Z36. Številko. « ubbdobi, v trni 16 oktolm i9z3. Leto LVI. T 1 Izbafa vsak dan popoldne, Jmeail nedelje In praznik«. Hiterotl i do 9 petit vrst * 1 D, od 10—15 ptttt vnt i 1 D 50 p, večji lnseratl peM vrsta 2 D: notice, poslano, Izjavo, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst SO D; Ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od H objav naprej. — InseratnI davek posebej. VpraiAnjem "glede inseratov naj m prfloH znamka za odgovor. Upravnls.ro wsiov. Rarođa*4 In »Narodna tiskarna* Knaflovn ollca st 5, prltllćno. — Telefon st. 304. UrednUtro „SIot. Nareda'" Bnaflova nuoa Si. t, b naAstropio Telefon sle«. 14. Dopisa snrefenta !e podatka« la tada«taa frank orane. W Rokopisov se na vrata. ~flN NT Posamezna ItevNIn • ~WBL v Jugoslaviji vse drsi no OI rs i«— v Inozemstvu navadne dns Oln 1, nedelje Din 1*23 PoStnlna plačana v gotovini. .Slovenski Narod41 velja: V bortBttT« v Ljubljani po polti 12 mesecev 6 . .<.«.♦*.. 3 . 1 . * . ♦ . . » Din 144'— . 72- Din 144-— Din 264-— . 132- — Pri morebitnem norHenju te Ima daTŠa n-rrocnfna doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvi" naročnino vedno BHS*" po nakazn!cl, Na samo pismena naročila brez poslatve denarin se ne moremo ozirat!. ■Jikiii.il. .TT~nirj-g-. VuVliT" i OSfil Železnice in gospodarstvo. 2e večkrat smo imeli priliko povda* riti, kako boluje naše javno življenje v gospodarstvu, kulturi, politiki na površnosti in razblinjenosti. Zlasti vi* dimo, da se pehamo za malenkostnimi strankarskimi in političnimi fantomi ln da zanemarjamo resnično, široko živ* ljenje okolu nas in njegove realne po* trebe. V tej zvezi je tudi pomanjkanje strokovnih sil, ki bi znale te realne potrebe konkretno zajeti in predočiti njih važnost as naš nacijonalni na« predek. Tako nepolitično, zato nič manj gospodarsko in nacijonalno važno vpra* sanje predstavlja železniško omrežje Ijubljanskotnariborskega gospodarske* ga področja, O teh železnicah smo že nekoliko pisali v navdušenih dneh pre* obrata, ko je vse hotelo sodelovati na zgradbi nove države. Poznejša politična razočaranja so žal povzročila splošno duševno lenost, ki je zanemarila isto železniško vprašanje do brezvestnosti. Danes razpolaga Slovenija (da omeni* mo samo eno temno stran) s tako škandaloznimi prometnimi zvezami, da je pravo čudo, da se naši turistični in gospodarski krogi že davno niso zga* nili in opozorili centrale na škodo, ki jo radi takega stanja trpe naši kraji. Zadostovalo je na koncu sezone poslu* sati razgovore letoviščarjev, Id so se vračali z Bleda in z Gorenjske v Za* greh, v bližnji Zagreb, in slišati, kakim šikanam so se morali izpostaviti, pre* stopajoč radi nekaj desetin kilometrov na dveh mestih in čakajoč po cele ure na nadaljevanje vožnje. Še leta 1923. «e je dogodilo, da so na Jesenicah odhajali vlaki po pet minut pred do* hodom zveznih vlakov itd. To so očitki, ki se nanašajo na poglavje tujskega prometa, od katerega živi široko raz* mahniena hotelska industrija naše Go* renjske. Seveda odgovorni železniški referenti takih stvari ne uvidijo. Očitno »o pozabili, da je gospodarska geogra* fija temelj vsakega Železniškega obrata. §e v večji meri so udarjeni naši splošni gospodarski interesi, zlasti trgo* vina in industrija. Zadc tuje omeniti, da moraš potrošiti tri dni, ako hočeš v bližnjr Zagreb z brzovlakom. Ljub* Ijma kot najzapadnejša ekspozitura cele države ne premore do trgovsko važnega Zagreba jutranjega in večer* nerja brzovlaka. Zveze s osebnimi vlaki trajajo celo večnost ln še z večjimi presledki v Zidanem mostu. Pa še te osebne potniške zveze so tako škanda* lozne, da te nekatere pripeljejo v Ljub* ljano ob štirih zjutraj. Brez navedb podrobnih prometnih anomalij se vpra* šuiemo, kako je mogoče, da se sloven« ska mesta in kraje, da se naša trgovina in industrija od strani naših Železniških central i.*ko neusmiljeno zanemarja, in <*> se re najdejo interesenti, ki bi znali predočiti, da je brezhibno železniško in prometno omrežje za naše celokup* no gospodarsko področje življenjske važnosti. Pokrajina smo, najbolj ekspo* nirana na zapadu in obenem gospodar* sko tako zaokrožena, da moramo zahte* vati čim tesnejši naslon našega želez* niškega omrežja na osrednje dele države. Z drugimi besedami, naša ho* telska industrija, trgovina in obrt od* vise od čim popolnejših in hitrejših železniških zvez z ostalimi, predvsem z bližnjimi južnimi deli države. Kdo bi hotel, da naštejemo vse podrobne nedostatke našega sedanjega železni* škega obrata? Taki nedostatkt pričalo jasno, da se naša javnost, naši gospodarski krogi in tudi naii osrednji tehnični referenti vse premalo brigajo za probleme, ki so seveda predvsem težke gmotne narave in ki zadevajo slovenske gospodarske interese in njih zveze z izpopolnjevat njem