INTERVJU ŽALEC Edvard Stepišnik, novi častni meščan Celja str. 22-23 Bo Zotlova kovačija le zaživela kot pivnica? Str. 9 novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 14 / Leto 78 / 6. april 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si Taksisti si želijo več parkirnih mest Ste vedeli, da je v Celju kar 16 taksi služb? Celjski taksisti se že leta trudijo, da bi bilo več postajališč za taksi, še posebej da bi bila tudi uradno dovoljena pred železniško postajo. A tega verjetno ne bodo dočakali. Pred leti se je govorilo tudi o enotnem videzu taksijev. Tudi to se ni zgodilo in se očitno ne bo. Kaj pa cene? Tudi te so se povišale, a pri različnih taksi službah različno. Str. 12-13 Iskreno z Majo Oderlap Odkrijte»skjiite plati znanih Slovencev v SRČNI* POGOVORI [F HRAMSE STORE Timi pred Sejšeli še v Hramše Str. 20 Letalska bomba prestrašila ljudi Str. 14 PRILOGA QB3p ® a r 1 L TV VESELJAK Ce'rfe Prevc: Tako so ga presenetili v oddaji VIP petek 2 AKTUALNO zadetki »Letos bi se rad poslovil od Triglava. Na našo najvišjo goro sem se odpravil že devetintridesetkrat. Samo štirikrat mi zaradi poslabšanja vremena ni uspelo priti do vrha. Upam, da mi bo zadnjikrat uspelo.« Edvard Stepišnik, častni meščan Celja »Le malo držav iz vzhodne Evrope je že imelo sodnika ali sodnico v MKS. Naša država še ne. Zato bi bila moja izvolitev veliko priznanje in tudi velik uspeh za Slovenijo. In seveda tudi zame osebno.« Beti Hohler, strokovnjakinja za mednarodno kazensko pravo »Vedno sem bil ljubitelj mestnega praznika in želeli smo ga približati ljudem, da ga začutijo na ulici.« Matija Kovač, župan Mestne občine Celje »Občina lastnika Zotlove kovačije spodbuja, da bi pivnica, ki je obnovljena v skladu z vsemi predpisi zavoda za varstvo kulturne dediščine in zelo lepa, končno zaživela.« Janko Kos, župan Občine Žalec »V Celje ste prinesli bistveno več kot le nekaj stanovanjskih blokov. Prinesli ste domove, družine, nerodne prve zmenke na klopcah, basket in skejtanje<, učenje za izpite v senci krošenj.« Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost četrtek 1 1 petek r^4^12 \ 1 / 14 -3 O-1 sobota 1 1 nedelja \ 1 / 12 / 9 3 4 C ) f < i > Kaj vse bo odkril sredin tragični primer? Po smrti v Velenju se maje NEPREKINJENO ZDRAVSTVENO VARSTVO ИЛЛЦНЦ»,. ' lil k „t I ИР1 *—* 1 KT SIMONA SOLINIC A ne glede na različne poglede na zdravstvo ostaja dejstvo, da je bolnik umrl nekaj metrov od zdravstvenega doma in da je potreboval pomoč. Kaj se je dogajalo usodno sredo? 74-le-tnik je številko 112 poklical ob 4.02. Glede na na to, kaj je povedal o svojih zdravstvenih težavah, je bil napoten v ZD Velenje, kamor je prišel sam ob 4.30. Obravnavala ga je dežurna zdravnica, ki mu je predpisala terapijo in izdala napotnico za urologa. Nato je odšel, a ob prihodu domov naj bi mu postalo slabo, zato je ob 5.08 ponovno poklical številko 112. Glede na to, da je bil pred tem obravnavan v dežurni službi, naj bi ponovno klical v dežurno ambulanto velenjskega zdravstvenega doma, kjer je ponovno govoril z zdravnico. Ta naj bi se odločila za dodatne ukrepe, zato naj bi mu dejala, naj ponovno pride v ambulanto. Nato so na številki 112 ob 5.26 prejeli obvestilo, da se je v bližini Zdravstvenega doma Velenje zgodila nesreča, zato je bila aktivirana ekipa nujne medicinske pomoči. 74-letnik je tako umrl, preden bi mu lahko pomagali. Sum kaznivega dejanja? »Voznik je v bližini križišča Kidričeve in Vodnikove ceste nenadoma prižgal vse štiri smerokaze, ker ni več obvladoval vozila. Takrat je zapeljal desno in trčil v kovinsko ograjo. Od nje ga je odbilo levo čez oba prometna pasova, kjer je zapeljal čez robnik in z vozilom obstal na živi meji, ki ločuje smerni vozišči,« se glasi policijsko poročilo o nesreči. Ko je na kraj prišla ekipa reševalcev, ga je oživljala, a neuspešno. Pokojnika so nato ob 6.30 pripeljali v ZD Velenje. Na Policijski upravi Celje pravijo, da smrt 74-letnika ni bila posledica prometne nesreče, zadevo zato obravnavajo kot prometni dogodek. Preiskujejo celo sum morebitnega kaznivega dejanja. Po smrti 74-letnika, ki je preteklo sredo umrl na poti v Zdravstveni dom Velenje, kamor se je odpravil že drugič po pomoč v manj kot dveh urah, je direktor Zdravstvenega doma Velenje Janko Šteharnik svetu ZD Velenje predlagal sporazumno prekinitev sodelovanja oziroma sporazumni odhod z mesta direktorja. V ozadju naj ne bi bil samo tragični dogodek, temveč tudi razhajanje med Šteharnikom in županom Velenja, ker naj bi imela različne poglede na razvoj zdravstva v Velenju. »Nujna vožnja ni taksi služba«? V ZD Velenje se je v petek sestala tudi posebna komisija, ki je zbrala izjave in podrobnosti, ki so bile do takrat znane. Direktor ZD Velenje Janko Šteharnik je po sestanku komisije dejal, da so zaposleni, ki so v času dogodkov dežu-rali v zdravstvenem domu, delali po pravilih: »Bolnik v nobenem trenutku ne z dokumentacijo ne z besedo o čemerkoli drugem kot o stanju, ki mu je povzročalo bolečino, ni informiral zdravstvenih delavcev. Ekipa je ravnala popolnoma v skladu s pravilnikom. In naključje, ki je v medicini vedno mogoče, je povzročilo neprijetni dogodek, za kar nam je zelo žal.« Javnost je v isti sapi presenetil z izjavo, da »nujna medicinska pomoč ni taksi služba za bolnišnico«. S tem je želel razložiti razliko med nujnimi in nenujnimi prevozi. Nujni prevozi so namenjeni življenjsko ogroženim bolnikom, ne-nujni prevozi pa na primer prevozom bolnikov, ki niso v ogroženem stanju. Nenujni prevozi so na voljo samo čez dan. Pri tem dežurni zdravnik po Šteharnikovih besedah ne naroča nujnih vozil. »Situacija bolnika ni bila nujna, ker ledvični kamni niso smrtno nevarna situacija, zato tudi ni bilo uporabljeno nujno vozilo. Bolniku so dali napotnico in bi ga ob 7. uri prepeljali v bolnišnico,« je pojasnil Šte-harnik. V času dogodka in dvakratnega prihoda 74-letnika v ZD Velenje sta bili namreč ves čas prosti dve vozili za nujne reševalne prevoze. V velenjskem zdravstvenem domu so celo na spletni strani zapisali: »Zaenkrat je znano dejstvo, da je bila smrt pacienta posledica anevrizme, kar ni povezano s težavami, zaradi katerih je bil pri nas obravnavan. Do tega trenutka preiskava še ni zaključena in vsi izsledki še niso na voljo«. Če bolnik kliče dvakrat, je nekaj narobe Že v odzivu ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana na sredino dogajanje je bilo mogoče čutiti, da ministrstvo na vsa svoja vprašanja ni dobilo odgovorov niti po dveh dneh od dogodka. Minister prav tako ni varčeval z besedami, ko je komentiral situacijo: »Zgodilo se je, kar se ne bi smelo zgoditi. Tudi sam sem več let dežu-ral v zdravstvenem domu in ko bolnik kliče drugič, kot zdravnik moraš vedeti, da nekaj ni dobro,« je dodal. In pojasnil, da pričakuje, da bo v velenjskem zdravstvenem domu opravljen tudi izredni zunanji nadzor. »Zanimalo nas bo, kaj se je dogajalo v dežurni ambulanti, ali je bil izdan izvid, s kakšno stopnjo nujnosti je bila podana napotnica, kakšen način sprejema klicev imajo v zdravstvenem domu in ali je enak kot v vseh drugih zdravstvenih službah. Zanimalo nas bo tudi, na podlagi česa se je zdravstveno osebje odločilo, da bolnikovo stanje ni bilo nujno. Ko bomo dobili vse odgovore, se bomo odločili, kakšen bo nadaljnji postopek,« je dejal minister. A na nekatere dokaze, ki bodo rešili uganko, kaj se je dogajalo, bo treba počakati še kar nekaj časa. Samo posnetke klica v ambulanto naj bi čakali mesec dni. V teh dneh naj bi bil končan tudi več mesecev nastajajoč dokument o izhodiščih za spremembo organizacije nujne medicinske pomoči. V pripravo izhodišč je vključenih trideset strokovnjakov. »Sledila bo javna razprava, vse pa vodi v dokončno ureditev enotnega sistema. Ta naj bi zaživel najkasneje 1. januarja prihodnje leto,« je napovedal minister in dodal, da velenjski primer potrjuje eno od zapisanih dejstev, in sicer, da trenutna organizacija nujne medicinske pomoči ne sledi razvoju stroke. »Tudi se ne ne prilagaja različnim potrebam prebivalstva in predstavlja vedno večja varnostna tveganja, a tudi dolgoročno ni kadrovsko vzdržna. Dokument daje izhodišča za osredotočenost na regionalni princip organizacije in upravljanja. Ko bodo vsi izvajalci nujne medicinske pomoči vključeni v enoten dispečerski center zdravstva, ko bodo vsi odgovori jasni, do česa takšnega ne bo več prihajalo,« pravi minister. Priporočila ... Mestna občina Velenje se je v torek na seji mestnega sveta seznanila tudi s prvimi izsledki notranjega nadzora, ki sicer še vedno traja. Strokovni svet ZD Velenje je na svoji seji, ki je bila v ponedeljek, in na podlagi podatkov o primeru ugotovil, da vzrok smrti in razlog za iskanje pomoči bolnika v ZD Velenje nista povezana in da njegove smrti ne bi mogli preprečiti. Kot je na seji sveta MOV dejala Janja Fišter, dr. med., spec. druž. med. iz ZD Velenje, bo izredni zunanji nadzor opravila Zdravniška zbornica Slovenija. Strokovni svet je predlagal tudi, da se uredi snemanje telefonskih pogovorov na vseh številkah v ZD Velenje, da se tehnično optimizira dostop do centralnega registra prebivalstva v Nujni medicinski pomoči, da se uredi natančnejše beleženje ambulantnih pregledov in da se NMP Velenje čim prej vključi v dispečerski sistem zdravstva. Strokovni svet je namreč pri analizi dogodkov ugotovil, da vsi klici, ki so bili prevezani v ZD Velenje v času sredinega dogajanja, niso bili posneti. Klice s strani Regijskega centra za obveščanje (112), kamor je klical 74-letnik, pa naj bi bilo možno dobiti šele v roku meseca dni. Župan Velenja Peter Der-mol sicer neposredne pristojnosti pri delovanju javnega zdravstvenega doma nima. »Svet zavoda je tisti, ki potrdi direktorja in zdaj svet šteje sedem članov, od katerih sta dva imenovana s strani sveta Mestne občine Velenje. Župan bo zaradi boljšega nadzora nad upravljanjem in delovanjem velenjskega zdravstvenega doma predlagal sistemsko spremembo pri številu članov sveta zavoda, saj je prav, da se to uredi tako, da ima občina, ki tudi sofinancira delovanje zdravstvenega doma, večjo legitimno moč nadzora. Župan je izrazil željo, da svet zavoda zdravstvenega doma z direktorjem čim prej sklene dogovor glede njegovega odstopa s položaja direktorja ter da se vrne zaupanje v javno zdravstvo in delovanje našega zdravstvenega doma,« so sporočili iz Mestne občine Velenje. Foto: SHERPA AKTUALNO 3 Val podražitev vrtcev zajel tudi naše kraje Podražitev vrtca Plačilo staršev v 5. dohodkovnem razredu za prvo starostno obdobje: Stara cena (v EUR) Nova cena/ stopi v veljavo Celje 132,0 153,0 (1. maj) Rogaška Slatina 193,5 217,7 (1. marec) Šentjur 176,1 204,6 (1.april) Laško 186,9 219,5 (1. april) Zreče 174,3 199,1 (1. april) Vrtci so za starše otrok neprecenljivi, a zanje in za občine tudi vse bolj dragi. (Foto: Andraž Purg) V številnih občinah bodo starši predšolskih otrok plačali več za vrtec. Podražitev je posledica višjih plač zaposlenih ter višanja cen energentov in hrane. Župani so vladi predlagali, naj iz državnega proračuna pokrije višje stroške vrtcev, a vlada meni, da lahko občine denar zagotovijo same, saj so prejele višje povprečni-ne. Ker občine vztrajajo, da nimajo denarja, je vlada obljubila, da bo pripravila ukrepe za bolj učinkovito porazdelitev finančnih bremen med državo, občinami in starši. Kdaj bodo ukrepi pripravljeni, se ne ve. Za zdaj so v večini lokalnih skupnosti breme podražitev, ki se gibljejo od 10 do 17 odstotkov, prenesli na starše. Kako je v vrtcih v naših krajih? BARBARA FURMAN Stroški dela v vrtcih predstavljajo od 70 do 80 odstotkov vseh izdatkov, v zadnjih dveh letih so se povečali tudi izdatki za hrano za 29 odstotkov in za energijo za 19 odstotkov. Kot navajajo v Skupnosti občin Slovenije, novi plačni dogovori za leto 2023 izdatke za vrtce nepredvideno povečujejo za več kot milijon evrov. In kako komentirajo navedbe vlade, da je podražitev vrtca neupravičena, saj je vlada občinam zagotovila višjo povprečnino? »Ne glede na to, da smo z dogovorom o višini povpreč-nine dosegli najvišji dvig pov-prečnine doslej in da smo na tej točki z vlado dobro sodelovali, je treba poudariti, da višja povprečnina še vedno ne pokriva dejanskih stroškov opravljanja zakonskih nalog vseh lokalnih skupnosti. Metodologija, na podlagi katere jo izračunavamo, namreč temelji na podatkih iz predpreteklega leta, ko so bili vsi zgoraj našteti stroški veliko nižji,« pojasnjuje Rogaška Slatina: podražitev od 1. marca V občini Rogaška Slatina so nove cene programov vrtca stopile v veljavo 1. marca. O tem, ali je prav, da država višje stroške vali na občine in starše, smo vprašali župana mag. Branka Kidriča. »Na čelu občine sem že osmi mandat in zelo me čudijo besede resornega ministra, da država in starši plačujejo programe vrtca. Če je res tako, potem ne vem, zakaj o podražitvah odloča občinski svet,« je povedal. Dodal je, da župani že vrsto let opozarjajo, da se vlada s sindikati pogovarja glede višjih plač, ki si jih delavci sicer po njegovem prepričanju zaslužijo. A problem nastane, Šentjur: aprila višje cene Nove cene programov Vrtca Šentjur bodo začele veljati 1. aprila. Ravnateljica Elizabeta Jelen je omenila izjemno podražitev hrane in drugih funkcionalnih stroškov. Medtem ko je cena obroka za enega otroka doslej znašala 1,60 evra, bo po novem znašala 2,1 evra. »Podražila sta se stroška elektrike in plina, kar trenutno bistveno ne vpliva na povišanje cene programa, saj smo v tem letu še vezani na skupne pogodbe z dobavitelji energentov. Občutno so se povišali drugi stroški materiala in storitev, ki jih moramo poravnati. Naši oddelki gostujejo v nekaterih šolah in tudi šole so povišale stroške.« V primerjavi z zadnjim usklajevanjem ekonomskih cen so se stroški dela v Vrtcu Šentjur zvišali za 14,81 odstotka, kar je največji razlog za po- generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar. Želijo soodločati Področje predšolske vzgoje je v večini držav Evropske unije v pristojnosti lokalnih skupnosti. Županje in župani pogosto opozarjajo na nevzdržen način financiranja predšolske vzgoje, saj država sprejema odločitve, na katere občine ne morejo vplivati, čeprav morajo odločitve izvajati in financirati. Zato v Skupnosti občin Slovenije želijo imeti vpliv na organizacijo, izvedbo in financiranje predšolske vzgoje, saj se hitra rast stroškov predšolske vzgoje zajeda v financiranje drugih dejavnosti lokalne skupnosti. Skupnost občin Slovenije je občinam predlagala, da bremena rasti stroškov izvajanja predšolske vzgoje ne bi nosile same. »Predlagamo tudi, da bi spremembe glede višine plač zaposlenih v predšolski vzgoji natančno ovrednotili in bi se denar v ta namen občinam na saj glavnino nastalih stroškov plačajo občine. »Ne le meni, tudi drugim kolegom županom bi se zdelo primerno, da bi tudi mi imeli kaj besede glede tega, v kakšnem obsegu se bodo povečali stroški.« Cene vrtca so se v občini Rogaška Slatina povišale od 12 do 12,48 odstotka, odvisno od programa. Po novem bodo za vrtec plačevali starši v petem plačilnem razredu za otroka v prvem starostnem obdobju 217,70 evra. TS večanje ekonomske cene. »Pri izdelavi izračuna smo upoštevali izhodišča, ki so nam bila znana doslej. Upoštevali smo dvig minimalne plače, dodatne tri plačne razrede za pomočnice vzgojiteljic ter dvig za še en plačni razred za vse zaposlene, ki je predviden aprila. A glede na pogovore vlade s sindikati glede plačnih odstopanj in plačnih nesorazmerij lahko pričakujemo še dodatne spremembe,« je dejala ravnateljica. TS osnovi dogovorjene metodologije zagotovil zunaj povprečni-ne,« še navaja generalna sekretarka Jasmina Vidmar. Po podatkih Skupnosti vrtec Slovenije plačajo starši v povprečju od 10 in 70 odstotkov polne cene programa. Večina staršev je v 4., 5. ali 6. dohodkovnem razredu. Višino plačila vrtca za starše določijo glede na povprečni mesečni dohodek na osebo. Po besedah predsednice Skupnosti vrtcev Slovenije Silvije Komočar je vrtec brezplačen za drugega otroka in vsakega naslednjega ne glede na to, ali je vanj vključen hkrati s svojim soro-jencem. »V nepravičnem položaju so starši, ki imajo samo enega otroka. Zato v Skupnosti vrtcev Slovenije menimo, da bi morala država za te starše zagotoviti dodatno subvencijo.« Kaj pravi vlada? Predstavniki države in občin so se v začetku meseca sestali na Brdu pri Kranju, kjer so iskali skupni jezik glede financiranja predšolske vzgoje. Po besedah predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimir-ja Prebiliča so se pogovarjali predvsem o porazdelitvi stro- škov. »Zaznali smo razumevanje in pripravljenost vlade za ukrepanje na tem področju, za kar smo hvaležni,« je poudaril. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je dodala, da je ministrstvo vse občine zaprosilo, naj mu posredujejo podatke o tem, za koliko so se vrtcem zaradi zvišanja plač pomočnic vzgojiteljicam povečali stroški. Povedala je, da bodo vsi dvigi poplačani. Vlada je za dvig vseh plač v javnem sektorju predvidela 611 milijonov evrov, a najprej mora od občin prejeti točne podatke. Celje: majsko povišanje za 12 do 15 odstotkov Večina mestnih svetnikov, prisotnih na zadnji seji mestnega sveta, je podprlo predlog višjih cen programov javnih vrtcev v občini (23 za in štirje proti). Nove cene, ki bodo višje od 12 do 15 odstotkov, bodo začele veljati maja. V Celju so bile cene nazadnje preračunane aprila lani in veljajo od junija. V tem času so se precej dvignile cene živil in energije, spremenili so se stroški dela. Vse to so strokovne službe upoštevale pri preračunu novih cen. V oddelku prvega starostnega obdobja bo tako cena za otroka znašala malo več kot 607 evrov in bo glede na sedanjo višja za malo več kot 12 odstotkov. V oddelku drugega starostnega obdobja bo nova cena znašala 455 evrov in bo višja za malo več kot 15 odstotkov. Splošna olajšava za starše pri plačilu obveznosti, ki jo določi lokalna skupnost, bo ostala enaka, in sicer bo za otroke v prvem obdobju 6,8 odstotka in v drugem obdobju 3,4 odstotka. Večje obremenitve si proračun po zagotovilih vodstva občine tudi ne more privoščiti. Kot je bilo mogoče slišati na seji, je občina že v preteklih letih redno prilagajala ceno vrtcev glede na stroške, zato je v teh dneh med tistimi mestnimi občinami, ki niso pretirano dvignile cene. TC Največ staršev v MOC (to je 300 otrok ali malo več kot 19 odstotkov) je uvrščenih v peti dohodkovni razred, ki pomeni 35-odstotni delež pri plačilu cene vrtca. Po novem bodo ti starši za otroka v oddelku drugega starostnega obdobja plačevali 21 evrov več, torej 153 evrov namesto sedanjih 132. I v I —j V ■ V ■ I V ■ "I Laško, Zreče: višje položnice aprila Ekonomske cene programov vrtca v občini Laško bodo od 1. aprila višje za povprečno 15,8 odstotka. V skupinah z najmlajšimi otroki se bo ekonomska cena zvišala za 17,6 odstotka oziroma približno 94 evrov na 627,3 evrov. V oddelkih otrok od tretjega do šestega leta bo cena višja za 16,6 odstotka oziroma za približno 69 evrov in bo znašala 484 evrov, v kombiniranem oddelku pa se bo zvišala za 13,2 odstotka oziroma 59 evrov na 507 evrov. Nekateri svetniki v laškem občinskem svetu so menili, da je tolikšno zvišanje cen občutno previsoko, a to bi bilo še bistveno višje, če dela finančnega bremena ne bi nase prevzela občina. »Občine so primorane v dvig cen, ki si ga seveda nihče ne želi. Če ne bi dela stroškov nase prevzela občina, bi bil dvig cene predvsem za najmlajšo starostno skupino približno 40-odstoten. Zato smo se odločili, da občina poravna stroške vseh odpravnin in jubilejnih nagrad v letošnjem letu in plačilo dela ener-gentov (elektrike in ogrevanja v Debru),« pravi župan Marko Šantej. Za Občino Laško to na letni ravni pomeni dodatnih 260 tisoč evrov. Tudi v občini Zreče bodo višje cene vrtče-vskih programov stopile v veljavo 1. aprila. Delež podražitev se od programa do programa razlikuje, v povprečju se je cena dvignila za 10,64 odstotka. BA 4 GOSPODARSTVO Terme Dobrna so v prenovo hotela Park, ki se zdaj imenuje hotel Švicarija, vložile dva milijona evrov. V hotelu Švicarija je 43 različno velikih sob z 78 ležišči. Na Dobrni prenovili še en star hotel V osemdesetih dneh do ponovnega blišča Terme Dobrna so še korak bližje svojemu cilju, da svoj zdraviliški kompleks razdelijo na spodnji del, ki bo namenjen zdravstveni dejavnosti, ter zgornji, kjer bodo razvijale turistično ponudbo za zahtevnejše goste. Načrte uresničujejo že nekaj let. Doslej so v zdraviliškem parku popolnoma prenovile Vilo Higiea ter odprle nov Boutique hotel Dobrna, ki so ga uredile v stavbi iz 18. stoletja, v kateri je nekoč imela svoje prostore uprava zdravilišča. Stavbo, kjer so bile nekoč sobe za zaposlene ter garaže, so preuredile v šest nadstandardnih apartmajev, svojo novo butično turistično ponudbo pa so prejšnji teden obogatile še s popolnoma prenovljenim hotelom Park, ki se zdaj imenuje hotel Švicarija. JANJA INTIHAR Hotel Park, ki je bil zgrajen leta 1872 in je takrat dobil ime Sweizerhof, so začeli prenavljati kmalu po novem letu. Prenovo so končali v rekordnih osemdesetih dneh. Naložba, ki so jo izvedli v sodelovanju s celjsko enoto zavoda za varovanje kulturne dediščine, saj je stavba spomeniško zaščitena, je vredna dva milijona evrov. »Znesek, ki smo ga načrtovali za prenovo, smo nekoliko presegli. Odločili smo se namreč, da bomo obnovili tudi fasado, zunanje stavbno pohištvo in okolico stavbe. Sicer pa smo v hotelu temeljito prenovili in na novo opremili 43 sob, posodobili smo restavracijo, uredili nov velnes in izvedli energetsko prenovo,« pravi Leon Tomašić, direktor Term Dobrna. Kljub posodobitvi je hotel obdržal štiri zvezdice, čeprav je standard bivanja v njem na ravni petih. Na seznamu obsežnega naložbenega cikla, s katerim nameravajo povečati svoje nastanitvene zmogljivosti ter ponudbo dvigniti na višjo raven, imajo Terme Dobrna zapisane prenove še več drugih, prav tako spomeniško zaščitenih stavb. Kdaj se bodo lotile teh prenov in koliko časa bodo trajale, bo odvisno od splošnih gospodarskih razmer v državi in od finančnega poslovanja podjetja, poudarja Tomašić. Načrte imajo tudi za letos. Po korakih bodo začeli obnavljati tudi znamenit Zdraviliški dom, kjer sta sicer že pred leti novo podobo dobila slavnostna dvorana in večji prireditveni prostor. »Zgradbo moramo zaščititi pred nadaljnjim propadanjem. Zamenjali bomo ostrešje, stavbno pohištvo in prenovili fasado ter jo s tem pripravili za nadaljnje posege. Prenova Zdraviliškega doma bo največji finančni zalogaj v našem podjetju,« pravi Tomašič. Po prvih izračunih naj bi stala najmanj 15 milijonov evrov. Iz meseca v mesec več tujcev V Termah Dobrna so lani zabeležili 117 tisoč nočitev. Še vedno je 85 odstotkov gostov iz Slovenije. Med njimi je 45 odstotkov takšnih, ki pridejo v zdravilišče zaradi zdravstvenih programov, drugo so turisti. Tujcev je iz meseca v mesec več. Največ jih prihaja z nemško govorečega območja, veliko je tudi Italijanov. »Tuji trg si je že nekoliko opomogel, vendar tujih gostov še vedno ni toliko kot pred pandemijo, ko smo v strukturi vseh gostov beležili 30 odstotkov tujcev. To nas ne moti, saj je trenutno naš prvi cilj, da dvignemo raven namestitve in zagotovimo storitve na najvišji ravni,« pojasnjuje direktor. Leon Tomašić je zadovoljen tudi z lanskim finančnim poslovanjem. Družba je ustvarila malo več kot 13 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je milijon evrov več kot predlani in največ v njeni zgodovini. Tudi čisti dobiček je bil višji od predlanskega in je znašal malo več kot milijon evrov. Prihodkov nimajo več, ker bi na splošno dvignili vse svoje cene, ampak predvsem zato, poudarja Tomašić, ker so na vseh področjih, kjer se je dalo, racionalizirali stroške, dvignili so raven svojih storitev ter velik del namestitev spremenili v nadstandardne. Trenutno imajo v termah 465 ležišč. Brez državne pomoči Terme Dobrna, ki so v skoraj 100-odstotni lasti celjske družbe Alea Inženiring oziroma odvetnika Dušana Korošca, so denar za prenovo hotela Švicarija in tudi za naložbe v preteklih letih v celoti zagotovile iz lastnih sredstev in s posojili. »Od države doslej nismo dobili nobene nepovratne finančne pomoči. Na razpis, s katerim je bilo za turistično dejavnost namenjenih malo več kot 60 milijonov evrov, se nismo mogli prijaviti, ker nismo izpolnjevali pogojev. Eden od njih je na primer bil, da je treba denar vložiti v širitev hotelov, kar v našem primeru ni mogoče, saj prenavljamo spomeniško zaščitene stavbe, ki jih ne smemo spreminjati s prizidki,« pojasnjuje Leon Tomašič. Kot pravi, ne bodo obupali in zdaj upajo, da bo država pripravila razpise, ki bodo bolj uporabni za razvoj turizma. Foto: Terme Dobrna Leon Tomašić: »Kadrovskih težav nimamo. Pred pandemijo je bilo v Termah Dobrna zaposlenih 185 ljudi, do danes smo število zaposlenih povečali na 210. Celje kmalu spet središče evropske industrije Čez manj kot dva tedna se bo na celjskem sejmišču začel Mednarodni industrijski sejem. Trajal bo od 18. do 21. aprila. Letos se mu bo pridružil sejem Lesotech, na katerem se bodo podjetja in posamezniki lahko seznanili z novostmi na področju strojev in tehnologij za obdelavo lesa. Mednarodni industrijski sejem, ki ga v družbi Celjski sejem po pomenu uvrščajo takoj za Mosom, je največji in najpomembnejši sejem v jugovzhodni Evropi s področij strojegradnje, orodjarstva, varjenja in rezanja, materialov in sestavnih delov ter naprednih tehnologij. Tudi tokrat bo privabil veliko razstavljavcev, saj jih bo prišlo 330 iz dvanajstih držav. Razstavljavci bodo skupaj predstavili več kot tisoč blagovnih znamk iz 36 držav. Takšna udeležba je dokaz, kako pomemben je sejem v tem delu Evrope. Razstavljavci napovedujejo številne novosti, mnoge med njimi bodo prvič predstavili prav v Celju. Letos se bo predstavilo rekordno število podjetij s področja avtomatizacije in robotizacije, med njimi bodo tudi vsa vodilna slovenska. Prav tako bo letos rekordno tudi število podjetij s po- dročja varjenja in rezanja. Kot pravijo v družbi Celjski sejem, so na tem področju v preteklih letih zasledili upad števila razstavljavcev, zato jih ponovna rast zelo veseli. Razstavljeni stroji in naprave ne bodo le na ogled, ampak bodo obiskovalci lahko tudi videli, kako delujejo. Na ogled bodo tudi stroji, ki jih zaradi njihove velikosti in vrednosti ni mogoče videti nikjer drugje. Najtežji stroj, ki ga bodo pripeljali na celjsko sejmišče, tehta malo več kot 15 ton. Tako kot je že v navadi, bo tudi letos Mednarodni industrijski sejem spremljalo več strokovnih prireditev. Vsak dan sejma bo namenjen drugi dejavnosti. Osrednji temi prvega dne bosta industrijska avtomatizacija in optimizacija proizvodnih procesov. Sledil bo že