Štev. 123.
jzbaja vsak dežnik popoldne
®NE PO POŠTI:
za celo leto K 144 — la Pol leta K 72*—
V Ljubljani, ponedeljek, 6. junija 1921.
-Poitnlno platana v gotovini.
Leto I.
□rednlštvo In uprsvnlitvo v Ko. pHarlevi ulici 3te». 6 — Telefon uredništva Stav. 30 — Telefon *= upravniitva Stev. 338 mxm
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*—
v UPRAVI STANE MESEČNO K10"—
DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN
WmmM zmz® z Rmnnnllo.
dopisni urad Poroca iz Bel-
?b.	ie dospel v Belgrad
Jonesr>f, \rmini,Ster za zunanJ‘e stvari Take
*	O.	V	nA	1	fin	Q	rl	1	e	Anl-nvm	1	TN^ »
je jjji U' Y ^elgradu ostane tri dni. Danes Poslan n3 lntimilein obedu pri rumunskem Pri miri Y noc°j pa bo pri svečani večerji „ _ - istrskem predsedniku Pašiču. Jutri,
V onnnri ,.u picuseuuiKu rasicu. .juin, Jonpsp 6 i ^ bo v Oficirskem domu v čast IJostnaa vVaosten obed, zvečer pa slav-
V torpiJ6iier^a v rumunskem poslaništvu. Pibar ■	. Predsednik konstituante dr. !DU Priredil ^ slavnosten obed rumunske-ss v Bel' ^rdl°du rumunskega ministra v®hiost v PriPisuie velika politična Vori j’ ; dobro poučenih krogih se go-c'i0'meri Fišel podpisat vojno konven-ter0 se državo in Rumunijo, s ka-fente zn t ^^ambni program male en-z 5.^ua..n°.razširil. Naš posebni dogovor godbe t *ma narnen> da se mirovne poravna^'00 ^pršijo. Obenem se bodo ob-ma pr:: ,a tudi skupna vprašanja med obe-..  Poljskima državama. V spremstvu
gospoda Jonesca je tudi njegova soproga, mlada, nenavadno izobražena in odlična gospa. Prva žena g. Jonesca iz ugledne angleške rodbine je tragično končala svoje življenje leta 1918. v Londonu, kjer je delovala za rumunsko narodno stvar. Padla je tako nesrečno s konja, da je ostala na mestu mrtva. (Neverjetno je, kako važna je navzočnost te »mlade in odlične gospe« pri podpisu vojaške konvencije. Pri rapall-ski pogodbi je kumovala Vesničeva gospa, pri vojaški koncenciji z Rumunijo pa mlada rumunska dama. Ni zlomek, da bi pogodba ne držala! Ur.) Dalje se nahajajo v spremstvu Jonesca njegov pomočnik v ministrstvu Derussi, bivši rumunski poslanik v Bernu, njegov osebni tajnik, urednik uradnega lista »La Roumanie« Jancovici, bivši rumunski strokovnjak za tisk in zvezo narodov, in končno gospod Constanti-nescu. Minister Jonescu odpotuje v sredo zjutraj s parnikom do Turna Severina, od tam pa s posebnim vlakom v Bukarešto.
>08B]sba beda.
da se*’6^ se ie v Ljubljani pripetil slučaj, z rey J.e ^oral vpokojen orožniški častnik VrZeio°Jerjem v r°k^ braniti, da mu ne kiat|j,.irVz*?e šiloma na ulico. Slučaj je v
«*Me:
,Svoi r°žniški stotnik Šušteršič je imel aa g. ®ianovanje v hiši orožniške brigade ;bra eiwedisovi cesti. Lani meseca novem-ra<jjS° g> Šušteršiča premestili k pehoti, a bru .abega zdravja se je dal meseca fe-ikot !• vpokojiti. Na njegovo mesto ^niški kapitan je bil imenovan g. v®°je s ^■ieremu so nakazali tudi stano-Šušteršiča. Ker le-ta ob sedanjih jdrugega stRa boben način ni mogel najti
8t°jnih me^ruVan’a' ’e prosiI na vseh pri" iStanovanir7* ,. da £a Pustc v sedanjem iVanjski u liko časa, dokler mu stanova, fo ra ne bo možel nakazati druge-;dobil obSe mU ie tudi °bljubilo. Potem je |VaQje rurslfy^?.°' da mu je nakazano stano-
dovlji^^^La C., ki je premeščen v Ra-jstavljen‘ ^dotični poročnik ni bil prekovan
^ia^bre ^ maja ukaz, da se mora do 31.
