Dr. Fr. L.: Potovanje križem jutrove  dežele.
30
V  Gornjemgradu je bil rojen tudi Danijel a S. Clara1), iz reda bosonogih Avguštincev, kateri je spisal te-le knjige:
1.   Philosophia universa juxta mentem Doc-toris angelici D.  Thomae Aquinatis.
2.    Tractatus Theologiae quinque. I. de ultimo fine hominis. II. de Voluntario et Invo-luntario. III. de actibus humanis. IV. de virtutibus et peccatis. V. de jure etjustitia.
3.    Quaestiones theologico-morales, quae ordi-narie Romae dantur in examine pro cura animarum.
Drugih podatkov iz življenja tega pisatelja nam žal nedostaje.
Pravljica.
Na vshodu od Gornjegagrada je hrib, katerega narod imenuje „Gradišče". Tukaj je stal baje nekdaj mogočen grad, o katerem sedaj ni več sledu; pač pa se o njem pripoveduje ta-le pravljica:
V vznožju holmca ima kmet Adam posestvo. Gospodinja Adamka je hodila navadno na Gradišče iskat in nabirat drv. Nekega dne išče žena z otrokom v naročju zopet drv, a ne najde jih, dasi prehodi ves grič. Naposled pa zapazi votlino polno drv. Vesela, da jih tukaj dovolj naloži, gre v votlino. A ni ji možno priti do drv, ker se ji vedno odmikajo. Hipoma izginejo drva, in žena obstoji pred velikimi vrati. Tu stražita dva psa, katerima šviga ogenj iz oČij in gobcev. Kmetica je vsa prestrašena in rada bi zbežala, a prepozno je. Vrata se odpro in žena je — nevede kako — v sredi prekrasne sobe. Od tod je stopala iz sobe v sobo. Povsod je bilo vse tako lepo in krasno, da je kar strmela. Tukaj je bilo tudi mnogo kadi j s zlatom napolnjenih. Ko prehodi in ogleda vse prostore, pride do zlatih vrat. Tudi ta se odpro
') I. B. v. Winklern: Biographische und literarische Nachrichten von den Schriftstellern und Kunstlern, welche in dem Herzogthume Steiermark geboren sind, etc str. 26.
(Dalje.)
IN i bilo pol ure, že zasliši Kristijan govorjenje po stopnicah. Bila sta nosaČa ali fakina, ki sta vprašala, kje je zaboj. Ko jima ga pokažejo, prideta blizu, jeden se vsede nanj in oba se začneta pogovarjati prav brezskrbno, kakor
in, oj Čuda, pri zlati mizi sedi zakleta devica, zgorej Človek, bel ko sneg, spodej pa ostudna kača. Zapazivša ženo, reče ji prijazno: „Naberi si zlata, kolikor hočeš." Kmetica odloži otroka ter si nadene zlata, kolikor ga je mogla nesti. Sedaj se tudi vrata odpro, in žena je v votlini. Tukaj se spomni otroka in hiti nazaj, pa zaman išče vrat, ni jih več najti.
Vsa žalostna gre vprašat gospoda župnika, kaj ji je storiti, da dobi otroka nazaj. Ko župnik vse sliši, veli kmetici: „Idi Čez leto dnij, ravno tisti dan, uro, minuto in sekundo v tisti kraj; najdeš zopet votlino. Pojdi vanjo, pa ne ozri se!"
Ko preteče leto, gre kmetica ob določenem Času na Gradišče in takoj najde votlino. Ko po votlini dalje stopa, začne pokati, grometi in bliskati se, da je groza. Žena pa, pomneČa župnikov svet,  ne  ozre se kar nič.
Ko pride do vrat, strašno zarjo veta nad njo psa čuvaja. Ali ona se tudi sedaj ne splaši, temveč odpre vrata. Tukaj najde otroka, ki se je igral z raznimi dragotinjami. Takoj ga vzame in odide. Zakleta devica milo zaplaČe ter reče: „Da bi bilo dete le še dva časa od polovice do sedaj ostalo tukaj, bila bi jaz rešena. Sedaj mi  bo  pa še  dolgo,  dolgo  trpeti."
Ko pride kmetica, ki je dalj Časa po votlini iskala izhoda, poznal je ni nihče veČ. A tudi njej so bili vsi ljudje neznani. Le povedati so vedeli, da je pred davnim,. davnim Časom na Gradišču izginila kmetica Adamka.
Zopet je preteklo mnogo let. Kmet Adam gre nekega dne na travnik kosit. Kar zasliši glas: „R6si, rosi!" Ko se ozre, zagleda prezalo deklico v tri četrt belo, v Četrt pa črno. Kmet se tako prestraši, da ne ve, kaj bi storil. Deklica pa mu žalostna pravi: „Ti si bil rojen, da me rešiš; a nisi storil, kar sem ti velela. Tvojega roda rod (za rodom) bode sadil drevesce, katerega tretje bruno bode dalo zibelko, v kateri bode spavalo dete, ki me bo rešilo." Nato izgine. V Gradišču pa od te dobe večkrat čudno buči in bobni.
bi se jima kar nič ne mudilo. Kristijan pa se je tedaj kuhal v soparu in potu, pa težko pričakoval, kaj bode. Ni bilo treba čakati dolgo: nosača dvigneta zaboj, potisneta do stopnic, potem pa valita po stopnicah navzdol. Grozno je bilo jetniku v tem stanju: sedaj je bila glava spodaj, sedaj  je ležal vznak, sedaj je bil z glavo
Potovanje križem jutrove dežele.
(Piše  dr. Fr. L.)