tradicionalni dan varilne tehnike, v četrtek, 20. aprila, bo dan orod-jarstva. Gre za najpomembnejši strokovni dogodek slovenske orodjarske industrije, na katerem bodo orodjarji letos govorili o spodbujanju uporabe tehnologij za zeleni prehod. Zadnji dan sejma bo namenjen inovativnim tehnologijam v industriji plastike in gume. JI Največji in najboljši dobavitelji mleka Mlekarna Celeia, ki je največja mlekarna v slovenski lasti in svoje izdelke proizvaja izključno iz slovenskega mleka, je na letnem srečanju rejcev razglasila največje in najkakovostnejše dobavitelje mleka v letu 2022. Mlekarna mleko odkupuje na več kot šeststo kmetijah v savinjski, šaleški, koroški in širši celjski regiji. Največ, več kot 800 tisoč litrov mleka, ji je lani dobavila kmetija Marka Obrula z Bezine pri Slovenskih Konjicah. Najbolj kakovostno mleko glede na skupno število mikroorganizmov so pridelali na kmetiji Marka Jakopine iz Olimja, najbolj kakovostno glede na skupno število somatskih celic pa na kmetiji Janeza Rateja iz Dra-melj. Med zadrugami je bila lani na prvem mestu Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki je mlekarni dobavila malo manj kot 15 milijonov litrov mleka. JI Mlekarni Celeia so lani največ mleka dobavili (z leve) Frančišek in Jožica Rotnik, Marko Obrul in Primož Cizej. Priznanja sta jim podelila vodja nabave osnovne surovine Alenka Ivanšek in direktor Vinko But. (Foto: Mlekarna Celeia) GOSPODARSTVO 5 Predstavniki živilskopredelovalne dejavnosti opozorili na težave Pomanjkanje kadrov in slabe ceste Na pobudo regionalnih gospodarskih zbornic so se v Laškem srečali predstavniki podjetij iz živilskopredelovalne industrije iz vzhodne kohezijske regije. Namena srečanja, ki so se ga udeležili tudi ministri za gospodarstvo, kmetijstvo ter kohezijo in regionalni razvoj, sta bila krepitev sodelovanja zbornic s kmetijskimi in z živilskimi podjetji ter opozoriti na težave, s katerimi se srečuje živilsko-predelovalna dejavnost. JANJA INTIHAR Vzhodna kohezijska regija sodi v Evropi med podpovprečno razvita območja. V osmih regijah živi več kot polovica prebivalcev Slovenije, vendar gospodarstvo na tem območju dosega le 82 odstotkov povprečja BDP. Število podjetij in zaposlenih se zadnja leta povečuje, raste tudi obseg prihodkov, ki so se od leta 2014 do 2021 zvišali za kar 57 odstotkov. Podatki so sicer spodbudni, vendar bi lahko bili še boljši, če se ta regija ne bi srečevala s številnimi težavami. Med njimi so na prvem mestu pomanjkanje kadrov, saj ljudje zaradi boljših pogojev dela in višjih plač ne bežijo samo v tujino, ampak tudi v Ljubljano, ter slabe cestne povezave. Pri tem je direktor dolenjske gospodarske zbornice Tomaž Kordiš opozoril predvsem na nerazumno dolge postopke pridobivanja dovoljenj za gra- dnjo tretje razvojne osi od Koroške do Bele krajine. Čeprav je med vzhodom in zahodom Slovenije kar nekaj razlik, so težave in izzivi živilske industrije povsod enaki. »Časi so zaradi posledic pandemije in vojne v Ukrajini zelo težki. Kmetijska in živilska podjetja se soočajo z vedno večjimi pritiski za znižanje cen, trgovci uvažajo cenene izdelke iz vzhodne Evrope, zaradi dragih ener-gentov so materialni stroški iz meseca v mesec višji, rast minimalnih plač ruši plačni model, pomanjkanje delovne sile pa je še bolj izrazito kot v drugih dejavnostih,« je poudaril Janez Rebec iz Gospodarske zbornice Slovenije. Podjetja v živilski industriji potrebujejo stabilno, predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje, sicer to dejavnost čaka enaka usoda, kot je prej doletela tekstilno industrijo, je še dejal Rebec. Nujna davčna razbremenitev »Če hočemo, da se razvija kmetijstvo, se mora razvijati tudi živilska industrija,« je poudarila direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dr. Tatjana Zagorc. Opozorila V Laškem so se predstavniki vlade in Gospodarske zbornice Slovenije srečali s predstavniki podjetij iz živilskopredelovalne industrije iz vzhodne kohezijske regije. (Foto: GZS) je, da je za kmetijska in živilska podjetja zelo pomembna davčna razbremenitev, saj so v primerjavi s tujimi tovrstnimi podjetji nekonkurenčna, država se mora končno bolj odločno spopasti s sivim trgom ter živilskopredelovalni dejavnosti nameniti močno finančno injekcijo. Uvoz tujih delavcev po mnenju dr. Zagorčeve ni pravi ukrep, ki bi dolgoročno rešil pomanjkanje delovne sile. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je napovedal zakon o razvojnih kadrih, ki naj bi zajezil beg možganov. Strinjal se je, da so plače v Sloveniji preveč obdavčene, po njegovem mnenju so rezerve v višji obdavčitvi premoženja. Zagotovil je, da si bo kot minister prizadeval za stabilno davčno okolje, ki bo dvignilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je izpostavila predvsem potrebo po povezovanju dobavne verige v kmetijsko-predelovalni dejavnosti. S tem bi slovenski proizvajalci dosegli večjo konkurenčnost doma in boljšo prepoznavnost na tujih trgih. Izpostavila je tudi potrebo po namakanju v kmetijstvu. V Sloveniji so trenutno namakalni sistemi na 6.500 hektarjih kmetijskih površin, glede na razpoložljive vodne vire bi jih lahko bilo desetkrat več. Žal načrte upočasnjuje-jo velike birokratske ovire. Šinkova je napovedala, da bo kmetijsko ministrstvo podprlo gradnjo rastlinjakov, da bi v Sloveniji tudi tako povečali samooskrbo s hrano. V Tešu nov direktor Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne je odpoklical dosedanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Viktorja Vračarja in na njegovo mesto imenoval Branka Debeljaka. Branko Debeljak je na vodilnih delovnih mestih v Tešu zaposlen že več kot 20 let. Od leta 2016 je bil izvršni direktor tehničnega sektorja, zadolžen za njegovo operativno delo, načrtovanje in usklajevanje proizvodnje električne energije iz termoelektrarne ter razvojne in vzdrževalne dejavnosti družbe. Položaj direktorja Teša je prevzel takoj po imenovanju, to je 4. aprila. V Holdingu Slovenske elektrarne niso pojasnili, zakaj so odpoklicali Viktorja Vračarja, ki je bil na čelu termoelektrarne od lanskega oktobra. Po neuradnih informacijah naj bi bila njegova zamenjava posledica ugotovitev interne revizije o nakupu premoga za Teš. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Še vedno brez arborista Očitki o nestrokovnosti pri urejanju dreves Bralec se je nedavno odzval na naš zapis o tem, da celjsko javno podjetje Zelenice ureja pas med železniško progo in obvoznico v smeri proti Medlogu. Zelenice so odstranile nekatera drevesa in podrast. Bralec je menil, da poseg ni bil strokovno izpeljan. Zato smo na Mestno občino Celje naslovili vprašanje o tem, kdo določi, kaj in kako je treba odstraniti, saj Zelenice same nimajo strokovnjaka arborista. Ali pri teh posegih sodeluje gozdarski strokovnjak? Spraševali smo tudi, ali občina razmišlja, da bi kako drugače uredila to področje, ki nenehno sproža nejevoljo med ljudmi - morda z zaposlitvijo ustreznega strokovnjaka ali pri večjih posegih z najemom ljudi, ki imajo strokovne reference. TATJANA CVIRN Tako so delavci Zelenic urejali pas med železnico in obvoznico v Medlogu. Po mnenju nekaterih nestrokovno. (Foto: arhiv Zelenic) Iz Mestne občine Celje in podjetja Zelenice so odgovorili, da so bila drevesa na omenjenem pasu že dlje na seznamu za obrezovanje zaradi suhih vej v krošnjah, a je bila pridobitev dovoljenja za takšna dela precej zahtevna in zato niso bila izvedena že prej. Konec minulega leta se je pojavil lubadar in februarja je podjetje Zelenice prejelo odločbi gozdarske inšpektorice za nujno odstranitev dreves, da bi se ustavilo nadaljnje razmnoževanje tega škodljivca. V odločbah inšpektorice je bilo opredeljeno, katera dela je treba opraviti in kako. Rok za odstranitev dreves je bil 20. marec. Dela sta nadzirali direkcija za infrastrukturo in gozdarska inšpekcija. Zaradi prijave je podjetje imelo tudi nadzor inšpekcije za lovstvo in ribištvo, ki je začasno ustavila dela. Kot pravijo v Zelenicah, so delno odstranili tudi podrast in ovijalke, da bi imela zdrava drevesa več prostora za rast. Podrast v veliki meri predstavljajo tudi invazivne tujerodne rastline (rubinija, japonski dresnik, pajesen ...). »Gnezdenja ptic nismo opazi- ilell» Občina se je odzvala na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in v počastitev 25. marca, dneva sajenja medovitih rastlin, so Zelenice prav na omenjenem območju ob železniški progi med zahodno obvoznico in zaključkom Ljubljanske ceste v Medlogu posadile 25 dreves v zameno za nedavno odstranjena. Na fotografiji sta župan Matija Kovač in predsednik Čebelarskega društva Henrika Peternela Celje Gorazd Gradišnik med sajenjem. (Foto: Rok Deželak) li, smo pa opazili prisotnost plazilcev in glodavcev. Nikakor nismo bistveno posegli v naravni prostor živali,« so prepričani v Zelenicah, ki so na tem območju že posadili novih 25 dreves ob svetovnem dnevu medovitih rastlin. Brez strokovnjaka V Zelenicah priznavajo, da posebnega strokovnjaka, ki bi odločal o tovrstnih posegih, nimajo, ampak dela opravlja ekipa, ki jih izvaja že več kot 25 let. »Menimo, da so tudi izkušnje pri tem zelo pomembne, ob čemer se zaposleni še vedno izobražujejo pri združenju pridelovalcev okrasnih rastlin, obiskujejo različne seminarje, nekatere tudi v tujini, sodelujejo s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna ... Ker se zavedamo pomembnosti strokovnega dela na področju arboristike v mestu, smo pred kratkim vzpostavili sodelovanje z botaničnim vrtom iz Ljubljane in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje,« pravijo v Zelenicah in dodajajo, da pogosto sodelujejo s strokovnjaki s področja gozdarstva. »V svoji sredini si vsekakor želimo imeti vsestranskega strokovnjaka, ki ga je zelo težko dobiti. Možnost obstaja v okviru lastnega štipendiranja in izobraževanja.« V okviru zahtevnejših ar-borističnih posegov Mestna občina Celje sicer sodeluje z arboristko Tanjo Grmovšek. Konec prostorske stiske ŠTORE - Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) ima nove in večje prostore v nekdanji kovinarski šoli na Lipi. Namenu so jih predali minuli ponedeljek. KORK Štore je leta 1957 registrirana. Občina je tej do-začela delovati pod okriljem brodelni organizaciji najprej tamkajšnje krajevne skupno- odstopila prostore v spodnjih sti, leta 2012 je bila na novo Štorah, po desetletju dela ji je Širimo ekipo mehanikov vozil Mercedes - Benz ZAPOSLIMO SERVISNEGA TEHNIKA (m/ž) v uporabo ponudila prostore na Lipi. Predsednik KORK Štore Stanislav Štefanec pravi, da prostori v izmeri približno 60 kvadratnih metrov omogočajo izvedbo vseh dejavnosti društva, med drugim sestanke, predavanja, delitev hrane in oblačil. Društvo ima na voljo še ločen prostor za pohištvo in belo tehniko, saj tudi tovrstne še uporabne predmete deli pomoči potrebnim ljudem. »Nove pridobitve smo zelo veseli in upamo, da bo dobro služila občanom,« je poudaril sogovornik. Prostovoljci KORK Štore dru- Prostovoljci KORK Štore so veseli novih in večjih prostorov na Lipi. (Foto: SHERPA) žinam v stiski vsak mesec delijo prehrambene pakete. Posebne pakete pripravijo, ko je čas za ozimnico in ob veliki noči. Sodelujejo tudi s štorskim društvom upoko- jencev pri projektu Starejši za starejše. Nedavno so poskrbeli, da bodo starejši od 69 let prejeli 80 paketov hrane. Organizacija z osnovno šolo sodeluje pri nakupu šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke. »Pozorni smo na potrebe vseh občanov, od mlajših do starejših,« je zaključil Štefanec. TS Ob stoletnici filatelije v Celju CELJE - V Zgodovinskem arhivu Celje (ZAC) je ob stoletnici filatelije v mestu na ogled razstava z naslovom Filatelija v arhivih, arhivi v filateliji. Pripravil jo je arhivski svetnik dr. Bojan Himmelreich, ki je tudi filatelist in član Filatelistično--numizmatičnega kluba Celje. Razstava bo na ogled do 14. aprila. Avtor je razstavo zasnoval v treh delih. V prvem delu je prikazano delovanje filatelistov v Celju od nastanka prvega združenja leta 1923. V drugem delu razstave je na ogled filatelistično gradivo, ki ga je mogoče najti v fondih in zbirkah javnih arhivov, večinoma ZAC. V arhivskih dokumentih je namreč skritega tudi veliko filatelističnega gradiva. »Zanimivo je že samo po sebi, predstavljeno na razstavi pa pripoveduje zgodbo o vrstah filatelističnega gradiva od sredine 19. stoletja do danes,« pravi avtor razstave. V tretjem delu so na ogled še znamke in drug filatelistični material, kot so žigi, bloki, ilustrirane dopisnice in kuverte, ki so ga izdale poštne uprave po svetu na temo arhivistike. »Izdaj ob obletnicah obstoja arhivov in predstavitvi njihovih zgradb, dela in zakladov, ki jih varujejo, ter ob organiziranju prireditev je mnogo. Pričajo o pomenu arhivske dejavnosti in s poštnimi izdajami na to temo tudi o tem, kakšen odnos ima družba do nje.« Zgodovinski arhiv Celje je izdal še priložnostno publikacijo, ki je na ogled tudi na spletni strani arhiva. TC Razstavo Filatelija v arhivih, arhivi v filateliji je pripravil dr. Bojan Himmelreich (desno), ob njem je direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj. Odprtja so se udeležili številni ljubitelji filatelije iz Celja in drugih krajev. (Foto: SHERPA) Hotko Prodajno servisni center Hotko d.o.o. Vinterjeva ulica 2 a / 3212 Vojnik T +386 (0)3 780 00 30 / info@hotko.si www.hotko.si IZ NAŠIH KRAJEV 7 BISTRICA OB SOTLI - Stranski udeleženec proti umeščanju na novo mesto O bazni postaji še pristojno ministrstvo Upravna enota Šmarje pri Jelšah je izdala gradbeno dovoljenje, da lahko Telekom Slovenije prestavi bazno postajo na novo mesto v gozdu, približno 60 metrov od stavbe šole in vrtca. Nad izdajo dovoljenja se je pritožil občan Boštjan Koželj, eden od treh stranskih udeležencev v postopku. Njegovo gradbeno zemljišče je od postaje oddaljeno manj kot 15 metrov. Prepričan je, da je izdajo soglasja spremljalo več procesnih napak. Občina in upravna enota v pravilnost postopka ne dvomita. S pritožbo se bo zdaj ukvarjalo ministrstvo za naravne vire in prostor. Boštjan Koželj: »Upam, da bodo moji otroci odšli v svet. A v šolo in vrtec, ki sta zelo blizu predvidenega mesta bazne postaje, vsako leto prihajajo novi otroci. Nenavadno se mi zdi, da je le redkim mar za njihovo zdravje.« TINA STRMČNIK Bistričan Boštjan Koželj opozarja, da tamkajšnja občina nima občinskega prostorskega načrta in zato uporablja odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje nekdanje skupne občine Šmarje pri Jelšah. Gre za odlok, sprejet leta 1993. »Upravni organ v gradbenem dovoljenju narobe interpretira enega od členov tega odloka, ki navaja splošne pogoje za gradnjo omrežja za pošto, telegraf in telefon.« Meni, da je občina dala soglasje za postavitev postaje brez ustrezne zakonske podlage, ki bi določala, kje je predvidena kakšna gradnja. »V državi je 212 občin. Bistrica ob Sotli je ena od šestih občin v državi, ki nimajo sprejetega prostorskega načrta. Menim, da v pravni državi odločitev ne moremo sprejemati tako.« Bistriški župan Franjo Debelak pravi, da se občinska uprava že skoraj dve leti ukvarja s postopkom priprave občinskega prostorskega načrta. O dokumentu trenutno odločajo različni soglasodajalci oz. ministrstva. Po Debelakovih besedah so za izdajo gradbenega dovoljenja za postavitev bazne postaje na novo mesto, za kar bo poskrbel Telekom Slovenije, veljavni prostorski dokumenti šmarske upravne enote. »Za občinsko upravo je bistveno, da bo novo mesto bolj oddaljeno od vrtca in šole, kot je bilo doslej, in da bodo upoštevani vsi varnostni standardi.« Medtem ko Koželj podobno kot člani Civilne iniciative Šempetranov meni, da bo novo mesto bazne postaje še vedno preblizu bistriške šole in vrtca. Da je za umeščanje novih stavb v prostor potreben veljaven prostorski akt, kar pa ni nujno občinski prostorski načrt, pravi načelnica UE Šmarje pri Jelšah mag. Jasna Junkar. Pojasnila je, da je šmarska upravna enota gradbeno dovoljenje za gradnjo bazne postaje izdala skladno z določili Gradbenega zakona in na podlagi veljavnega prostorskega akta Občine Bistrica ob Sotli, in si- cer Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Šmarje pri Jelšah. Občani postajo želijo ali ne? Koželj dvomi v javni interes za postavitev bazne postaje, saj ni bila med občani izvedena nobena anketa o tem, ali si jo v svojem okolju res želijo. Debelak odgovarja, da so postavitvi bazne postaje verjetno naklonjeni vsi uporabniki mobilnih telefonov, ki jih ni malo. Še posebej naj bi si boljši signal želeli krajani Kunšperka in Če-hovca, ki imajo zdaj z njim težave. »Telekom je novo mesto za bazno postajo iskal tudi glede na podatke o številu naročnikov mobilnih storitev pri različnih operaterjih. Cilj je bil najti točko postavitve, kjer bi dosegel čim večje območje pokritosti s signalom.« Dodal je, da kot župan verjame meritvam, ki so znotraj dovoljenih mej. Koželj pa vztraja pri tem, da je bila vsem občanom kršena Aarhuška konvencija, po kateri je že pri načrtovanju posegov v okolje treba poiskati skupen jezik z občani. »Za predvideno postavitev bazne postaje sem izvedel šele, ko mi je upravna enota poslala vabilo za sodelovanje v postopku. Čeprav živim le nekaj metrov od predvidene točke postavitve, me ni predhodno o načrtih obvestil nihče iz občinske uprave.« Različno o dokumentaciji Koželj je na sestanku na šmarski upravni enoti, kamor je bil vabljen kot stranka v postopku, predlagal vključitev mnenj neodvisnih izvedencev gradbene in elektromagnetne stroke. A pravi, da upravni organ njegove pobude ni upošteval. »To, da lahko stranski udeleženci sodelujemo v postopku, naši predlogi in izjave pa niso upoštevani, je po mojem prepričanju bistvena kršitev upravnega postopka.« Načelnica šmarske upravne enote pravi, da je bila v po- stopku predložena predpisana dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte, ki jo je, čeprav to ne bi bilo potrebno, izdelal pooblaščeni inženir s področja gradbeništva, ki je vpisan v Inženirsko zbornico Slovenije. Hkrati je bila v postopku predstavljena dokumentacija elektromagnetnega sevanja akreditiranega podjetja ter pooblaščene osebe s tega področja. »Stranskim udeležencem je bila v skladu z zakonom dana možnost predložitve drugih ustreznih študij in dokazil, če so imeli utemeljen dvom, da dokumentacija ni verodostojna, česar pa niso storili oz. niso dostavili nobenih dru- gačnih dokazov,« je povedala Junkarjeva. »Optika« še ni pri vsaki hiši Kako je v Bistrici ob Sotli z napovedano odpravo belih lis optičnega omrežja? Debelak pravi, da je za gradnjo omrežja, ki bi moralo biti dokončano še v tem letu, odgovorno podjetje Rune, ki se je uspešno prijavilo na razpis ministrstva za javno upravo. Občina na omenjeno podjetje pritiska, da bi cilje tudi uresničilo, po županovih informacijah podjetje trenutno pripravlja projektno dokumentacijo in zagotavlja, da bo dela opravilo v predvidenem časovnem roku. Optično omrežje bo po Debelakovem prepričanju občanom olajšalo pouk na daljavo in delo od doma, za delovanje mobilnih telefonov pa je kljub temu potrebna umestitev bazne postaje. Franjo Debelak: »Bazna postaja na gasilskem domu je res blizu šole in vrtca. Novo mesto bo bolj oddaljeno. Tudi sam si želim, da bi bila razdalja od vzgojno-izobraževalnih ustanov še večja, a potem bi prišli že v bližino drugih stavb.« Denar za nogomet so si »sposodili od kopališča« Predvidena nova podoba Športnega centra Rogaška Slatina. (Foto: Občina Rogaška Slatina) ROGAŠKA SLATINA - Večina svetnikov občinskega sveta Občine Rogaška Slatina je na zadnji seji glasovala za to, da bo občina 1,4 milijona evrov, ki jih je pridobila kot davek na dobitek od igre na srečo, namenila gradnji javnega kopališča. A že pri naslednji točki dnevnega reda je 800 tisočakov prerazporedila za obnovo nogometne infrastrukture v slatinskem športnem centru. Župan Rogaške Slatine vala, da naj občina 1,4 mili- mag. Branko Kidrič je dejal, da je občinska uprava o gradnji javnega kopališča razmišljala vsaj deset let. Zadnja leta je vodstvo občine med občani zaznalo še več pobud za to. Okvirno idejno zasnovo projekta je začela pripravljati tudi zaradi rezultatov anketnega vprašalnika o porabi 1,7 milijona evrov davka na dobitek od igre Eurojackpot. Večina sodelujočih je glaso- jona evrov nameni za javno kopališče. Čeprav je občinski svet 1,4 milijona evrov najprej namenil kopališču, so svetniki že pri naslednji točki podprli predlog občine, da 800 tisočakov prerazporedi za obnovo nogometne infrastrukture. Kidrič pravi, da je to potrebno zaradi uspehov članske ekipe Nogometnega kluba Rogaška, ki si, če mu bo takšna mljajočih prostorov v stavbi ob nogometnem stadionu, pod tribunami bodo prostori za sestanke s starši in z igralci ter pisarne nogometnega kluba. Pod tribunami so predvideni prostori, ki so glede zahtev Nogometne zveze Slovenije potrebni za izvedbo tekmovanj v prvi ligi. Še en sklop del bo namenjen zagotovitvi prostorov za novinarje na tribuni, predvidena je tudi zagotovitev dodatnih tribun tako za domače kot za gostujoče gledalce. Zelenica igrišča bo razširjena za dodatne tri metre. Čeprav bo občina najprej poskrbela za vlaganja v nogometno infrastrukturo, bo nadaljevala pripravo projekta za gradnjo javnega kopališča. Po besedah slatinskega župana bo naročila izdelavo projektne naloge, pripravila bo javni natečaj in občinski podrobni prostorski načrt. Kakšno je zagotovilo, da bo v letih 2025 oz. 2026 denar za kopališče še na voljo? »Trenutno ne morem povedati, ali bomo vse projekte, ki jih načrtujemo, lahko uresničili v takšnem obsegu. Za uresničitev zastavljenega programa bomo verjetno potrebovali dodaten denar. O tem bomo razmišljali takrat, ko bomo imeli pripravljeno vse potrebno za uresničitev naložb. Projekt za obnovo nogometne infrastrukture pa imamo pripravljen že zdaj.« TS JKP ŠENTJUR, C javno komunalno podjetje, d.o.o. uvrstitev uspela, tekme prve lige želi igrati v domačem športnem centru. Da bo to mogoče, je treba poskrbeti za obnovo, vredno približno malo manj kot milijon evrov. »Ker nimamo časa za rebalans proračuna ali za najem posojila, bomo denar, ki smo ga zagotovili za kopališče in ga bomo potrebovali šele v letih 2025 in 2026, začasno prerazporedili za obnovo nogometne infrastrukture.« In zagotovilo za kopališče? Posodobitev športnega parka je sestavljena iz petih sklopov. Med drugim gre za obnovo garderob in spre- 0 https://www.jkp-sentjur.si/ https://www.facebook.com/jkpsentjur/ ф info@jkp-sentjur.si 0 03/ 747 16 20 8 IZ NAŠIH KRAJEV ŠMARJE PRI JELŠAH, POLZELA - Pomembno vlogo je odigralo Društvo za zaščito konj iz Orove vasi Iz obupnih razmer rešili šest ponijev Društvo za zaščito konj iz Orove vasi je po nalogu veterinarskega inšpektorja s kmetije v Svetem Štefanu v šmarski občini prejšnji teden odpeljalo več ponijev. V društvu so povedali, da so bile živali, med katerimi sta tudi breji kobili, hudo zanemarjene, a tudi zelo žejne, saj so bile dlje časa brez vode. ŠPELA OŽIR, STA V upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so potrdili, da je uradni veterinar marca uvedel uradni nadzor na gospodarstvu v Svetem Štefanu. V postopku so bila ugotovljena neskladja z zakonodajo, in sicer neprimerna oskrba kopitarjev, neustrezna identifikacija koz ter neustrezen privez dveh psov. Kot so pojasnili, so bili kopitarji nameščeni v hlevu, polnem iztrebkov, suhega ležišča ni bilo na voljo, krma je bila onesnažena s fekalijami. »Zaradi neustreznih pogojev namestitve, oskrbe in neustrezne higiene krme je bilo odvzetih šest kopitarjev (ponijev),« so še navedli v upravi. Potrebujejo pomoč V polzelskem društvu za zaščito konj potrebujejo pomoč pri negi rešenih živali. Konji potrebujejo čiščenje in kovaško oskrbo, nekateri starejši tudi ureditev zobovja. Odvzeli so dve kobili in štiri žrebce, ki jih bodo kastrirali. Oba psa bodo po odredbi veterinarskega inšpektorja odpeljali v zavetišče. »Trenutno so živali še malo plašne, vendar se zelo dobro odzivajo na človeka, zato menimo, da bo njihova socializacija uspešna. Lastnika bo kazensko ovadil veterinarski inšpektor,« so pojasnili v društvu. Ko bodo živali pripravljene, bodo na voljo za posvojitev in iskanje primernih domov. Navedli so še, da je veterinarski inšpektor lastniku kmetije ponudil rok za odpravo pomanjkljivosti. Ker do tega ni prišlo, se je odločil za odvzem. Priljubljeni med politiki Društvo za zaščito konj v Orovi vasi na Polzeli je v zadnjem času med politiki precej priljubljeno. Podpredsednica državnega zbora in poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot ga je obiskala prejšnji teden. Lani se je v njem mudila predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič. In še nekaj let nazaj takratna poslanka Violeta Tomić, katere obisk je med nekaterimi vašča-ni dvignil kar nekaj prahu. Društvo primarno stremi k osveščanju ljudi in h krepitvi razumevanja narave ter živali, predvsem konj. Obenem se vključuje v pripravo in sprejetje zakonskih ter podzakonskih predpisov o reji in vzdrževanju živali, pri čemer z njimi sodeluje tudi poslanka Meira Hot. V razpravi o možnostih za podporo pri uresničevanju ciljev Društva za zaščito konj in drugih podobnih društev je izpostavila aktualen predlog zakona o zaščiti živali, ki je trenutno v zaključnih fazah koalicijskega usklajevanja. Z okrepljenimi pooblastili Podpredsednica državnega zbora je na obisku poudarila, da predlog zakona odseva potrebe in krepi prizadevanja društev za zaščito živali. Zahvalila se je za pomembne intervencije Društva za zaščito konj pri pripravi zakona in pri tem spodbudila k ohranitvi njegove dejavne vloge pri oblikovanju pravil za zaščito živali v Sloveniji. »Društva bodo v okviru predloga novele Zakona o zaščiti živali tudi zakonsko pridobila formalno vlogo pri vršenju inšpekcijskega nadzora v primerih sumov zlorabe živali. Končno smo prišli do točke, ko bodo ta prizadevanja postala realnost,« je dodala ob koncu obiska. Obiskala jih je doma ŽALEC - Podpredsednica državnega zbora mag. Meira Hot se je v sklopu obiska v Spodnji Savinjski dolini mudila tudi v Domu Nine Pokorn na Grmovju, kjer jo je sprejel direktor dr. Tomaž Lenart. Poudaril je, da je poslanstvo zavoda in vseh zaposlenih skrb za stanovalce in ne oskrbovance. Poimenovanje v stanovalce so uvedli, saj si v Domu Nine Pokorn prizadevajo, da si vsak stanujoči v njihovih bivalnih enotah ustvari dom, kjer lahko sproščeno izraža svoje potrebe in želje ter je pri tem uslišan in viden. S svojim pristopom zaposleni zagotavljajo, da zares nihče ne ostane sam. Za uresničevanje vsega tega je dom prejel poseben znak, ki krasi njegov vhod. »Izjemno presenečena sem nad sprejemom ter ob ogledu doma. Primeri dobrih praks, sodelovanja, humanosti, sočutja