stanova,111 s7 do danes ni izselil iz svojega ŽiČ d0Lla’ Kljub temu je kapitan Šušter-
šnsterf:v2ipoS0jno izseliti iz stanovanja. G. ko je j° ln*a družino petih članov, Umev-y8e silrT- Z ni° ne more na ulico. Napel je ■ ga n,	nova trkal na vseh vratih, da
Sega	Ppd streho, dokler nima dru-
0	sonr n0Vanja. Šel je med drugim s svojcu *u še enkrat h gosp. Ribni-1 spre!—a ■■ ie P1"18^ °b dnevu, ko ni
koverj l®®ni dan za stranke, ga je dal g. iztirjaj 24 socialno skrb po svojem slu-
■ Šušteršič se 31. maja ni izselil, ker
se ni imel kam. Včeraj zjutraj ob 7. uri je pa prišlo v stanovanje g. Šušteršiča dvanajst žandarjev pod poveljstvom kapitana Cvahte, ki so začeli pohištvo g. Šušteršiča nositi na dvorišče. G. Šušteršič se je postavil pred vrata, da bi kapetanu Cvahti zabranil vstop v spalnico, kjer je bila gospa Šušteršič z enim otrokom še v postelji, toda eden orožnikov je izdrl bodalo in ga g. Šušteršiču nameril na prsi. V največjem razburjenju se je g. Š. umaknil, vzel revolver in petkrat z njim ustrelil skozi okno, da opozori prebivalstvo na nasilje, ki se izvršuje nad njim, Tako je dosegel, da se je deložiranje prekinilo in so orožniki pohištvo znosili z dvorišča nazaj v predsobo. Sedaj so g. Šušteršiču nakazali kot stanovanje malo podstrešno sobico z enim okencem, kamor naj bi se preselil s svojo peteročlansko družino. Pripomnjeno bodi, da ima kapitan Cvahte, ki tako pritiska na svojega službenega predhodnika, svojo drržino dobro spravljeno na domu svoje žene na Dolenjskem; mogel bi torej lažje še kaj časa potrpeti, nego g. Šušteršič, ki s svojo družino nima kam id.
Tako se tedaj v Ljubljani rešuje stanovanjsko vprašanje pod vlado patentiranih demokratov. Cela stvar dobi pa še prav poseben okus po osebnem postopanju gospoda poverjenika za »socialno skrb« Ribnikaja, tembolj, ker je znano, da je bil g. kapetan Šušteršič tudi pod starim režimom zvest Slovenec, kar dobro ve ravno g. Ribnikar, ki je prejel za to od g. Šušteršiča o priliki demonstracij 1. 1908 nepobitne dokaze ,., Tako plačujejo demokrati.
\
Obupne stanovanjske razmere, ki se množe dan na dan, bodo morale slednjič
vladajočo gospodo vendarle prisiliti, da se zgane. Danes ne gre več le za delavce, reveže in vagonarje, danes trpe že člani gornjih slojev. Stanovanjsko vprašanje je tre-	ba začeti reševati, in sicer je za to potreba srca in razuma! Pri vladajoči gospodi pa pogrešamo oboje!
HdoI silni LDU Opole, 4. junija. (Wolff.) Po do-sedaj dospelih vesteh se poostrujejo napadi vstašev na vsej po njih zasedeni črti. Vstaši so zasedli Turavo v opolskem okrožju; štirje Nemci so mrtvi, pet jih je ranjenih. Poljski oklopni vlak in topništvč vstašev sta obstreljevala Slavo v okrožju Velke Strelce. Poljska artiljerija pripravlja silne napade vstašev vzhodno od Anna-berga. Angleške čete, stoječe pri Stuben-dorfu, dosedaj še niso napredovale. LDU Opole, 5. junija. (Wolff) Bojeva-	Bili o Šisziil. nje poljskih vstašev se je na velikem delu po njih zasedene črte nadaljevalo tudi vso noč in danes. V okrožju Kozle so poizkusili prodreti proti Kozlu, krajna samoobramba pa jih je zavrnila. Nemškim braniteljem se je posrečilo zasesti Kozle-Ha-fen. Sunki pri Annabergu so končali s tem, da so morali vstaši izprazniti nekatere dosedaj zasedene kraje. Včeraj popoldne so vstaši razstrelili kledski most. Iz okrožja ratiborskega javljajo živahno streljanje in brezvspešne napade vstašev.
3000 Hud Velika povodi LDU Pueblo (Kolorado), 4. junija. (Reuter) Reki Arkansas in Fontaine sta preplavili bregove. Povodenj je zahtevala	i utonilo. sni v Ameriki. 1500 do 3000 človeških žrtev. Škodo cenijo na 10 milijonov dolarjev.
Zveza narodno.
LDU London, 5. junija, (Reuter) Na včerajšnji seji od zveze narodov imenovanega odseka za izpremembo pravil se je s sprejemom kombiniranega češkoslova-ško-kitajskega izpremembnega predloga formulirala važna razrešitev pogodbe zveze narodov. Ako bi dne 2. septembra sprejela skupščina zveze narodov ta predlog, bi se v členu 21, uvedel ta-le odstavek: Dogovore med zveznimi člani v svrho določitve ali izpopolnitve obveznosti za vzdr-žavanje miru ali pospešitve mednarodnega sodelovanja, more zveza ne samo potrditi, temveč se morejo tudi pod njenimi avspd-cijami skleniti, ako ti dogovori ne nasprotujejo določbam pogodbe same. V ta namen more svet ali zbor zveze narodov sklicati posebne konference interesiranih zveznih članov. Češkoslovaški minister za zunanje posle je pri tem predlogu naglašal, da mora zveza narodov, ako hoče izpolniti svoje naloge, biti zmožna, da odpravi konflikte, ki so po sporih resnično nastali, pa tudi da vnaprej vidi take spore in prepreči njih pojav. Skupno češkoslovaško-kitajsko besedilo je bilo naposled z nekaterimi pridržki soglasno sprejeto.