železniškega omrežja in prometa. Dobro bi bilo, da stopijo naši tujko-prometni in gospodarski krogi na plan in pokažejo na tem polju našim politikom edino pravo načelo javnega dela: samopomoč, zainteresiranje in sodelovanje z ostalimi centralnimi či* nitelji. Koliko je še drugih tehničnih in gospodarskih vprašanj, ki jih nastav* ljajo slovenske železnice! Elektrifika* cija, zveza z morjem, zgostitev omrež, ja, gorske in turistične spojke itd. Trgovska zbornica bi n. pr. lahko postavila ta vprašanja na dnevni red ter zbrala strokovne referate v Učno knjigo. V zvezi s temi prometnimi ne* dostakl lahko izrabi zlato priliko pre« vzet j a Savske železnice v državno upra* vo in začne z akcijo za ustanovitev enotnega železniškega inšpektorata v Ljubljani, S predstoječimi odstavki nam je Slo samo za približno očrtanje gospo* skopolitčnega programa, ki tiči za ljub* ljansko*mariborskim železniškim omrež* jem. Na merodajnih činiteljih je, da ga izkopljejo, strokovno utemeljijo in spretno uresničijo. Telefonska In brzo'auna mrvim Velika eksplozija municijskena skladišča v Varšavi. 30 mrtvih in nad 400 ranjenih. 100 vagonov smodnika zletelo v zrak. Škoda znaša 10 milijard mark. Vzrok katastrofe še ni dognan. Sumnja pada na komuniste. — Praga, 14. oktobra. (CTK.) Včeraj zjutraj je nastala v smodnišnici var* savske citadele strasna eksplozija. Prvo skladišče v bližini gdanskega kolodvora je zletelo v zrak. Posledice katastrofe so grozne. V kolikor je do sedaj znano. je ubitih 28 vojaških in civilnih oseb, 40 pa težko in nad 110 lahko ranjenih. Bržkone gre tu za zločinski napad. Mnogo ranjenih je že podleglo zadob* Ijenim ranam. Izpod razvalin so poteg* nlH 28 razmesarjenih trupel. V skladi* šču je bflo shranjeno mnogo artiljerij* ske municije in zaposleno mnogo de* lavstva. Ostali deli citadele in poslopja v bližini so bila močno poškodovana. Takoj po eksploziji sta prihitela na mesto nesreče vojni minister Szeptvcki in notranji minister Kiernik. Parlament je imel naslednjega dne popoldne žalno sejo. Oblasti so Že aretirale več osum* I j enih oseb in po nekaterih verzijah je bil aretiran tudi en častnik varšavske citadele. Skoraj vse šipe v mestu so bile pri eksploziji razbite. — Varšava, 14. oktobra. (CTK.) Mesto živi pod dojmom strašne kata* strofe, ki je bila tako močna, da so jo čutili na razdalji 60 km okrog Varšave. Skoda znaša do 10 milijard mark. Eks* plozija je docela uničila ali močno po* škodovala več poslopij v bližini dia* dele. Poleg ostalih je zelo poškodovana vojaška brezžična postaja. Število mrt* vih je doseglo že 30, ranjenih pa 150. Celokupno število ranjenih, ki so bili prepeljani v varšavsko bolnišnice, zna* ša 397. Mesto katastrofe nudi grozen prizor. Tam, kjer je stala prej smod* nišnica, je sedaj najmanj 80 m globoka jama. Vojaške oblasti so uvedle strogo preiskavo. Aretiranih je bilo že več oseb, med njimi upravitelj smodnišnice in njegov zastopnik.Vojaško poveljstvo Izjavlja, da ni izključeno, da je kata* strofo povzročila sabotaža, ki je delo zločinske roke. T. druge sirani pa je mogoče, da je eksplozija nastala zaradi neprevidnosti nekega delavca, ki je, kakor je bilo dognano, v bližini smod' nišnice kadil. — Varšava, 15. oktobra (Izv.) O veliki katastrofi povodom sobotne eksplozije srnodnišnice v Varšavi Javljajo nekatere podrobnosti. Na mesto eksplozije te prihajalo tekom včerajšnjega dneva tisoče !n tisoče ljudi, ki so strmeč opazovali grozoviti učinek eksplozije, eksplodiralo Je 100 vagonov smorfnilća. Ministrski svet Je bil sklican na Izredno sejo, kjer Je Izključno razpravljal o katastrofi. Ugotovljeno Je, da bi bfla katastrofa še strašnejša, ako bi bil eksplodira! 5e ostati del smodnfšnice. Porušeno bi bito mesto daleč na okrog. Ministrski svet je prepričan, da se Poljska nahaja v težkem notranjepolitičnem položaja. Le slučaju se je zahvaliti, da ni postara Varšava kep razvalin. Ministrski svet je izdal na narod daljii proglas o katastrofi. Ta proglas ugotavlja, da slede sedaj po bombnih atentatih v raznih mestih Poljske na vlake poskusi dvigniti v zrak razna sklad&ča. Vsi ti po-sknsl so naperjeni proti Poljski m njo obstoja. Proglas poziva dalje prebivalstvo, da ohrani red in mir, ter zaključuje, da poljska vlacJa ne bo trpela delovanja ljudi In organizacij, ki se družijo z neprijatelji Poljske ropnblfke. Ta proglas je v javnosti bfl predmet raznim komerrarjem !n raznim alarmantnim vestem. Nekateri smatrajo za gotovo dejstvo, da so komunisti povzročitvi to eksplozije, dočim radikalni desničarji ri-vtfačajo krivdo na Nemce ln oa na Zlde, Tekom včerajšnjega dneva je vlada izvršila Steviine aretacije komunistov. — Varšava, 14, oktobra Clzv.) Poljska brzojavna acentura je v soboto opoldne fiatpreje objavila, da Je ob 9. dopoldne