče in- dustrijske obrate. Velike množine neizkoriščenega go- zda na vrhovih Pohorja in Karavank so pritegnile številne glažute, ki so izrabljale poleg lesa še pogoste a majhne žile kremena in vodno silo, pa fužine, ki so poleg teh surovin izrabljale prav tako pogosta a majhna ležišča železove rude. Da so se glažute in fužine razvile tako hitro, moramo pripisati tudi specifični legi Pohorskega Podravja, ki je, če gremo ob Dravi navzgor, prvo gorovje, ki je imelo na razpolago les, vodno silo in rude. Zaradi tega se je razvila živahna trgovina s panonskimi pokrajinami. Posredovali so jo predvsem dravski splavi in šajke, ki so raztovarjale steklene in kovinske izdelke globoko v Panonski kotli- ni in prihajali tudi po Donavi navzdol in po Tisi navzgor. — Doba koncentracije kapitala in podjetij je v drugi polovici preteklega stoletja vsa ta podjetja zadušila ali jih skoncentrirala na Gornjem Štajerskem, na nemškem ozemlju, od koder je bila večina lastni- kov. Pustile pa so več za današnjo pokrajino važnih sledov. Na golosekih so sejah oglarji samo smreko in tako je iz nekdanjih mešanih listnato-iglastih go- zdov nastal za današnje Pohorsko Podravje značilni gozd z veliko prevlado iglavcev. Za fužinami je ostalo več manjših kovačnic, iz katerih so se nato v tem stoletju ponekod razvila manjša kovinska podjetja (Muta, Lovrenc na Pohorju, Vitanje, Slovenj Gradec). Le en lastnik fužin ni skoncentriral svojih podjetij na nemških tleh. To je bil grof Thuren, lastnik fužin v Črni, Mežici in na Ravnah. Ko je združil podjetja na Ravnah, je lahko železarna prebrodila vse krize in se razvila v povojni Jugoslaviji v moderno jeklarno državnega pomena. Razvoj industrije je podprlo še rudno bogastvo, premog terciarnih plasti (Leše itd.), ki je do danes v glavnem že izčrpan, ter svinčeno-cinkova ruda Pece in delno Uršlje, ki jo izkorišča rudnik Mežica. Zaradi tega je v Pohorskem Podravju v prevladi kovinska industrija, ki pa ima še vedno pretežno pečat težke industrije (Ravne). Šele drugotnega pomena je lesna industrija, čeprav je na razpolago veliko meh- kega lesa, železove rude pa nič več. Moderni razvoj industrije je samo razvijal tradicije stare industrije, zaradi pomanjkanja kapitala pa lastnih surovin ni iz- koristil, čeprav premore pokrajina še en važen pro- dukt — elektriko dravskih hidrocentral. Elektrika, svinec, cink in les so osnove, na katere se bo morala opreti moderna industrija, ki ima nedaleč od tod, v Velenjski kotlini, na razpolago še lignit. 2 V prirodnem in gospodarskem pogledu se tako deli sedanji mariborski okraj na dve različni geografski enoti: na gorato in nizko Podravje, ki se ob Vzhodnem Pohorju in Kobanskem stikata v dokaj ostri meji (se- veda, v kolikor v geografiji sploh lahko govorimo o ostrih mejah). Za drugo enoto je značilno terciarno gričevje, gostejša naselitev v strnjenih naseljih, manj- ši domovi, majhna posest, osnova kmetijstva v polje- delstvu na ravnini in v vinogradništvu po gričevju; za prvo pa hribovitost z oazno naseljenostjo v samot- nih kmetijah in zaselkih v ravnini, velika zemljiška posest, veliki, do nedavna pretežno leseni domovi, iz- redno važna živinoreja nekoč in gozdno izkoriščanje danes. Obojna gospodarstva se do neke mere dopolnjujejo (v Pohorskem Podravju je ob prevladi kovinske in težke industrije problem zaposlitve ženske delovne sile, ki najde delo v mariborskih tekstilnih tovarnah, hrbte- nica obojnega gospodarstva je danes dravska elektrika, izmenjava produktov itd.), problematika pa ostaja ločena. KAKO JE Z GRAVITACIJO POHORSKEGA PODRAVJA Naglasiti je treba, da Pohorsko Podravje ne pred- stavlja neke v sebi zaključene antropogeografske enote, preprosto zato, ker nima večjega ravnega gospo- darsko močnega sveta, ki bi združeval prometne poti in imel v celem vlogo združevanja. Tako