Hlinisfrslrf s»et.
LDU Belgrad, 5. junija. (ZNU) Včerajšnja seja ministrskega sveta je trajala od 16 do 21. Na tej seji se je končnoveljavno določil način, kako se bo izvršil sporazum z muslimani o rešitvi agrarnega vprašanja v Bosni in Hercegovini. Dr. Ninčič je podal
ostavko kot predsednik komisije za trgovinska pogajanja z Italijo. Ostavka se ni sprejela. V načelu se je sprejel nov carinski tarif, s katerim se zviša carina za veliko uvoznih predmetov, da se zaščiti naša domača industrija. Te dni se ddpe-|JeJO> v Pariz kot delegati za reparacijsko komisijo ministra Kumanudi in .Velizar Jankovič ter g. Dragutin Protič, da se reši vprašanje o odškodnini Srbiji. Srbija ima dobiti šest milijonov zlatih mark kot predujem za odškodnino. Ni še rešeno, kako se bo to^ izvedlo, ker Srbija ni podpisala konvencije v Spaji. Ministra Kuroanudija bo zastopal minister za šume in rude dr. Križman, ministra Jankoviča pa minister za javna dela Joca Jovanovič, dokler se končnoveljavno ne reši vprašanje njegove ostavke. Sprejel se je trdi predlog finančnega ministra o draginjskih dokladah za uradništvo v Srbiji in Črnigori, kakor ga je svoječasno predlagal, vendar s pristavkom, da se povišajo doklade vsem uradnikom, ne samo onim s fakultetno izobrazbo.
Hmeriha za razorožitev.
LDU Washington, 4. junija. (Reuter.) Odsek reprezentacijske zbornice za zunanje posle je sprejel sklep, ki ga je načelnik Porter formuliral po razgovoru s predsednikom, V sklepu se veli, da se kongres strinja s predsednikom, ako skliče mednarodno konferenco glede omejitve oborožitve in odobri 100.000 dolarjev za začasne izdatke.
g* Bulwer.: ^
dneu
Fonipellli.
89
trebn/2	da	seta storil vse po-
Varub ^	o®*™' Jaz sem njen postavni
dobitj rayn°kar se mi je posrečilo ^pecid volienie. da jo popeljem po kt>de v°Vein pogrebu na svoj dom; tamkaj „parna, ako bo bogovom dopadlo!« JA, t_ *"av si storil, modri Arbak. Sedaj t °bva • ie Salustova hiša. Bogovi naj
0	jj. ruje)°! Vendar čuj, Arbak, zakaj ^Ujei^j0 in neprijazno? Ljudje pripo-
k* dov Im 2naš biti vesel' zakaj bi mi rhl vpeljati te v pompejske za-°lje M a*kam si, da jih nikdo ne pozna mene.«
iV°dstv Va^a plemeniti Klodij; pod tvojim si lahko drznil, nositi phi-atkQ v m°jih letih bi bil zelo neroden
že
s
. »o, .
■? Sed’ nj'kar se ne boj; spreobrnil sem desetletne. Bogati niso nikdar
^kra^kaš se mi. V prihodnje te bom
>	»to.fR011311*!	tvoje	obljube,«
aPoVed fLu Klodiju moreš vsak »\t ®^atL sedar nn-
čas
-k, *°če	  —a**
edatj8, P^izaazzjcra zločina za vedno od-jQai in oprostiti mene vsakega
tega
mogočega odkritja; in jaz ga zamorem rešiti, s tem da pregovorim Julijo, da prizna ljubavno pijačo, ki bode služila'v.izgovor. Ako pa zločina ne prizna, se mora Julija sramovati priznanja in on mora umreti! ’— Ali bo priznal? Ali ga je mogoče pregovoriti, da je v svoji zmedenosti zadal udarec? Tako bi bil jaz mnogo bolj varen kakor ako umrje. Hm! Poskusiti moramo!«
Arbak je odhitel po ozki ulici in se približal Salustovi hiši, ko je zapazil temno, v plašč zavito postavo ležati na pragu pred vrati.