in predvsem solidarnosti tako med zaposlenimi kot stanovalci so neverjetni. Ponosni moramo biti na takšne zgodbe oskrbe najranljivejših družbenih skupin. V razpravi smo večkrat omenili občutek domačnosti. Tudi sama sem ga delila z osebjem in s stanovalci, čeprav je bil moj obisk kratek,« je dejala Hotova. ŠO Da moramo biti ponosni na takšne zgodbe oskrbe najranljivejših družbenih skupin, je Hotova povedala na Grmovju. (Foto: osebni arhiv) Človeška krutost in malomarnost ne poznata meja. »Glede na to, da so se posušili in se je umazanija začela luščiti z njih sama od sebe, bomo z britjem še malo počakali. Mogoče ne bo potrebno. Vsekakor boste, ko bo to možno, vabljeni na krtačenje,« je društvo za zaščito konj pripisalo ob fotografiji na družbenem omrežju. (Foto: arhiv društva) Utrinek z lanskega Festivala vina in čokolade. (Foto: Andraž Purg) Prestolnica vina in čokolade PODČETRTEK - Skupno kar 50 ponudnikov žlahtne kapljice in najrazličnejših sladkosti iz kakavovih zrn se bo 6. maja predstavilo na osmem Festivalu vina in čokolade v športni dvorani. Organizatorji dogodka z Boštjanom Misjo iz organizacije Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje na čelu so povedali, da je bilo med razstavljavci veliko zanimanja za sodelovanje, zato so stojnice razprodane. Dogodek, katerega namen med drugim predstavljata povezovanje in predstavitev lokalnih ponudnikov in ponudnikov iz drugih krajev, bo tudi trajnostno naravnan. Kot že na preteklih dogodkih bodo obiskovalci v zameno za plačilo vstopnice prejeli degustacijske kupone in kozarec, s pomočjo katerega bodo lahko okušali vino, ponudniki sladkosti pa teh ne bodo ponujali v plastični embalaži. »Stojnice bodo, kot smo že vajeni, izdelane iz palet, uporabili bomo reciklirane materiale, prizorišče bomo okrasili z drevesi, ki nam jih bodo posodili v Arbo-retumu Volčji Potok,« je dejal direktor združenja Visit Podčetrtek. Za prevoz do različnih turističnih ponudnikov v Olimju bo skrbel vlakec Hla-pon, letošnja novost je tako imenovani vinski bus, ki bo obiskovalce vozil do znanih lokalnih vinarjev. Po besedah soorganizator-ke Karmen Cvirn se tudi letos obeta pester program. Novost je peka festivalske torte, kot pretekla leta bodo tokrat spet na voljo različne delavnice na temo vinarstva in čokolade. Ponovno se obeta dobrodelni tek za društvo Debra, ki povezuje bolnike z bulozno epidermolizo in njihove svojce, manjkali ne bodo koncerti znanih glasbenih izvajalcev. Zanimivo bo tudi dogajanje za otroke. Slednji bodo med drugim ustvarjali s čokolado. »Želimo si, da bi imeli sladke prste in da bi bili umazani okrog ust,« je dejal Urban Videtič iz podjetja Syncerus, ki ima eno od svojih čokoladnic med drugim v Olimju. Po besedah Videtiča pomaga festival krepiti dober glas o ponudnikih in zato marsikateri turist tudi med letom poseže po njihovi ponudbi. TS IZ NAŠIH KRAJEV 9 »Gre za čudovito pivnico, ki je v zasebni lasti. Bila bi velika dopolnitev naše ponudbe na območju fontane. A lastnika ne moremo prepričati, da bi jo odprl,« pravi Janko Kos. Za' Zotlovo kovačijo, ki je bila v času reformacije : protestantov, pozneje pa trški »špital«, se že nekaj časa bi zaživela kot gostinski lokal. A kot pravi žalski župan, na to čakajo že kar nekaj' časa, zato' upajo, da . bodo tokratne ' obljube lastnika ' držale. Zotlova kovačija je zelena zgradba v ozadju fontane piva. (Foto: ŠO) . , - , ' - ' •• ŽALEC - Odprtje pivnice se zamika Bo Zotlova kovačija le zaživela kot pivnica? V občini Žalec je glede na podatke, s katerimi je na zadnji novinarski konferenci postregel žalski župan Janko Kos, na voljo skupaj 1.270 sedežev v gostinskih lokalih in dodatnih 530 na njihovih terasah. Izbire naj bi bilo še več od letošnje pomladi, ko naj bi v neposredni bližine fontane v Zotlovi kovačiji zaživela kar nekaj časa pričakovana pivnica Kovačija. Župan Janko Kos si želi, da bi se tokratna napoved lastnika le uresničila, saj naj bi se njegove obljube o odprtju zamikale že dve leti. ŠPELA OŽIR Lastnik in direktor pivnice Igor Gominšek pravi, da so gradbena dela bolj ali manj zaključili. Letni vrt načrtujejo za to znano žalsko zgradbo, ki je bila v času reformacije zbirališče žalskih protestantov in pozneje trški »špital«. »Čakamo še na uporabno dovoljenje, kdaj natančno bo pivnica odprla vrata, pa zaenkrat še ne moremo natančno napovedati.« Kot je dodal Gominšek, naj bi bilo to še letošnje poletje, morda celo že kakšen mesec prej. V njej bodo ob pestrem izboru piva na voljo hrana po naročilu in malice. Napovedano pridobitev še kako pozdravlja žalski župan Janko Kos, ki zato upa, da se bodo tokratne Gominškove napovedi le uresničile. Žalča-ni namreč na odprtje pivnice nestrpno čakajo že drugo leto. »Občina lastnika podpira in obenem spodbuja, da bi gostinski lokal, ki je obnovljen v skladu z vsemi predpisi zavoda za varstvo kulturne dediščine in zelo lep, končno zaživel. A ta zaradi različnih razlogov, eden zadnjih je pomanjkanje kadra, vedno znova prestavlja rok odprtja. Zadnji je bil, da bo pivnica zaživela letos aprila so- časno z začetkom nove sezone delovanja fontane piva, a ni,« je kar nekoliko razočaran župan, ki dodaja, da bi morda moral lastnik razmisliti tudi o možnosti oddaje prostorov v najem. »Nič ne pomaga, če je lokal lepo opremljen, a ni v uporabi.« Stop, turistična puščava! Lani so v občini Žalec glede na podatke statističnega urada zabeležili 27.582 nočitev obiskovalcev. Od tega jih je bilo skoraj 21 tisoč iz tujine. Največ lanskih nočitev so opravili turisti iz Nemčije (2.938). Sledili so turisti iz Italije (1.784), Poljske (1.700), Avstrije (1.363) in Madžarske (1.238). »V času turističnih bonov je med slovenskimi pokrajinami nastala še večja razlika. Tam, kjer so bolj turistično razviti, so postali še bolj. Ljudje so namreč tam unovčili več bonov. Bojim se, da v Sloveniji nastaja turistična puščava, kjer ni nihče ali so le redki koristili bon,« je na zadnji novinarski konferenci na vedno večje razlike v turistični razvitosti opozoril župan, ki je prepričan, da moramo turizem razvijati enotno po vsej Slove- niji. »Ne smemo dovoliti, da bo tako kot kje v tujini, ko je na nekem območju vse zanemarjeno, umazano in prežeto z revščino, streljaj stran v turističnih resortih pa imajo zlate kljuke,« je še dodal. Konkurenčni le povezani Spodnja Savinjska dolina lahko utrdi svoje mesto na slovenskem turističnem zemljevidu le povezana. »Turista ne zanima, kje je meja med žalsko in polzelsko občino,« je dodal in nadaljeval, da si želi, da bi ta povezana zgodba končno zaživela in da bi bila dolina zajeta v nastajajočo turistično strategijo. Žalčani se bodo v prvi vrsti usmerili v večdnevne obiske turistov, čeprav se zavedajo, da so tudi dnevni obiskovalci zelo pomembni. Med 50 in 60 tisoč evrov turistične takse, kolikor je prejmejo, vložijo v promocijo turizma. »Pri nas na to gledamo kot na vložek za naprej, ki se nam bo začel enkrat vračati. Na žalost nimamo te sreče, da bi več sto tisoč evrov turistične takse lahko namenjali za prometno infrastrukturo in podobne naložbe, kot si lahko to privoščijo v nekaterih drugih občinah,« je še dodal. »Čakamo še na uporabno dovoljenje, kdaj natančno bo pivnica odprla vrata, pa zaenkrat še ne moremo natančno napovedati,« pravi Igor Gominšek. Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur www.novitednik.si 5 novih naročnikov = 100 eur . ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH novi tednik Vedno г [ллтој/ 1000 EVROV I Več na: www.novitednik.si/pos-tanite-narocnik e-mail: narocnineiant-rc.si telefon:03-42-25-171 Novi naročniki sklenejo naročniško razmerje za 12 mesecev. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmete po plačilu trimesečne naročnine. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. Za kaj bi pa vi namenili deset tisoč evrov? LAŠKO - Občani lahko tudi letos sodelujejo pri razporejanju proračunskega denarja in sami odločijo, za kaj bi ga v svoji krajevni skupnosti porabili. To jim omogoča parti-cipativni proračun. Za oddajo projektnih predlogov imajo občani čas še do 15. aprila. V proračunu Občine Laško je za letos za participativni proračun namenjenih 90 tisoč evrov, in sicer po 10 tisoč evrov za vsako krajevno skupnost v občini. Do zdaj je izvedba participativnega proračuna prinesla že kar nekaj dobrih rezultatov in vidnih pridobitev v posameznih krajevnih skupnostih, pravijo v laški občini. Tako so med drugim uredili športna, rekreacijska in otroška igrišča, tematsko--turistične poti, parkirišča, postavili so označevalne table ... BA Na voljo denar za obnovo fasad in streh LAŠKO - Občina bo tudi letos sofinancirala obnovo stavb v starem mestnem jedru Laškega. V ta namen je objavila javni razpis, na katerega se lahko prijavijo lastniki ali solastniki stavb v starem mestnem jedru, ki nameravajo letos obnoviti fasado oziroma streho. Do sofinanciranja so upravičene naložbe, ki so se začele po 1. januarju letos in bodo končane najkasneje do 30. oktobra. Za finančne spodbude so v letošnjem občinskem proračunu zagotovljena sredstva v skupni višini 25 tisoč evrov. Občina Laško dodeljuje sredstva v višini največ 25 odstotkov vrednosti priznanih stroškov prenove. Vlagatelji lahko vlogo oddajo do vključno 30. junija. BA 10 IZ NAŠIH KRAJEV SLOVENSKE KONJICE - Šentjurski VDC gradi stanovanjsko enoto Selitev še pred poletjem Predvidoma junija bo novozgrajena stanovanjska enota Varstveno-delovnega centra (VDC) Šentjur sprejela 11 oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju iz konjiške, zreške, vitanjske in oplotniške občine. Gradnja je v zaključni fazi, stala je približno 1,2 milijona evrov, glavnino potrebnega denarja je zagotovila država, nekaj so prispevale tudi občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. BARBARA FURMAN Varstveno-delovni centri izvajajo tudi storitev institucionalnega varstva, ki obsega vse oblike pomoči, s katerimi odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju nadomeščajo ali dopolnjujejo storitve doma in lastne družine. Poleg varstva imajo zagotovljeno tudi zdravstveno oskrbo. Kako bo v Slovenskih Konjicah? Neprekinjena oskrba Varstveno-delovni center Šentjur (VDC) je stanovanjsko enoto v Slovenskih Konjicah začel graditi v začetku lanskega leta. Po besedah direktorja Leona Štembergerja predvidevajo, da bodo uporabno dovoljenje pridobili maja. Datuma uradnega odprtja sicer še niso določili, a predvidevajo, da bo stanovanjska enota zgrajena do začetka junija, ko naj bi se vanjo vselilo 11 oseb z zmerno, s težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem Stavba naj bi bila vseljiva junija letos. (Foto: VDC Šentjur) razvoju. V stanovanjski skupnosti bodo imeli zagotovljeno neprekinjeno oskrbo. Konjiška stanovanjska enota VDC bo velika 460 kvadratnih metrov (bruto površine), v njej bodo kuhinja, jedilnica, dnevni prostor, štiri dvoposteljne in tri enoposteljne sobe. Vsaka bo imela svojo kopalnico in sanitarije ter izhod na teraso. V stavbi bodo še pisarna, garderobe za zaposlene, kurilnica, pralnica, shramba, garderoba za stanovalce, manjši steklen atrij in velika pokrita terasa. V stanovanjski skupini bo bivalo 11 uporabnikov iz občin Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje in Oplotnica, njihova povprečna starost je od 44 do 64 let. »Gradnjo stavbe smo načrtovali tako, da bomo lahko sprejeli vse osebe, ki potrebujejo tovrstno nastanitev iz krajev Dravinjske doline. Če se bo katero mesto sprostilo, bomo v stanovanjsko skupnosti lahko vključili tudi osebo iz katere druge občine,« pojasnjuje direktor Štemberger. Krepitev samostojnosti Konjiška stanovanjska enota predstavlja nadgradnjo var-stveno-delovnega centra, ki je v Slovenskih Konjicah odprl vrata leta 2002. V njem je 29 odraslih oseb, ki vanj prihajajo zjutraj in se popoldne vračajo v svoje domače okolje, v centru imajo dovolj možnosti sodelovanja v različnih dejavnosti. V delavnicah med drugim izvajajo kooperacijska dela in raznovrstne uporabne izdelke iz papirja, lesa in tekstila ter druge prilagojene oblike dela pod posebnimi pogoji. Tako želijo pri uporabnikih spodbujati ustvarjalnost in občutek koristnosti ter zagotavljati čim večjo mero samostojnosti. Varstveno-delovni center se Gradnja stane približno 1,2 milijona evrov. (Foto: VDC Šentjur) povezuje tudi z ustanovami v lokalni skupnosti. Eno od poslanstev VDC je tudi osvešča-nje širše javnosti, saj želijo, da življenje v varstveno-delovnem centru spozna in razume več ljudi. V enoti VDC Slovenske Konjice je šest zaposlenih, za delo v novi stanovanjski enoti nameravajo po direktorjevih besedah zaposliti še sedem sodelavcev različnih poklicev, od zdravstvenih delavcev do gospodinj oskrbovalk in varuhov. Dodatne zaposlitve? Varstveno-delovni center Šentjur ima svoje enote vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji v Šentjurju, Slovenskih Konjicah in Šmarju pri Jelšah. V Podplatu ima bivalno enoto z desetimi stanovalci, od junija bo bivalna enota tudi v Slovenskih Konjicah. »V Varstveno-delovnem centru Šentjur smo z delovnimi ter bivalnimi pogoji zadovoljni. Število zaposlenih je sicer v skladu s kadrovskimi normativi, vendar ti že dolgo ne ustrezajo več potrebam naših uporabnikov, ki se starajo. Zato imajo težave pri hoji, negi, prehranjevanju, veliko oseb je na invalidskih vozičkih. Zato pristojne na državni ravni že nekaj časa opozarjamo, da je treba spremeniti kadrovske normative tako, da bi omogočali več zaposlenih. Poleg tega se, kot še poudarja direktor Leon Štemberger, soočajo s pomanjkanjem usposobljenega kadra, ki mora imeti poleg strokovnega znanja tudi občutek za delo z ljudmi. Bo Zrečanka prva slovenska sodnica v Haagu? ZREČE, HAAG - Decembra bo znano, ali bo Zrečanka Beti Hohler, strokovnjakinja za mednarodno kazensko pravo, prva Slovenka, ki bo postala sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu. Šest novih sodnikov bo konec leta volila skupščina držav pogodbenic, ki povezuje 123 držav. Na ministrstvu za zunanje zadeve upajo, da bo med njimi tudi slovenska kandidatka Hohlerjeva, saj jo odlikujejo izkušnje, integriteta, jasna vizija ter izjemna energija za soočanje z odgovornim delom. Zrečanka Beti Hohler, ki že nekaj let živi na Nizozemskem, je uveljavljena strokovnjakinja za Zrečanka Beti Hohler je strokovnjakinja za mednarodno kazensko pravo. (Foto: STA) mednarodno kazensko pravo z bogatimi in dolgoletnimi izkušnjami v mednarodnem kazenskem pravo- sodju, s podrobnim poznavanjem pravnega reda in sodne prakse Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS). Spomnimo, da jo je za kandidatko Slovenije predlagal nekdanji predsednik države Borut Pahor tik pred iztekom mandata, državni zbor je njegov predlog potrdil. Kandidaturo Beti Hohler je Slovenija naznanila decembra lani na zasedanju skupščine držav pogodbenic v Haagu. Zdaj gre zares Ministrstvo za zunanje zadeve njeno kandidaturo že nekaj mesecev predstavlja, zato se je Hohlerjeva že udeležila več sestankov, ta mesec je bila med drugim na pred- stavitvenih dogodkih v Strasbour-gu na sedežu Sveta Evrope. Kot pravi Beti Hohler, jo v prihodnjih mesecih čakajo razgovori pred svetovalnim odborom za imenovanje sodnikov in številne javne predstavitve. »Volitve bodo decembra v New Yorku. Sodnike voli skupščina držav pogodbenic, v katero je vključenih 123 držav. Izvolila bo 6 sodnikov. Volitve so vsaka tri leta, ko se zamenja po 6 sodnikov. Volitve so dokaj zapleten proces,« pojasnjuje Hohlerje-va. Če ji bo uspelo, bo prva Slovenka in tudi prva s področja nekdanje Jugoslavije, ki bo sedla na sodniški stol na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu (MKS). »Le malo držav iz vzhodne Evrope, kamor spada Slovenija po geografskem ključu Mednarodnega kazenskega sodišča, je že imelo sodnika ali sodnico v MKS. Naša država še ne. Zato bi bila moja izvolitev veliko priznanje in tudi velik uspeh za Slovenijo. In seveda tudi zame osebno.« Kot še pravi Hohlerjeva, je zelo zadovoljna, ker je Slovenija h kandidaturi pristopila zavzeto in prizadevno. Potrebnih bo veliko diplomatskih prizadevanj na različnih ravneh, saj so tudi druge države s predstavitvami svojih kandidatov že zelo dejavne. BF Uvod v XR tehnologije Aleš Pevc, TPLJ. 25.3.2023 0 = ЈЗФ§ ^ Znanja za poklice Utrinek s prvega srečanja akademije XR v prostorih konjiške gimnazije (Foto: T. Slapnik) SLOVENSKE KONJICE - Na konjiški gimnaziji so v sklopu mednarodnega projekta Think XR na akademiji XR začeli usposabljati mentorje za razvoj navidezne in razširjene resničnosti. Udeleženci bodo po opravljenih sto urah izobraževanja pridobili naziv mentorja tehnologij xR. Gre za prvo tovrstno izobraževanje v Sloveniji, ki v slovenski izobraževalni sistem prinaša sodobna znanja za poklice prihodnosti, kot so razvijalci 3D-digitalnih dvojčkov, meta-versa, videoiger ter aplikacij navidezne in razširjenje resničnosti. V projektu Think XR sodelujejo Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, podjetji Hashnet in Unior, Tehnološki Park Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Fakulteta za management Univerze na Primorskem in Univerza za znanost in tehnologijo iz Norveške. Na akademiji XR in pri projektu Think XR, ki je financiran iz norveškega mehaniz- ma, poleg mentorjev projektnih partnerjev sodelujejo tudi zunanji mednarodno uveljavljeni strokovnjaki. Na prvem izobraževalnem srečanju v Slovenskih Konjicah je uvodne informacije predstavil Aleš Pevc iz Tehnološkega parka Ljubljana. Udeležence akademije sta obiskali dr. Jane Thomason, predsednica World Metaverse Council, in Nena Dokuzov z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki sta pohvalili organizatorje akademije Xr in izpostavili pomen uporabe akademije XR na področju izobraževanja in industrije. Direktor podjetja Hashnet Tadej Slapnik je dejal, da so vrata akademije XR še odprta, zato je k sodelovanju povabil predstavnike podjetij in organizacij ter posameznike, ki jih zanimajo znanja s področja navidezne in razširjene resničnosti. Zainteresirani lahko podrobnejše informacije dobijo na elektronskem naslovu info@think-xr.si. BF KULTURA 11 Zreški Mali princ Ko se predstava naseli v glavo in srce Mladi gledališčniki iz Osnovne šole Zreče, v kateri gledališko dejavnost gojijo že več kot trideset let, so to pomlad navdušili z uprizoritvijo predstave Mali princ. Gre za brezčasno zgodbo po istoimenski knjigi, v kateri Mali princ pride s svojega planeta na Zemljo, da bi ljudem odprl oči za lepote tega sveta ter jih spomnil, da kdor hoče videti, mora gledati s srcem, kajti bistvo je očem nevidno. BARBARA FURMAN V predstavi Mali princ, v kateri sodeluje 12 učencev od 4. do 9. razreda, so mladi pridobivali veščine gledališča z obiskovanjem neobveznega izbirnega predmeta umetnost ali izbirnega predmeta gledališki klub. Predstavo sta re-žirali mentorici Barbara Po- тмп7г muzejnovejšezgodovine|celje VEČER V MUZEJSKI KAVARNI V sredo, 12. aprila 2023, vas ob 18. uri vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na pogovorni večer z dr. Malino Schmidt Snoj, avtorico biografije SAMO EN PLES Zgodba Marte Paulin Schmidt - Brine Z gostjo se bo pogovarjala urednica knjige, Nela Malečkar. Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si tnik in Karmen Presiček, ki pravita, da se učenci na njihovi šoli zelo radi udeležujejo dejavnosti, ki so povezane z gledališko umetnostjo. Vem, kam grem Zadnji mesec pred pre-miero so vaje potekale zgo- ščeno in intenzivno, tudi ob nedeljah. »Precej časa smo namenili improvizacij skim igram, vajam za artikulacijo govora, ki pri učencih niso bile najbolj priljubljene, a so sčasoma ugotovili, da so ključne za dobro izvedbo predstave. Z gibalnimi vajami smo omogočili, da so mladi igralci postali vešči fizične igre, saj so morali na odru odigrati živo sceno. Izvajali smo vaje čuječnosti in različne tehnike za spopadanje s tremo. Vem, kam grem je bilo vodilo naših priprav, kar je pripeljalo do jasne gledališke in dramaturške linije. V umetniškem procesu so se medgeneracijsko lepo povezali, si pomagali, se spodbujali, kritično prijateljevali in razvijali občutek za soigralce,« pravi Barbara Potnik. Pohvala selektorice Z Malim princem so se konec marca prvič predstavili na območnem srečanju gledaliških skupin v Zrečah. Tam so nastopali za učence 3., 4., in 5. razreda. Zatem so nastopali še za druge učence zreške osnovne šole in za podružnični šoli na Gorenju ter Stranicah. Isti dan v popoldanskem času so imeli še eno predstavo. Kot pravijo, načrtujejo gostovanja tudi po šolah v sosednjih občinah »Gledalci se različno odzivajo, mlajši otroci bolj na vizualne učinke, zrelejši gledalci pa bolj zaznavajo simboliko in globino sporočila,« opažata režiserki predstave. Strokovna selektorica območnega srečanja gledaliških skupin Mateja Kokol je v oceni predstave med drugim navedla, da je to celostno gledališko potovanje. In tako kot pravi Mali princ - »Če hočeš videti, moraš gledati s srcem.« - se predstava naseli v glavo, srce in dušo. Igralci so vešči različnih igralskih prvin, od fizične igre do govornega poigravanja in lutkovne animacije, poudarja selektorica. Opus z mednarodno zasedbo V soboto bodo oder SLG Celje zasedli plesalci, ki bodo sodelovali na 14. mednarodnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 - plesna miniatura 2023. Tekmovali bodo v dveh starostnih kategorijah, od 16. in 19. ter od 20. in 24. leta. Organizator, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, želi s tem spodbujati samostojno ustvarjalnost mladih plesalcev, promovirati sodobni ples in odkrivati nove plesne ter koreografske talente. Plesalci se bodo potegovali za nagrade za najboljšo plesno miniaturo, najboljši koncept in najboljšo plesno izvedbo. O prejemnikih bo odločala mednarodna žirija, ki jo sestavljajo mednarodno uveljavljena plesalka Nohemi Barriuso de la Pena, direktor plesnega programa frankfurtskega gledališča Gallus Raffaele Irace ter slovenska koreogra-finja Tina Valentan. Na tekmovanju, ki se bo začelo ob 17. uri, se bo zvrstilo 23 plesnih miniatur avtorjev in avtoric iz Slovenije, Poljske, Madžarske, Nemčije, Francije, Italije, Mehike in ZDA. Ob podelitvi nagrad bo v Plesnem forumu Celje še celovečerna plesna predstava z naslovom Predmeti hrepenenja Benedykta Krola, prejemnika produkcijske nagrade Opus 2022, ki jo podeljujeta JSKD in Plesni studio Intakt. Tudi letos bosta podelila produkcijsko nagrado za izvedbo novega projekta, ki bo premierno prikazan na Opusu prihodnje leto. V vsaki starostni skupini bo izbrana plesna miniatura, katere avtor bo prejel bon za izobraževanje v poletni plesni šoli, Matjaž Farič, umetniški direktor mednarodnega festivala Front@so-dobnega plesa, pa bo izbral plesne miniature, ki bodo uvrščene v program 18. festivala v Murski Soboti. TC Ponovno Likovni svet V Celjski kulturnici je na ogled jubilejna, 300. razstava iz arhiva nagrajenih likovnih del, ki so nastala na osnovi mednarodnih razpisov revije Likovni svet. Revijo je izdajal Mihai-lo Lišanin, ki je leta 2000 ustanovil tudi Galerijo likovnih del mladih Celje, prvo stalno galerijo v Sloveniji, namenjeno mladim likovnim ustvarjalcem z vsega sveta. Znana je po mednarodnem razpisu za likovna dela mladih, na katerem je v vseh letih delovanja sodelovalo 130 tisoč mladih, razstave del pa so bile med letoma 1995 in 2022 v 36 državah. Lišanin je zaradi nerazumevanja okolja galerijo leta 2012 zaprl in vso dokumentacijo predal Zgodovinskemu arhivu Celje ter prenehal organizirati tudi mednarodne grafične delavnice v mestu. Po petih letih od zadnje razstave v Celju se je odločil, da jo bo spet pripravil v spomin na nekdanje ustvarjanje in druženja. V kulturnem programu so nastopili kantavtorica Slavica Tesovnik, dijaki umetniške gimnazije GCC in nonet Gimnazije Celje - Center. TC JURIJ JUHANT DRAGICA MIRNIK MARIJA PUŠENJAK GLASOVNICA GLASUJEM ZA KANDIDATA: MARJAN SILVA BOŽO KATARINA : Glasovnice sprejemamo vključno do 17. 4. 2023 SKOK FERLETIČ KOSTADINOVSKI PRAZNIK • na nas|ov: Odu vi- rit mm« «3žito po kruhu se dan pozna. Novi tednik&Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, ali po elektronski pošti tednik@nt-rc.si s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«. ČASTNI POKROVITELJ: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA SOLIDARNO PRIHODNOST DOLENJSKI LIST VESTNIH Štajerski TEDNIK IMIti*lillHI primorske novice 12 NAŠA TEMA Stanje taksi služb v Celju ni slabo, a je še vedno daleč od dobrega Zelja taksistov: »Halo, taksi? Občina tukaj. Izvolite več parkirnih mest!« Pred tedni je po spletu zaokrožil posnetek slovenskega taksista v Mariboru, ki je stranko iz avtomobila odložil tako, da jo je pustil ležati na tleh. Takšnih primerov v Celju, upajmo, ni. Pri tem se celjski taksisti že leta trudijo, da bi bilo več postajališč za taksi, še posebej da bi bila tudi uradno dovoljena pred železniško postajo. No, tega verjetno ne bodo dočakali. Spomnimo še, da se je pred leti govorilo o enotnem videzu taksijev. Tudi to se ni zgodilo in se očitno ne bo. Sleherni taksist si v Celju želi več postajališč za svoja vozila, a so to pobožne želje. Pred dnevi smo zastrigli z ušesi, ko smo dobili klic starejše občanke, da je bila cena prevoza, ki je bil krajši od treh kilometrov, višja od šest evrov. Cene so se sicer povišale, ampak spet ne tako zelo. Z ušesi so ob tem zastrigli v vodstvu dveh največjih taksi služb v Celju, čeprav ni znano, s katerim taksijem se je omenjena občanka peljala. Stranke morajo biti pozorne na taksimeter, ki jasno kaže število prevoženih kilometrov. Če imajo po prevozu kakršenkoli pomislek, lahko kadarkoli pokličejo tudi vodstva taksi služb, so nam dejali. Te zelo dobro vedo, kdaj in kdo je v nekem času vozil točno na neki razdalji. Pred dnevi smo taksistom »podtaknili« lažnega turista. Malo smo testirali, ali ga bodo vozili po daljši poti do cilja in mu bodo zaračunali več, kot bi morali. To se ni zgodilo. Plačilo je bilo v skladu s cenikom, pot do cilja je bila najkrajša. Pohvalno. Mimogrede, ste vedeli, da je v Celju kar 16 taksi služb? Mi smo za pogovor izbrali dve največji: Taksi Simby in Taksi Sara. SIMONA SOLINIC, JANZE FRIC, FOTO: SHERPA Postajališč za taksije bi moralo biti več O enotnih oznakah taksijev se je v Celju govorilo že večkrat, pomoči občine na tem področju je bilo malo, pravi Terezija Apat iz taksi službe Simby. Toda menjava vozil bi bila, če bi bile oznake enake, za ta podjetja tudi velik zalogaj. »Najprej se je govorilo o rumeni barvi vozil, vendar je vozila s to barvo na trgu zelo težko kupiti. Pred leti smo razmišljali, da bi vozila samo prelepili. V občini so govorili, kaj vse moramo storiti, pri čemer ni bilo veliko govora, kaj bi lahko naredili skupaj. Dejali so, da bi v tem primeru plačali manjšo pristojbino, vendar bi bila menjava vozila za nas ogromen strošek. Tudi taksi službe so bile na tem področju premalo dejavne. Mi imamo bela vozila, ki so tudi iz ekološkega vidika najustreznejša,« dodaja Apatova. i - 1 P.,,.