zletela v zrak trdnjrvska srnodoJSolca v bližini varšavske citadele. Do opoldne SO našteli 28 mrtvih, 45 težko rrn;enih in 110 lahko. Poorneje le teta agentura jnvfla, da Je zletel v zrak le del centralne;;* nv.jnJcfjskes j *liadf5ca, nahajojočega so pri citadeJL Skladišče je bilo popoIn^Trra razrušeno. Ostali del skladišča Je ostal nepokvarjen. Poškodovanih Je bflo rudi več paviljonov okoli citadele. Eksplozija je potrgala strehe. rZkspiczija je bila tako m^cna, da so v citadeli odletela okna z okvirji vred. Stevl-lo mrtvih do danes Še ni popolnoma ugotovljeno, desedaj so našteli 30 mrtvih, 40 težko in nad 400 inhko ranjenih. Nove težkoče v reškem vprašanju. Pogajanja se prekinejo? — Reško vprašanje pride pred Društvo narodov. — Dr. Rybaf pozvan v Beograd. — Beograd, 15. oktobra, (Izv.) Poslovni odpravnik italijanskega poslani- štva Samonte in general Bordero sta se včeraj dlje Časa razgovarjala % zunanjim ministrom dr. N i n Č i 6 e ni o reškem vprašanju. Nastalo so novo tež-koCe za rešitev tega vprašanja. — Beograd, 15. oktobra. (Izv.) Iz dl-plomatičnih krogov je dobil vaš dopisnik to-le Informacijo: Zadnje dnevo se vrŠe neprestane konference med poslanikom Antonijevićem in zastopniki italijanske vlade v Rimu na eni strani ter v Beogradu med zunanilm ministrom, njegovim pomočnikom Panto Gavrilo-vicem, italijanskim odpravnikom grofom Sumontem in generalom R o r-d e r o m. Predmet tem konferencam je Še vedno plsms, ki ga je poslal ministrski predsednik PaSić MussoIinUu v zadevi reSkega problema. V tem pisnm je precizirano stališče naše vlade, da ne more odnehati od izvršitve rapatlske pogodbe. Zaradi tega se je razvoj na-daljnih odnošajev med obema državama zelo zategnil in so nastale nove težko-če. Italijanska vlada zahteva za vsako ceno aneksijo Reke, naša vlada pa Izvršitev rapallsko pogodbe. Tokom včerajšnjega dopoldneva ic bila daljša konferenca. Tej konferenci je od italijansko strani prisostvoval tudi general Bordero. V političnih krosdh zatrjujejo, da jc bil razgovor j^ncrnla Bordcra z dr. MnČjćem bolj privatnega značaja, ko? sta oba dobra znanca s Krfa in Iz Soluna. Po konferenci je zunanji minister spremil italijanskega generala v kabinet ministrskega predsedstva, kjer je trajal nkoli četrt ure skupen razgovor s Pa-ŠlcerrL Pozneje se je general Bordero dlje časa sam razgovarjal s Pašlćem. Zunanji minister dr. Ninčlć je bil O teh konferencah napram novinarjem zela rezerviran. Nekateri t*Mitični krogf smatrajo, da se bodo zaradi nepopustljivosti naše vlade In pa zaradi novih zahtev Rima glede Reke prekinila vsa pogaja« nja In da pride reška zadeva pred Društvo narodov. — Beograd, 15. oktobra, (Izv.) Predsednik naše delegacije v paritetni komU siji dr. Rybaf je bil pozvan uerrmdoma v Beograd. Potovanje predsednika Masarvka v Pariz. Važni razgovori z Millerando m. — Vojaška konvencija med Francijo in Češkoslovaško. — Ženeva, 15. oktobra (Izv.) Danes opoldne odpotuje predsednik Češkoslovaške republike dr. Masarvk \z Monrreauia v Pariz. Njegovo spremstvo tvorijo: zunanji minister dr. DcneŠ, Šef predssdrsrkrrve pisarne dr. Sama!, leg. svetnik Jan O. M» sarvk, general Hoppe, dr. Melzner, polkov^ nrk dr. Refholec. dr. Kučera, dr. Sazthrnarr in I. Prane. V Pariz prispe predsednik jutri dopoldne. Na kolodvoru prirede francoske oblasti in korrwacfje Masarvtu svečan sprejem. Na kolodvoru Bois dt Bot'logne bo oficijelno sprejel predsednika predsedn^ francoske republflre MMerand. Predsednik dr. Masarvk ostane v Parim do 20. tm.. na kar bo odpotoval v London. Njemu na Čast priredi francoska vlada vel?ke svečanosti. — Pariz, 15. oktobra (Irv.) Povodom obiska predsednika Masarvka v Parizu se imajo refrfJ vaini problemi, zadevaioč obe drfavi. Predsednik Mlllenuid ln Masarvk podpffirtta vef?i**o fronvencfjo med Franci« lo bi Celkoslov a£ko. dkaUc bodefa rarprar-'fala o roperaetbtkem proMem" hi pa o po-^ofrtn, ki %o Ima do volk I Madžar* ki. Kakr^r v političnih krrjrf'i zatrkijejo, Madžarska doslej 5e nI dala zadostnih garancij za po-sojuo. — Pariz. 15. aklnbra (Izv.) Preds*fcrTt Masarrk bo v spremstvo zunanjega ministra dr. Beneša dne 30. tm. odpotoval ^ London. Ni še gotonro, če odide po obisku v London v Bruselj na obisk kraljevske • Ivojiee. SPOMINJA JTC^^DRUZBE SV. CIRILA IN METODA«l Claude Farrfcre — prevel Miran Jarc: Miziranci. Roman, 53 XXIV. Georges Torral Jacques~u Fterco-u. Dragi I Zapustil si Saigon z bolnim srcem, kolikor morem soditi, ki zdaj nimam več časti, biti Tvoj zaupnik. Toda kljub temu sem Še vedno Tvoj prijatelj, in zdaj Te moram spet zdraviti. Glej, moj lek je ta: prašek resnične res-niče; pogoltni ga ln ne boj se, saj ni grenak. Qre za Mevila, o Tebi zdaj ne bom govoril. Toda bodle mihl, eras tibl kajne da? Mevil je na tem, da bo zavozU