vlogo so imele le robne kotline: na zahodu Koroška, na severu Gra- ško nižavje, na vzhodu Dravsko-Ptujsko polje in na jugovzhodu Celjska kotlina. Vse te kotline so razvile v zgodovini, predvsem v srednjem veku, svoje upravne in politične enote in zarodke svoje kulture. Vsega tega v P. P. ni bilo, razen kratkotrajnega poskusa, usta- noviti v ranem srednjem veku t. im. Slovenjgraško provinco. Bolj kot koncentracijo pospešuje relief pre- vajanje tujega prometa in tujih vplivov. S tega gle- dišča je značilno, da so bih v tem stoletju vedno v zadregi, kam bi dali sedež okraja: v Prevalje, Dravo- grad, Radlje ali Slovenj Gradec, in da so se sedeži okraja tudi pogosto selili iz enega od teh krajev v drugega. Slika 2. — Rajonizacija Pohorskega Podravja I. Gorati svet 9b LovrenSko-Ribniško Robne pokrajine 1. Kobartsko podolje a) Graško nižavje 2. Hribi Janževega vrha 10. Brezenska grapa b) Slovanjeke gorice 3. Strojanski hribi 11. Kotlina Mute c) Dravsko polje Severozah. Pohorje 12. Vrata d) Dravinjske gorice 5. Srednje Pohorje 13. Libeliško podolje e) Dobrniško gričevje 6. Vzhodno Pohorje 14. Vzhodnokoroške f ) Velenjska kotlina 7. Vitanjsko hribovje podolje g) Visokogorske Kara- 8. Razborško-šentviška 15. Spodnja Mislinjska vanke slemena dolina h) Podjuna II. Nižinski svet 16. Slovenjgraška kotlina 1) Laboška dolina 9a Ruško podolje 17. Doliško podolje j) Golica 3 Tako vlogo daje pokrajini relief. Zanj je važna lega ob panonskem obrobju. Zaradi nje sta najbrž obe gorovji, ki sta zahodneje visokogorstvi, le sredogorstvi, kjer se vrhovi nikjer ne dvignejo nad klimatsko gozdno mejo, razen če izvzamemo Peco in Uršljo. Zaradi slab- šega tektonskega dviga je ostalo precej terciarnih se- dimentov. S Panonskega obrobja segajo v gorovje trije strnjeni pasovi terciara: ta iz Graške nižine, ki se v kotlinici Mute razširi, nadalje oni po podolju od Maribora na zahod — naprej ob Dravi — cd Fale na- prej pa južneje od Drave čez kraje Lovrenc in Rib- nico; tretji pas pa gre po Doliškem podolju južno ob Pohorju — preko raz ved ja med Pako in Mislinjo v Slovenjgraško kotlino in preko nje po severnem pod- nožju Karavank v Celovško kotlino. Terciarni pasovi so pasovi znižanega sveta. V številnih primerih so se reke izneverile terciarnim podoljem in si poglobile doline v starejše sedimente (desni pritoki Drave s Pohorja, Drava sama, spodnja Mislinjska in Mežiška dolina) in v njih prerezale gorska slemena. Vse to daje prirodne pogoje za lahko prehodnost v vseh smereh. Močno izoliran je samo jug:zahodni del proti jugu, kjer čez Karavanke ne vodi nobena važnejša pot. Važ- nejše poti se tako drže Drave, podolja ob južni strani Pohorja, t. im. Doliškega podolja, kamor prihajajo tudi peti iz Savinjske doline, sledeč savinjskim prito- kom, nadalje Mislinjske doline in Mežiške doline. V srednjem veku je bila važna še pot iz Slovenjgraške kotline naravnost proti Ravnam in Prevaljeni ter ver- jetno še tovorniška pot iz Velenjske kotline naravnost proti severu v Slovenjgraško kotlino in iz te preko nižjega zahodnega Pohorja čez Dravo, Muto in preval Radlje proti Grazu. P. P. je tako za promet odprto proti vsem središčem obrobnih kotlin: proti Celju, Ma- riboru, Grazu in Celovcu in preden so postavili jugo- slovansko-avstrijsko mejo na Kobansko, Strojanske hribe in Karavanke, so res segale v Pohorsko Podravje in se tu prepletale gravitacijske silnice vseh teh mest. Da je svet odprt na zahod, kažejo tudi klimatske raz- mere, ki so v marsičem bolj podobne tem na zahodu in severozahodu. Predvsem je tu omeniti živahni tem- peraturni obrat in morda prav iz njega nastajajoče znatno temperaturno kolebanje med dnevom in nočjo, kar vse onemogoča ali otežkoča rast za ozebe občut- ljivih rastlin (češnje, kostanj, pozebe ajde itd.). Do neke mere je ta odprtost omogočila, da je