-• r > * i . i.' v- .».T »dJI Stranke hitro povedo, če se s čim ne strinjajo Sogovornica ocenjuje, da bi v Celju lahko bilo več parkirnih mest za taksije. »Občina je ponekod zarisala kolesarske steze, zaradi česar se je zmanjšalo število postajališč. Slednjih bi moralo biti več, vendar zanimanja za to v občini ni,« dodaja. Na vprašanje, ali se kdaj zgodi oziroma ali je kot vodilna v podjetju Simby seznanjena s tem, da bi kdaj kdo od taksistov stranki zaračunal večji znesek prevoza, kot je določen s cenikom glede na kilometre, pravi, da se to ne more zgoditi. »Na taksimetru je cena prevoza jasno izpisana. Tudi stranke nam kar hitro javijo, če se s čim ne strinjajo ali če menijo, da je kaj narobe. Vedo, da imamo dispečerja na voljo 24 ur, tudi številke vodje naše taksi službe ni težko dobiti in poklicati. Do zdaj nepravilnosti ni bilo. Stranke nam zaupajo in s tem nam tudi lažje povedo, če se s čim ne strinjajo. Tudi taksisti bi nam zaupali, če bi opazili, da kdo dela kaj narobe. Med strankami so tudi starši, ki naročijo prevoze otrok v šolo. Vedo, da nam lahko zaupajo,« pravi Apatova. Poškodbe vozil dajo morda včasih videz, kot da vozilo ni brezhibno, vendar jih, kolikor lahko, sproti in hitro odpravljajo: »Vsi, ki popravljajo vozila, nimajo takoj časa.« Torej če je vozilo brezhibno, a s prasko ali z manjšo poškodbo, lahko »počaka« nekaj dni, dokler omenjene udarnine ne odpravijo. Apatova dodaja, da se iste teme vlečejo že leta, kadar je govora o taksijih, a da so se stvari na tem področju v zadnjem času vendarle izboljšale. Dodaja, da jih tudi policisti in inšpektorji v prometu pogosto ustavijo, preverjajo psihofizično stanje voznikov, taksimetre, brezhibnost vozil, dokumentacijo, opremo. Epidemija je v kot stisnila tudi taksiste, cene prevozov so se zvišale, a Terezija Apat iz taksi službe Simby pravi, da se za višanje cen pri njih niso odločili takoj: »Cen prevozov najprej nismo zvišali, saj nismo niti upali, če sem iskrena. Tudi ko so se podražili gorivo in rezervni deli, nismo takoj dvignili cen. Želeli smo delati tako, da bi bilo poslovanje vsaj pozitivno.« ■ A .•••;> A-.'.-: ••• ..-;••. : : J ШШ W :ymm J L ; - - шшм • •■■■' liSil Hp: 'A v M f M KSpjl ''"s.--'-;. f A mm •. •.. \ '-T- Spti&äliS ? 1§јвШ| ... ' i- . .. ' i .i . -;-.-.: Inšpektorat RS za infrastrukturo, ki tudi izvaja nadzor taksi služb, ne vodi posebnih evidenc o opravljenih nadzorih na Celjskem, ampak za celotno Slovenijo. V zadnjih petih letih je v Sloveniji opravil skoraj 900 nadzorov in ugotovil 141 kršitev Zakona o prevozih v cestnem prometu, Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter Zakona o motornih vozilih. Za te kršitve so inšpektorji izdali 68 plačilnih nalogov, eno odločbo o prekršku in izrekli 72 opozoril. Taksisti najpogosteje predpise kršijo, ker imajo neustrezne listine ali oprema na njihovih vozilih ni popolna. Enak videz taksijev ni možen Že več kot deset let se v Celju govori o tem, da bi bila vsa vozila taksi služb na območju Mestne občine Celje označena enotno, a do tega ni prišlo. V Mestni občini Celje zdaj celo pravijo, da zahteva po enakem videzu vozil v slovenski zakonodaji sploh ni možna. »Odlok predvideva le 20-od-stotno oprostitev plačila občinske takse za vozila, ki so v celoti v rumeni barvi celjskih zvezd,« so nam odgovorili iz Mestne občine Celje. Na vprašanje, ali bi vizualna podobnost taksijev pripomogla tudi k višji kakovosti turizma, trajnosti, mobilnosti, v celjski občini odgovarjajo pozitivno, a dodajajo, da se »sedanja paleta ponudbe izkazuje v praksi kot zadostna, tudi konkretnih na tem področju v preteklosti ni bilo.« Kot pojasnjujejo, so na tem področju posamezne taksi službe same odgovorne, prav tako se neodvisno od konkurence poslovno odločajo o lastnem obsegu vlaganj v vozni park in ravni ponujene storitve. Kadar nekdo želi v Celju opravljati prevoze taksijev, mora podati tudi tako imenovano vlogo za izdajo dovoljenja za opravljanje av-totaksi prevozov na obmo- čju te občine. »Ze vloga je oblikovana tako, da zajema podatke o vseh vozilih in voznikih, ki opravljajo prevoze. Vozniki morajo imeti opravljen izpit o poznavanju Celja, prevoze lahko izvajajo le z vozili, katerih motor ustreza določenim emisijskim zahtevam,« so v občini precej skopo odgovorili na vprašanji, pod katerimi pogoji in ali sploh lahko občina komu prepove izvajanje tovrstnih prevozov in ali je kdaj občina kakšno vlogo že zavrnila. Prav tako dodajajo, da preverjanje ustreznosti vozil in voznikov ni v domeni občine: »Vozila morajo biti tehnično ustrezna. Večkrat smo dobili obvestilo glede videza vozil oziroma glede voznikov.« Za kakšna obvestila gre, nam v občini niso podrobno pojasnili. Kršitve V občini so dodali, da je občinsko redarstvo v zadnjem petletnem obdobju zaznalo in obravnavalo 177 kršitev taksi služb oziroma taksistov: »Gre za napačno parkirana vozila, ki jih vozniki taksijev parkirajo na prometnih površinah, kjer je parkiranje prepovedano. Največ obravnavanih primerov je bilo zaradi parkiranja na pločnikih, kolesarskih stezah in drugih površinah, ki niso namenjene prometu vozil (cestni otok ...), in sicer v Ulici XIV. divizije in Aškerčevi ulici, v bližini železniške in avtobusne postaje.« Leta in leta celjski taksisti opozarjajo, da bi bilo dobro ravno pred vhodom Po podatkih Mestne občine Celje naj bi bilo v celjski občini 16 taksi služb. v železniško postajo urediti parkirna mesta za taksije predvsem zato, ker je tam zanje zelo dober prostor za začetek ali konec vožnje, vendar se na tem področju do zdaj ni uredilo nič. Čeprav taksisti tam čakajo stranke, je parkiranje na tem mestu še vedno prepovedano. »Pred železniško postajo je parkiranje prepovedano, saj tam nimamo označenih parkirnih mest,« so kratki v občini. Pri tem je občina ponekod zarisala postajališča, ponekod pa jih je odstranila. »Parkirna mesta so taksistom namenjena v pomoč, kot možnost parkiranja na zanje določenem mestu. Podatkov o tem, kako in koliko jih taksisti uporabljajo, nimamo,« so nam še odgovorili. Mestna občina Celje ne vpliva na oblikovanje enotne cene prevozov, prav tako tega ne predvideva odlok o avtotaksi prevozih v Mestni občini Celje. NAŠA TEMA 13 Cena prevoza s taksijem do 3 kilometre (v dveh največjih taksi službah v Celju) OB ROBU Različne izkušnje Spominjam se, da me je pred časom v Kidričevi ulici v Celju v »škarje« nevarno prehitel voznik enega od celjskih taksijev. Ob tem je imel še toliko poguma, da mi je na križišču ob rdeči luči besedno grozil. Pokazala sem mu sredinca, za kar mi ni žal. Žal mi je, da ga nisem prijavila policiji. Naslednjič, če se bo to zgodilo, bom. Tudi če me bo samo ogovoril. Spominjam se voznice taksija, ki se SIMONA SOLINIC je med vožnjo ličila in poslušala glasno glasbo. Ni dojela bistva mojega sporočila, naj ustavi na sredini poti do cilja, kjer sem izstopila. Spominjam se tudi simpatičnih in prijaznih voznikov taksija, s katerimi smo v vozilu pokramljali med vožnjo in ki so me v izrednih snežnih razmerah ali neurjih, ko sem potrebovala prevoz, pripeljali varno do cilja. Spominjam se primera, ko je starejša gospa izstopila iz avtomobila in ji je taksist vrečke z nakupljenimi stvarmi odnesel do stanovanja v drugem nadstropju. Izkušnje so torej različne. Niso odvisne od naziva taksi službe. Ampak od voznikov. Vodstvo vseh taksi služb namreč natančno ve, kje je katero vozilo in kdo je voznik. Če ima stranka slabo izkušnjo, to lahko sporoči vodstvu. Enkrat, dvakrat, trikrat, če je treba. Vodstvo bo ukrepalo. Vsaj tako so nam obljubili. Samo od občine, pravijo vsi taksisti, s katerimi smo se pogovarjali, bi pričakovali nekoliko več posluha pri urejanju razmer zanje. asi so za taksiste negotovi Da so predlog o enotni barvi vozil pred leti podprli, nam je povedala Andreja Konatar iz taksi službe Taksi Sara. Čeprav tudi ona pravi, da bi lahko to uresničili šele v nekaj letih in ne takoj, predvsem zaradi nabave tovrstnih vozil. »Glede oznak vozil podpiram predlog, da bi bili avtomobili vseh taksi služb označeni z isto oznako, na primer s celjskim grbom,« pravi Konatarjeva. Dodaja, da je postajališč za taksije v Celju premalo, pri enem večjih trgovskih središč v Celju na primer ni nobenega. »Železniška postaja je zgodba zase. Občina na tem področju ni storila ničesar. Postajališče je želela urediti šele na območju avtobusne postaje v smeri proti Laškemu, a je vprašanje, kaj to pomeni za stranko, ki bi morala peš od taksija od železniške postaje, še posebej če je stranka ali turist,« pravi Konatarjeva. Glede računov pojasnjuje, da je ob vklopljenem taksi-metru - ne glede na to, ali voznik račun izda ali ne - o znesku, ki ga naprava zazna, takoj obveščena tudi Finančna uprava RS. »Menim, da smo edina taksi služba v Celju, ki je v začetku leta 2016 zamenjala vse stare taksimetre z novejšimi ravno zaradi avtomatskega pošiljanja računov finančni upravi. Če stranka zahteva račun, ga tudi dobi,« pojasnjuje sogovornica. Dodaja, da so njihova vozila stara pet let, pri nabavi novih morajo upoštevati tudi to, da primanjkuje zaposlenih, stroški so vedno višji, časi pa negotovi. Omenja, da sledijo temu, da je vsa dokumentacija o vozilih, licencah urejena in da s tem nimajo težav. SMV i V-7 A-039 PLATE Start 14:46 End 14:46 mit(M:s) : 0 pist. km .o Fare 40.00 OFFICIAL RECEIPT HIRED" Fotografija izpred nekaj let. Stanje je še vedno enako. Železniška postaja, kjer bi taksisti bili veseli dodatnih postajališč za taksije. A občina pravi: »Ne. Stranke se morajo zavedati, da taksimeter v vozilu ni namenjen sam sebi. (Foto: splet) Taksimeter mora biti jasno viden Cena prevoza s taksijem je določena s pomočjo taksimetra. Ta mora biti nameščen tako, da je viden uporabnikom prevoza. Vključen mora biti od začetka do konca vožnje, cena prevoza je izračunana na osnovi prevožene razdalje in pre-tečenega časa v skladu z izbrano tarifo. Urad Republike Slovenije za meroslovje je ustanova, odgovorna za to, da so vgrajeni taksimetri pregledani v skladu z veljavnimi predpisi. Dominika Rozoničnik iz omenjenega urada pravi, da so kršitve, ki jih ta urad v Sloveniji največkrat zazna pri taksi službah, predvsem s področij pretečene overitve in neustrezne zaščitne oznake. V teh primerih urad za meroslovje izda odločbo o prepovedi uporabe taksimetra, ki začne veljati takoj in velja do odprave kršitve. To pomeni, da morajo zavezanci svoj taksimeter ponovno overiti. Poleg prepovedi uporabe taksimetra lahko urad za meroslovje izda tudi plačilni nalog. »Kršitve so navadno odpravljene še isti dan ali v nekaj dneh od nadzora urada. Predvsem zato, ker zavezanci skladno s prej navedenim ne smejo opravljati dejavnosti do odprave ugotovljene kršitve,« dodaja Rozoničnikova. Na Celjskem je urad za meroslovje na področju taksimetrov v zadnjih treh letih izvedel 16 inšpekcij skih nadzorov, ugotovil ni nobene kršitve. Sicer pa morajo lastniki taksijev taksimetre ne glede na zaznane kršitve overiti enkrat na leto. Postopek overitve zajema temeljit pregled vozila in taksimetra ter dovoljenj, ki so vezana nanju. Preverijo tudi dimenzije pnevmatik ter točnost kazanja pretečenega časa in prevožene poti. Evidenc o kršitvah ne vodijo Na Policijski upravi Celje nimajo posebne evidence glede kršitev taksistov. »Zatorej konkretnih številk o teh kršitvah ne moremo posredovati. Največkrat gre za kršitve uporabe telefona med vožnjo, nekaj je tudi prekoračitev hitrosti, v manjšem številu so tudi udeleženi v prometnih nesrečah,« so nam odgovorili s celjske policije na vprašanji, kakšne kršitve in koliko so jih zaznali pri voznikih taksijev v zadnjih letih. »Od občanov smo prejeli nekaj prijav, ki smo jih preiskali in zaključili z izrekom globe v prekrškov-nem postopku. Eno zahtevnejšo kršitev smo v reševanje odstopili specializirani enoti za nadzor prometa, ki je zadevo preiskala,« dodajajo na policiji, vendar o podrobnostih primera ne govorijo. »Med posameznimi postopki z vozniki taksijev smo pozorni tudi na morebitne tehnične pomanjkljivosti vozil. Natančnih podatkov o ugotovljenih kršitvah ne moremo posredovati, ker za taksi vozila ne vodimo posebnih evidenc,« še dodajajo na policiji. S o S 5 14 KRONIKA Evakuacija v Štorah Kljub temu, da strokovnjaki znajo odstraniti tovrstne najdbe, je nekaj strahu in panike na terenu vseeno bilo. (Foto: Radio Celje) V ponedeljek ob približno 9. uri dopoldne so delavci pri prenovi cestišča pri trgovini na Lipi v Štorah našli eksplozivno sredstvo. Šlo je za večjo mino, ki naj bi izvirala iz časa druge svetovne vojne. Policisti so nato cesto zaprli, evakuirali so ljudi iz trgovine, občinskih prostorov in knjižnice ter ustrezno zavarovali območje s trakovi. Na mestu najdbe je bilo več policijskih enot. Celjska policija je nato kmalu po 11. uri sporočila, da so mino ekipe varno odstranile. SIMONA ŠOLINIČ Istega dne ob približno 16.25 so neeksplodirano uboj-no sredstvo našli tudi v Veliki Pirešici. Pripadniki Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi zahodno-štajerske regije, gorenjske in ljubljanske regije so zavarovali kraj najdbe in na varnem mestu uničili najdeno topovsko granato italijanske izdelave iz obdobja druge svetovne vojne. Na Celjskem se vsako leto zvrsti kar nekaj najdb takšnih neeksplodiranih sredstev, največkrat med gradbenimi deli. Leta 2021 so pripadniki Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi na našem območju morali posredovati 32-krat. V teh posredovanjih so našli in varno odstranili 511 neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so imela sku- pno težo 91,99 kilograma. Statistika tudi kaže, da mora enota na območju Slovenije posredovati vsaj enkrat vsak dan zaradi tovrstnih najdb, enote dnevno najdejo vsaj 16,18 kosa takšnih sredstev s skupno težo 24,60 kilograma. Največ posredovanj je spomladi, ko se začnejo gradbena dela in kmetovanje, pri katerih ljudje največkrat naletijo na neeksplodirana sredstva. V obtok spravljal ponaredke Celjski kriminalisti so pred dnevi v obtoku zaznali več ponarejenih 100-evrskih bankovcev, ki so jih storilci unov-čevali na različnih lokacijah - v trgovinah, trafikah, gostinskih lokalih in drugje. Takšno »zbirko« orožja in nabojev so laški policisti našli pri 62-letnem moškem z območja Laškega. Zasegli so mu dve puški starejše izdelave, pet različnih pištol prav tako starejše izdelave in kar 178 nabojev različnih kalibrov. Po končani analizi zaseženih predmetov bo sledil zoper 62-letnika ustrezen ukrep. (Foto: PUC) Spet številne kršitve voznikov tovornih vozil Nadzor nad vozniki tovornih vozil, ki so ga policisti na Celjskem izvedli minuli teden, je spet pokazal na številne kršitve. Policisti so med drugim kaznovali romunskega voznika tovornega vozila s priklopnikom, saj je bilo v vozilu preveč tovora. Pri nadzoru elektronskega tahografa, ki beleži dejavnosti voznika, so zaznali, da je bila naprava manipulirana in ni prikazovala točnih podatkov o vožnji in dejavnostih voznika. Vozilo so izključili iz prometa, mu odvzeli registrske tablice in odredili izredni tehnični pregled. Vozniku so izrekli globo v višini 770 evrov, odgovorni pravni osebi pa v višini 4 tisoč evrov. Ustavili so tudi madžarskega voznika, ki je v tahografu uporabljal drugo kartico. Kršil je tudi druge določbe s področja socialne zakonodaje in predpisov o nalaganju tovora. Voznik in njegov nadrejeni sta dobila več kot 10 tisoč evrov kazni. Med kršitelji je tudi slovenski voznik tovornega vozila s priklopnikom, ki v tovornem vozilu ni imel podatkov o vožnji za preteklih 28 dni, prav tako ni pravilno uporabljal preklopnih mehanizmov elektronskega tahografa. Dobil je 2250 tisoč evrov kazni. Kriminalisti so z zbiranjem obvestil in drugimi preiskovalnimi dejanji izsledili 53-le-tnega slovenskega državljana, osumljenega ponarejanja denarja. Prejšnji teden so mu tudi odvzeli prostost in ga pridržali. Osumljeni je imel ob prijetju pri sebi še 12 ponarejenih 100-evrskih bankovcev, ki jih je nameraval spraviti v obtok, kot da so pravi. 53-letnika so zaradi suma storitve šestnajstih kaznivih dejanj ponarejanja denarja s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki mu je odredil pripor. Kako ga prepoznamo? V večini primerov zadošča, da bankovec pogledamo, otipamo in obrnemo proti viru svetlobe, saj so ponaredki zaščitnih elementov tako opaznejši. »Ponarejene bankovce lahko prepoznamo tudi na otip, po reliefu, saj ga ponaredki velikokrat nimajo. Ko pristni bankovec obrnemo proti svetlobi, sta vidna por-tretni vodni znak in varnostna nit, pri večjih vrednostih še portretno okence. Pri nagibanju bankovca naprej in nazaj je opazen portret Evrope v prosojnem okencu, na zeleni številki pa svetlobni val, ki se premika navzgor in navzdol po številki,« pravijo na Policijski upravi Celje. Podrobnosti o zaščitnih elementih evrskih bankovcev so objavljene tudi na spletni strani Evropske centralne banke in na spletni strani Banke Slovenije Doma gojil travo Laški policisti so pretekli konec tedna v sodelovanju s policisti Policijske postaje vodnikov službenih psov Celje opravili hišno preiskavo pri 54-letnem moškem z območja Radeč. Pri njem so našli in zasegli nekaj droge. V hišni preiskavi so našli tudi dva opremljena prostora, prilagojena za gojenje konoplje, in približno 200 sadik konoplje, 50 posušenih rastlin konoplje in 8 paketov s posušenimi rastlinskimi delci konoplje. 54-letnega moškega bodo kazensko ovadili zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Vozil brez dovoljenja Velenjski policisti so pred dnevi na Šaleški cesti v Velenju ustavili voznika štirikolesnika, ki je v naselju pri omejitvi hitrosti 50 km/h vozil s hitrostjo 90 km/h. Pri nadzoru so ugotovili, da gre za voznika začetnika, zato so mu na kraju odvzeli vozniško dovoljenje, ki ga bodo z obdolžilnim predlogom poslali na sodišče. Za ta prekršek je predpisana globa 500 evrov in 7 kazenskih točk, kar za voznika začetnika pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. ŠPORT 15 Zoja Felicijan pred tekmico iz Madžarske Najhitrejši na drsalkah tudi v celjski dvorani Hitrostno drsanje na kratke proge je prvega olimpijskega zmagovalca dobilo pred tremi desetletji. V Sloveniji zdaj delujeta dva kluba, celjskemu se je pridružil kranjski. Zato je bilo državno prvenstvo v Celju izpeljano istočasno z zaključnim dejanjem tekmovanja za pokal Alpe Jadran. DEAN ŠUSTER Število prijavljenih tekmovalcev je preseglo vsa pričakovanja gostiteljev, ki sklepajo, da so se v preteklosti izkazali kot dobri organizatorji dogodka, zato se tujci radi vračajo v Celje. V Drsal- nem klubu Celje so na to zelo ponosni. Vsi radi pridejo Toda kar 164 tekmovalcev iz desetih držav (Nemčije, Slovaške, Madžarske, Romu- nije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Avstrije, Bolgarije in Slovenije) je vplivalo na dolžino programa, ki se je oba dneva začel že ob osmi uri zjutraj. V soboto so tekme trajale enajst ur, v nedeljo so se končale ob 13.45, ko se je začela slavnostna podelitev medalj. Slovenijo je zastopalo dvanajst tekmovalcev, po šest iz DK Celje in DK Kranj. Vseh šest predstavnikov celjskega kluba je osvojilo prvo mesto, med pionirkami Ajši Zhang, Vid Gal je bil na celjski tekmi drugi in v skupnem seštevku članov tretji. Pri veliki hitrosti je vsak zdrs usoden. med mlajšimi dečki Filip Škof, med starejšimi deklicami Zoja Felicijan, med mlajšimi mladinkami Dina Špan, med mlajšimi mladinci Tibor Ko-merički in med člani Vid Gal. Celjski klub na petem mestu V skupnem seštevku pokala Alpe Jadran je slavil madžarski klub Jäszbereny. Drugi je bil hrvaški Meteor, tretji slovaški Prešov. Celjski klub je osvojil peto mesto med 27 klubi. Izkazala se je Dina Špan, ki je bila najboljša v celotni sezoni v konkurenci mlajših mladink. Zoja Feli-cijan je bila tretja med starejšimi deklicami. Pionirka Ajši Zhang je pristala na 23. mestu. V moški konkurenci se je najbolj znašel Tibor Komerički, ki je bil drugi najboljši pri mlajših mladincih. Med člani je bil Vid Gal tretji. Mlajši deček Filip Škof je bil enajsti. »Sezona je bila ena najuspešnejših doslej. Prva večja novica na začetku letošnje sezone je bilo odprtje novega kluba za hitrostno drsanje na kratke proge v Kranju. Sledili so številna tekmovanja in odlični rezultati naših drsalcev. Udeležili so se 17 mednarodnih tekmovanj. Vrhunci sezone so bili svetovno mladinsko prvenstvo v Dresdnu, evropsko prvenstvo v Gdansku, olimpijski festival evropske mladine in svetovno člansko prvenstvo v Seulu. Imamo izpolnjeno normo za nastop na mladinskih olimpijskih igrah v Gangwonu 2024, izbojevali smo si možnost nastopov dveh drsalcev na 1.500 metrov na svetovnem prvenstvu. Španova je bila osma na olimpijskem festivalu evropske mladine, Komerički je osvojil bronasto medaljo na tekmi mladinskega izziva. Ob odlični podpori nekaterih organizacij in staršev pričakujem še več uspešnih sezon,« je govoril trener hitrostnih drsalcev DK Celje in reprezentančni trener Martin Kolenc. Foto: Andraž Purg Petra Kodela Felicijan je v rokah držala vse niti priprave in izpeljave tekmovanja. Čestitala je mladi Ajši Zhang za pogumen nastop. Tibor Komerički je bil z zmago med mladinci najvidnejši celjski tekmovalec. V skupnem seštevku regionalnega tekmovanja je osvojil drugo mesto. 16 ŠPORT V lase so si skočili rumenem dresu je Gal Marguč. Desno od njega je z iztegnjeno levo roko Gregor Potočnik, v rdečem dresu pa je vratar Trima Aljoša Čudić, ki mu je spodrsnilo. Povsem desno se »incidentu« bliža Matic Suholežnik, ki je zlahka odpihnil vse napade na Marguča. Proti sodniškim odločitvam so protestirali z vseh strani. Konec! Veselje, tudi olajšanje ... Celjski obrambni blok je bil izjemen. Rokometna bitka, ki nikogar ni pustila ravnodušnega Celjski vitezi ukrotili trebanjske leve Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 20. krogu 1. slovenske lige v svoji dvorani pred štiri tisoč gledalci premagali Trimo s 30 : 27 in storili velik, dolg korak proti ubranitvi naslova državnih prvakov. Po izenačenem prvem polčasu so »pivovarji« odlično zaigrali v obrambi in strli odpor žilavih tekmecev. Celjski vitezi so uspeli ukrotiti trebanjske leve. DEAN ŠUSTER V končnici obračuna se ni samo zaiskrilo, temveč je zavrela kri. Staš Slatinek Jovičić je grobo zaustavil Gala Marguča. Ko se je ta dvignil in uspel vsaj malo odriniti Jovičića, je pritekel Celjan v gostujoči vrsti Gregor Potočnik. Z roko je zadel Marguča v vrat in ga odrinil. Oba sta dobila rdeča kartona, obe klopi tudi dveminutni kazni, po nerazumljivi odločitvi sodnikov Laha in Soka pa je nekaznovan ostal Jovičić. To so nekateri pozabili omeniti, raje so se »praskali tam, kjer jih ne srbi«. Marguča so želeli dodatno napasti, a je pritekel celjski Obeliks, Matic Suholežnik, in iz kota igrišča odrinil vse prenapeteže. Ogromno čustev Zanimiva je tudi analiza, ki jo je pripravil Andrej Šušterič. Dokazala je, da sta imela sodnika neizenačen kriterij pri dvigovanju rok oziroma pri določanju predolgih napadov - v škodo celjskih rokometašev. Sprostilo se je ogromno čustev, navijači so bili odlični, vsi celjski rokometaši so se zahvaljevali za podporo s tribun. Glede na prednost štirih točk in razpored preostalih tekem bi naslov moral ostati v Zlatorogu, Gorenje pa bo skušalo na drugem mestu preskočiti trebanjski Trimo. Najbolj -ša strelca pri državnih prvakih sta bila Gal Marguč in Aleks Vlah s po petimi goli, po štiri so dodali Tilen Strmljan, Tadej Mazej in Patrik Mar-tinović. Trener Celja Alem Toskić je priznal: »Prvi polčas nismo bili na pravi ravni, lukenj v obrambi je bilo preveč. Dogovor med odmorom je bil učinkovit, vrhunsko smo se po- stavili in nato zasluženo zmagali.« Številni gostujoči navijači so zasedli mesta na vzhodni tribuni in postavili prepreko med Florijani in drugimi pristaši celjskega kluba. V ključnih trenutkih je celjsko občinstvo vstalo in kričalo na vso moč, tako da je bila ovira presežena. Vzdušje in obramba »Čestitam celotnemu občinstvu za rokometni praznik. Videli smo eno lepših tekem v zgodovini slovenskega prvenstva. Naša ekipa je še premalo izkušena. Sodniški kriterij ji ni šel na roko, bil je blag. Domačini so v drugem delu igrali še bolj ostro. A bili so boljši,« je dejal trener Trima Uroš Zorman, ki se je sporekel z več akterji derbija, tudi s Toskićem in z Vlahom, ter nekaterimi gledalci. »To je bilo na ravni gladiatorjev. Ponosen sem na naše fante. Čestitam vsem, tudi naši ekipi v pisarni, ki je privabila številne gledalce. Ni še konec, a 26. zvezdica je na dosegu roke,« je poudaril direktor Miroslav Benicky. Eden ključnih mož tako v obrambi kot v napadu je bil najboljši športnik občine Šoštanj Tadej Mazej: »Tekma je odločala o novem državnem prvaku. Razlika bi lahko bila višja, a pomembna je predvsem zmaga.« Gal Marguč je bil kmalu povsem umirjen: »Fantastična sta bila vzdušje in naša obramba v drugem polčasu. Potrudili smo se, kolikor smo se lahko. Zelo smo zadovoljni. Zdaj lahko le sami zapravimo naslov prvaka. 56. minuta? Podrl me je, nato padel name s komolcem naprej. Samo vstal sem ... Po koncu tekme smo se vsi rokovali.« Vse razkriva posnetek. A kot da nikomur ni mar za to. Presenečenj ne bodo dovolili Primorec na začasnem delu v Celju Aleks Vlah je bil presrečen: »Tekma je bila res super. Pokazali smo, kaj znamo. Tudi v ligi prvakov nismo bili nadigrani. Moramo pobrati obe domači lovoriki. Na vseh tekmah bomo favoriti. Marsikdo nas bo želel presenetiti. Toda tega ne bomo dovolili!« Izkušeni Žiga Mlakar ni pozabil omeniti visokega poraza v prvem delu prvenstva: »Po polomu v Trebnjem smo sedaj videli povsem drugačno sliko, čeprav smo bili najprej živčni in v krču. V drugem polčasu smo na krilih navijačev prišli do težko prigarane zmage. Čaka nas še nekaj dela, a smo blizu uresničitve zastavljenih ciljev. Vse je odvisno od nas. Kot pravi športniki moramo pošteno končati delo.