svoje življenje, ki je bilo lepo in pametno — kot moje — to življenje civillziranca. Ta fant je opustil razum in se oklenil nagona. Poslušaj, kaj s« te pripetilo in razmišljaj o tem, kajti zgodba utegne biti i zate poučna. Mčvil je bil pameten človek, in je ljuba" Ženske — vse ženske, ne da bi do te ali one kazal kako posebno, nesmiselno nagnenje. Njegova prevdarna in določna strast je iskala v njih le to, za kar so ustvarjene: koitus. To je bil brez dvoma pameten okus in Mćvil je bil pri tem mnogo let zelo srečen. Prejšnji mesec pa se mu je zahotelo po neki ženski — o, koliko jih je že imel — ki ga je, izjemoma, odvrnila. Saj veš, katera: Tvoja čednosrna prijateljica, soproga tega presnetega davčnega zakupnika, ki je vzrok uporov po deželi. Toda, to ni važno. — Mevil, ki ne odneha od svojih misli, se je trmoglavo zavzel, da se mora zgoditi po njegovi volji. To je bilo pač pretirano, toda ni ga človeka, ki ne bL več aH manj, pretiraval, celo jaz si včasih vtepem kaj v glavo, pa iščem rešitve čiste geometrije, kar je brez vsake koristi. No, to ni nič hudega. Hudo se je začelo tedaj, ko je Mevil radi te ženske, ki je ni mogel dobiti, pometal na ulico vse svoje prejšnje ljubice. To je bil začetek blaznosti, kajti ženske nimajo za našo vporabo več vrst krčev; kaj torej briga prodajalca, če je blago vedno isto. Posebna ljubezen, ki seveda temelji na kaki posameznosti ali pa postranskosti, pa nas ne sme ovirati, kadar gre za bistvo, za — združitev. Mevil je skočil a tira zdravega razuma. Kmalu zatem je skočil s tira še nsodneje. Zaljubil se je v neko drugo žensko ~- v malo Abel; zdaj pa ie dosegla njegova blaz- nost višek. Čeprav je bila njegova ljubezen do Malais-jcve nesmiselna, vendar je imela pameten smoter: strast, da jo bo imel. To je bila gorečnost, čeprav ozaljšana s cvetlicami, toda končno vendarle gorečnost. Pri mali Abel pa je zablodil v — platoničnost. Zaljubil se je vanjo, ne da bi vedel čemu, in ta ljubezen, ki ni vendar vodila nikamor, je mejila na blaznost. Kajti jaz sem pravzaprav nastrpneiši človek in prepoznavam tudi platonično ljubezen, ki je neke vrste prijateljstvo, tesno prijateljstvo med dvema bitjema, ki utegneta imeti tudi skupno ležišče, a vendar rajši skupaj modrujeta. Toda Mevllova ljubezen do Marte Abel-ove? Ah, ne, smejati se moram; videla sta se na plesu ln pri tennisu; čul jo je, kako je klicala play m ready in ugotovil je, da ne pleše valčka v taktu. Človek pa, ki gradi na tak temelj prijateljstvo, zaupnost, izmenjavo nekakih armkih občutij, tak človek ima že gotovo v žepu listek za v Charenton. tn MeVIl je že prišel tako daleč. Vsak dan ga vidim in proučujem pa z brezmejno radovednostjo; to je prav lep patološki slučaj. Obe strast! ga oglodujeta kot dva psa eno samo kost. Zjutraj pa deluje nanj vpliv noči, ki jo je, norec, preživel vzdržno; v prvi vrsti misli na gospo Malaisjevo, proti kateri snujej dovolj otročje načrte; njegova nekdanja ročnost se je izkadila z njegovo zdravo pametjo vred. Zdaj se domisli le Še sekvestraclj ali P3 nasilj tn čisto resno sem prepričan, da bo imel posla še s sodiSČem. Zvečer pa je druga pesem: zahajajoče solnce... rdeče nebo med črnim drevjem ... mlačne sapice s težkimi vonji.. in Mčvila prevzame pesniško navdahnjenje; ove-že si bledormeno ovratnico in se odpelje v svojem posrebrenem vozičti na sprehod v »Inšpekcijo«, da bi pozdravil Marto Abelovo z zamišljenimi očmi. Na noč se vrne, slabo povečerja in gre sam spat. Tako življenje ne debeli. Za alkoholika ni nič slabšega kot, čc se nasilno odreče alkoholu; Me*vil pa je tudi neka vrste alkoholik, ki si je mesto žganja izbral ženske. Vidil, mali moj, to jo zgodba človeka, ki j« bfl nekoč srečen, ker Je živel modro, zdaj pa je nesrečen, zelo nesrečen, ker Je prišel ob pamet Življenje mu ni zadoščalo, hotel h poizkusiti z videzom, — toda to je škodljiv prašek, ki človeka zastrupi. Mevil jn zastrupljen in dvomim, če se le dvigno kdaj, čeprav ga bogato zalagam s protistrupi. Tt... ti pa si vse to zapfiS v možgane tu dobro premisli« —. g . - ^ 1 •* •**a Stran i, v •SLOVENSKI NAROD« fine 1«. oktobra 192*. itev 236. Važen političen govor predsednika francoske republika Francija za ohranitev miru in reda v Evropi, —» Priznanje zaslug Rusije v svetovni vojni. — Pariz, 14. oktobra (Irr.) Predsednik francoske republike M IT! er and Je imel da* nes dopoldne v Evreauxm važen političen govor o notranji m zunanji situaciji Franci-fe. Spomnil se je najpreje na političen govor, ki ta je imel leta 1861. Oamfoetta v i tem kraju. O Rusffl ie izrazu" Ukreno nado, 'da se bo Rušila končno Izmotala te velikega kaosa, ki Jo Je dala Rnslfai svojim saveznikom v začetka svetovne volne. Za tem Je prišel k temi o ciljih in Idejah Druš'va narodov. To Idejo je Francija