Postava je ležala tako nepremično in njeni orisi so bili tako nerazločni, da bi vsakdo drugi občutil praznoveren strah, misleč, da vidi pred seboj enega onih mračnih lemures, ki so najrajši strašili pred pragota onih hiš, v katerih so prej bivali. Toda take sanje niso bile za Ar-baka,
»Vstani!« je rekel in se s svojo nogo dotaknil postave, »zapiraš mi pot!«
»Ha! Kedo si ti? « je vzkliknila postava z ostrim glasom, in ko se je vzdignila
tal, je mesečina zasijala na bledi obraz in uprte , toda slepe oči Tesalke Nidije »Kedo si ti? Tvoj glas poznam!«
_ »Slepa deklica! Kaj delaš tukaj v tej pozni uri? Pej, ali se to spodobi tv©« jemu spolu in tvojim letom? Domov, deklica!«
»Poznam te«, je rekla Nidija z nizkim glasom, »ti si Egipčan Arbak«; nato pa
se je vrgla, kakor da bi jo navdahnila nenadna misel, njemu pred noge, objela njegova kolena in vzkliknila z divjim in strastnim glasom: »O strašni in mogočni človek! Reši ga! — Reši ga! On ni kriv, jaz sem! On leži notri, bolan, umirajoč, jaz pa, jaz sem vse zakrivila! In oni me ne pupte do njega, oni odganjajo slepo de-klico iz sobe. O, reši ga! Vsaj poznaš kako zelišče, kak čar, kak protičar, kajti neka pijača je ki je zakrivila to blaznost!«
»Molči, otrok! Meni je znano vse! — Ti pozabiš da sem jaz spremljal Julijo do bivališča Čarovnice. Brez dvoma je njena roka naredila to pijačo; toda njen dobri glas zahteva, da molčiš. Ne očitaj si ničesar, kar mora biti, mora biti; jaz bom poiskal zločinca, še ga je mogoče rešiti. Iz pota!«
S	temi besedami se je Arbak iztrgal objemu obupajoče Tesalke in glasno potrkal na vrata.
Čez nekoliko trenutkov se je čulol, kako so se vrata premikala, in vratar jih je napol odprl in vprašal, kedo je.
j	važna opravila s Salujstom
glede Glavka. Prihajam od pretorja.«
. Yratar je napol zevajoč napol sto-*	vj,0y,°^ vstop visoki potavi Egip-
čana. Nidija je skočila proti njemu. »Povej mi, povej mil«
i	*>Pac« b®azaa deklica! Ali si še vedno tukaj? Sram te bodi! No, pravijo, da se je zavedel.«
»Hvala bogovom! — In ali noč« mene pustiti do njega? Oh, prosim t prosim te!«
»Tebe pustiti notri? — Lep pozdra bi priskrbel temu svojemu hrbtu, ako I pripuščal take ljudi kakor si ti! Poj« domov!«
, Vrata so se zaprla, Nidija pa se je globokim vzdihom vlegla na mrzli kamei se zavila v svoj plašč in zopet začel čuvati.
Mejtem je Arbak dospel do trikliniji kjer ^ je sedel Salust s svojim najljubšii osvobojencem pri pozni večerji.
»Kaj! Arbak! In v tej uri! — Sprejn to čašo!«
»Ne, plemeniti Salust; opravki so n zabava, da se te drznem motiti. Kako j s tvojim varovancem? V mestu se pripc veduje, da se je zopet zavedel.«
»Oh! Re je tako,« je odvrnil dobre srčni toda lahkomiselni Salust in si obrisi solzo s svojih oči, »toda njegovi živ« in njegova postava so tako razdejani, d morem komaj spoznati krasnega in v« selega veseljaka, kakor je bil navadne Toda ,čudno, on si ne more tolmačil vzroka svoje čudne blaznosti kj se g je poiotila, le slabo se spominja, kaj s j® zgodilo; kiju! tvojemu pričanju, modi Egipčan, pa večano zagotavlja avok nedolžnost glede Apecidove smrti.«
Stran
/»Novi Čaš«, 3ne 6. Junija; 1921.
Štev, 124.
NEMČUA PLAČUJE.
LDU Berlin, 4, junija. (Wolff.) Repa-racijski komisiji se je dne 31- maja ponudil drugi obrok plačil v znesku 50 milijonov zlatih mark. Teh 50 milijonov so prav-tako kakor prvi obrok v znesku 150 milijonov zlatih mark poslali Federal-reserve banki v dolarjih v Newyork.
NEMIRI NA IRSKEM.
LDU Dublin, 4. junija. (Reuter.) Po bombah, vrženih proti tovornim vozovom, v katerih so bili vojaki, je bila ubita ena oseba; osem civilistov in dva redarja sta tanjena.
KAM POJDE KARL?
LDU Madrid, 4. junija. (Havas.) »Epo-ca« -poroča, da španski vladi ni ničesar znano o namenu bivšega cesarja Karla, da bi se naselil v Španiji.
WRANGLOVCI PRIHAJAJO.
LDU Belgrad, 5. jun. (ZNU) Okoli 250 oseb Wranglovega štaba je odšlo iz Carigrada v Srbijo. Včeraj so dospeli v Solun in takoj nadaljevali pot. Kot stalno bivališče so določeni Kruševac, Kragujevac in Karlovci. Wrangel in del njegovih ljudi se bodo nastanili v Kamenici pri Novem Sadu. Razen tega je prispelo 3000 vojakov, ki so določeni za popravljanje železniške proge Belgrad—Gjevgjelija. Došli so do meje, kjer jih bodo obdržali v karanteni in razorožili.
LDU Belgrad, 5. jun. (ZNU) Vsi ruski begunci, ki so komunisti in ki so internirani v Mostaru, se bodo prepeljali v Belgrad in odposlali v sovjetsko Rusijo.
MOST MED BELGRADOM IN ZEMUNOM.