« Tekma z Ivančno Gorico bo v Što-rah, klubsko vodstvo pa se znoji, saj ga čaka prenova članskega moštva. Foto: SHERPA ŠPORT 17 Celjanke petič najboljše v državi v dvoranskem nogometu, tretjič zapovrstjo Za celjsko ekipo izid izenačila mamica dveh otrok Ekipa Ženskega nogometnega kluba Celje je spet državni prvak v futsalu. Varovanke trenerja Draga Adamiča so letošnji finale dobile s 3 : 0 v zmagah. V soboto je bilo zelo dramatično v Kajuhovi dvorani. DEAN SUSTER Celjanke so namreč vodile s 4 : 0, potem so igralke Slovenskih goric dosegle pet golov zapovrstjo. Domačinke so le uspele izenačiti, nato so bile boljše pri izvajanju šestme-trovk. Devetnajst odličnih predstav Državne prvakinje so Tja-ša Močnik, Anja Ložar, Vanja Tanšek, Sergeja Kos, Nina Žižek, Deja Adamič, Vanesa Kozina, Maša Novak, Jerneja Senekovič, Ines Ermenc, Gaja Srnec, Patricija Ham, Tjaša Alegro, Lavra Zagajšek, Iza Zorenč, Teja Vogrinec in Marija Guero. Kar sedem jih je iz Celja, še pet jih je s celjskega območja. Trener Drago Adamič je zelo uspešen: »Ne znamo osvojiti naslova brez drame. Dekleta očitno potrebujejo pritisk. Na koncu smo strnili vrste. Letošnja sezona je zgodovinska, zmagali smo na vseh 19 tekmah. Zelo sem ponosen na dekleta. Večkrat so zaostajala, a so vedno znala tekme obrniti na glavo. Ogromno zahtevam od njih, vem, da sem zahteven in naporen. Zato še z večjim veseljem zapuščam klop članske ekipe. Začutil sem, da dekleta potrebujejo neko novo iskro. Skupaj smo jadrali tri leta in pol. Posvetil se bom reprezentanci in tudi z njo skušal doseči vrhunski rezultat. Ob koncih tedna se bom posvetil ženi, ki je bila v zadnjem času zelo zapostavljena.« Privoščile so si padec Predsednik kluba Uroš Loč-nikar bo torej v naslednjih te- dnih moral poiskati novega trenerja. Prvi dve lovoriki je osvojil sam v vlogi trenerja, kasneje je zadel z izbiro Adamiča: »Vsakega naslova se veselimo, kot da je prvi. Vedno težje je osvojiti prvo mesto, konkurenca je vedno hujša. Upam, da bomo zadržali jedro ekipe.« Kapetanka je Sergeja Kos: »Po odličnem prvem polčasu smo očitno že začele proslavljati v podzavesti. Še sama ne vem, kaj se je zgodilo. Imele smo črnih pet minut. Toda izenačile smo, pri »penalih< pa smo že dlje zelo uspešne. Izkušene in mlajše igralke tvorimo zmagovito celoto.« Tako kot Kosova je tudi Vanja Tanšek dosegla gola iz igre in iz šestmetrovke: »Bile smo lahkomiselne, proti odličnim gostjam si takšnega padca ne bi smele privoščiti. Toda še enkrat smo se zbrale. Zelo verjamemo druga v drugo, to smo dokazale na vsaki tekmi v tej sezoni.« Zabila in obranila Na 5 : 5 je približno šest minut pred koncem izenačila Tjaša Alegro, ki je rodila že dvakrat, drugič dva meseca prehitro, ker je komaj dihala zaradi koronavirusa: »Otrok je zdrav, jaz tudi, saj vidite.« Potem je dodala: »Seveda mi ni žal, da sem se vrnila v ekipo. Zelo dobro se razumemo. Ni mi lahko, dva otroka in treningi. A gre nekako. Ce imaš nekaj rad, se vse da.« Tri minute pred koncem pri izenačenem izidu je bil Adamič zelo drzen, Celjanke so napadale z vratarko, torej s praznimi vrati. Dvakrat bi potrebovale le kanček sreče za zmago po rednem delu, a žoga ni hotela v mrežo. Junakinja izvajanja šestme-trovk je bila Ines Ermenc, saj je bila natančna, nakar se je proslavila še kot vratarka in ubranila strel v drugi seriji: »Po zaostanku smo zbistrile glave. Redko se zgodi, da ekipa zadene iz vseh petih šestmetrovk.« Ermenčeva je študentka tretjega letnika fakultete za farmacijo, futsala ne namerava zapustiti. Najboljša strelka lige je bila Tanja Vrabel iz Slovenskih goric: »Vse tri finalne tekme so bile zelo podobne. Cestitam Celjankam, čeprav mislim, da niso bile nič boljše od nas. Ko smo zaostajale, smo šle na glavo. Škoda je šestmetrovk, nimamo sreče že drugo leto zapored.« Celjske nogome-tašice so pošteno proslavile svojo peto zvezdico, tretjo zapovrstjo. Foto: SHERPA a. Desničarka Vanja Tanšek je v -prvi gol zadela po strelu z levo nogo. Ines Ermenc se je pogumno postavila pred celjska vrata in odbila strel gostje. To je bil odločilni trenutek tretje finalne tekme. Veselje po zadeti šestmetrovki NA KRATKO Najprej od Celja do Rogaške Slatine Celje: Kolesarski klub Adria Mobil, organizator dirke Po Sloveniji, je predstavil okvirno traso letošnje, 29. izdaje slovenske pentlje. Začetek petdnevne preizkušnje bo v sredo, 14. junija, v Celju. Etapa se bo končala v Rogaški Slatini. Druga se bo začela v Žalcu, cilj bo v Ormožu. Torej ponovno pričakujemo prometni kolaps na Celjskem, ko je jasno, da si knežje mesto želi start ali cilj v soboto. Nastop Tadeja Pogačarja, ki je slavil na zadnjih dveh dirkah, še ni potrjen. Le točka proti Kalcerju Celje: V 29. krogu 1. slovenske lige so nogometaši Celja doma igrali neodločeno s Kalcerjem iz Radomelj (1 : 1). Po-vedli so z golom Aljoše Matka, v drugem polčasu je Madžid Šošić gostiteljem z izenačenjem pokvaril prvoaprilsko soboto. Celjani so imeli več priložnosti, toda gostje so bili po mnenju Damirja Skomine v 82. minuti prikrajšani za enajstmetrovko. Sodniki iz sobe za Var se na srečo niso oglasili. Olimpija ima na vrhu lestvice 66 točk. Sledijo Maribor 51, Celje 48, Koper 46, Domžale 43, Mura 42 ... DŠ 18 NAPOVEDNIK 1 DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 12. april, ob Spomini in prijateljstvo 17-00 Nastopili bodo učenci 1. razredov OŠ Frana Kranjca. Primerno za otroke od 4- do 8. leta starosti. ČETRTEK, ODDELEK GLASBA-FILM 13. april, ob Bralno-pogovorna urica 17.30 Biblioterapevtsko srečanje s Silvom Purom. napovedujemo! NA SPLETNI PRIŽNICI Srečanje z župnikom Martinom Golobom in avtorjem Lojzetom Grčmanom Četrtek, 20. april, ob 18.00 v Študijski čitalnici. Kulturne prireditve ČETRTEK, 6. 4. 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Žabica Brokolina in polž Sladkosned Gledališka predstava 18.00 Glasbena šola Celje_ Pianissimo: Sara Koveš Koncert 18.00 Mladinski center Žalec Predstava o nenavadnem velikonočnem jajcu zajca Vilija Otroška gledališka predstava 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec V deželi Mini miške Baletna predstava učencev baletnega oddelka GŠ Risto Savin Žalec 19.30 Gledališče Celje_ Ikigai Premiera 19.30 Glasbena šola Velenje Letni koncert aktiva za pihala Glasbene šole Velenje Nastop učencev GŠ Velenje in dijakov Umetniške gimnazije Velenje 20.30 Max klub Velenje_ Mind Tree Sklepni koncert letošnjega Max Klub jazz festiva. PETEK, 7. 4. 16.30 in 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec V deželi Mini miške Baletna predstava učencev baletnega oddelka GŠ Risto Savin Žalec Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan. 19.30 Gledališče Celje_ Gojmir Lešnjak Gojc, Jaša Jamnik: Moj život je rokenrol Gostuje Smejmo se, satirični rock kabaret, glasbena komedija 20.00 Celjski mladinski center Regen Koncert 22.00 Local Club Celje_ Dejan Dogaja Koncert PONEDELJEK, 10. 4. 17.00 Cerkev sv. Martina v Velenju Aleluja Koncert Mešanega pevskega zbora Gorenje TOREK, 11. 4. 18.00 Glasbena šola Velenje Koncert kitarskega in citrarskega orkestra GŠ Velenje 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Prikazni Odprtje razstave Tomaža Milača 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Borut Korun: Z veslom in peresom po svetu 19.19 Knjižnica Velenje Talija Velenjska 1962 -2022 Predstavitev knjige ob 60-letnici delovanja Gledališča Velenje 19.30 Gledališče Celje_ Rok Vilčnik rokgre: Pravi heroji Gledališka predstava SREDA, 12. 4. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Spomini in prijateljstvo Nastopili bodo učenci 1. razredov OŠ Frana Krajnca. 17.00 in 19.00 Dom kulture Velenje Trnuljčica, baletna predstava Plesna produkcija baletnega oddelka Glasbene šole Velenje 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Samo en ples - Zgodba Marte Paulin Schmidt-Brine Predstavitev knjige Maline Schmidt Snoj 19.30 Gledališče Celje_ William Missouri Downs: Poglej me! Gledališka predstava Praznik Mestne občine Celje Na zvezdi v mestnem središču: TOREK, 11. 4. 10.00 do 12.00 Viteški pozdrav & Mini vodstvo Za vnaprej dogovorjene skupine 12.00 do 15.00 DJ EI Timo 15.00 do 17.00 Plešemo in pojemo! 17.00 do 18.00 Muziciramo! 17.00 do 18.00 Raziskujemo! Kostumirano vodstvo Celje, moje mesto! 18.00 do 19.30 Koncentriramo! Vokal BK Studio in Jazz band Glasbene šole Celje 19.30 do 21.00 Prenos podelitve občinskih priznanj na velikem LED zaslonu Druge prireditve ČETRTEK, 6. 4. 6.00 do 17.00 Mestni trg Slovenske Konjice Tradicionalni velikonočni sejem 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Bonton v naravi Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton 16.00 do 19.00 MC Šmartno ob Paki - prireditveni prostor Velikonočna tržnica 16.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Študijsko-bralno druženje v sodelovanju MSK Žalec in UPI LU Žalec 17.00 Ljudska univerza Šentjur Poslikava velikonočnih pisank s prešanim cvetjem z Darjo Kos 17.00 Pokrajinski muzej Celje Urbano čebelarjenje nekoč in danes Predavanje Gorazda Trušnovca 17.00 Dom kulture Slovenske Konjice Knjižica semen Predavanje o predelavi in ohranjanju semen, predava Majda Temnik 17.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga: Superga 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec_ Seminar za flavtiste -Matej Zupan 18.00 Dom kulture Velenje Športnik leta 2022 v MO Velenje 18.00 Celjski mladinski center Magičnost gibanja Delavnice PETEK, 7. 4. 9.00 do 12.00 Titov trg Velenje Velenje - mesto zdravja Ob svetovnem dnevu zdravja se bodo predstavila društva, ki delujejo na področju športa in zdravja. 16.00 Štorkljina hiša Slovenske Konjice Velikonočna delavnica 17.00 Zbirno mesto pred Vilo Bianca Velenje Velikonočni lov na Svetilko skrivnosti -Trippstory Velenje Obvezne so predhodne rezervacije vsaj dva dni pred ogledom na info@ velenje.si SOBOTA, 8. 4. 11.00 Medgeneracijski center Kozje Velikonočna delavnica 13.00 do 15.00 Celjski mladinski center Gledališko-filmske delavnice Brezplačne delavnice so namenjene vsem, ki jih zanima gledališče. 20.00 Celjski mladinski center Ba kanal Nastop glasbene skupine Majmunska posla PONEDELJEK, 10. 4. 11.00 Pri cerkvi sv. Križa Rogaška Slatina Tradicionalni blagoslov motorjev 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje Vsak teden od ponedeljka do četrtka pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre... TOREK, 11. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Tri Hermanove zvezde Hermanova otroška ustvarjalnica ob Prazniku Mestne občine Celje; tudi v sredo ob istem času 16.00 Galerija Velenje Vesolje v umetnosti Ustvarjalna brezplačna delavnica je namenjena otrokom in mladostnikom. 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta: Cvetoči mehurčki Ustvarjalnica za otroke in starše 20.00 Celjski mladinski center Milonga DJ Boštjan bo poskrbel za glasbo, prostovoljne prispevke delijo z mucami Mačje hiše. SREDA, 12. 4. 11.00 Celjski dom_ Je vsak povišan krvni tlak hipertenzija? Predavanje Monike Firer 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Spomini na prijateljstvo Nastopili bodo učenci 1. razredov OŠ Frana Krajnca 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Kaligrafija z Natalijo Resnik 17.45 do 19.15 Celjski mladinski center Napredni tečaj Legorobotike 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Naj prostovoljec/ka občine Šentjur 2022 Vstop prost Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Žovneški postanejo grofje Celjski; do 30. 9., Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan; do 31. 8., razstava Naj med!, na ogled 3D KRANJICA - čebela velikanka; do 15. 5. Knežji dvorec: LJUBIJA, zaklad pod skalo, Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do 27. 10.; Andrej Šifrer 70 let: Nič proti večnosti; do 17. 4.; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Up, avtorja Mirka Rajnarja, do 30. 4. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Filatelija v arhivih, arhivi v filateliji, ob stoletnici filatelije v Celju; do 14. 4. Likovni salon Celje: razstava Tra(n)ce, umetnice Asiane Jurce Avci; do 30. 4. Železarski muzej na Teharjah: fotografska razstava Madagaskar, izgubljeni raj fotografa in popotnika Nataše Müller in Mitje Bo-stnerja; do 12. 4. Knjižnica Šentjur: razstava plakatov Amnesty International: Koraki za odpravo nasilja nad ženskami; do nadaljnjega Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: fotografska razstava Očetje in sinovi Alana in Taja Kosmača; do 23. 4. Anina galerija Rogaška Slatina: Metamorfoze-preobrazbe, likovna razstava Erne Ferjanič; do 9. 4. Grad Podsreda: razstava Igrače Hermana Lisjaka; do 30. 6. 2024 Galerija Velenje: razstava Odtenki temine, avtorice Cvetke Hojnik, do 6. 5. Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Brinove jagode, avtorice Agate Pavlovec; do 30. 4. Dom kulture Velenje: fotografska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 30. 4. Muzej na Velenjskem gradu: »Lejga kamerat! Ne vštic, to naj gre gor, na star' grad!; do 1. 9. Podhod Pošta Velenje: razstava 40 let Gibanja mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline; do 30. 4. Galerija na prostem in razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 9. Podhod Pesje: razstava Škale, ki jih ni več; do 31. 7. Galerija F-bunker Velenje: razstava Rolkanje na Slovenskem; do 26. 4. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 30. 4.; Črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 30. 4.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani - Stane Špegel, razstava skulptur; do 30. 4.; Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 30. 4.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 30. 4.; Velenjski grad: razstava ob 65 - letnici Muzeja Velenje »Lejga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star' grad!«; do 1. 9. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Dušan Šarotar, Predstavitev del pisatelja; do 20. 4.; Domoznanski oddelek: Anton Herman: Grafike in simboli; do 30. 4.; Mladinska soba: V pomladi življenja; do 30. 4.; Steklena dvojčka: Bralec pomladi: Dušan Šarotar; do 30. 4.; Otroški oddelek: V igri se rodi prijateljstvo, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 30. 4., 2. april -Mednarodni dan knjig za otroke - Pravljice domačih in tujih pravljičarjev; do 30. 4.; Oddelek za odrasle: Podobe narave in volje duha, spominska razstava del Franca Avberška, naslikanih z usti, ob 20-letnici Linos kluba Velenje; do 30. 4. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 30. 4. Avla Mestne občine Velenje: Barvitost življenja, razstava likovnih del učencev CVIU Velenje; do 3. 5. Razstavišče Vila Bianca Velenje: Ikone, razstava člana Društva šaleških likovnikov; do 3. 5. CERKVENE IGRE PRESTOLOV Pater Jože Roblek preusmerja pozornost od Marka Rupnika na kardinala Franca Roi INTERVJU - MARTIN GOLOB, župnik Moj boter je Robert Golob razkošne poti kraljice levice Drage letalske vozovnice, prenočitve v hotelu Hilton za Asto Vrečko intervju - MATJAŽ HAN, minister za gospodarstvo Ni vse, kar pove leva stran, suho zlato, niti ni vse, kar pove desna stran, slabo www.reporter.si PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. MALI OGLASI/INFORMACIJE 19 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. V SPOMIN Mineva 11 let, kar nas je zapustila naša draga HEDVIKA KNEZ iz Malih Grahovš 5, Laško (14. 10. 1944-6. 4. 2012) Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni MOTORNA VOZILA POSEST OSTALO PRODAm PRODAm PRODAm ŠKODO yeti, 4 x 4, letnik 2019, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 041 763-765. 235 OPEL zafiro 1,9, letnik 2009, avtomatik, prevoženih 220.000 km, poškodovano od toče, prodamo. Telefon 031 692-722. 240 STROJI ENOTRETJINSKI solastniški delež na hiši, vrt, asfalt, okolica Žalca, prodam. Telefon 068 146-810. 239 PRODAm ČELNI »nakladač« za traktor Universal, čelno hidravliko za traktor Lamborghini in hidravlični dvig za Sip Spider 350, vse novo, prodam. Telefon 030 786-780. p KUPim TRAKTOR Univerzal 640 DTC ali Fiat 70 kupim. Telefon 070 678-505. 233 PRODAM OREHE, neluščene, ekološko pridelane, prodam. Telefon 041 980-145. 179 VINO teran1 odličen, prodam. Pred prazniki dostavim na do m, tudi manjše količine. Telefon 041 614-862. p SENO v rinfuzi, okolica Šentjurja, prodamo. Telefon 070 950-900. 222s KOCKE sena, 100 kosov, po 4 EUR/kos, prodam. Telefon 031 626-126. 230 VINO iz neškropljenega jrozdja (šmarniri, izabela ...) prodam. Cena 1 EUR/liter. Telefon 041 720-499. c KOKOŠI, mlade, rjave in bele nesnice jarkice, prodajamo od 5. 4. 2023 naprej na farmi Zg. Roje, Šempeter v Savinjski dolini. Enodnevni beli piščanci za meso po naročilu, bela jajca za velikonočne pisanice, kakovostna krma za kokoši in piščance - prodaja na farmi Roje vsak delavnik od 8. do 16. ure, v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. p Poroke Celje Poročila sta se: Sara MARINKO iz Kamnika in David HO RVAT iz Celja. Ž alec Poročila sta se: Simona LEG ENIČ iz Žalca in Marko K RAINER iz Bizeljskega. Družba NT&RC skupaj z Občino Braslovče ter Osnovno so lo Bra slovče vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Zapeli nam bodo učenci Osnovne šole Braslovče Vidimo se v petek, 14. aprila, ob 11.00 v Osnovni šoli Braslovče. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt je omogočila Občina Braslovče. Ш CINKARNA STOREQSTEEL W uiunpen SAZAS \ ♦ h »bit ЕП Štajerski TEDNIK «XradioPTUJ PRODAm NESNICE fjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 5822-1401. n KrKOŠI nesnice, v začetku nesnosti, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n DVE ovci, stari pet let, za zakol ali nadaljnjo oejo^ prodam. Telefon 031 846-653.234 BIKA lim, ls pasma, starega pet mesecev, prodam ali menjam. Cena po dogovoru. Tejefon 031 640-437. 237 DVA ovna, stara osem mesecev, primerna za »pripust« ali zakol, tudi očiščene, prodam. Telefon 070 864-120. 23s KUPim novi tednik ■ radio celie j Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je. i ff V SPOMIN гјлЦТ Jkpfijm 4. aprila mineva eno leto, kar nas je zapustil FRANC BOBEK iz Brda, Planina Ostajajo nam le spomini na naše skupne dni in sadovi tvejih pridnih rok. Vsem, ki se ga spominjote, iskrena hvala. Vei njegovi 180 LETNE gume Bridgestone, 195/60-16, letnik 2021, prevoženih približno 2.500 km, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 696-164. 229 SUHA bukova deva, z dostavo, celjsko obmo-či poodam. Telefon 041 472-380. 231 ŠTIRI aluminijasta platišča z gumami (M + S, 215 65 R 16) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 739-5 90. 232 Skromno in pošteno sta živela, v življenju le skrb in delo sta imela. Za eso dobroto in deto priknih roko naj vama poplača v nebesih Bog! V SPOMIN 1e. januarja je minilo 34 let, kar nas je zapustil dragi ata 8. aprila bo minilo 100 let, karje odšla ljuba mama MIHAEL VEBER MARIJA VEBER iz Stopč Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu in jima prižigate svečke. Pogrešamo vaju! Hčerka Milenka z možem in vnuk Sandi z družino DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo tekoj + davek. Telefon 041 6532286. p PITANE krane in telice za zakol, po širši Štajer-iki, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 04P 647-223. p BIKCE, mesei tip, težke 200 kg, ter krave in tilice za cakol, kupim. Telefon 031 832620. 213 Smrti Celje Umrli so: Danica KLEMEN C iz Vitanja, 75 let, Štefan JUVANČIČ iz Pongrac a. 152 let, Alojz JON A iz Celja. 71 let, Andrej ANŽEJ iz Lepe Njive, 84 let, Tibor HORVAT iz Žalca, 64 let, Štefan MIHOLIČ iz Celja, 76 let, Marjan HLADEN iz Vojnika, 72 let, Vin-cenc HINDEL iz Braslovč, 93 let, Danilo JAMNIKAR izŠtor, 67 let, Viktor KOLENC izRe-čice ob Savinji, 80 let, Adoll VERDEL iz Žalca, 81 let,Šte-fanija JEZERNIK s Ponikve pri Žalcu, 88 let, Stanislava MASTNAK s Ponikve, 95let, Dragica MEDVEŠEK iz Celja, 86 let, Danijela VREČKO iz Celja, 93 let, Marcel Mišo GOBEC iz Celja, 53 let, Angela STOPIČ iz Velikega Širja, 92 let, Marija HRIBERNIK iz Šempetra, 96 let, Angela PO-LAK iz Žalca, 90 let. Šentjur Umrli so: Franc JESIH iz Slatine pri Ponikvi, 84 let, Adolf BERGLEZ iz Goričice, 75 let, Pavla POTOČNIK iz Ponikve, 88 let, Olga GRAČ-NAR iz Jelc, 87 let, Mihael ISKRA iz Šentjurja, 93 let. Žalee Umrla eta: Jakob ŠTOPFER iz Migojnic 88 let, Franc STAKNE iz areslovč, 82 let. Veaenje Umrla sta: Franc VUK iz Velenja, 68 let, Stanislav KANDUTI iz Velenja, 81 let, Vera TAJNŠEK iz Velenja, 71 let, .Janez KRAMER iz Velenja, 84 let, Jože! URBANC iz Skorna pri Šoštanju, es, let, Marija Ana LIPIČNIK iz Pod-kraja pri Velenju, 88 let. 235 20 PLANIŠKI JUNAK Sprejemi v Hramšah so postali že tradicionalni Timi pred Sejšeli i -M še v Hramš Slovenska smučarska letalca sta na veselje 13.500 gledalcev v Planici ob koncu 44. sezone svetovnega pokala slavila dvojno zmago. Timi Zajc je z najmanjšo možno razliko, desetinko točke, premagal Anžeta Laniška. DEAN SUSTER Slovenci so bili tretji v pokalu narodov. Navijači so dobili Zdravljico, kar je bila želja selektorja Roberta Hrgote. Za to je poskrbel 22-letni mladenič, ki so ga v ponedeljek, le dan po koncu sezone, pričakali in sprejeli sokrajani v Hramšah. Čim prej vse Za Timija, ki je v Planici pred približno mesecem po- stal tudi dvakratni svetovni prvak na Bloudkovi velikanki, je bila to tretja zmaga v svetovnem pokalu, vse je dosegel na letalnicah. Na tekmah v Planici je sploh prvič stal na stopničkah za svetovni pokal. »Že dan prej sva bila s selektorjem dogovorjena, da mi bo nižal >ram-pe<, tudi če se ne bo izšlo. Pred drugo serijo sem rekel, da tvegajmo, kolikor se da. Tudi če ne bo šlo ... Tako in tako je konec vsega. Res mi je znižal za tri naletna mesta. Imel je >jajca<,« je odkrito priznal Zajc. »Jajca« je seveda imel tudi Timi. Da mu jih ne bi zmanjkalo, mu jih je na sprejem prinesel žalski župan Janko Kos. »Zelo težko bi se sezona zame končala lepše, res si nisem mislil, da bi se lahko tako izšlo. Tega, kar se mi je pripetilo v Wil- lingenu, ne moreš pozabiti čez noč. Verjetno bom potreboval še nekaj poletov, da to pozabim. A ni pomembno, zmagal sem! Do 1. maja ne bom razmišljal o skokih. Odpravil se bom na Sejšele.« Sedem odličij je osvojil na velikih tekmovanjih. »Vsak športnik si želi čim prej vse dobiti,« je povezovalcu sprejema Petru Kavčiču hitro odgovoril Timi Zajc. Foto: Andraž Purg Timi je nazdravil z najzvestejšimi podporniki / > / l/1 __ Tednikove ^zgodbe Št. 14 / Leto 78 / Celje, 6. april 2023 V Preboldu že osemnajst let diši po poticah Draginja zdesetkala bero potic V najboljših festivalskih časih je imela komisija polne roke dela. Izdelovalci potic so jih na ocenjevanje pripeljali približno osemdeset. Tako je bilo še lani. Letos je komisija naštela 43 prazničnih dobrot. Razlog? Kot pravijo organizatorji, naj bi bila za to kriva draginja, ki je dodobra podražila vsakdanje izdatke. Peka takšnih in drugačnih velikonočnih dobrot še zdaleč ni poceni. A nič zato, pravijo organizatorji, poslanstvo dvodnevnega kulinaričnega dogodka ostaja enako. Širjenje dobrodelnosti in spodbujanje k peki praznič nih dobrot. ŠPELA OŽIR »Pisno smo k sodelovanju tako kot vsa leta do zdaj povabili vse dosedanje udeležence. To, da je bila udeležba letos bistveno manjša kot lani, pripisujemo draginji. Upokojene starejše gospe, ki so med bolj ranljivimi skupinami, saj imajo nizke dohodke, večinoma pečejo potice. Peka je zaradi podražitve sestavin postala finančni zalogaj. Izdelek je nato treba pripeljati še v Prebold. Menimo, da je vse to pripeljalo do tega. da je bila letos udeležba nekoliko manjša,« je pojasnila koordi-natorica dogodka in tajnica turističnega društva Klaudi-ja Kač. Letošnjo bero prazničnih • dobrot so rešili dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. K peki sta jih pritegnila mentorja »Dogodek se je z leti razvijal. Najprej je bilo manj potic, nato vsako leto več. Držimo pesti, da bomo tudi v prihodnjem letu okrepili udeležbo na festivalu,« pravi Klaudija Kač. Letos je komisija ocenjevala 43 prazničnih dobrot. Med njimi je bilo največ orehovih potic. Nataša Kamerički in Boštjan Bezgovšek, sicer tudi člana desetčlanske ocenjevalce komisije. V Prebold so prinesli kar osemnajst potic. Največ je bilo orehovih V petek dopoldne je komisija, v kateri ima posebno mesto pobudnica festivala, domačinka Danica Uplaznik, ocenjevala prispele dobrote, ki so jih tako kot v preteklih letos razvrstili v tri kategorije - orehove potice, kolači in smetanove potice. Še posebej so bili pozorni na videz, vonj in videz skorje ter sredice. Izdelovalci so glede na število osvojenih točk prejeli zlato, srebrno ali bronasto priznanje. Nekateri tudi zgolj priznanje za udeležbo. O tem, kako so udeleženci v vseh teh letih sodelovanja izpopolnili način priprave potic, priča število zlatih priznanj. Prejelo jih je 27 izdelovalcev potic. Srebro priznanje jih je prejelo osem, srebrno sedem. Eno je bilo priznanje za udeležbo. Zvečer je v Dvorani Prebold sledil slavnostni dogodek, kjer je zbrane nagovoril župan mag. Marko Repnik. Program, katerega osrednji del je predstavljala podelitev priznanj, je povezovala predsednica Turističnega društva Prebold Simona Žvikart Repnik. Sladke lepotice si je bilo mogoče ogledati še v soboto dopoldne v preboldski dvorani, od koder bodo nato romale v domove za starejše v Preboldu in na Polzeli. Z dobrodelnim pridihom Dvodnevni kulinarični festival ima že od začetka dobrodelni pridih. Začetnica dogajanja je bila skoraj pred dvajsetimi leti domačinka Danica Uplaznik, ki je z drugimi članicami Društva podeželskih žena Prebold festival ob podpori nekdanjega župana Vinka Debelaka organizirala kar nekaj let, dokler ni za kratek čas prešel pod okrilje kulturnega in kasneje turističnega društva. »Dogodek se je z leti razvijal. Najprej je bilo manj potic, nato vsako leto več. Držimo pesti, da bomo tudi v prihodnjem letu okrepili udeležbo na festivalu,« je ob koncu še dodala Kačeva. Foto: Andraž Purg Naporni prvi meseci Soseska za vse celjskega župana Str. 24-25 generacije Str. 29 Občani tudi letos čistili okolico Str. 30 22 INTERVJU Edvard Stepišnik, novi častni meščan Celja Na obali Atlantika zažgal slabe spomine Želel je postati kmet in ostati na domači kmetiji v Drešinji vasi, kjer se je rodil leta 1943. A se je potem njegovo življenje obrnilo v povsem drugo smer. Oče ga je nagovoril, naj gre v šolo in naj bo šolan kmet. Postal je inženir živilske tehnologije in bil četrt stoletja direktor Klasja, enega največjih mlinskopredelovalnih podjetij v državi. Štiri leta je bil celjski župan, tudi predsednik partije je bil v mestu. Ustanovil je več društev in klubov, prvega že pri štiriindvajsetih letih. Za svoje delo je dobil številna priznanja. Čez nekaj dni mu bo Mestna občina Celje podelila naziv častnega meščana. JANJA INTIHAR Edvard Stepišnik je odličen sogovornik. Svoje spomine na res bogato življenje, v katerem je bil kmetijski tehnik, sindikalist, direktor, župan, kolesar, planinec, zeliščar, rotarijec ..., prepleta s številnimi anekdotami. V njegovih pripovedih je mogoče čutiti veliko privrženost Celju, čeprav je marsikateri dogodek pustil v njem tudi grenak priokus. Kljub že skoraj osemdesetim letom ima še veliko načrtov, letos želi oditi na Triglav. Celje je potrebovalo veliko časa, da se je s svojimi nagradami in priznanji spomnilo tudi na vas. Ste