sprožila že pred 100 ietf in se je sedaj uresničila. Vsi zavezniki priznavalo Franciji njeno načelno miroljubnost, a tudi njeno stališče, da se izvedejo sklenjene mirovne pogodbe. Fran-dia je 'proti vsakemu, ki bi skušal kriiti mir in red. Dalje je predsednik Mfllerand izjavil, da se Francija vedno ln povsod bor! xa idejo, da se spoštujejo pravice m strem- Vesti iz Italije. Napad z bombami na tislcarno lista »Corriere della Sera«. Notranja premestitev v fašistovski stranki. Uenja drugih narodov. V teta je Ha Francija tako daleč, da so prisil njem Interesi v nevarnost. Tekom zadnjih treh let so etavfll njeni neprijatelji pretirane koncesije. Predsednik Mfllerand je dalje izrekel toplo zahvalo patrtjotfčnim francoskim davkoplačevalcem. Id so kljub težkim bremenom zbrali na davkih velike milijarde, da te je omogočila obnova med svetovno vojno opustošenih krajev Francije. Davki so težki, ker je bilo potrebnih nad 100 milijard. Predsednik Mfllerand Je dalje tudi opozoril zborovalce, da Je sedaj v teh težlrfh časih težko misliti na Ideal, ki ga goji francosko prebivalstvo, na znižanje vojaške službe. Končno je predsednik omenjal razne socijalne reforme, ki Jih Ima Izvesti francoska vlada. Njegov govor so zborovale! sprejeli s frenetičnim ploskanjem. Zboru so prisostvovali pristaši vseh političnih strank. 'va Milan, 14. oktobra. (Izv.) SnoČi 22. je bila vržena bomba proti tiskarni lista »Corriere della Sera«, in afcer je bila namenjena veliki dvorani s stroji, ali k sreči je zadela ob zunanji Zid in se tam razbila. Uničena so okna. Izmed tiskarjev ni poškodovan nihče. Lhugo bombo so našli neeksplodirano nad dvorano s stroji, kamor jc bila vr-fcena. Povod za ta napad je dala fašistom korespondenca iz Madrida, ki jo Je priobčil »Comere« 11, t. m., Kjer njegov dopisnik ostro pa stvarno presoja jsedanjo fašistovsko diktaturo, kar pa fašistom ni bilo po volji. r.všistovski »Po-polo d' Italia« je priobčil napad na »Corriere c z velikim naslovom »II Corriere »tOa Sera gesuita e canaglla«. Divje se zaletava v dopisnika, novinarja Ffli-pa. Sacchija in ga obdelava z grdimi psovkami. Ena bomba je bila vrjScna po- zneje na dvorišče podjetja lista »Avan-ti.'c ~- — Rim, 14. oktobra. (Izv.) Veliki fašistovski svet je sklenil, da se prekliče izključitev Massima Rocce, ki je bila razburila vse fašistovske organizacije; ker pa se Rocca ni znal držati na svoji delikatni poziciji pomirljivo, je suspendiran za tri mesece od vsake funkcije, v stranki. Rocca se je vdal brez ugovora. Izvrši se notranja preureditev stranke. Do 12. jan. 1924 bo vodil fašistovsko stranko provizorični narodni direktorij petih Članov. Do novega leta se preurede podeželne organizacije. Dne 12. jan. 1924 se skličejo k plenarni seji vsi po deželni tajniki, da se sestavi narodni svet stranke, kt bo zboroval vsake tri mesece. Stalni narodni direktorij petih članov bo posloval eno leto. Za glavnega tajnika stranke je imenovan posl. Francesco Giunta, GIARDIANO NE VE NIČ O MEDNARODNEM VPRAŠANJU GLEDE REKE. i — Pariz. 14. oktobra. (Izv.) Poseben odposlanec lista »Figaro« je imel pogovor z guvernerjem Giardianom na Reki. Giardi* *no je izjavil, da glede Reke ne ve nič o p:akem mednarodnem vprašanju in tudi tnoče nič vedeti. On je napravil na Reki red jžn mir potom zakonov svoje vlade in ne >pnih kake stranke. Tako so ustvarjeni po» 4joji za »operni pričetek dela. Določil je red ;*a pristanišče. Naraslo je zaupanje in ge* ^iieral Giardino je mnenja, da se industrija oživi -polagoma, treba carinskih in transport* nih olajšav, da pride Itiririsoč nezaposlenih do kruha. Zaključil je svoj pogovor z zago# tovitvijo, da je nedopustno, da bi štirideset Jtisoč Rečanov, ki govore italijansko, umiralo (lakote v prisotnosti Štirideset milijonov Ita# •Ujanovl fGiardiano se obnaša že bolj kot italijanski guverner na Italijanskem terito* 'riju. Reka ne spada več v mednarodna vpra* jšanja, reški problem je zanj že rešen, sedaj igre le za to, da se da Reki. kolikor pač bo jmogoce, rednega dela, da ne bo lakote umi* kala. Italijani jej morajo pomagati, — Giardi* bo je Reko pritisnil k Istri in otokom —* \jugoslovensko zaledje zanj ne prihaja vet :V poštev!) Rgzme«!!