spadal za- hodni del P. P. v srednjem veku v znatni meri v okvir koroškega političnega in kulturnega kroga. V zgod- njem srednjem veku je potekala meja med Koroško in Štajersko mimo Brezna čez Dravo, po vrhovih Vzhodnega Pohorja in čez razvodje med Mislinjo in Pako na Uršljo ter Smrekovec. Ob koncu srednjega veka se je ta meja premaknila precej na zahod in je pred prvo svetovno vojno potekala pri kraju Vrata čez Dravo, čez Mislinjo pri Šentjanžu in nato na Uršljo goro in Smrekovec. Med to nekdanjo deželno in da- našnjo državno mejo je tako precejšen kos Koroške, ki so ga rešili po ponesrečenem koroškem plebiscitu v 1.1920 za Jugoslavijo. Ne obsega samo Mežiške doline, kot se navadno govori, marveč tudi del Drav- ske in Mislinjske doline. Kljub sorazmerno stari spremembi meje pa naj- dejo kulturni zgodovinarji, raziskovalci dialektov in histerični geografi številne sledove iz časa, ko je bila pokrajina vključena v Koroško, tudi na danes šta- jerskih tleh. Gravitacijo Celovca in Graza je državna meja iz- ključila in tako je resda segel vpliv Maribora skoraj po vsej pokrajini. Toda to je vpliv višjega reda, pred- vsem Maribora kot kulturnega in političnega središča, ne pa toliko kot gospodarskega središča severovzhodne Slovenije. Saj je n. pr. presenetljivo, kako malo delov- ne sile se dnevno prevaža v Maribor z zahoda oziroma jugozahoda. Isti pojav asimetričnosti področja dnev- nega nihanja delovne sile imajo mesta tik pod Pohor- jem (Slov. Bistrica, Konjice). Značilno za ves omenje- ni predel je počasno populacijsko premikanje na zahod. Industrializacija gornje doline Mure je v preteklem stoletju pritegnila ljudi iz Laboške (Labotske) doline, kjer so nato našli delo in dom številni bajtarji in kmečki sinovi iz današnjega zahodnega Pohorskega Podravja. Posledica počasnega seljenja pohorskih kme- tov na zahod in v doline je dialekt ob današnji šta- jersko-koroški meji, kjer se prepletajo nove štajerske dialektične oblike s starimi koroškimi. Novejša indu- strializacija Pohorskega Podravja je bila tako inten- zivna, da ni pritegnila samo dela kmečkega življa s hribov, ampak tudi številne doseljence iz nizkega Po- dravja. Dcčim je bilo Pohorsko Podravje zadnja deset- letja v znamenju upadanja agrarne gostote, je ta na vzhodu rasla, kar pospešuje migracijo. Če upoštevamo samo gravitacijo k večjim mestom, potem je pravilna sedanja upravna razdelitev, ki vklju- čuje večino Pohorskega Podravja v mariborski okraj, razen porečja Savinje severno od Vitanjskega gorovja, ki je pridano Celju. Vprašanje pa je, če ne bi kazalo ustvariti na P. P. lastno središče, ki ga pokrajina po svoji gospodarski moči potrebuje. Iz dosedanjega pre- gleda je vidno, da takega središča pokrajina do moder- ne dobe ni razvila, v nemali meri zato, ker so vanjo segali in se prepletali vplivi močnih mestnih središč obrobnih kotlin. Zdaj, ko sta izključena Celovec in Graz, je taka potreba narastla. Če skušamo z geografskega vidika najti kraj, ki bi bil najprimernejši za sred'šče Pohorskega Podravja, ostanemo nujno pri Dravogradu, ki leži na stičišču ah blizu stičišča Laboške, Dravske, Mislinjske in Me- žiške doline. Pogled na karto nas prepriča, da so te doline po prirodi ustvarjene za promet z zelo širokega czemlja, vendar ta funkcija zaradi državne meje ne prihaja do veljave. Da se Dravograd tudi v okviru Pohorskega Podravja ne uveljavlja, je krivo pomanj- kanje modernih naprav in je značilno, da so prestavili po drugi svetovni vojni okraj iz Dravograda predvsem zaradi pomanjkanja pisarniških in stanovanjskih zgradb. V državi z načrtnim gospodarstvom taka ovira ne more biti trajna. Prav tako moramo obstati pri Dravogradu, če iščemo kraj za večjo tovarno lesno- predelovalne industrije, ki je Pohorskemu Podravju nujno potrebna, saj izvaža skoraj ves les nepredelan.