LDU Belgrad, 5. jun. (ZNU) Na predlog ministra za javna dela je vlada sprejela ponudbo finančne skupine za zgraditev mostu med Zemunom in Belgradom. Skupina bo dobila koncesijo za eksploatacijo mostu za 50 let. (Kaj, ali ta most še ni zgrajen?)
tfotifični dogodki
tf' Za samoupravo slovenskega ljudstva je novi občinski odbor v Križah pri •Trži&i na prvi seji dne 6. t. m, sklenil soglasno resolucijo, v kateri pravi na koncu: Ker pa bo ustava sprejeta brez sporazuma s Slovenci in Hrvati, zato bomo šli odločno v boj za revizijo ustave, ki mora biti res plod sporazuma med vsemi tremi
plemeni,«
Vlada in komunisti. Včerajšnje »Jutro« poroča iz Belgrada, da vlada ko-intmištičnih županov ne bo potrdila in da bo komunistične občinske odbore razpustila. »Jutro« kot glasilo centralističnih vladinovcev mora že vedeti za namere .vlade. Vprašanje pa je, če so te namere pametne. Če je vlada uradno dopustila nastopiti pri volitvah komunistom na »delav-sko-republikanski« listi, mora tudi dovoliti, da ti ljudje prevzamejo v roke občine, kjer so dosegli kaj uspehov. Takih občin na Slovenskem itak ni veliko. Najboljše orožje proti komunistični nevarnosti je pač to, da se komunistom da prilika delati in pokazati, kaj znajo. Seveda »Jutro« je drugih nazorov. Če pa so ti napori pametni, je drugo vprašanje!
l-|-i Elinkova stranka in madžarski krščanski socialci. Kakor poročajo slovaški listi, žele madžarski krščanski socialci doseči zvezo med svojo in Hlinkovo ljudsko stranko. Poslednja pa tako zvezo najodloč-nejše odklanja.
"-j- Zveza narodov. 1. t. m. je začela v Londonu zborovati komisija za izpremem-Sbo statuta zveze narodov. Izpremembe zahtevajo razne države. No, kljub temu, da' je sedanja zveza narodov pripravljena, da se v njenih statutih izpremene gotovi členi, vendar ne bo pridobila zase Združenih držav, a po zadnjih poročilih ji nameravajo obrniti hrbet tudi južnoameriške drža-ive.
FR Nova smer v Moskvi. »Krasnaja Gazetaj« priobčuje naredbo sovjetske vlade, s katero se vpostavlja nedotakljivosti osebe. Vsak, ki ga zapro, mora biti tekom 24 ur zaslišan. Ako je jetnik delavskega stanu, se mora v istem roku obvestiti, njegova strokovna zveza, da prevzame zanij jamstvo, nakar se takoj izpusti na svobodo. Aretacije in hišne preiskave se smejo izvršiti le temeljem pismenih ukazov.
‘4- Nova gospodarska narcdba sovjetske vlade. Kakor poročajo iz Stockholma, je 17. maja t. 1. izSla nova naredba ruske sovjetske vlade, ki ima namen obnoviti zasebno podjetnost v industriji, Naredba napoveduje razne odredbe za prospeh vsakovrstnih industrij. Vsako nepotrebno birokra-tično postopanje se odpravi. Oblasti bodo podpirale zasebna industrijska podjetja- z naročbami, predujmi itd. Obenem se ukinjajo razne dosedanje omejitve in prepovedi. V bodoče se nacionalizacija ne bo več izvajala. — še malo in v Rusiji se uveljavi kapitalistični gospodarski sistem v polnem obsegu. Tega bi bila Rusija lahko imela tudi brez grozovite komunistične revolucije, ki jo je stala najmanj petdeset let gospodarskega razvoja.
fiemški rudarji proti III. internacionali. Na generalnem občnem zboru Zveze nemških rudarjev v Giessnu je bil * veliko večino odklonjen konftmistični predlog za pristop k III. internacionali, Z isto večino so bili iz Zveze izklučeni vsi elementi, ki so ob raznih prilikah nastopili proti Zvezi,
^Dnevni dogodki
— Orlovska slavnost v Št. Vidu nad Ljubljano. Včeraj se je ob najlepšem vremenu vršila v Št. Vidu velika slavnost 15 letnega jubileja orlovskega odseka in blagoslovljenje nove orlovske zastave. Orlovski odseki so poslali svoje zastopnike iz ljubljanske okolice, pa celo z Dolenjskega so došli. Slavnosti se je udeleževala vfelika množica ljudstva iz št. vidske občine z novim županom in obč, odborom na čelu. Cerkveno opravilo, blagoslovljenje zastave je izvršil premil, škof dr. Karlin, ki je imel v cerkvi tudi vzpodbuden in lep nagovor. Po cerkveni slovesnosti se je vršilo zunaj na trgu veliko zborovanje, ki ga je otvoril br, Štef. Erman. Popoldne se je vršila javna telovadba, ki je privabila velike množice gledalcev. Tudi iz Ljubljane je prišlo mnogo posetnikov. Pri vsej prireditvi, je vneto igrala Salezijanska godba z Rakovnika, Vsa prireditev je napravila najlepši vtis na vse. Bog daj obilo uspehov še vnaprej. Bog živi!