^ meti našo državo in Romunsko. — Beograd, 15. oktobra. (Izv.) V zunanjem ministrstvu je bila včeraj 'daljša konferenca med zunanjim ministrom dr. NinČićem, njegovim pomočni-3kom Panto Gavrilovičem in romunskim poslanikom Emandijem ■Na tej konferenci je bil dosežen spo-j-azum glede nekaterih razmejitvenih sporov. Mesto Zombolje ob romunski ineji, kjer so po večini naseljeni Nemci, bstane pod suvereniteto kraljevine SHS. Idalie kmečka sela Dardan in ModoŠ. Ma§a vlada pa je pripravljena odstopiti nekatere kraje, ki so naseljeni po Ro-inunih. V smislu tega sporazuma se ima izvršiti razmejitev oziroma korektura imej. Politična sitoija. iVlada Je pripravljena na Koncesije Nemcem v Sloveniji? r ' — Beograd, 15. oktobra. (Izv.) Ministrski predsednik PaSfc Je imel včeraj daljše konference z rrdnistroma Marko Trifkovićem in Veljo Vuklčevičem. Predmet razgovorom je bila notranjo-IpolitiČna in parlamentarna situacija. V nekaterih parlamentarnih krogih je razširjena vest, da je ministrski predsednik pripravljen dati Nemcem konoeille !n otvoriti nekatere paralelne nemlke razrede v Sloveniji, ni pa pripravljen W gotove koncesije Nemcem v Vojvodini. Ta vest je pretirana. Nekateri parlamentarni krogi namreč zatrjujejo, da Je Pašfe pripravljen na koncesije Nemcem v Sloveniji, da bi tako ostraSU dr. Korošca. V zadnjem Času klerikalci z veliko vnemo forsiralo ustanovitev trdnega opozicijonalnega bloka. To Je njih želja. Klerikalci sicer samo zatrjujejo, da so stvar sprožili demokrati, da pa akcija ni odkritosrčna. Prino^nirltl Jc treba, da tudi klerikalci sami niso povsem odkritosrčni in iskreni zagovorniki ideje opozicijonalnega bloka. Med Sporazum z Bolgarsko.^ Beograd, 15. oktobra. (Izv.) Ministrski predsednik Palic Je včeraj dopoldne sprejel našega poslanika v Sofiji Milana R a k i ć a, ki je v soboto prispel v Beograd. Poslanik RaktS je v daljšem poročilu očrtal potek pogajanj, ki so se vršila v Sofiji med našo m bolgarsko delegacijo v svrho sporazuma glede plačila reparacij. Iz poslanikovega poročila je posneti, da je naša vlada pripravljena nekoliko popustiti ln znižati reparacije, ki jih ima plačati Bolgarska za Škodo, povzročeno med svetovno vojno za časa bolgarske okupacije v ozemlju moravske doline. Draginjski izgredi v Nemčiji. — Berlin, 14. oktobra (Izv.) Draginfskl Izgredi po rm«nfh centrih industrije osobito v Poruhrju trajajo dalje. V soboto so ve-lfke množice napadle v Dusseldorfu razne trgovine ter jih popolnoma oplenlle. V skupinah so vladne množice Izropale številne prodajalne z živili In kolonijalnim blagom, kakor tud! razne konfekcije. Policija je bila proti Izgrednikom popolnoma brez moči. Šele francoskemu vojaštvu se je posrečilo vzpostaviti red tn mir. — Berlin. 14. oktobra (Izv.) Politični pofožai Nemčije ie še vedno v akutni kiizL S strahom pričakujejo nadaljni razvoj dogodkov. Sprejem zakona o izrednih pooblastilih vladi je globoko vplival na javnost. Državni zbor je zakon sprejel s 316 glasovi proti 40. Zelo kritičen je položaj na Saksonskem. Tam je vzbudila veliko ogorčenje prepoved generala Mulleria proti obstoju proletarskih stotnlj in akcijskega odbora. Te odredbe b! morale dobiti odobrenje dr-^frvnega komisarja. Posebno razburjenje je nastalo v Lfpskem in Drezder.u. gotovo nezaupanje in ljubosumnost. Velike so diference med muslimani in zemljoradnik! zaradi Bosne. Z ozirom na te okolnosti so radikalni krogi prepričani, da ne pride do ustanovitve kompaktnega parlamentarnega bloka. Vlada vse pripravlja za otvoritev jesenskega zasedanja narodne skupščine dne 19. t m. Zanimivo je dalje, da džemijet dementi-ra vse vesti, kakor da bi bili džemijet-ski poslanci pravilni člani radikalnega kluba. Vesti iz Bolgarije. Zunanji minister odpotoval v London. — Vprašanje amnestije za povzročitelje komunističnega puča. — Banket na čsst naši delegaciji. > , w Sofija, 14. oktobra. (Izv.) Zunanji minister Kalfov je odpotoval te dni v London. O namenu njegovega potovanja in sestankih z angleškimi državniki se do sedaj uradno še ničesar ne ve. Vprašanje amnestije bo po izjavi ministrskega predsednika kmalu predmet vladne diskusije. V vladnih krogih prevladuje naziranje, da mora pravosodje nastopiti proti komunističnim in zemljo-radniiklm razgrajačem z vso strogostjo in da za nevarne elemente, ki so nedavno zakrivili tako zločinsko krvopre-litje, ne more in ne sme biti nikake amnestije. Vlada je že odredila vse potrebno, da se izločijo ti voditelji zaslepljenih in zapeljanih mas, ki ne zaslužijo nobenega usmiljenja. Amnestija v nobenem slučaju ne more biti splošna, to je se ne more dotakniti vseh, ki so nastopili proti državi, nego samo onih, ki so bili zapeljani in niso vzpodbujali in ščuvali množice na odpor proti zakoniti oblasti. — V petek je priredila vlada na čast jugoslavenski delegaciji svečan banket, ki so se ga udeležili predsednik prof. Novaković, polnomocni minister SHS Rakfc, člani delegacije RaŠ-ković, dr. Pojič, Dinčič ln Milčič. Z bolgarske strani so bili navzoči ministrski predsednik Cankov, vojni minister gen. Volkov, notranji minister Rusev, fin. min. Todorov in minister trgovine in industrije Bobrševski. Poleg državnih funkcijonarjev se je udeležila banketa tudi bolgarska delegacija v polnem sestavu. Večer Je minil v znamenju medsebojnih simpatij in želje, da se čim prej arede razmere med Bolgarijo in Jugoslavijo tako, da ne bo več mogoče govoriti o kakem nesporazumu. APEL BOLGARSKIH BEGUNCEV. n- Beograd, 15. oktobri (lev.) Ha nase ozemlje pribegil bolgarski begunci so naslovili na našo ln inozemsko javnost apel proti sedanjemu bolgarskemu režimu. Režtra Cankova Je poslaj proti nedolžnim ln mirnim bolgarskim seljakom artflerijo. puške tn strojnice. Vojaške čete bolgarske vlade Cankova masakriraio nedolžno hi mirno prebivalstvo ter zažigajo vasi. Ubijajo povsem nedolžne rodbine. Proglas apelira na evropsko civilizirano Javnost, da Intervenira v Sofiji is napravi konec poUUCnio HABBT PIELI H ABR7 PIEL! RIVO TIVOLI JEZDEC BREZ GLAVE IV. del od 15.