pričakovali, da vam bo dodelilo naziv častnega meščana ali vas je to presenetilo? Ni skrivnost, da me je poklical nekdanji župan in mi dejal, da si zaslužim neko priznanje. Njegove besede me niso presenetile, ampak šokirale. Tega res nisem pričakoval. Vzel sem si nekaj dni za premislek in presodil, da takšne časti ne smem zavrniti. Ponosen sem zaradi naziva, ki mi ga bodo dodelili. Tako kot sem bil vedno ponosen na Celje ter na svoje delo v Klasju in občini. Nisem rojen Celjan, a sem takoj, ko sem prišel v Celje, začel delati na različnih področjih. Rekel sem si, da bom mestu dal vse, kar mu lahko dam. Kdaj ste prišli v Celje? Leta 1972, po služenju vojske. Takrat sem spoznal tudi ženo Jeleno, ki je Ljubljančanka. Lani sva praznovala petdeset skupnih let. Ko govorite o svojem delu in dejavnostih, s katerimi ste se ukvarjali v svojem prostem času, na prvo mesto vedno postavljate Klasje. Zakaj? Ker mi je bilo Klasje vedno najbližje, zanj sem tudi največ naredil. V letih, ko sem ga vodil, je iz 80-članskega kolektiva zraslo v podjetje s 550 zaposlenimi, pekarne, slaščičarne in mline je imelo po vsej Sloveniji. Čas, ko sem delal v Klasju, je bil najlepše obdobje mojega življenja. Po poklicu sem živilski tehnolog in poleg tega, da sem se ukvarjal z organizacijskimi spremembami, sem se v podjetju zelo veliko ukvarjal tudi z njegovim tehnološkim razvojem. Vendar je Klasje tudi najtežji del mojega življenja. Ko so prišli novi lastniki, je vse moje delo padlo v vodo. Za razvoj niso imeli posluha, zanimala jih je le proizvodnja kruha in žemelj. Mi pa smo razvijali program za Evropo. Z nemškim podjetjem Hahne smo ustanovili skupno podjetje in se dogovorili, da bo Klasje s svojimi in Hahnejevimi izdelki oskrbovalo Evropo do Münchna, Hahne pa iz Hamburga proti jugu. Z lastnikom nemškega podjetja, ki je bil predsednik evropske skupnosti za cerealije, sva se »tipala« kar štiri leta in na koncu določila organizacijo, tehnologijo in pravila igre v skupnem podjetju. Novi lastniki so ukinili takšen razvoj. Takrat sem začel doživljati strese, saj je deset let dela šlo v nič. Začeli so prodajati srebrnino Klasja »Nagrado, ki mi pripada ob nazivu častnega meščana, bom predal Rotary klubu Celje. Nagrada bo za štipendijo nadarjeni študentki ali študentu, ki izhaja iz socialno šibkejšega okolja. « in odpuščati, dokler v podjetju ni ostala le še peščica zaposlenih. So bile vse te spremembe razlog, da ste se leta 2001 predčasno upokojili? Doživljal sem strese, kakršnih ne bi smel nihče doživljati. Zaradi vsega hudega sem zbolel in se zaradi stalnih aritmij srca tudi invalidsko upokojil. Doživel sem trinajst elektrokonverzij, kar pomeni, da so mi kar trinajstkrat ustavili srce in ga ponovno zagnali. Ob vsakem posegu so bili elektrošoki močnejši. Če bi zdravniki z njimi nadaljevali, bi se vse skupaj lahko zame zelo slabo končalo. Kardiolog mi je zato predlagal, naj neham delati. Tudi sam sem ugotovil, da nima smisla vztrajati v službi, saj bi me to pokopalo. Bi se zgodba Klasja, ki ga sicer od leta 2015 ni več, obrnila drugače, če bi Banka Celje v njej odigrala drugačno vlogo? Če bi podprla finančno sanacijo podjetja? Prepričan sem, da bi se. Član uprave te banke je bil tudi predsednik nadzornega sveta Klasja. Banko sem poskušal prepričati o dokapitaliza-ciji, da bi si Klasje finančno opomoglo, a za to ni imela posluha. Obiskal sem tudi nekaj sorodnih podjetij po Sloveniji, ker sem slutil, kaj se bo Sedem društev, v katerih je bil včasih zelo dejaven, mu je podelilo naziv častnega člana. Častni član je tudi v celjskem in žalskem klubu rotariicev. zgodilo, še zlasti ko so novi lastniki v podjetje pripeljali Probanko in avstrijska posojila. Vedel sem, da so v ozadju osebni interesi in da se bo zgodila polomija. Ničesar nisem mogel narediti. Notranji delničarji smo imeli premalo delnic, da bi lahko s svojim lastništvom karkoli spremenili. Tudi sam sem odkupoval delnice, a sta bila tista dva odstotka premalo, da bi upoštevali moj glas. Kako ste se sprijaznili z upokojitvijo? Zelo težko je bilo. Takrat sem bil predsednik celjskega planinskega društva in ko me je predsednik invalidske komisije vprašal, kaj »Leta življenja niso pomembna. Pomembno je, koliko življenja daš tem letom.« bom počel po upokojitvi, sem mu s strahom odgovoril, da se bom ukvarjal s planinci. Prepričan sem bil, da mu to ne bo všeč, a mi je odvrnil, da je to zelo dobro. Samo da ne bom obležal na kavču. Moje dejavnosti v planinskem društvu so mi res pomagale. Brez njih bi me pobralo. Imel sem nočne more in z ženo, ki mi je že vsa leta v veliko moralno in kot zdravnica tudi zdravstveno podporo, sva poskušala vse mogoče, da bi se jih rešil. Ukvarjala sva se tudi s transcendentalno meditacijo, delala sva vaje iz joge, a ni nič pomagalo. Klasja nisem mogel pozabiti. Ozdravel sem šele na poti do Camina, na kateri sem razčistil sam s sabo. Na obali Atlantika na rtu Finisterre sem zažgal stara oblačila, med katerimi je bila tudi majica z napisom Klasje. To mi je pomagalo, da sem preživel. Postal sem nov človek. Drugo področje, ki je zaznamovalo vaše življenje, je bilo tako imenovano družbe-no-politično delo. Zanimivo se mi zdi, da ste kljub svoji krščanski vzgoji postali član zveze komunistov in bili neko obdobje tudi predsednik partije v Celju. Klasje je bilo vedno na prvem mestu, podjetju sem res bil zvest. Ampak pri delu rabiš tudi takšne in drugačne prijatelje. Svoje politično delo sem začel v Krajevni skupnosti Dolgo polje, ki je zaradi svojih prebivalcev veljala za rdečo krajevno skupnost. Dejaven sem postal tudi v sindikatu, ker sem želel, da bi se zaposleni v živilski industriji povezali. V Celju sem ustanovil in bil tudi prvi predsednik sindikata kmetijcev, živilcev in gozdarjev. Sodeloval sem v republiškem in tudi zveznem sindikatu ter spoznal vse ljudi, ki so karkoli pomenili v tej dejavnosti. V Beogradu so mi celo ponudili službo. Potem so me vabili v partijsko organizacijo. Moj prvi odgovor je bil, da se za živo glavo ne bom včlanil, a so mi odvrnili, da ne bom več zanimiv, če bom odklonil povabilo. Iz Klasja nisem hotel oditi. Vrhunec mojega družbeno-političnega dela je bil, tega me ni sram povedati, položaj predsednika občinske partijske organizacije v Celju. Za članstvo v zvezi komunistov ste se torej odločili zaradi kariere? Tako mi je priporočil takratni direktor Klasja. Dejal je, da bom zaradi članstva veliko lažje delal. Ker sem bil krščansko vzgojen, sem pred vstopom v partijo vprašal očeta, kaj misli o tem. V Drešinji vasi takrat ni bilo nobenega komunista. Oče mi je odvrnil, tega se še vedno zelo dobro spomnim, naj se sam odločim, saj delam za sebe. On pa bo že preživel vse vaške govorice. To je bilo drugič, da mi je oče dal pomemben življenjski napotek. Prvič je bilo, ko me je poslal v šole. Hotel sem biti kmet in ostati na kmetiji. Najstarejši brat je namreč umrl in kmetijo, ki sicer ni bila velika in smo se težko preživljali, bi moral jaz prevzeti. A mi je oče dejal, naj grem v srednjo kmetijsko šolo, bom pač šolan kmetijec. V Mariboru me niso sprejeli, ker so prednost pri vpisu imele INTERVJU 23 Edvard Stepišnik, novi častni meščan Celja S soprogo Jeleno, znano in priljubljeno nekdanjo otroško zdravnico. Pravi, da je njegov angel varuh in da ga je že večkrat spravila na pravo pot. vojne sirote. Vpisal sem se v nižjo kmetijsko šolo v Vrbju in po dveh letih postal kvalificiran kmetijski delavec in traktorist. Tam sem doživel prvo socialistično preobrazbo, a z grenkim priokusom. Z nami v šoli so bili starejši fantje, ki so po končanem šolanju, čeprav smo obiskovali isti program, postali tehniki, drugi smo bili le kvalificirani delavci in smo morali delati od jutra do večera. Šolanje mi je potem vendarle uspelo nadaljevati v srednji kmetijski šoli v Mariboru. Vas, ko ste končali srednjo šolo, ni več vleklo na domačo kmetijo? Kmetijo je prevzel najmlajši brat. Ker sem šolanje v Mariboru končal z odliko, sem lahko odšel v Ljubljano, kjer so na biotehniški fakulteti uvedli program živilske tehnologije. Bil sem med prvimi študenti. Da sem se lahko preživljal, sem postal nočni vzgojitelj v internatu. Na vašem vrtu raste tudi hmelj. Ste ga posadili kot spomin na Drešinjo vas in Savinjsko dolino? Ta hmelj je pri nas povsem naključno. Prijatelj me je prosil za sadike, ki sem jih potem prinesel z domače kmetije. Ker ni bil čas za sajenje, sem jih zakopal na svojem vrtu v Celju. Ko sem jih spomladi odkopal, je ena sadika, ne da bi to opazil, ostala v zemlji. In sem jo pustil, da je zrasla. Kako ste se leta 1982 znašli na položaju celjskega župana? rekel, da bomo Levec priključili k Celju in zgradili most. Žalski župan je o mojih namerah obvestil Ljubljano in širitev občine so mi prepovedali. Mosta ni bilo, a smo zgradili brv. Kakšne spomine imate sicer na leta, ko ste bili celjski župan? Lepo je bilo, čeprav so bili časi zelo burni. Ni bilo goriva, kave, pralnih praškov ... Ko je Kovinotehna občino obvestila, da nima več premoga, sva se s takratnim načelnikom za gospodarstvo odpravila v Bosno. Tri dni sva hodila od enega do drugega premogovnika in morala z vodilnimi popiti veliko žganja. A nama je uspelo Celju zagotoviti za cel vlak premoga. V času mojega županovanja smo Celjani postali knezi. Leta 1982 je bil v Celju kongres zgodovinarjev. Med udeleženci je bila tudi priznana strokovnjakinja iz Zagreba, kjer so imeli veliko gradiva o Celjskih. Iz dokumentov je izbrskala, da Celjani nismo samo grofi, ampak knezi. Poskrbel sem tudi, da smo se v občinski stavbi začeli bolj družiti. Iz podjetja sem bil navajen na prednovoletna srečanja in sem jih uvedel tudi v občini. Bilo je luštno in še zaupanje zaposlenih sem si pridobil. Župan mora poskrbeti, tako sem vsaj prepričan, tudi za prijetno vzdušje. Čeprav sem se po dveh mandatih počutil v občini zelo dobro in je tudi moje delo bilo uspešno, sem komaj čakal, da se vrnem v Klasje. Pomemben del vašega življenja je tudi delo v različnih društvih. Pobudnik usta- »Letos bi se rad poslovil od Triglava. Na našo najvišjo goro sem se odpravil že devetintridesetkrat. Samo štirikrat mi zaradi poslabšanja vremena ni uspelo priti do vrha. Upam, da mi bo zadnjikrat uspelo.« Takrat še ni bilo volitev. O predsedniku občinske skupščine so odločali delegati različnih političnih, interesnih in delovnih organizacij. V Celju so izbrali dva kandidata iz političnih krogov in za lepšo sliko so potrebovali še nekoga iz gospodarstva. Čeprav so vedeli, da si ne želim županskega mesta, so me dodali kot tretjega kandidata. A se je potem zgodilo, da so v Ljubljani za prvega kandidata, ki je bil prej predsednik izvršnega sveta, rekli, da svojega dela ne more nadaljevati kot župan, drugega kandidata, partijskega funkcionarja Štefana Korošca, pa so poslali v Beograd. Ker časa za iskanje novih kandidatov ni bilo, sem postal župan. Občino sem vodil dva mandata, torej štiri leta. Takrat je mandat župana trajal le dve leti, dovoljena pa sta bila največ dva mandata. Občina Celje je bila pred štiridesetimi leti povsem drugačna, kot je danes. Ne samo po načinu življenja, tudi po obsegu. Bila je veliko večja. K njej so sodile še današnje občine Štore, Vojnik in Dobrna. Hotel sem jo še razširiti, do moje Drešinje vasi. (smeh). V Levcu smo čez potok, kjer je meja med celjsko in žalsko občino, želeli postaviti most, da bi ljudje lažje hodili z enega brega na drugega. Žalčani niso bili za to, Krajevna skupnost Levec je gradnjo podprla. In sem V rastlinjaku, ki ga ima ob hiši, vzgaja tudi sadike ginka, ki jih podarja svojim najboljšem prijateljem. Doslej jih je podaril že 150. novitve marsikaterega ste bili prav vi in kolikor vem, ste bili v vsakem društvu zelo dejavni. Moje načelo je vedno bilo, da moraš v delo, ki ga opravljaš, vložiti vse svoje znanje. Večino društev sem tudi vodil, a sem bil v vsakem le prvi med enakimi. Vedno sem bil prvi, ko je bilo treba iti v akcijo, zelo veliko sem bil med ljudmi. S tem sem si pridobil njihovo zaupanje in delo društva je bilo lažje. Da sem svoje delo dobro opravljal, pričajo tudi nazivi častnega člana, ki so mi jih podelili v sedmih društvih - od konjenikov in zeliščarjev do ro-tarijcev. Vsako društvo je zgodba zase, o delu v vsakem od njih bi lahko veliko povedal. Ko sem bil v planinskem društvu, smo zgradili čistilni napravi na Okrešlju in pri domu planincev v Logarski dolini, vzgajati smo začeli plezalne inštruktorje in plezalce, društvo sem tudi reorganiziral. V konjeniškem društvu sem na primer bolj kot za delo moral poskrbeti za kadrovsko čiščenje. Ste še vedno član katerega društva? Seveda sem. Še vedno sem dejaven rota-rijec in Rotary klubu Celje bom predal tudi nagrado, ki mi pripada ob nazivu častnega meščana. Nagrada bo za štipendijo nadarjeni študentki ali študentu, ki izhaja iz socialno šibkejšega okolja. Še vedno sem tudi deja- ven zeliščar. Kako tudi ne bi bil, saj je celjsko društvo zeliščarjev moj otrok. V turističnem društvu in pri kolesarjih sem manj kot nekoč. Povedati moram, da smo v Celju prvi v Sloveniji po vojni ustanovili kolesarsko društvo, bil sem tudi njegov prvi predsednik. Morda bom v prihodnjih letih ustanovil še katero društvo ali klub. Volje za delo vam očitno ne zmanjka. Tudi v mojih letih je treba biti čim bolj zaposlen. Ne samo da ohranjaš dobro kondicijo, pomembna je tudi družba. Ljudje smo socialna bitja, potrebujemo prijatelje in znance. Imate veliko prijateljev? Veliko jih imam, a ne samo v Celju, tudi drugod po Sloveniji. Če velja, da tisti, ki so moji najboljši prijatelji, dobijo moj ginko, potem jih imam vsaj 150. Toliko sadik teh dreves sem namreč že razdelil. Zakaj ste si za svoje drevo izbrali ginko? Vam v življenju pomeni nekaj posebnega? Ginko je moje drevo še iz študentskih let. Prvega sem videl v Ljubljani in takoj me je prevzel. Ko sem se ga dotaknil, se mi je zdelo, da sem dobil posebno energijo. Ko sem prišel v Celje, me je prevzel tudi 170 let star ginko v mestnem parku. Kasneje so mi njegovi listi pomagali redčiti kri. Prav to mi je dalo voljo, da sem ginke začel sam vzgajati. In zelo sem ponosen, ker sem pri tem zelo uspešen. Ginko se imenuje tudi celjsko društvo zeliščarjev, ki ga je leta 2006 na mojo pobudo ustanovila skupina tečajnikov zeliščarskega krožka univerze za tretje življenjsko obdobje. Družina vam pomeni zelo veliko. Če ne bi imel družine in njene podpore, me danes ne bi bilo več. Moji geni očitno niso najboljši, saj sta oče in mama umrla že pri 68 letih, izgubil sem tudi dva brata. Največja opora je moja žena, moj angel varuh. Ne skrbi samo za moje telesno in duševno stanje, tudi na pravo pot me je že večkrat spravila. Včasih sem zaletav, to moram priznati. In priznati tudi moram, da jo zelo skrbi zaradi moje velike želje, ki bi jo rad uresničil letos. Rad bi se poslovil od Triglava. Na našo najvišjo goro sem se odpravil že devetintridesetkrat. Samo štirikrat mi zaradi poslabšanja vremena ni uspelo priti do vrha. Upam, da mi bo zadnjikrat uspelo, saj se res želim posloviti od svojih hribov. Volje imam veliko in že zdaj pridno treniram. Ne bom hitel kot včasih, ko sem pot iz Celja do vrha Triglava in nazaj opravil v enem dnevu. S prijateljem, ki je celo leto starejši od mene, si bova vzela čas. Tri, morda štiri dni. Se srečujete z ljudmi iz gospodarskih krogov? Ne. V nekem trenutku preprosto ugotoviš, da se je treba umakniti, da ne moreš več uveljavljati svojih zamisli, ki jih je najbrž že povozil čas. Človek se pač postara in podjetja vodijo drugi ljudje. Pred dvema letoma ste v samozaložbi izdali avtobiografijo z naslovom Rad bi vam povedal. Zakaj knjiga, kaj vas je spodbudilo, da ste jo napisali? Prvi razlog je bila zaprtost v času covida. Bilo mi je zelo težko, ker nisem mogel obiskovati prijateljev, počutil sem se nekoristno. Nekega dne mi je vnukinja dejala, da imam pokvarjen telefon, ker po njem ni mogoče drseti s prstom. In sem ji odvrnil, da moj telefon ni pokvarjen, ampak star, in ji povedal, da takrat, ko sem bil v njenih letih, doma nismo imeli elektrike. Sledilo je vprašanje, kje smo potem polnili mobitele. Ugotovil sem, da moji vnuki zelo malo vedo o časih, v katerih sem odraščal. Odločil sem se, da jim bom o tem, kako je bilo včasih in kakšno je bilo moje življenje, povedal na poseben način. S knjigo. Foto: Andraž Purg Г PRAZNIČNO Z I рГТ T17 MESTNO OBČINO I LTj! Jß Župan Matija Kovač pred praznikom Mestne občine Celje Pestri in naporni prvi meseci Matija Kovač je na županski stol v Mestni občini Celje sedel lani decembra po zmagi v drugem krogu županskih volitev. Kot pravi, so bili minuli meseci zelo intenzivni. Po oblikovanju vseh odborov in komisij mestnega sveta je s sodelavci predvsem pripravljal proračun, ki so ga mestni svetniki nedavno sprejeli, veliko je bil prisoten tudi med občani. Z mislijo nanje je zastavljeno tudi letošnje praznovanje občinskega praznika, saj ga bodo lahko doživeli med druženjem v mestnem središču. TATJANA CVIRN Ob vašem prihodu je bilo največ pomislekov glede delovanja mestnega sveta, saj v njem niste imeli svoje stranke. Ko spremljamo seje sveta, vidimo, da vsaj doslej to ni bila težava in da na zunaj ni bilo večjih nesoglasij med člani sveta. Verjetno se je v ozadju dogajalo marsikaj ... Kot sem povedal že pred drugim krogom volitev, sem poznal večino svetnikov, v stikih sem bil z vsemi strankami in sem ocenjeval, da bo sodelovanje mogoče, saj nas povezuje želja po razvoju Celja, kar se je pokazalo kot pravilna napoved Sodelovanje, ki smo g a za- S stavili, je od začetka temeljilo na soglasju, od sestave Kviaza do odborov. Seveda so tudi razhajanja, vsi ne mislimo enako. Tudi pri obravnavi proračuna smo predlagali sprejem gradiv, ki so bila do te mere usklajena, da so bila na sejah sprejeta. To široko sodelovanje se za zdaj kaže kot pravilen pristop in mislim, da bi se ga morali na lokalni ravni bistveno bolj posluževati. Participativni proračun je za občane sicer dobrodošel, pripomb in predlogov je bilo verjetno veliko, a glede na omejena sredstva vseh želja ne bo mogoče uresničiti. Ali ni bojazni, da bi zato imeli ljudje v prihodnje manj predlogov? Priprava letošnjega proračuna je bila zahteven izziv - nastajal je namreč v času menjave vodstva občine in ob zaključevanju stare in začetku nove evropske perspektive, ko še ni mogoče predvideti pridobljenih sredstev iz razpisov EU. Na oblikovanje letošnjega proračuna so prav tako vplivali energetska draginja, naraščajoče cene izdelkov in storitev ter povečanje zakonskih obveznosti. V ospredje smo v tem letu tako postavili projekte, ki so vezani na dolgoročne cilje komunalne opremljenosti in poplavne varnosti, naši specifični programski projekti pa seveda terjajo nekaj več razmisleka, projektiranja in so v veliki meri odvisni tudi od evropske finančne perspektive. Kljub temu smo ohranili lansko raven naložb v cestno infrastrukturo oziroma bo teh še celo malo več, če upoštevam še evropska sredstva pri projektu ekonomske cone Trnovlje - jug. Ob tem letos zaključujemo nekaj večjih infrastrukturnih projektov, v teh dneh smo denimo končali projekt izgradnje stanovanjske soseske Dečkovo naselje - DN 10. Največ predlogov iz krajevnih skupnosti je bilo s področja urejanja cest, in sicer jih je bilo bistveno več kot prejšnja leta, ko sem problematiko spremljal kot svetnik. To je lahko tudi odraz tega, da sem nastopil kot novi župan in da so komunikacijski kanali zdaj bolj odprti. Menim, da se zanimanje za predloge ne bo zmanjšalo, dokler ne bodo Združitev znanja in izkušenj janju na te pobude smo bili uspešni, kar nekaj stvari smo tudi uvrstili v drugo branje proračuna, seveda pa ostajajo projekti, ki bistveno presegajo časovne okvire enega ali dveh proračunov in bodo ostali na seznamih želja. Na zadnji seji mestnega je bilo mogoče slišati pripombo, da je proračun sicer eden največjih doslej, a da nima nobene pomembnejše naložbe. Kaj odgovarjate in kateri projekti so po vašem mnenju tisti, ki bodo letos najpomembnejši? Velik del proračuna, kar dve tretjini, je res namenjen zagotavljanju rednega delovanja različnih zavodov in ustanov. Dva večja sklopa v proračunu sta namenjena izgradnji kanalizacije v petih aglomeracijah, kar se mora končati do sredine leta, ter projektom, vezanim na načrt za okrevanje in odpornost s področja poplavne varnosti na petih območjih v občini. Upam, da bomo uspeli zadostiti izjemno ostrim rokom, ki nam jih zastavlja država kot vlagateljica. To so projekti, ki so vezani na zunanje financiranje, a so v naši operativni izvedbi in so vezani na del proračuna. S področja družbenih dejavnosti bi izpostavil zagotovitev sredstev za ureditev nove atletske steze na stadionu Kladivar in naročilo projektne dokumentacije za obnovo stadiona. Pripravljamo spremembe projekta za nov vrtec v Škapinovi ulici, ki bi ga konec leta lahko začeli izvajati. Glede na demografske podatke je bil vrtec zasnovan nekoliko preveliko, zato bomo načrt racionalizi- rali in zagotovili višjo raven bivanja otrok. Pomemben projekt je tudi dokončanje prenove Fotohiše Pelikan, ki naj bi jo letos končali s pomočjo sredstev ministrstva za kulturo. Na razpis za turistično infrastrukturo prijavljamo zanimiv projekt Grajske poti. Omenim naj še prenovo zdravstvenega doma in izgradnjo oskrbovanih stanovanj v Vodnikovi ulici. Kar nekaj denarja v proračunu, več kot milijon evrov za vsak projekt, bo namenjenega področju mobilnosti (Centralka) in subvencijam za Celebus. Kakšne novosti se obetajo, tudi širitev mreže Celebusa? Centralka je eden večjih letošnjih projektov. Gre za enotno mobilno aplikacijo, ki bo omogočala oddaljeno plačevanje parkirnine, javno izposojo koles Kolesce ter uporabo mestnega potniškega prometa Celebus in subvencionirane vstopnice IJPP za vlak oziroma avtobus. Gre za velik in zahteven projekt, aplikacija pa je predvidena kot ena pionirskih rešitev na tem področju v Sloveniji in predstavlja pomemben korak v naših prizadevanjih po uveljavljanju koncepta pametnega mesta. Zasnovana je tudi tako, da občanom in obiskovalcem Celja olajša dostop do informacij o razpoložljivosti parkirišč in voznih redih avtobusov. Tudi za subvencije za Ce-lebus je namenjenega veliko denarja. Občani redno opozarjajo na izboljšanje dostopnosti do nekaterih krajev, ki so bolj oddaljeni. Letos bomo pregledali linije, razmislili o spremembah in se MO Celje praznuje in z njo tudi mi na dolgem polju! Dragi sokrajani, spoštovani Dolgopoljčani! Vse najboljše in dobre želje v vsak vaš dom in vsakemu od vas! Svet MČ Dolgo polje in predsednik I. J. Domitrovič MČ Dolgo polje, Brodarjeva ulica 4, 3000 Celje Smo vodilno slovensko proizvodno podjetje za izdelavo vzmeti, delov iz pločevine, kovino -plastike, delov za gospodinjske aparate. Zaradi novih projektov in intenzivnega širjenja v svoje vrste vabimo zagnane in motivirane ljudi z željo po osebni rasti in strokovnemu razvoju, smo podjetje ki gradimo za prihodnost! Vabimo vas, da se nam pridružite in sodelujete pri naših novih izzivih. Svoj življenjepis pošljite na: kadri@sumer.si Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.: 070 690 280 NA PRAZNIČNEM OBISKU 25 »Svojo vlogo jemljem kot veliko zaupanje someščanov in se veselim vseh nadaljnjih poti, ki jih bo še prinesel ta mandat. Veselim se širokega sodelovanja s I». • v • ve V • . • • « • • politično in širšo javnostjo. S pozitivnim pristopom lahko Celje veliko doseže.« lotili priprave nove prometne strategije. Za trajnostno mobilnost je tudi v novi evropski perspektivi na voljo kar nekaj sredstev. Na koliko evropskih sredstev sicer računate? Računamo lahko na sredstva mehanizma celostnih teritorialnih naložb, kjer smo župani Združenja mestnih občin Slovenije januarja dosegli dogovor o delitvi teh sredstev med občinami. Celju bo do leta 2027 pripadlo 13,5 milijona evrov, od tega za zeleno infrastrukturo 2 milijona in po 5,5 milijona za projekte trajnostne mobilnosti in urbane prenove. V okviru teh sredstev bomo med letom zastavi li najprej večje in nato manjše projekte. Občina ima kar nekaj nepremičnin, ki so prazne (Majolka, Turška mačka ...). Nekaj jih je letos predvidenih za prodajo (na primer nekdanja ekonomska šola), kaj pa druge? Treba bo razmisliti, ali gre za takšne nepremičnine, ki jih mesto želi samo upravljati, ali za takšne, ki so primerne za odprodajo. Vesel sem, da smo z rektorjem mariborske univerze uspeli podpisati pismo o nameri o prodaji nekdanje ekonomske srednje šole, kjer naj bi bila fakulteta za logistiko. Letos je predvideno, da bi na javnih dražbah od-prodali še nekaj stavb, med njimi je Majolka, kjer bodo potrebna večja vlaganja, pri čemer sami z njo težko razpolagamo. Na seznamu za prodajo ni Turške mačke, ki jo obravnavamo kot prostor za možnost lastnih razvojnih projektov, vključno s parkiriščem ob stavbi. Junija se bo iztekla najemna pogodba za Celjsko kočo. Upravlja jo družba ZPO, ki skrbi tudi za vzdrževanje različnih športnih stavb v mestu, pri čemer ima vedno večje težave, enako klubi. Kako se boste lotili vseh teh? Celjska koča je pomembna športno-turistična točka v Celju in zato smo se hitro lotili reševanja situacije. Koča bo tudi v prihodnje morala delovati in zato imamo kar nekaj scenarijev. Mislim,dabomo rešitev našli pravočasno. Glede ureditve financiranja športa v občini bomo skušali čim prej oblikovati novo strategijo. Klubom vsako leto namenjamo kar precej sredstev in hkrati subvencioniramo delovanje športnih objektov, kjer prihaja do visokih stro- škov. Cene najema dvoran se zadnja leta niso spreminjale inupravljavectežkoslediviš-jim stroškom. Pri nekaterih klubih kljub temu že nekaj let nastajajo dolgovi in vse to bo treba urediti. V občini želimo ustvarjati pogoje, ki bodo v prid tako množičnosti kot tudi tistim, ki se ukvarjajo z vrhunskimi športi. Ena od predvolilnih obljub je bila tudi tista o dostopnosti za neposredna srečanja z občani. Kako jo izpolnjujete? ■Obljubil sem I mesečne dneve odprtih vrat in tri sem žeimel. Posebej tega nismo oglaševali, saj se je urnik napolnil na osnovi najav ljudi. Občani prihajajo z različnimi problematikami, pogosto so povezane s prostorskimi izzivi in s sodelavci poiščemo odgovore, sam pa tako najbolje spoznavam različne težave ljudi. Ustna komunikacija je vsekakor boljši način kot pisna. V toplejših dneh bom verjetno spet več na terenu s kolesom. Kako napredujejo priprave OPN, kar je bila ena glavnih predvolilnih obljub? Projekt traja od leta 2014. Strokovne službe vlagajo v to ogromno energije in trenutno vnašajo v osnutek popravke, ki so jih poslali nosilci urejanja prostora,zatoupam, da bomo lahko dokument, ki je zelo pomemben za razvoj mesta, kmalu javno razgrnili. Ko ste prišli, ste s seboj pripeljali in zaposlili tri ljudi. Je v načrtih še kakšna zaposlitev? Si je Gregor De-leja, ki je bil imenovan za v. d. direktorja občinske uprave, s sprejemom proračuna prislužil imenovanje za nedoločen čas? Zaposlovati je mogoče v okviru sprejetega kadrovskega načrta v okviru proračuna. Za direktorja občinske uprave bo treba objaviti javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta, kar bomo tudi storili. V minulih mesecih je bilo nekaj upokojitev in odhodov, zato bomo iskali nove kadre, ki bodo na nekaterih področjih nadgradili delo na oddelkih. Ponekod je bila že prej prisotna kadrovska stiska, nova pričakovanja, zahteve in vizije pa so prinesle tudi dodatne kadrovske potrebe. Na nekaterih področjih se bo šele sčasoma pokazalo, kakšne so kadrovske potrebe za doseganje programa, ki smo ga zastavili. Sicer pa sem s sodelovanjem v hiši zelo zadovoljen, delovno vzdušje je zelo prije- tno, sodelavci me razveseljujejo s strokovnim znanjem in z zavzetostjo. Zanimivo, da ste se za praznik odločili izdati mestni časopis, ki je v preteklih letih sprožal polemike glede smotrnosti takšne izdaje in pred volitvami očitke o samopromociji župana. Bo to le praznična izdaja ali načrtujete več številk? Mestni časopis je dober projekt in primeren način komunikacije za lokalno skupnost. Potrebna pa je premišljena uredniška politika, da ne bi prihajalo do dvomov, kot jih navajate. Vesel sem, da bo časopis vsebinsko popolnoma prenovljen, da bo prinesel zgodbe ljudi, ki soustvarjajo to mesto in ki jih mesto nagrajuje. Foto: Andraž Purg Л »Dva večja sklopa v proračunu sta namenjena izgradnji kanalizacije v petih aglomeracijah, kar se mora končati do sredine leta, ter projektom, vezanim na načrt za okrevanje in odpornost s področja poplavne varnosti na petih območjih v občini.