— Za župana v Križah pri Tržiču je bil izvoljen Franc Poljane, odločen pristaš Ljudske stranke. Izmed 8 svetovalcev jih
6	.pripada Ljudski stranki, 2 pa socialnodemokratski stranki.
— Za župana v Kovorju pri Tržiču je bil izvoljen Vinko Golmajer, odločen somišljenik SLS. Tudi 4 svetovalci so somišljeniki SLS, 1 pa socialdemokrat.
— Stražni nadzornik pri okrožnem sodišču v Maribora je postal pisarniški ofici-jal Martin Bajde,
— Iz živinozdravniške službe. Državnemu višjemu živinozdravniku Josipu Stuparju v Metliki se je podelilo mesto uradnega živinozdravnika in veterinarskega poročevalca v Črnomlju; prov. drž. živinozdravniku Leopoldu Varlu v Mokronogu pa mesto uradnega živnozdravnika in veterinarskega poročevalca v Krškem.
— Nerednosti v telefonski službi. Minister za pošto in brzoiav je izdal odlok, v katerem pravi, da telefonsko osobje ne kaže prav nič dobre volje za vestno, marljivo in blagohotno delo in da so telefonistke do občinstva nepostrežijive in kateri-krat tudi nevljudne, da ne napravljajo telefonskih zvez hitro in pravilno ali pa še večkrat napačno in da se telefonske zveze pretrgavajo, preden so pogovori končam. Medkrajevni razgovori se ne vrše po vrsti, kakor so bili prijavljeni, ampak prav dostikrat po volji uslužbenk in da imajo telefonistke na telefonskih vodih zasebne pogovore in da delajo zasebne usluge po telefonu. Minister je naročil, da mora v bodoče telefonsko osobje opravljati svojo službo po predpisih pravilnika in izjavil, da bo nevestne in zanikarne telefonske uslužbenke odpuščal iz državne službe, načelnike in kontrolne uradnike, ki bodo nerednosti še zanaprej trpeli, pa najstrožje kaznoval. (Št. 20.276/111—1921.)
— Tržne cene v Zagrebu. V Zagrebu veljajo sedaj te-le tržne cene: novi krompir 12 K, grah 12 K, novi ohrovt 10 K, kumare 24 K in kolerabe 6 K kilogram. Črešnje prve vrste so v Zagrebu 14 K, druge vrste 10 K (v Ljubljani 20—24 K!), rdeče jagode 30 K, gobe 12—16 K kilogram.
— Novi kliniki v Zagrebu. Dne 13. junija se otvorita v Zagrebu kliniki za kirurgijo in notranje bolezni- Obenem se otvorita tudi ambulatorija, v katerih se bodo siromaki brezplačno zdravniško preiskovali in zdravili.
— Javna skrb za — pse. Splitska zdravstvena komisija je odredila, da morajo vsi trgovci in obtniki ob vratih svojih lokalov imeti čebriček čiste vode, da se morejo psi, ki gredo po ulici, vsak hip napiti.
— Okradena operna pevka. V stanovanje operne pevke Maje de Strozzi-Pečič v Zagrebu so 3. t. m. zvečer vlomili neznani storilci in odnesli za četrt milijona kron dragocenosti.
— Kurji tat se vjel v past. Iz Križev pri Tržiču: Pretekli teden je prišel na lov v Križe kurji tat. Bilo je čez polnoč okrog 2. do 3. ure zjutraj, ko prilomasti malo bolj neokretno Janez Zupan (Lajbeč), menda pristojen v Tržič, v Križe na svinjak Jere Zupan, Križe štev 6. Po nesreči pa pade v svinjak. Kure so začele vpiti, prašiči kruliti, vsled česar so se domači zbudili in prišli gledat kaj je. Kurjega tatu dobe stati v svinjaku. Kurje tatvine so se že dogajale večkrat pri mnogih posestnikih, kjer je bilo pokradenih že več kur naenkrat. Zdaj se tat skriva roki pravice — pa ne med prašiči v hlevu.
— Na železnici okraden. Te dni se je vozil iz Italije proti Dunaju 26 letni mehanik Alfred Wermann. Med vožnjo na progi Trbiž—Kranj mu je bila ukradena potna košara, v kateri je imel vse svoje listine, 15.000 lir v gotovini in obleke in perila v skupni vrednosti pol milijona avstrijskih kron. Kot storilca sumi svojega sopotnika, s katerim sta ee v kupeju sama vozila. Med Trbižem in Kranjem je Wermann zaspal, a ko se je zbudil, njegovega sopotnika ni bilo več. Obenem je pa izginila tudi njegove fiotna košara. Osumljenec je srednje po-
stave, okolu 30 let star, črnili las, angleško pristriženih brk, elegantno oblečen.
—	Kovinarski štrajk na Češkoslovaš-škem traja dalje. Pogajanja vodi ministrstvo za socialno skrb.