—17. okt- žavna usduatiUi znižati tvojo produkcijo ta metati na cesto tisoče ln tisoče nezaposlenih, mnoge panoge državnega gospodarstva pa stoje na pragu kraha. Nadalje se govori o zlorabah Radeka, Zinovjeva, Kamenjeve, J ev dok trnova, Zahuckega, Ko*-ringa in Molotova, ki Jim pravi delavstvo »Komunistična aristokracija ln krvosesi živeči na račun napornega dela navadnih delavcev — komunistov«. Proklamaciji zahteva, naj člani sovjeta narodnih komisarjev TrockIJ, Sokblnlkov m Kamenjev takoj izstopijo iz mešanih akcljonamlb družb češ, da ni umestno, da se člani vlade udeležujejo operacij v trgovskih m Industrijskih podjetjih. Končno delavstvo zahteva, naj centralni odbor pristane na vse to, presodi vse očitke napram njemu in ustavi nadaljnje denarne asignaclje kom. Internacljonall do sklicanja XIII. strankine- Razgled po slovanskem svetu. NOVA BOLGARIJA. Poročali smo že, da je nedavno skupina Bolgarov obiskala vsa večja mesta ĆSR. Član ekspedicije prof. Rajev je pri tej priliki v pogovoru z bratskimi novinarji izjav?! o sedanjem položaju v Bolgariji to-Ie: Cankova vlada je prišla v imenu demokracije. Gotovo je bil v bistvu tudi Stambolijskl demokrat, toda več ali manj samo teoretično. Njegova glavna napaka je bCa, da Je Inteligenco povsem Holh-al. To je seveda povzročilo veliko nezadovoljnost In končlo tudi prevrat. Cankova vlada je prišla baš v Imenu demokracije, ki se je morala boriti najprej z dvema odločnima sovražnikoma: z ene strani s pristaši StambolIJskega z druge s komunisti. Ko je bila borba proti struji StamboliJske-ga končana, se Je začel boj s komunisti. Komunistične vstaje kakor so jo splošno slikali listi, pravzaprav niti ni bilo. Vlada Je bila samo obveščena, da pripravljajo komunisti 17. septembra puč. V izberi med deferrzrvo in ofenzivo se je vlada odločila ca ofenzivo fft je rako onemogočila nameravani puč. Prepričan sem, da se bo današnji režim obdržal, ne samo zato, ker Ima zanesljivo oporo v aimadi, nogo ker je pognal globoke korenine med narodom. O gospodarskem položaju Bolgarske je profesor rzjavfi: 2a!lbog Je gospodarska situacija v Bolgariji momentano precej slaba. Država je sicer bogata in dobro organizirana, toda reparacljska plačila vplivajo na njeno finančno stanje. Glavno izvozno blago Bolgarije tvori tobak, cvetlično olje in žito. Produkcija žita Je tako obila, da ne krije samo domačih potreb, nego da se lahko deloma celo tevaža. Končno Bolgarija Irvaža tudi sirovine, zlasti usnje. Industrija je slaba. Najbolj je Še razvita tekstilna Industrija. Dosedaj so se Industrijski Izdelki uvažali iz Nemčije. Ker pa so razmere spremenile, je opažati novo orijentacijo, ki nudi češkoslovaški Industriji zerb ugodne perspektive. Seveda Je v tem smislu razlika v valuti še vedno velika zapreka. VESTI IZ RUSUE. Kakor pripovedujejo emigranti fe posije, je sovjetska vlada v zadnjem času zbrala na poljski meji Številne čete rdeče armade, v prvi vrsti konjcrtfštvo In topništvo. Zelemičarska križiSča Vitebsk, Smo-lensk In Zmerirtka so polna vojaških oddelkov. Po železnici od vzhoda vozijo samo vojaški vlaki. V avg. se je vršfl nabor referatov 1S08-1901 L In sicer samo v krajih, ki meje s Poljsko in Romunijo. Oblasti tolažijo vznemirjeno prebivalstvo Če5, da so te priprave v zvezi s predstoječtmi manevri. V Petrogradu so se te dni končali velflel manevri rdeče armade, ki so se jih udeležile vse vrste orožja. Glavno vlogo pa Je Igrala zračna flotllja- Naloga armade i© Ma odbiti napad desanta, kl je bil markiran na oba H finskega zal rva. Po Moskvi so delavc^koTmmlsti metali proklamicUe, v katerih zahtevajo od strankinega naeelstva, naj noložijo račun o potstrefnem narodnem denarju, ki ga Izdaja inozemski m organizacijam češ, da je centralni odbor m kom. mtemacljonala zakrivila več slorab. V p reklamacijah delavstva navaja fakta ln omenja, da se je Ridefcu in Btinarlira prt zadnjem potovanju v Evropo plačevalo 800 zlatih rubljev dnevnice In da sta dva voditelja po direktivah zunanje politike sovjetske vlade tekom 1923 leta brezuspešno zapravila 0 milijonov zlatih rubljev. V proklamaciji se primerjajo izdatki