« • .jj! ■ ■ - '» Drage občanke, dragi občani, želimo vam lepo praznovanje 11.' aprila, praznika naše Mestne občine Celje. Mestna četrt Nova vas MČ Nova vas, Ulica bratov Vošnjakov 1, 3000 Celje V TOREK, 11. APRILA, celjski mladinski center ( j Glasbena 1115 let ' šola Celje VOCAl/W^STUDIO zavod celeia celje 26 NA PRAZNIČNEM OBISKU Častni meščan in deset prejemnikov grbov Kdo so letošnji občinski nagrajenci? Na torkovi osrednji občinski slovesnosti v Narodnem domu bo župan Matija Kovač podelil letošnja najvišja občinska priznanja, in sicer naziv častni meščan ter tri zlate, štiri srebrne in tri bronaste celjske grbe. TATJANA CVIRN Zlati celjski grbi glasbi, leta 1976 pa je postal njen ravnatelj. V času njegovega vodenja je šola postala ena najuspešnejših glasbenih šol v Sloveniji. Njegov velik dosežek je bila vključitev glasbene šole v srednješolski glasbeni program, ki se od leta 2000 uspešno povezuje s splošnim programom I. gimnazije v Celju. Častni meščan bo postal Edvard Stepišnik, ki bo to priznanje prejel za dolgoletno uspešno vodenje družbe Klasje in prispevek k razvoju celjskega gospodarstva ter za vsestransko delovanje v širšem družbenem okolju. Intervju z njim lahko preberete na straneh 22-23. Nekdanji ravnatelj Glasbene šole Celje mag. Vid Marcen bo zlati celjski grb prejel za uspešno glasbeno-umetniško, pedagoškoraziskovalno in ustvarjalno delo ter prispevek k spodbujanju priljubljenosti zborovskega petja. V glasbeni šoli je najprej poučeval klasično kitaro in nauk o Zlati grb bo prejel tudi Ivo Umek, nekdanji član legendarne zasedbe Bele vrane in nato vrsto let direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija, in sicer za prispevek k razvoju popularne glasbe v vlogi glasbenika, pro-ducenta in organizatorja glasbenih prireditev. Je tudi ustanovni član Ro- Since 1991 MEDICINA ■ prodaja in zastopanje medicinske in nemedicinske opreme priznanih svetovnih proizvajalcev, ■ strokovno svetovanje in izvedbeni inženiring, ■ servis medicinske opreme RAVNANJE Z ODPADKI ■ dezinfekcija infektivnih odpadkov in varno zbiranje drugih posebnih nevarnih in nenevarnih odpadkov, ■ prodaja ustrezne embalaže za varno in zakonsko ustrezno zbiranje nevarnih in nenevarnih odpadkov, ■ svetovanje glede gospodarjenja in ravnanja z odpadki IZSUŠEVANJE, OGREVANJE IN KLIMATIZACIJA ■ meritve vlažnosti in izdelava poročil, ■ sanacija in izsuševanje vlažnih površin, ■ iskanje napak na instalacijah - diagnostika, ■ meritve z IR kamero - termografija, ■ razvlaževanje in ogrevanje v gradbeništvu, ■ dobava, montaža in servis klimatskih naprav o a> MOLLIER d.o.o. CELJE Opekarniška cesta 3 3000 Celje - Slovenija o ++386 (0)3 42 88 400 ф info@mollier.si w http://www.mollier.si tary kluba Celje Barbara Celjska, kjer vsako leto poskrbi za prireditve. Pomemben je njegov prispevek h kulturno--družabnemu življenju v mestu ter k promoc iji Celja, saj mu je ves čas zvest. Srebrni celjski grbi Center sodobnih umetnosti Celje si je zlati grb prislužil zaradi večletne odličnosti pri izvajanju strokovne dejavnosti na področju vizualne umetnosti in zaradi prispevka h kakovostnejšemu in k raznolikemu kulturnemu utripu mesta. Že več kot štiri desetletja dodaja dragoceno vrednost lokalni kulturi in skrbi za celjsko dediščino ter promocijo kulture, sledi ustvarjanju, daje prostor celjskim umetnikom in skrbi za odpiranje pomembnih družbenih vidikov skozi umetnost. Novinar, scenarist in režiser Zvezdan Martić, zaposlen na RTV Slovenija, bo srebrni celjski grb prejel za neutrudno raziskovanje ključnih dogodkov iz polpretekle zgodovine Celja. Že vrsto let živi in dela v Ljubljani, a se s svojim ustvarjanjem vrača v mesto. Je njegov pomemben kronist, ki natančno in predano skrbi za ohranjanje spomina na dogodke, ki so oblikovali našo sedanjost in nas navdihujejo za razmislek o prihodnosti mesta. Pevec, pianist, skladatelj in aranžer Uroš Perić bo srebrni grb prejel za vrhunske in vsestranske glasbene dosežke ter ustvarjanje, s katerim navdušuje ljubitelje glasbe in strokovnojavnost doma in po svetu, za humani-tarnodeloindoprin os k prepoznavnosti mesta ntjSSEnOprofesional-no glasbeno kariero je začel leta 2004 z Moonlighting Orchestra, od takrat pa je na odru in v studiih sodeloval s številnimi znanimi glasbeniki in zasedbami doma in v tujini. Celjski mladinski center (MCC) bo prejel srebrni grb za ustvarjalno delovanje, ki sledi potrebam mladih, jih vzgaja in jim nudi kakovostne vsebine. Ponaša se tudi z vrsto Шг bimex Zanesljiv partner pri oskrbi industrije s tehničnimi termoplasti ^^.bimex.si AUTOMATION Avtomatizacija prihodnosti v avtomobilski, logistični, živilski in kemični industriji www.avk-automation.com ZAPOSLUJEMO ELEKTRIČARJE Prijave na: peter@avk-automation.com NA PRAZNIČNEM OBISKU 27 odmevnih dosežkov, ki dvigujejo kakovost družabnega življenja meščanov in prepoznavnost Celja. Klub podjetnikov Zla-torog Celje bo nagrajen za uspešno 30-letno povezovanje podjetnikov in menedžerjev v širši celjski regiji in za prispevek k prepoznavnosti celjskega gospodarskega okolja. Praznični dnevi za vse Modna oblikovalka Jolanda Thaler, ki s svojo ponudbo že desetletja vztraja v mestnem jedru, bo prejela bronasti grb za snovanje mednarodno uveljavljene blagovne znamke Thaler in za vrhunske uspehe na področju modnega ustvarjanja, ki so prispevali k prepoznavnosti Celja. Zvonimir Meško, ki vodi družinsko podjetje Avto center Celeia, bo nagrajen za uspešno podjetniško pot ter spodbuden in odgovoren odnos do zaposlenih, okolja, lokalne skupnosti, kupcev, dobaviteljev in khn-kurentov ter aktivno delovanje v sekciji av-toserviserjev pri Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije. Podjetje Naj kafe, ki pod vodstvom Tadeja Kozovinca v mestu ustvarja zanimivo in posebno gostinsko ponudbo z razvojem lastnih blagovnih znamk, bo prejelo bronasti celjski grb. Prostori in programi podjetja so v Celju že dolgo eden od temelloa drožnbnega živlleojaiopomembno prispevajo k živahne-mb utrlpo htnreja mestnega jedra. Foto: Matjaž Očko Letošnje praznovanje praznika Mestne občine Celje je zastavljeno nekoliko drugače kot prejšnja leta. Na praznični dan, 11. april, bo v središču mesta pestro dogajanje že od dopoldanskih ur. Zvečer1 si bo na velikem zaslonu na zvezdi mogoče ogledati prenos osrednje proslave in podelitve občinskih priznanj v Narodnem domu. Praznovanje na zvezdi se bo začelo od 10. uri. Najprej bosta na vrsti viteški pozdrav in kratko vodstvo po mestu za najavljene skupine, sledili bodo tematski sklopi Plešemo in pojemo, Muziciramo, Raziskujemo in Koncertiramo s plesom in z glasbo za vse generacije. Mesec dogodkov Mesto pa ne bo praznovalo le na dan, ko se spominja podelitve mestnih pravic leta 1451, ampak bo ves april v znamenju občinskega praznika. Različne ustanove bodo predstavile svoje delovanje (Inkubator Savinjske regije, Tehnopark, vojska, policija, gasilci ...), kulturni zavodi bodo pripravili nekaj brezplačnih dogodkov - na praznični dan bosta na primer omogočena ogled razstav v Centru sodobnih umetnosti Celje in ogled Starega gradu. Poskrbljeno bo tudi za rekreacijo, in sicer bosta 15. aprila pomladno kolesarjenje med Celjem in Laškim in medge-neracijski pohod. Za vsakogar nekaj Za občane bo na voljo nekaj poučnih vsebin, kot so predavanje o zdravem življenjskem slogu (12. april), urbani sprehod s spoznavanjem Pelikanove zapuščine pod vodstvom Muzeja novejše zgodovine Celje (15. april), interaktivna študij ska pot po Tehnoparku z naslovom Od odpadkov do energije (20. april), predavanjeo Žovneških, kasnejših grofih Celjskih, v Pokrajinskem muzeju Celje (20. april) in spoznavanje gozdnih učnih poti BRO med sprehodom z gozdarjem po mestnem gozdu od dnevu Zemlje (22. april). V okvir praznovanja bo sodil tudi tradicionalni Mladinski pevski festival. ki se bo končal 23.aprila. Obsegal bo 17. aprila v Celjskem domu vseslovensko srečanje sre-dnješolskihzborov,18.aprila območno revijo osnovnošolskih zborov in 23. aprila na Glavem trgu Vseslovensko petje s srci. Danes, v četrtek, bodo vsa gospodinjstva v Mestni občini Celje prejela Časo.pis, mestno glasilo v novi podobi in z novimi vsebinami. VSEmA PISARN • Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav - • Celovita ponudba pisarniškega materiala Aitik V knjigarna in antikvariat Kocbekova 6 300K) Celje tol.: 03 490 889930 mo0: 031 399 570 e-mail: a3tika.lD7ok6siol.net; info@ontika.si wow: tntiSs.si delovni aasi potcdeljek-petek 99.00 de 17.00 sekeka: 1.00-12.00 V Antiko po knjige in na prireditve Vabimo vas k nakupu rabljenih in novih učbenikov, priročnikov, slovarjev in ostale strokovne literature za osnovne in srednje šole ter fakultete. V komisijsko prodajo še jemljemo rabljene učbenike in delovne zvezke za osnovno in srednjo šolo, prav tako pa tudi leposlovje. Po naročilu naročamo knjige iz tujine, kijih priskrbimo po najbolj ugodni ceni. Na policah imamo več kot 20.000 naslovov antikvarnih in novih knjig, ki so dosegljive tudi v naši spletni trgovini. V našem antikvariatu imamo tudi kotiček za zbiratelje znamk, bankovcev, kovancev, vinilnih plošč, DVD, razglednic, stripov. Z organizacijo literarnih večerov in prireditev pomagamo promovirati že uveljavljene pesnike in pisatelje ter branje in bralno kulturo. W: birobit.si I T: (03) 425 6100 Vse je pred nami. Vsak od nas gradi boljši jutri. Vsem občankam in občanom čestitke ob občinskem prazniku Mestne občine Celje. Mestna četrt Hudinja Celje kebasket in skejtanje<, učenje za izpite v senci krošenj. Prinesli ste prvi sprehod z otroškim vozičkom, zabave za rojstne dni, posedanje z babico in dedkom pred blokom.« soseski tudi oskrbovana stanovanja za starejše, gibalno ovirane, slepe, slabovidne in gluhe. Model za druge občine Mestna politika je prepoznala potrebe Celjanov in pridobila 5,8 milijona evrov evropskega denarja za gradnjo v okviru Celostnih teritorialnih naložb in prispevala komunalo opremo. Del povratnih sredstev so Nepremičnine dobile iz Stanovanjskega sklada RS in Sklada skladov banke SID. »Takšno financiranje bi lahko bilo model za druge občine,« je menil Brvar in pozval ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, naj država vzpostavi sistem, ki bo zagotavljal dolgoročne vire za gradnjo takšnih stanovanj. Župan Matija Kovač je dejal, da je vesel, da je projekt končan, saj je bilo vmes kar nekaj težav tako zaradi epidemije kot draginje. A vsi so se zavedali pomena projekta, za kar imajo zasluge tudi prejšnji župan in svetniki. V mestu je treba nadaljevati podobne gradnje, da bo v njem ostalo čim več mladih in delovno aktivnih prebivalcev, je dejal Kovač. Medtem Nepremičnine prenavljajo stavbo v Vodnikovi ulici, kjer bo našlo dom nekaj stanovalcev varovanih stanovanj. »Upam, da bo taka gradnja kmalu mogoča tudi v Kajuhovi ulici in da bomo kmalu imeli projekte za novo javno stanovanjsko gradnjo.« Krepitev stanovanjske politike V svojem govoru je solidarnostni minister Simon Maljevac pojasnil, da ekipa na ministrstvu pripravlja ključne ukrepe, da bi gradnjo javne mreže neprofitnih najemnih stanovanj pospešila in okrepila. Prisotnim je pojasnil, da bo v sklopu obiskov pri regionalnih stanovanjskih organizacijah in predstavnikih lokalnih skupnosti v naslednjih tednih ponovno obiskal Celje in iskal načine, kako okrepiti javno stanovanjsko politiko v mestu. Ob tem je pohvalil več kot 30-letno bratenje občin Celje in Singen na vseh ravneh, še posebej pri delu z mladimi in v kulturi. STANOVANJSKA SOSESKA DEČKOVO NASEDE - DN 10 142 javnih najemnih stanovanj in garažna hiša www.nepremicnine-celje.si EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ Mestna občina Celje ^ v *Sk(ad skladov Banka nepremičnine CELJE 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Občani tudi letos čistili okolico ... in se Zadnjega marca in prvega aprila je Mestna občina Celje tudi letos organizirala tradicionalno spomladansko čistilno akcijo. Sodelovalo je 47 različnih organizacij, med njimi celjske šole in vrtci, mestne četrti in krajevne skupnosti, javna podjetja in tudi drugi prostovoljci. Pred čistilno akcijo je celjska občina zbiralaprijave^Prijavilo-;- . se je približno 2500 ljudi, seveda so bili dobrodošli tudi vsi tisti, ki se na akcijo nisoprijavili. JANŽE FRIC Na začetku pomladi so v Celju ponovno organizirali čistilno akcijo. Prvi dan akcije so bile na vrsti zelenice, pešpoti, otroška igrišča ter okolice šol in vrtcev. V soboto so na svoj račun prišle mestne četrti in krajevne skupnosti ter okolica Šmartinskega jezera. Da je smeti v Celju iz leta v leto manj in da se stanje izboljšuje, meni Simon Koražija z Oddelka za okolje in prostor ter komunalo v Mestni občini Celje, kjer do torka popoldne sicer še niso imeli podatka, koliko smeti je prostovoljcem uspelo zbrati konec tedna. Polepšali svoje mesto Namen čistilne akcije je bil tudi letos, da so prostovoljci s skupnimi močmi polepšali svoje mesto in da so med meščani, predvsem najmlajšimi, okrepili čut do narave, okolja in skupnosti. V čistilni akciji so sodelovali tudi zaposleni v celjski občinski upravi in mestni svetniki, ki so večinoma Celje čistili v petek. Celjski župan Matija Kovač je v petek gostil dan odprtih vrat, redno mesečno srečanje z občani, zato je mesto, ki ga vodi, z družino čistil v soboto. okolico. Konec tedna so čistili tudi v Braslovčah. Še teden pred tem so na ta način za okolje poskrbeli na Polzeli, v Preboldu in Kozjanskem parku. Naša regija bo prihodnji teden še čistejša, saj čistilno akcijo po veliki noči pripravljajo tudi v občini Zreče. Foto: Andraž Purg NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 VLAZILNE ROBCE ZA ENKRATNO UPORABO, ZAŠČITNE MASKE in podobna zaščitna sredstva NE MEČITE V STRANIŠČNO ŠKOLJKO ALI KANALIZACIJO! Vodovod-kanalizacija poziva občane, da v teh časih ravnajo odgovorno in ne povzročajo dodatnih težav pri odvajanju in čiščenju odpadnih vod. Opekarniška 15 d, Celje, tel: 03 428 23 10, e-mail: info@kova.si Nudimo Vam strokovne storitve s področij: • VARNOST PRI DELU IN POŽARNA VARNOST • EKOLOGIJA - MERITVE EMISIJ IN IMISIJ • USPOSABLJANJA IN STROKOVNE DELAVNICE • PREGLEDI OPREME POD TLAKOM • IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA GRADNJO IN LEGALIZACIJO OBJEKTOV • POŽARNO NAČRTOVANJE • SISTEMI VODENJA, IZVEDENIŠKA MNENJA, PRODAJA OPOZORILNIH TABEL IN NALEPK, GASILNIKOV • NAJEM PREDAVALNICE VODOVOD L KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje Več na spletni strani: www.kova.si weishaupt info@weishaupt.si | www.weishaupt.si SebA weis Tradicija kakovosti zanesljivosti in profesionalnega pristo Iskrene čestitke ob občinskem prazniku! SISTEMI SODOBNE GRADNJE Tel: 03 425 70 10, e-mail: seba@seba.si www.seba.si Ze od leta 1951! elektrosignal www.elektrosignal.si semaforiziramo križišča izvajamo elektroinstalacijska in etektromontažna dela osvetljujemo ulice izdelujemo elektroo premo projektiramo 32 NA PRAZNIČNEM OBISKU Poletje je vedno bližje Nekateri bodo vendarle lahko videli morje J'CELJSKI 1 DOM T aJK СеГеш KOLONIJA 2023 RAZPIS ZA PRIJAVO VZGOJITELJEV v socialni in zdravstveni koloniji v Celjskem domu v Baški 10-dnevni termini letovanja: med 30. 6. in 29. 8. 2023 Kandidati morajo zadostiti naslednjim kriterijem: - polnoletnost, - zaželena Izobrazba pedagoške smeri (tudi študentje višjih letnikov), - Izkušnje z delom z otroki, - organizacijske In animacijske sposobnosti. Kandidati morajo priložiti naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec (najdete na www.celeia.sl), - življenjepis, - program animacijskih in drugih vsebin, - kopija osebnega dokumenta. ROK ZA ODDAJO VLOG: 29. 5. 2023 Vlogo pošljite po elektronski pošti. info@celeia.si I www.celeia.si I +386 3 49 25 886 Družba Celeia bo tudi letos v Celjskem domu v Baškipri-pravila počitniškekolonijezazdravstvenoinsocialno ogrožene predšolske otroke in učence iz mestne občineCelje. Številni otrociiz celjskihšol bodovdomu preživelitudi dnevepoletnešolev naravi.Koncesijozanadaljnje izvajanje teh dejavnosti jedružbipredkratkim podelil mestni svet MOC, potemkosejeizteklodesetletno obdobje, v katerem je Celeia, ki je v stoodstotni lasti občine, uspešno izvajala te dejavnosti. TATJANA CVIRN Mestna občina Celje je že pred leti prepoznala pomen izvajanja socialnih in zdravstvenih počitniških kolonij za zdravje otrok. Nadaljevale se bodo tudi letos, zato je mestni svet za subvencijo do polne cene iz proračuna letos namenil več kot 145 tisoč evrov. Višje cene Kot je svetnikom predstavil direktor družbe Celeia Mijo Zorko, je bil lani program letovanj otrok v kolonijah v Baški, kjer družba upravlja Celjskidom,vcelotiizveden kotv času pred epidemijo.V socialniinzdravstveni koloniji se je julija in avgusta zvrstilo 358 otrok iz šestih občin. IzMOCjebilovsocialniko-loniji244otrokinnjihovo bi-vanjeobčinatudisofinancira v celoti, medtem ko je bilo 51 otrokvzdravstveni koloniji, kjer del sredstev zagotavljata tako ZZZS kot MOC. Čeprav se povečuje število otrok, ki letujejo z zdravstveno napotnico, Zorko ugotavlja, da je otrok v tej kategoriji še vedno manj, kot bi jih lahko bilo glede na sofinanciranje ZZZS. Več kot šeststo otrok iz celjskih osnovnih šol se je maja, junija in septembra v Baški udeležilo šole v naravi. Tudi tu je bila cena subvencionirana. Socialne razmere slabše Letos Celeia načrtuje podoben obseg dejavnosti, vprašanje pa je, ali bo to tudi izpolnila,saj v družbi ugotavljajo, da so socialne razmere vdružinahvedno slabše in da bi mnoge morale doplačati za bivanje v Baški, česar ne zmorejo. Letošnja cena za kolonijo znaša 517 evrov za desetdnevno bivaje s polnim pen-zionom, medtem ko je cena petdnevnega programa šole v naravi 209 evrov. MOC v tem primeru prispeva 45 evrov na učenca. Л1 Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje 3000 Celje, Ulica XIV. divizije 14, Telefon: 03/42 74 230, Telefax: 03/42 74 260 e-mail info@rcpl.si http://www.planiranje.rc-celje.si/ PROSTORSKO NAČRTOVANJE DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRTI OBČINSKI PROSTORSKI NAČRTI LOKACIJSKE PREVERITVE OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRTI URBANISTIČNO IN KRAJINSKO NAČRTOVANJE PROJEKTIRANJE PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ARHITEKTURNO, KRAJINSKO-ARHITEKTURNO, GRADBENO IN DRUGO PROJEKTIRANJE (IZP, DGD, PZI, PID) PRIDOBIVANJE PROJEKTNIH POGOJEV IN MNENJ PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ IZDELAVA OKOLJSKIH POROČIL IN POROČIL O VPLIVIH NA OKOLJE IZDELAVA DOKUMENTACIJE SORODNE VRSTE PE CELJE PE LESCE PE LJUBLJANA PE TRBOVLJE -15% na nakup Popust velja le ob predložitvi odrezka. Letak lahko vnovčite v vseh naših poslovalnicah. Popusti se ne seštevajo in ne veljajo za že znižane produkte. www.tapro.si / info@tapro.si J'CELJSKI 1 DOM _I BAÜKA KOLONIJA 2023 SALONI KOPALNIŠKE OPREME fll P i m *' I tj* # ! A ia IZŠEL JE JAV NI RAZ PI za izbor otrok v programe socialnih in zdravstvenih kolonij v Celjskem domu v Baški. Letovanje bo potekalo od 30. 6. do 29. 8. 2023, v 10-dnevni h izmenah. Prijavnice so na voljo: pri svetovalni službi matične osnovne šole, pri šolskem dispanzerju zdravstvenega doma, v pisarni družbe Celeia, na spletni strani družbe Celeia. ROK ZA ODDAJO VLOG: 19. 5. 2023 Vloge pošljite po pošti na naslov: Celeia d.o.o. PE Celje, Kosovelova 14, 3000 Celje, ali oddajte v poštni nabiralnik (v pritličju). info@celeia.si I www.celeia.si I +386 3 49 25 886 NA PRAZNIČNEM OBISKU 33 • t. . -i» V Celjskem domu v Baški, ki deluje od začetka maja do konca septembra, so poletja namenjena najmlajšim v kolonijah, sicer pa je del doma na voljo tudi za letovanja za organizacije, društva, klube in družine. (Foto: arhiv doma) Kdo letuje brezplačno? Do brezplačnega programa v kolonijah v Baški so upravičeni predšolski otroci in učenci iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 36 odstotkov neto povprečne plače v RS (to sta prvi do tretji razred v odločbi o otroškem dodatku). Do delne subvencije (v višini 33 odstotkov cene programa) so upraviče- ni otroci iz družin, v katerih povprečen mesečni dohodek na osebo ne presega 53 odstotkov povprečne neto plače v Sloveniji (četrti in peti razred otroškega dodatka). SDS Vsem občankam in občanom želimo vse najlepše ob prazniku Mestne občine Celje. Celje naj bo zanimivo in prijazno mesto z urejeno in prijetno okolico. Ostanimo zdravi! Slovenska demokratka stranka MO SDS Celje 34 NA PRAZNIČNEM OBISKU Prejšnji teden so športniki iz Celje slavili pomembne zmage V knežjem mestu je šport zakon Najbolj razburljivo je bilo v dvorani Zlatorog v petek in naslednji dan v Kajuhovi dvorani, kjer so igralke Ženskega nogometnega kluba Celje že petič postale državne prvakinje. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so s spektakularno predstavo proti Trimu storili najpomembnejši korak proti 26. zvezdici. DEAN SUSTER Srhljivke na srečo ni bilo, a vroč derbi je bil pet minut pred koncem začinjen z incidentom; po grobem prekršku nad Galom Margučem so si igralci obeh ekip na hitro skočili v lase, na srečo pa se je končalo zgolj s prerivanjem. Vabilo kluba so sprejeli celj- ske košarkarice, zmagovalke lige Waba, in hokejisti, tretji v državnem prvenstvu in ligi IHL, ter podprli someščane. Raznovrstni in uspešni Igralke trenerja Draga Adamiča so tretjič zapovrstjo POMOŽNI DELAVEC V PROIZVODNJI (m/ž) • razrezovanje materiala za zobate in gumirane kolute • snemanje gumijastih oblog • čiščenje in razmaščevanje kolutov in valjev • peskanje kolutov in valjev • barvanje kolutov in valjev • raztovarjanje in natovarjanje materiala in izdelkov • ostala proizvodna dela Delo je enoizmensko (vikendi in prazniki so prosti), plačilo je redno in stimulativno. Nudimo zaposlitev za določen čas (s 3-mesečnim poskusnim obdobjem), z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Vas zanima delo v proizvodnji, ste natančni, samoiniciativni in imate veselje do timskega dela? Potem vas vabimo, da pošljete svoj življenjepis na zaposlitev@elastomeri.si. prinesle državno lovoriko v knežje mesto. Razveselili so nas tudi atleti in atletinje celjskega Kladivarja, ki so postali državni prvaki v krosu. Ce-ljanka Nataša Robnik je postala prva državna prvakinja v teku na 24 ur. Celjska ledena dvorana je gostila tridnevno mednarodno tekmovanje Alpe Jadran za hitrostne drsalce na kratke proge in obenem tudi državno prvenstvo. Domači klub je osvojil veliko odličij. Celjski smučar Martin Cater je državni prvak v smuku, danes bo pravi vrvež na košarkarskem igrišču Mavs ob Ljubljanski cesti, nogometaši Celja, trenutno tretji v 1. SNL, bodo v četrtfi-nalu pokala NZS gostovali v Ljubljani pri Olimpiji. Jutri in v soboto bo v Celju množični hokejski turnir za veterane. Uspehe nenehno nizajo tudi predstavniki preostalih športnih društev v Celju. Rokometni derbi so si ogledale tudi košarkarice Cinkarne Celje. Za njimi (v rdečem puloverju) je sedel Mijo Angelović, nekdanji vodja navijačev v dvorani Golovec. (Foto: SHERPA) i —. V dvorani I. gimnazije v Celju je penina brizgala naokrog, za kar sta poskrbeli tudi nogometašici Celja Sergeja Kos in Gaja Srnec. sta trenerja Draga Adamiča, ki je za slovo od članske pe prvič oblekel elegantno srajco. (Foto: SHERPA) elektromehanika __! servis plinskih peči POOBLAŠČENI SERVIS PLINSKIH PEČI Junkers-Bosch, Viessmann, Buderus, Unical, Beretta Stanko Fartelj s.p. Gosposka ulica 3 3000 Celje gsm: 041/68 14 68 tel: 03/5441753 www.elektromehanika-sp.si fartelj@amis.net BiAL EVERYTHING IN PLACE Družinsko podjetje iz Celja zaposli VZDRŽEVALCA (MEHATRONIKA). Od kandidata pričakujemo, da ima ob želji za delo in osebni urejenosti naslednja znanja: • poznavanje tehnoloških postopkov v proizvodnji, • znanja strojništva, elektrike in mehatronike, • znanja ključavničarskih del in varjenja, • osnovna elektrotehnična znanja, • sposobnost branja in razumevanja ter ravnanja s tehnološko dokumentacijo, • izpit B kategorije, • najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Nudimo enoizmensko delo, v času večjih vzdrževalnih del občasno tudi nadurno delo. Skladno z internimi pravilniki si lahko delavec z znanji, ki jih že ima ali usvoji, naknadno izboljšuje plačilo. Več na www.bial.si Vprašanja in prijave pošljite na info@bial.si T 1 NA PRAZNIČNEM OBISKU 35 Vid Gal je v skupnem seštevku tekmovanja Alpe Jadran osvojil tretje mesto. (Foto: Andraž Purg) u 11 FizioterapijaČebokelj Matej Čebokelj, viš. fizioterapevt, Cyriax terapevt Opekarniška 15a (vzhodna tribuna nogometnega stadiona) 3000 Celje GSM.: +386 (0)31 803 451 T.: +386 (0)59 937 431 Tehničnipregledi, homologacije, registracije, zavarovanja, ugodnosti članstva AMZSCelje,Ljubljanskacesta 35, T: 03 425 65 72; amzs.si AMZS 36 OTRO CI POJEJO Pokazali so zavidljivo pevsko znanje mi predstavlja sprostitev. Dala mi je tudi neko znanje.« Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo podpira: »S takšnimi prireditvami in nastopi na eni strani bogatimo kulturni program občine. Še bolj pomembno je, da se s prireditvami razvijajo naši otroci. Da imajo možnost pokazati svoj talent pred širšim občinstvom in s tem pridobivajo samozavest ter dobivajo izkušnje z javnim nastopanjem, kar jim bo kasneje na življenjski poti še kako koristilo.« Županu se zdi pomembno, da je izbor pesmi omejen le na slovenske avtorje: »Na televiziji in spletu se dnevno predvaja veliko podobnih oddaj, prireditev in šovov, kjer lahko slišimo tako pesmi slovenskih kot tujih izvajalcev. Prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je ravno zaradi poudarka na domači, slovenski glasbi tako pomembna, saj je edinstvena.« Glasbeno obarvano popoldne bo mladim talentom ostalo v lepem spominu. Vse njihove nastope si poglejte na spletni strani www.radiocelje.si pod zavihkom Otroci pojejo. Foto: Andraž Purg V j)onedeljek, 20. marca, ob 18. uri je bila v Kulturnem centru Laško prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Predstavili so se mladi pevski talenti iz OŠ Primoža Trubarja Laško s podružnično šolo Šentrupert in iz OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. BOŠTJAN O DER Nasmejani, iskrivih oči in z malc treme so mladi talenti komaj čakali na svoj nastop pree »veliTim« občinstvom. V polni d-orani Kulturnega centra Laško je vsak imel koga, ki je navijal zanj. Spodbujali so jih starši, stari starši in prijatelji. Vzdušje v dvorani je bilo izvrstno. V Kulturnem centru Laško se je predstavilo štirinajst solistov in kar pet duetov. Zato ni čudno, da je med izbranimi polfinalisti tudi duet. V skupini otrok od prvega do petega razreda smo prisluhnili desetim nastopajočim. V starejši skupini se je predstavilo devet mladih nadarjenih pevcev in pevk od šestega do devetega razreda. Izbrani polfinalisti Vse njihove nastope je pozorno spremljala strokovna komisija, ki jo sestavljajo Aljo- ša Bončina, Klavdija Winder Pon-ner in Dalibor Bedenik. Izbral- so štiri polfinaliste, dva iz mlajše ier dva iz siarejše kategorijo. Pri izboru so imeli izjemno težko nalogo, saj so vsi na-topojoči pokazali veliko pevskega talenta. Strokovna komisija se je odločila, da na polfinalni izbor iz mlajše skupine uvrsti Nejo Mastnak Zupanc iz OŠ Primoža Trubarja Laško in Anžeta Stoparja iz OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. V polfinalni oddalji se bosta v starejši skupini, od šestega do devetega razreda, predstavili tudi Veronika Padežnik in Neli Ela Guček, osmošolki iz OŠ Primoža Trubarja Laško. V starejšo kategorijo polfinala se je uvrstila tudi Naja Tovornik iz OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Projekt je podprla Občina Laško Pravljičnih sedem let mineva, odkar je Slovenijo na Evroviziji predstavljala Laščanka Manu-ella Brečko, znana pod umetniškim imenom Manu (prej ManuElla). Slovenijo je zastopala s skladbo Blue and Red. Da je Laško mesto glasbenikov, dokazujetudi župan Občine Laško Marko Šantej. Velik del prosčega časa je namreč preži-gel ob glaebi. Na vprašanje, kaj mu je glasba dala, je odgovoril: »Z glasbo ostajam povezan, saj Neja Mastnak Zupanc, polfina- Anže Stopar, polfinalist v mlajši kate-listka v mlajši kategoriji goriji Veronika Padežnik in Neli Ela Guček, polfina- Naja Tovornik, polfinalistka v listki v starejši kategoriji starejši kategoriji MONTING SK- Podjetje MONTING SK, d.o.o., je zelo uspešno kovirsko-predelovalno podjetje z več kot 25-letno tradicijo, ki se ukvarja s sledečimi dejavnostmi: • Strojegradnja, strojna obdelava, • Izdelava in montaža tehnološke opreme za proizvodnjo kamene in steklene izolacijske volne, a Izdelava in montaža tehnološke opreme za druge industrijske panoge, • Razrez in preoblikovanje pločevine, plazemski in plamenski gazrez, vodni razrez raznih materialov, • Izdelava in ob delava velikih, težkih in/ali kompleksnih zvaojencev ter drugih specialnih konstšukcij, • Neporušitvene kontrole zvarov, analiza kemične sestave materiala, • Peskanje črnih in nerjavnih materialov, barvanje, • Montaže, obnove in remonti razne tehnološke opreme doma in po svetu. MONTING SK, d. o. o., Spodnja Rečica 80C, 3270 Laško info@monting-sk.si Pokrovitelji: STOREQSTEEL CINKARNA P У THERMANA w HOTELI I MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI U I U A P 6 П LAŠKO ♦ h »bit IT rešitve PDDKRIZNIK group SAZAS П H a □ SILKEM novi tednik Štajerski TEDNIK " RADIOPTUJ PODLISTEK 37 www.kamra.si kamra ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Thea Schreiber Gammelin: slikarka, pastorjeva hči, sestra po duši Alme M. Karlin Se spomnite Thee? Seveda se je spomnim! »Tiste Švedi-nje. Nemke. Zelo visoke. Vedno v plašču in dolgem krilu. Z nahrbtnikom. Vedno s psom. In z vozičkom. Tiste ču-dakinje. Markantne ženske. Izjemno prijazne. Pripravljene pomagati. Tiste čarovnice. Kako smo se je bali! Tiste, ki je z Almo živela.« Tako se je nemška slikarka Thea Schreiber Gammelin, prijateljica in sodelavka pisateljice Alme M. Karlin, vtisnila v spomin Ce-ljank in Celjanov. »Ne čudim se, da imajo Celjani tako nasprotujoče si predstave o Thei. Imeli so jih tudi o Almi. O sebi in svojih pogledih nista nikoli z nikomer razpravljali, zato so si ljudje ustvarili svoje predstave,« pravi Ljubljančanka Silva Požar (roj. 1929), vnukinja Kamile Baš, sestrične Alme M. Karlin. Družini Karlinov in Bašev sta bili izjemno močno povezani. Na teto Almo, kakor ji pravi, goji ljubeče spomine, v lepem spominu ji je ostala tudi Thea Schreiber Gammelin. »Slikarka? Pastorjeva hči, ki je napovedovala smrt?« Tako pa so se Schreiber Gammelino-ve spominjali starejši prebivalci Kühlungsborna, nemškega mesteca na obali Baltika, ko je o njej konec osemdesetih let prejšnjega stoletja začel poizvedovati Matthias Burkhardt, evangeličanski pastor, ki je v letih 1987-2007 živel v istem župnišču, v katerem se je rodila in odraščala. Nenavadna deklica z obale Baltika V krstni knjigi nekdanje župnije Brunshaupten najdemo podatke, da se je Thea Schreiber Gammelin rodila 25. 3. 1906 očetu Heinrichu Schreiberju, evangeličanske- Oktobra 2016 so v Pokrajinskem muzeju Celje s pregledno občasno razstavo in dokumentarnim filmom avtorice Barbare Trnovec obeležili 110-letnico rojstva Thee Schreiber Gammelin in 85-letnico njenega prihoda v Celje. (Foto: zasebni arhiv Helene Ojsteršek, kolektiv TAK) ALBUM S CELJSKEGA Prizor križanja iz igre Naše odrešenje, Mozirje, 1935 V tridesetih letih 20. stoletja so Mozirjani uprizarjali predstave na prostem. Leta 1934 so pred farno cerkvijo uprizorili igro Slehernik, leto kasneje na župnijskem vrtu pasijonsko igro Naše odrešenje in leta 1937 igro Veliki oder življenja. To so bile zelo zahtevne postavitve, tako v režijskem, kot tudi v organizacijskem pogledu. Režija je bila v rokah Vilija Platovška, kulise je pripravil in poslikal Ivan Dečman. Časopisni poročevalci so poročali o množičnem obisku. »Katoliška akcija je v Mozirju vpri-zorila med počitnicami šestkrat igro o trpljenju Jezusa Kristusa Naše odrešenje, ki jo je priredil in rešisiral gosp. Vilko Platovšek. Igralci so rešili svoje vloge nadvse pričakovanje dobro. Človek ne ve, komu bi dal prednost, kajti vse je bilo na višku: igralci, oder kot tak, slikarija, razsvetljava, obleka in drugo. Da zna naše ljudstvo ceniti pravo kulturno delo, je pokazalo s tem, da je vsakokrat od blizu in daleč napolnilo obširen ograjen prostor za cerkvijo in s tem moralno in materialno podprlo lepa stremljenja naše mladine. Igralcem pa, ki so nam lansko leto dovršeno podali »Slehernika«, letos pa »Naše odrešenje«, iskrena hvala.« (Slovenec, 22. 8. 1935, str. 5) Vir: Videčnik, A., Velika beseda, Mozirje, 1996, str. 28-30 Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si Na križu Vili Platovšek, levo ob križu Nata [ša] Remše, v sredini Marija Marolt in desno Slavko Lekše. mu pastorju, in materi Marie, rojeni Gammelin. Poimenovana je bila Dorothea Hedwig Kaethe Karlotta. Nekaj mesecev kasneje, 16. novembra, je zaradi posledic vnetja slepiča umrla njena desetletna sestrica Mike. »Najini srci krvavita ob pogledu na to trpljenje,« je takrat v farno kroniko zapisal pastor Schreiber. »Tako nama manjka sončna svetloba srca, hiše, življenja ...«. Heinrich in Marie njene smrti nikoli nista prebolela, kar morda pojasni močno podporo in naklonjenost, ki jo je pastor izkazoval svoji hčeri Thei, pa tudi slab odnos med materjo in hčerjo. To je mogoče razbrati iz spominov Thee Schreiber Gammelin, ki jih je naslovila Zwei Leben - ein Ziel (Dve življenji - en cilj). Se nadaljuje. Barbara Trnovec, Pokrajinski muzej Celje URBANO ČEBELARJENJE NEKOČ IN DANES Pokrajinski muzej Celje vabi na predavanje Gorazda Trušnovca z naslovom URBANO ČEBELARJENJE NEKOČ IN DANES. Predavanje bo v četrtek, 6. aprila 2023 ob 17. uri, v Dvorani Barbare Celjske, v Knežjem dvoru. Gorazd Trušnovec je diplomirani inženir arhitekture in publicist, ki se s čebelarstvom ukvarja od leta 2010 in na tem področju deluje v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja znanja o specifikah čebelarjenja v mestih je s somišljeniki leta 2014 ustanovil društvo Urbani čebelar. 38 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Vprašanje Sodnik vpraša obtoženega: »Če ste že ukradli zlat nakit, pa mi ni jasno, zakaj ste v drugem predalu pustili pet tisoč evrov?« »A zdaj me boste pa še vi gnjavili s tem?« Načrti Žena: »Kakšne načrte imaš za veliko noč?« Mož: »Tako kot Jezus.« Žena: »Kako to misliš?« Mož: »V petek bom izginil in se ponovno pojavil v ponedeljek.« Žena: »Če boš to naredil, bom jaz ravnala kot Marija.« Mož: »In to je?« Žena: »Pojavila se bom noseča, ne da bi se me mož dotaknil.« Angleščina »Zaklenil se mi je avto, ključ pa je ostal v njem. Kaj naj naredim?« »Znaš angleško?« »Znam.« »No, tako.« »Kaj tako?« »Ne vem točno, kaj, ampak spomnim se, da nam je učiteljica v šoli govorila, da ti znanje angleščine odpre vsa vrata.« Živ je Moški je priplaval do otoka, kjer so živele samo ženske. Takoj so ga obsodile ne smrt. »Kaj je tvoja zadnja želja?« so ga vprašale. On: »Da me usmrti najgrša med vami.« In kaj se je zgodilo? Še vedno je živ. Varčuje »Žena, elektrika je vse dražja, kaj če bi se skupaj tu-širala, da bi privarčevala?« Ona: »Jaz sem že pridno varčevala. Tuširala sem se pri sosedu.« Ni smešno Zabava v službi. Šef pripoveduje šale in vsi razen Janeza se smejijo. Šef ga vpraša: »Zakaj se ti ne smejiš, je kaj narobe, se slabo počutiš?« Janez: »Ne, ni se mi treba smejati, ker se bom čez en mesec upokojil.« Britje Načelnik policijske postaje je prišel k brivcu, ki se je vedno rad norčeval iz policistov. Vprašal ga je: »Poslušajte, ali vi res radi norce brijete?« Brivec je odgovoril: »Res, kar sedite!« Ne odpiraj! »Babica, ali želiš, da ti odprem profil na Instagra-mu?« »Ničesar ne odpiraj, bodo prišle muhe not.« Bolezen Jože je dopolnil 60 let in nagovoril ga je Bog: »Doslej sem te razvajal, te čuval, bil si zdrav ... Zdaj je čas za kakšno bolezen. Dovolim ti, da si jo sam izbereš.« »No, v redu, če že moram, pa naj bo prhljaj.« Nekaterim škriplje zveza, drugim postelja, meni pa škripljejo sklepi. V lokalu sem pil kavo in opazil prelepo natakarico. Pogledal sem jo osvajalsko, tako kot znam. In mi je rekla: »Stranišče je na levi, nikar ne trpi!« Če začutiš, da si močan, pogumen in privlačen, je čas, da greš domov, saj si pijan. Že vrsto let ne berem horoskopa. Kdo ve, kaj lepega se mi je zgodilo, a še vem ne. Muha je prišla v moj avto v Celju. Spustil sem jo na Hrvaškem, naj se znajde, kakor ve in zna. Rekli so mi, da je alkohol dober za čiščenje hiše. Odkar ga pijem, vam lahko zatrdim, da se mi vse zdi veliko bolj čisto. Oven novi tednik www.novitednik.si 3ik Rak lev Tehtni ca iMi1 Včasih besede spreminjajo zadeve, tokrat boste zadeli točen cilj in napredovali hitreje, kot si lahko zamislite. Na poslovnem področju se vam obeta prijetna sprememba. Vaš vladar v znamenju raka deluje zaviralno na vsa področja vašega življenja. Povečuje potrebo po samostojnosti in izpostavlja nemirno energijo, ki jo morate porabiti. Iskrenost in odprtost bosta obarvali vaš dan. Vaše počutje bo odlično in imeli boste razloge za veliko zadovoljstvo z vsem, kar vas obkroža. Umiritev, ki ste jo dosegli s stanjem, v katerem smo se znašli vsi skupaj, bo več kot dobrodošla za naslednje dejavnosti, ki bodo zelo pomembne. Ugotavljali boste, kje izgubljate energijo in kje imate veliko zaloge, zato bodo vaši naslednji koraki uspešni. Nečemu se boste prisiljeni odpovedati, vendar boste namesto tega dobili nekaj novega, zato boste od sreče kar sijali. Velike možnosti imate, da obrnete nov list v življenju in naredite točno strategijo delovanja. Situacija tudi za vas ni rožnata, vendar je idealen čas, da se ustavite in določate prednosti dvojega delovanja. škorpijon Dvojčka Pričakujete lahko dobre novice, zato bo vaša energija v porastu. Samozavest boste imeli na zavidljivi ravni, zato nikar ne ovinkarite, ampak usmerite puščico naravnost v cilj. Blokade, ki so prisotne zaradi situacije, v katero ste prisiljeni, nimajo negativnega vpliva na vaše delovanje. Zaradi prirojene prilagodljivosti boste iz vsega skupaj potegnili nekaj več. Dobili boste presenetljive novice. Namesto da se zapirate vase, se raje pogovorite z osebo, ki ji zaupate, in ugotovili boste kje tičijo vzroki vaše negotovosti in strahov. Tako se boste z vsem lažje soočili. Omejitve, ki jih doživljate, vam lahko prinesejo pomembno novico, kaj vse spreminjati, da se ne boste neprestano zapletali v iste težave. Morebiti je dobro, da se bolj poglobite v čustva in občutja drugih ljudi. Strel ec Novih idej vam v tem času ne bo zmanjkalo, v svoje življenje boste sprejeli tudi veliko novih načrtov. Tudi v ljubezni vam bo sreča mila, zato le dobro izkoristite dane vplive za svojo srečo. Vaš vladar v znamenju ovna vam bo prinašal srečo predvsem na delovnem in poslovnem področju, zato naredite strategijo, ki jo boste uporabili v dneh, ki prihajajo. Moč je v vas. Čas je, da obrnete nov list v življenju in se prenehate smiliti sami sebi. Nekdo bo kot vihar prinesel novice, zato boste dobro premislili, kako se boste odzvali na nenavadne situacije. S presenečenjem boste ugotavljali, da imate na zalogi veliko več energije, kot ste si to mislili na začetku krize, v katero smo vsi skupaj padli. Porodilo se vam bo nekaj odličnih idej. Kozorog Vse, kar vas je mučilo in vam preprečevalo, da bi mirno spali, je preteklost. Vaši novi poskusi, da napredujete, bodo na drugih temeljih, kot so bili v preteklosti, zato boste uspešni. Iz vsega znate potegniti nekaj najboljšega. Pospešeno boste uresničevali svoje potenciale energije in se prepuščali tokovom, ki vas vodijo. Na poti do vas so večje spremembe. Vse, kar boste počeli, bo imelo globlji smisel in namen, čeprav ne bo tako videti na prvi pogled. Odgovori na nekatera vprašanja se vam bodo izmikali, vendar jih boste še preučevali. Napori in nejasnosti tega obdobja lahko predvsem slabo vplivajo na vaše duševno stanje, saj omejitve, ki so vam dane, ne vplivajo dobro na vas. S potrpežljivim ravnanjem lahko dosežete kompromise in verjamete, da se vse slabo enkrat konča. Vodnar E3 Devica Vaš ključ do uspeha v teh dneh bodo izjemen šesti čut, pravilna ocena ljudi in situacij, ki jim boste izpostavljeni, ter sposobnost opazovanja. Lahko spoznate, da ima vsako obdobje svoj čar in vsak zakaj svoj zato. To bo vaša prednost v naslednjem obdobju, saj vas vaš vladar podpira pri dejavnostih, nahaja se v mogočnem biku, kar bo pripomoglo k prodorni in močni energiji. Vaše zdravstveno in psihično stanje bo stabilno. Rešite se lahko z močjo pozitivnih misli. Vaš boj proti tesnobi in strahovom vam jemlje preveč energije, zato presekajte začarani krog in začnite verjeti vase ter v vse dobro pred seboj. Potrudite se za več dejavnosti, saj vam energija, ki je ne porabite, lahko zelo škodi. Pred vami so večje spremembe, ki se bodo začele takoj, ko se ta situacija konča, zato bodite pripravljeni na ponovni zagon. Ribi Sprememb, ki so na vidiku, se lahko samo veselite. Strah, da novim okoliščinah ne boste kos, je popolnoma odveč. Imate čudovito priložnost, da zadihate na novo in precej drugače. Notranja umiritev vam bo dala nov zagon in prav dobro se boste znašli v situacijah, ki vam jih bo pripravilo življenje. Potegnili boste črto pod zadevo, ki vam jemlje energijo in moč. HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi na 041 404 935 in na Facebookovi strani strani Dolores Astro. Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 39 Nagradna križanka AMERIŠKA IGRALKA (HEATHER) PRIPRAVIMO GA S KAVNIM APARATOM POVRŠINSKA MERA UCENECZ NEGATIVNIMI OCENAMI (ŽARG.) TOM ATKINS RIŽAM E FRANCOSKI & SKLADATELJ UGAH E BERLIOZ JAPONSKA PESNIŠKA OBLIKA KOŽNO VNETJE GLASBENIK NABER JE- TROPSKA RASTLINA RAZSTRE-LJEVALEC SKAL SLOVENSKA PEVKA HORVAT KRAJ PRI ZADRU GEORGE NEWBERN 16 SLAVLJEN V PESMI LAINŠČEK: LOČIL BOM PENO OD ... 19 AMERIŠKI GLASBENIK (VANILLA) SESTAVINA NUKLEIN-SKIH KISLIN 10 RAD SE POTEPA LEGENDARNI BRAZILSKI NOGOMETAŠ SL. KOMIK (FRANCI) POGOSTA RIBA V JADRANU RAČJI MLADIČ DVIGNJENI DEL CERKVE Z ORGLAMI DRŽI SE KOT MILA ... |4 14 AMERIŠKA SANITETNI IGRALKA PRIPO- ELENIAK MOČEK TRAVA DRU-__GE KOŠNJE 12 ODREKA SE UŽITKOM NEKD. ANG. NOGOMETAŠ (WAYNE) ŠEL JE . ŽVIŽGAT MEHANIZIRANA OBLIKA LOKA KUPCA V TRGOVINI ČENČA (POG.) UDELEŽEN JE 9 PRI ZAROTI POGOSTO JE HRASTOV NADMORSKA VIŠINA OVREDNOTITI 6. IN 24. ČRKA ANG. ABECEDE IZDELUJE OKENSKE NAVOJNICE VOLK SIT IN ... CELA PREDPONA, KI IZRAŽA PRVOTNOST 15 LOVSKI PSI PREBIVALKE ANGOLE TATINSKI PTICI POŽELENJE GLAVNO MESTO LIBIJE MEDNARODNA OZNAKA ESTONIJE 13 NOVINAR LIPICER AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA CIRKUŠKA, CILJNA FIN. ZNAMKA MOBITELOV NASPROTNO OD VEN PREBIVALEC NEKDANJE GALATIJE MLADE SRNE REČNA RIBA Z BRKI AM. IGRALEC (BILLY) ANGLEŠKI PEVEC (PAUL) MAJHNA URA JUDOV SIN DERIVATI AMONIJAKA TROPSKA OLJNICA ADENOZIN-TRIFOSFAT GRAFIČNA Povsod TEHNIKA z vami VISOKEGA TISKA A. ŠIFRER: ... DEKLETA NEKD. ČEŠ. TENISAČ (IVAN) 3 ZBOR TREH PEVCEV ALUMINIJEV VOJAŠNICE NITRID (POG.) - LASTNICI NALEPKA NA IZDELKU THOMAS JEFFERSON ŠTEVKA 0 18 OMAR CREDLE ODLOMEK, PREPISAN IZ TEKSTA 17 GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC BIL MU JE TRN V ... OBMOČJI VISOKEGA ZRAČNEGA TLAKA KONJARKA JE . KONJ PREDEL, OBMOČJE . BAND: EN KORAK POMAGA PRI PREBAVI REKA V NEMČIJI Geslo križanke iz Pomladne petice se glasi RASTI Z RASTI. Nagradni raZPiS 1. nagrado: Rasti Cvet, Rasti List, Rasti Algovital prejme Minka Vasle iz Šempetra. 2. nagrado: Rasti Cvet, Rasti List, Rasti Algoplasmin prejme Mira Kovač iz Šentjurja. 3. nagrado: Rasti Cvet, Rasti List, Rasti Hydro prejme Ana Korošec iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrado prejmejo po pošti. 1. nagrada: odeja in knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 2. nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 3. nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice KUPON 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Ime in priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si SUDOKU 564 2 8 5 6 7 1 3 4 6 9 1 7 5 4 8 6 1 5 2 6 3 4 8 1 9 5 SUDOKU 255 8 4 2 8 4 1 7 5 1 6 9 7 2 3 7 8 1 9 7 5 9 2 1 8 7 3 REŠITEV SUDOKU 563 REŠITEV SUDOKU 254 3 8 1 9 5 6 2 4 7 2 5 4 3 1 7 6 9 8 6 9 7 8 4 2 5 3 1 8 2 5 1 7 3 9 6 4 1 6 9 2 8 4 3 7 5 7 4 3 6 9 5 1 8 2 9 7 6 5 2 8 4 1 3 5 1 8 4 3 9 7 2 6 4 3 2 7 6 1 8 5 9 9 7 1 3 4 6 5 8 2 4 6 2 9 8 5 7 1 3 3 5 8 1 2 7 4 6 9 8 2 9 5 7 4 1 3 6 7 1 5 6 3 2 8 9 4 6 3 4 8 1 9 2 7 5 2 8 7 4 6 3 9 5 1 1 9 3 2 5 8 6 4 7 5 4 6 7 9 1 3 2 8 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešite nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 11. aprila. Geslo iz številke 13: Zdravje je naše največje bogastvo. Izid žrebanja: 1. nagrado: odejo in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Milena Fluher iz Celja. 2. nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Zdenka Podvornik z Ljubečne. 3. nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Marija Marot iz Dramelj. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. V naših križankah pomagamo srečo kovati tudi mi. Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše. www.trik.si 6 2 5 11 7 8 40 PISANI SVET Velikonočna dobrodelnost Sobotno dogajanje je v središče Celja privabilo številne obiskovalce. Ti so se tokrat lahko sprehodili tudi med stojnicami velikonočne tržnice na zvezdi. Dogodek je pripravil Zavod Celeia Celje. Na voljo je bila ponudba velikonočnih jedi in okrasitve. Posebna gostja je bila Marija Merljak, svetovalka za zdravo prehrano, ki je predstavila posebnosti velikonočnih jedi. Na celjski tržnici so svojo stojnico postavili tudi člani Rotary kluba Celje. V zameno za prostovoljne prispevke so delili oljčne vejice in zbrali malo več kot 500 evrov. K temu znesku bodo člani kluba dodali še lastna sredstva, zbrana v drugih akcijah. Vse to bodo namenili za nakup prazničnih priboljškov za obdaritev starejših osamljenih ljudi v Celju. S to tradicionalno velikonočno akcijo želijo člani kluba pričarati lepše praznike tudi tistim, ki jih družba običajno spregleda. TC Foto: Andraž Purg jL fm Živahno je bilo na velikonočni mesta v organizaciji Zavodai Vaščani Drešinje vasi so združili moči in izdelali butaro velikanko. (Foto: TT) V Drešinji vasi butara velikanka Vaščani so letos izdelali kar 14 metrov dolgo butaro velikanko. Na cvetno nedeljo so jo odnesli k blagoslovu do petrovške bazilike, kjer so jo postavili ob zvoniku. Njihov trud ni ostal neopažen. V vasi jih je pričakala malica, nagradil jih je tudi župnik pater Ivan Arzenšek. S tradicionalno butaro velikanko v Drešinji vasi vstopijo v velikonočni teden. Postni in velikonočni čas so vrsto let obeleževali s tradicionalno razstavo Ko zacveti dren in zadišijo potice, ki so jo v času epidemije preoblikovali v razstavo upodobljenih prizorov Kristusovega trpljenja in vstajenja. Na postni in velikonočni čas želijo spomniti tudi z raznimi simboli, kot so butara velikanka, različne manjše butare in velikonočni »žegen«. Od cvetne nedelje do velikonočnega ponedeljka si lahko ogledate v les vžgane prizore Kristusovega trpljenja in vstajenja. Ker v ta čas spada tudi velikonočni »žegen«, so pri križu postavili tudi košaro s simbolnimi tipičnimi velikonočnimi jedmi, tudi kot spomin na nekdanjo velikonočno razstavo. ŠO Člani Rotary kluba Celje so na tradicionalni velikonočni stojnici zbirali za praznične priboljške starejših in osamljenih. ■ i i ■ ■ v ■ ■ ■ ■ v Izbrali so največjo in najmanjšo Kristjani so konec tedna obeležili cvetno nedeljo. Tudi po naši regiji so se dopoldne zvrstili blagoslovi bu-taric in oljčnih vejic. Še posebno živahno je bilo na Polzeli, kjer je župnija prvič pripravila ocenjevanje butaric in po bogoslužju sproščeno prijateljsko druženje ob prigrizkih in napitkih. Tričlanska komisija v sestavi članov župnijskega pastoralnega sveta Marka Slokarja, Dade Sternad Pražnikar in Vida Pesjaka je z namenom, da bi se druženje nadaljevalo tudi po maši, izbrala tri najmanjše in tri največje butare, ki so bile ročno izdelane, iz naravnih materialov in iz vsaj štirih vrst lesa ali zelenja. Lastnica najmanjše butare, velike zgolj 1,6 centimetra, je bila Zala Jezernik. Največjo, dolgo kar 9,1 metra, so izdelali veroučenci 8. in 9. razredov osnovne šole. ŠO Komisija je izmerila vse butare, ki so jih prinesli tisti, ki so se želeli pomeriti v tekmovanju, s katerim je želela spodbuditi druženje, dobro voljo in praznično vzdušje. (Foto: ŠO) Priložnostna znamka ^ s р? . . . . .. omembo Celja hrani ob visokem jubileju Avstrijski državni arhiv. (Foto: Pokra- Za mlečne izdelke navduševala s kamišibajem jinski muzej Celje) Ob 700. obletnici prve pisne omembe Celja so konec prejšnjega tedna v Pokrajinskem muzeju Celje predstavili priložnostno poštno znamko, ki jo je oblikoval priznan arhitekt in oblikovalec Edi Berk. Na njej je delček listine, kjer je v drugi vrstici viden napis Cylie die purch, kar prevedeno iz srednjeveške nemščine pomeni celjski grad. Poleg zapisa je na znamki tudi pečat Elizabete Vovbrške, ene od podpi snic listine. Povod za izdajo priložnostne znamke je zastavna pogodba, s katero sta Elizabeta Vovbrška in Ulrik Pfannberški koroškemu deželnemu glavarju Konradu Auffensteinskem 30. januarja 1323 zastavila svojo polovico celjske posesti. To je obsegalo »grad Celje in trg pod njim in stolp, ki stoji v trgu, in plemiče, ki so nastanjeni v trgu, in oborožence, ki k njim spadajo, z vsemi pravicami in plemenitimi ljudmi in posestvi, ki spadajo k trgu«. Ta listina vsebuje prvo neposredno omembo Celja kot trške naselbine, obenem pa tudi prvi pisni omembi Starega gradu in stolpa, ki ga danes poznamo pod imenom Knežji dvor. Pobudo za izdajo znamke so podprli tudi Mestna občina Celje, Fila-telistični in numizmatični klub Celje in nekatere celjske šole. JF Nova mlečna kraljica Zelene doline Slovenije je Alina Zupanc. 19-letna študentka iz Vodruža v bližini Šentjurja pri Celju se že veseli spoznavanja novih ljudi in promocije slovenske predelave mleka ter zdrave in uravnotežene prehrane. Veterinarska tehnica in študentka Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani prihaja z majhne kmetije, zato ji je bila ljubezen do živali in domače zemlje položena v zibelko. Strokovna komisija jo je izbrala med 43 dekleti iz vse Slovenije. »Alina nas je navdušila s Alina Zupanc je iz rok predhodnice Aleksandre Matan krono mlečne kraljice prejela na najpomembnejšem letnem dogodku Mlekarne Celeia -letnem srečanju rejcev. (Foto: arhiv Mlekarne Celeia) svojo komunikativnostjo, izvirnostjo idej za predstavitev izdelkov, odgovornim odnosom do dela in spoštovanjem tradicije slovenskih kmetij,« je po kronanju povedala vodja strateškega marketinga v Mlekarni Celeia Tjaša Kobal Anžur. Alina Zupanc je letošnji razpis za mlečno kraljico zasledila na spletu, poslala krajši življenjepis in bila na koncu uvrščena v finalni krog. »Za prijavo sem se odločila, ker v življenju zelo rada preizkušam nove stvari, pridobivam nova znanja in izkušnje. Seveda imam rada tudi mlečne izdelke, saj iz njih pogosto pečem pecivo,« pove Alina. Ožji nabor kandidatk je strokovna komisija med drugim postavila pred zahtevno nalogo, kako bi izpeljali obisk mlečne kraljice v vrtcu. »Alina nas je tukaj zelo presenetila, saj bi otroke o mleku in njegovi vlogi v prehrani podučila s pomočjo japonske lutkovne tehnike kamišibaj. Ideji s to starodavno tehniko predstavitve s pomočjo lesenega prenosnega gledališča je dodala še svojo sproščenost in odločitev je bila za nas veliko lažja,« dodaja Kobal Anžurjeva. Nova mlečna kraljica je ob kroni in len-ti v enoletno uporabo prejela še avtomobil, plačano celoletno delo ambasadorke mleka in mlečnih izdelkov Zelene doline ter po meri izdelano obleko priznane modne oblikovalke Maje Štamol. ŠO