£juMjanski dogodki.
lj Umrla je v Ljubljani gdč. Ljudmila Schubert, dolgoletna vzgojiteljica otroškega vrtca pri sv. Florijanu. V št.-jakobski Eli-zabetni konferenci je kot predsednica vse svoje moči posvetila skrbi za uboge. Bog ji bedi plačnik!
lj Imenovanja. Računski revicient France Selan je imenovan za računskega svetnika, računska oficijala Alojzij Adamič in Franc Hartman sta imenovana za računska revidenta, računska asistenta Ivan Hrovatin in Vladimir Pavčič sta imenovana za računska oficiala, računski praktikant Anton Elsner je imenovan -za računskega asistenta, ad-junkt Janko Jerala je imenovan za upravitelja v VIII. činovnem razredu.
lj Richter v zaporu. Ludovika Richterja, ki je pod raznimi izmišljenimi imeni ogoljufal v Ljubljani večje število oseb za znatne vsote denarja, so zasačili na Dunaju in ga zaprli.
lj Izgubila je včeraj g. Marija Kogoj, stanujoča v Florjanski ul. 13, 6 komadov fotografij od glavne pošte do Florjanske ulice. Kdor je našel, se prosi naj ji izroči.
lj Deček pobegnil. 14 letni Ivan Zupančič, dečko prikupne zunanjosti in lepega obnašanja, je 2. t. m. pobegnil od svojih starišev in se do danes ni vrnil. Oblast poizveduje za njim.
lj Tatvina na kolodvoru. Matiji Marin iz Mirna je bila te dni na ljubljanskem kolodvoru ukradena torba, v kateri je imel olje, riž, sladkor in nekaj drugega v skupni vrednosti 500 K.
lj Okraden berač. Beraču Francu Kuz-lju je o priliki prenočevanja v Melatekovi šupi na Vodmalskem trgu nekdo ukradel 3 srajce v vrednosti 450 K. Dejanja je obdolžen Alojz Melatek, ki je sedaj v zaporu. Policija poizveduje sedaj po beraču Kuzlju, da ga zasliši.
lj Delavca okradel. V noči od 3. na 4. t. m. je neznan tat ukradel delavcu Vinko Kokalju v baraki viške opekarne eno sivo obleko in nekaj druge obleke v skupni vrednosti 2800 kron.
lj Ukradena hlačevina. Prve dni tekočega meseca je bilo iz skladišča >Balkanc ukradenega tri zavoje hlačevine (cajga), deloma temnosivkaste, deloma progaste. Vredna je bila 10.000 kron.
ščujem, sem udaril s polenom po hrbtu Grudna ali Nučiča, ne vem, kdo je bil.«
LfMMIšiffisšts porota.
Porotnemu senatu predseduje g. podpredsednik ljubljanskega deželnega sodišča dvorni svetnik g. Regally, votanta sta gg. nadsvetnika Žebre in Einspieler. Gosp. dvorni svetnik Regally je naznanil, da bo popoldne ob 4. uri razprava proti Jožefu Pircu, ki je obtožen zaradi ropa. Državno pravdništvo je zastopal g. državni pravd nik Laurenčak.
Uboj v Mali Račni.
Fantje iz Ilove gore, Račne, Predala, Zagrada in Gaberja so v noči na 3. aprila pili špiritovo žganje, mešano z vodo, liter po 64 kron. Štirje fantje, med njimi tudi France Pajk so dali za dva litra žganja, katerega pa niso spili sami, marveč so napivali tudi drugim fantom tako, da je izpil vsak mogoče en četrt litra špirita. V gostilni se fantje niso prepirali, le Janez Cimerman je zaklical Francetu Kastelicu: >Bodi tiho, ker si še premajhen, da bi govoril!« Fantje so se po policijski uri razšli, na Bahovčevem dvorišču so ostali le France Pajk in Jakob Cimerman na eni strani, Jakob Nučič, France Kastelic in Janez Gruden ha drugi strani. S klici »Auf biksk so se klicali na korajžo, se stepli in Nučič se je zgrudil na tla, ker je bil udarjen s polenom po glavi tako, da je umrl. V preiskavi so bili vsi pretepači osumljeni in so trdili, da ne vedo, kdo je Nučiča ubil. Zadeva se je do 27. aprila v toliko pojasnila, da je dvignilo državno pravdništvo proti Pajku in Cimermanu obtožbo radi hudodelstva uboja.
Ko je Cimerman iz obtožnice uvidel, da je zadeva le preresna za njega in da utegne biti zaradi uboja obsojen, je, ko se mu je objavila obtožnica, rekel navzočemu Pajku v lice: »Veš kaj, prijatelj gori, prijatelj doli: kar kratko sam povej kako je bilo, da sem jaz popolnoma nedolžen, Veš kaj si mi rekel, ko smo ti pobirali klobuk, kar sam lepo povej, da si ga ti.« Pajk je nato povedal, da je dobil udarec po glavi in se je'hotel maščevati. Skočil je k Jakobu Nučiču in ga udaril po hrbtu ali glavi. Udarec je razgnal Nučiču lobanjo, skozi razpoko se je razlivala kri na možgane, ki so otrpnili in je Nučič zato čez par ur umrl, Pajk se mora zagovarjati pred poroto zaradi hudodelstva uboja,
Pajka zagovarja ex offo g, dr, Natlačen.
Na vprašanje g, dvornega svetnika Regallyja, če je kriv ali ne, je odgovoril Pajk, da ne ve, če je on Nučiča udaril tako, da ga je ubil, «Enega sem udaril, pa ne vem katerega!« Povedal je, da so pili
i	žganje, »Dobil sem sam udarec, da se ma*
JCaša društva.
d Šentjakobski Orel ima danes ob 8. uri zvečer izreden fantovski sestanek. Bratje se naprošajo, da se ga polnoštevilno udeleže. Predmet: Črnomeljska prire-
ditev,	_	J .
d Posavsko orlovsko okrožje priredi 26. jum ja 1921 v Cerkljah (pošta Krškavas, postaja or žice) celodneven orlovski tabor z javno telovauD . Bratski odseki in društva naj pravočasno ppl® Orlovskemu odseku v Cerkljah število udelezaiKO (telovadcev, netelovadcev), in koliko kosil zel •
isiava	po-
slancev.
Belgrad, 4, junija, Poslanci komuni* stičnega kluba belgrajskega parlamenta so izdali komunike, v katerem pravijo ® drugim:	Klub komunističnih poslanci
je dne 20, maja t. 1, potom svojih delegato^ izročil ministrskemu svetu spomenico, ** zahteva, naj se dovoli otvoritev delavski sindikatov, domov, pisarnic in knjigarn, tej spomenici so razložene in utemeljene vse zahteve kluba komunističnih posla0' cev. Posebno nastopa spomenica za otvo* riiev delavskih domov, ker brez teh do* mov je ustanovitev sindikatov nemogoča-Obenem se je zahtevalo, naj se takoj otvo' rijo tiskarne. Komunist, klub je zahtevali naj ministrski svet takoj reši to vprašanje« Ministrski svet pa do danes ni smatral potrebno, da bi izdal katerikoli odlok t-pogledu onega, kar je zahteval koiW|Bj' stični klub. Vsled takega zadržanja n51.11!' strskega sveta je komunistični klub p*lSl^ ljen, da naknadno objavi nastopno spoi®e' nico: Klub komunističnih poslancev je P°' vodom korakov ministrskega sveta v P°j gledu otvoritve delavskih sindikatov dos® do spoznanja, da ministrski svet ni v0*| _ ugoditi opravičenim zahtevam kluba k® munističnih poslancev, ampak da še dajj gazi in noče vpoštevati najprimitivncjsl“ pravic svobode delavskega stanu. Na V°' dlagi tega zahteva od ministrskega sv®ta kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovenc®^* da se: 1. Obznana, s katero je komunisti ' ni stranki nezakonito odvzeta pravica, d se more svobodno razvijati, takoj ukine; 2. Da se vse sindikalne organizacije taK°i in brez vsakih omejitev otvorijo. 3. Da ®e takoj otvorijo delavski domovi in predaj0 v roke onim, katerim so bili odvzeti. 4. se takoj otvori komunistična -tiskarn* 111 knigarna v Belgradu in naj se njena upra* va izroči komunistični stranki. 5. Da se t*' koj izpuste na svobodo vsi oni, ki -so na podlagi obznane aretirani in nezakoni' tim potom kazensko zasledovani. 6. Da se poravna škoda delavskim organizacija^1 in drugim strankinim in sindikalnim p0**' jetjem, katera jim je bila storjena z obzfl,a no. Komunistični klub zahteva, naj nu0.1' strski svet reši te zahteve v roku Pe_ dni, Belgrad, 4, junija, Člani komunisti^BC' ga kluba Jugoslavije.
ANGLEŽI IN MAŽARSKA.
LDU Belgrad, 5, jun. (ZNU.) Pre** biro poroča iz Londona: »Westmins^ Gazette« objavlja odgovor Setona Wats°' na polancu Mvodbudu, ki je trdil, da t madžarski ministrski predsednik Beth‘e demokrat in da je Budimpešta narav® središče podonavske plovbe. Seton w*,' son nasprotno trdi, da je madžarski nistrski predsednik reakcionarec in ^ se protivi reformam, da so on in njeg0' ministri za povratek Habsburžanov, kat®' rega so nedavno preprečile države m3*6 entente. Watson pravi, da so sosedni® države zoper to, da bi Budimpešta postal* središče podonavske plovbe in razen
tega
bi morali tudi zavezniki biti bolj nakl°' njeni tem državam, ki so za mir in detn°' kracijo in ki se protivijo reakcionarni10 težnjam Madžarske.
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska -Jugoslovanska tiskarna v Ljubil«*!'
V	na jglobji žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni oče, brat, stari oCe, stric, svak, gospod
Ivan Jenko
strojevodja v pokoju
v nedeljo dne 5. t. m. ob 6. uri zvečer po dolgi, mukepolni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega bo 7. t. m. ob 5. uri pop. iz hiše žalosti Sp. Šiška št. 30. na pokopališče v Dravlje.
Sv. maše zadušnice se bode brale v cerkvi Mar. Oznan.
Preblagega rajnkega priporočamo v molitev in drag spornim.
Sp« Šiška 6. 6. 1921.
2alujo£l ostali.