kom. fnternacljonale s Jlaapčno krizo, |d je kriva, da mora dr- Politične vesti. = »Avtonomlst« — Radlčevo glasilo. Kakor nam poročajo, je postal »Avfonomtst« glasilo Radićeve stranke v Sloveniji. Izdajatelj in urednik lista je g. Joža Petrič. O. Albin Prepeluh ne fundira več kot izdajatelj in lastnik lista. Iz pisave lista, ki se v zadnjem času dosledno zavzema za federalizacijo in ne več za avtonomijo ln za »č"lo-večansko in mirotvorno republiko«, se da sklepati, da je vest o njegovih zvezali z Radićem Istinita. = Prošnja za amnestijo. Organizacija vojnih poškodovancev na Morav-skem je predložila češkoslovaškemu parlamentu spomenico, s katero predlaga za dan 28. oktobra t. 1. splošno amnestijo, ki naj bi veljala za vse one, ki so storili kak prestopek ali pregresek vsled lakote in bede. Zlasti naj se ozira na invalide in jetične osebe. = Beogradski list proti Cehom. Beogradsko »Vreme« je priobčilo v četrtek članek »Kam jadraš. Češkoslovaška«, v petek pa članek »Češkoslovaška, doklej hočeš«. Oba članka sta pisarna v nenavadno ostrem tonu ter očitata Češkim gospodarskim krogom, da skušajo na vse načine eksploatirati in izkoriščati Jugoslavijo na gospodarskem polju. List trdi. da zavirajo Čehi razvoj sladkorne produkcije pri nas v namenu, da oni obvladajo sladkorni trg pri nas, da skušajo s posebnimi carinami preprečiti naš izvoz v Češkoslovaško in da s svojimi manipulacijami na borzah delujejo na to, da bi se ne dvigal kurz našega dinarja. »Vreme« končno predlaga, naj se v obrambo naših gospodarskih Interesov dvigne carina na vse blago, ki prihaja fz Češkoslovaške, še bolje pa, ako se nvoz češkoslovaškega blaga sploh zabrani. — Članki beogradskoga lista so simptomatični že zato, ker se baš sedaj rnud6 v Jugoslaviji češkoslovaški industrije! in proizvodnl-ki. Ako uvažujemo, da ima »Vreme« ozke stike z ministrstvom zunanjih del, moramo njegovim izvajanjem pripisovati gotovo politično važnost, ker imamo utis, da so te kritike Češkoslovaške gospodarske politike napram nam inspirirane. = Razpust društva »Hrvatska žena«. Predsednica društva »Hrvatska žena« ga. Zora Trnski je dobila v petek odlok pokrajinske uprave za Hrvatsko, s katerim se razpušča to društvo. Razpust se utemeljuje z javnimi ozirL Pretekli teden je oblast izvedla hišno preiskavo tudi v »Hrvatskem se-IjaČkem domu« ter je prostore tega društva zapečatila. = Vojni minister o oficirskih upo-kojltvah. Te dni je vojni minister sprejel posl. dr. Krizmana in mu sporočil podrobne podatke o ravnokar izvršenih oficirskih upokojitvah, ki so vzbudile splošno obsodbo. Vojni minister je izjavil, da o kakih novih upokojitvah ne more biti več govora. Prejšnja penzijo-niranja so bila izvršena na podlagi odločbe narodne skupščine, ki je reducirala oficirski kor za 10 odstotkov. Storilo se je na ta način, da so nižja poveljstva sestavila predloge, ki Jih Je nato pregledala komisija ministra, se-stoječa iz treh generalov. Komisijo niso vodili politični motivi, marveč samo zakonski in strokovni. Penzijonirali smo v celem 561 oficirjev, in sicer generalov: Srbov 5, Hrvatov 1. Slovencev 1; polkovnikov: Srbov 52, Hrvatov 7, Slovencev 0; majorjev: Srbov 61, Hrvatov 22, Slovencev 21; kapet. I. ki.: Srbov 67, Hrvatov 28, Slovencev 29; kapet II. ki.: Srbov 54, Hrvatov 10, Slovencev 10; poročnikov: Srbov 36, Hrvatov 21, Slovencev 10; podpor. Srbov 9, Hrvatov 15, Slovencev 32. Maister je sam prosil za upokojitev (Ta trditev je neresnična! Imamo v rokah pismo, v katerem g. general Maister sam povdar-ja, da nI prosil za upokojitev. Uredništvo.), general Pllvellč pa ni imel več komande in je postal član razmejitvene komisije. Vojni minister je odbil očitek, da se v vojski hoče zapostavljati Hrvate in Slovence, ker se v njej ne bo delala razlika med plemeni, marveč se bo oziralo samo na zakon in sposobnosti. To se bo videlo tudi v predstojećem napredovanju o priliki prestolonasledni-kovega krsta, ki se bo tikalo tudi velikega števila Hrvatov in Slovencev. Vojni minister je obsodil pisanje nekih listov, ki so upokojitve uporabili za razširjenje plemenske mržnje. Minister je .vili da ]o mogoče bila kaka upoko- jitev nepravilna. Obečal je tozadevno pregledati vsako pritožbo kar najbolj vestna » Nikola Pašlć tn Stojan ProtU Beogradska »Tribuna« je poročala, da Je Ljuba Jovanov|č te dni posetil Stoja-na Protiča ter ga skušal pregovoriti, da so zopet vrne v radikalno stranko. Na to vest Je priobčil v beogradskih »Novostih« Stojan Protfc pismo, v katerem pravi, da Je bti Ljuba Jovanović pač pri nJem koncem meseca julija, ne pa te dni. Kar se tiče njegovega povratka v radikalno stranko, pravi Pro-tič, da je Nikola Pašlč porušil vse mostove med njima in da za Protiča nI prostora v radikalni stranki, dokler stoji pod vodstvom PašiČevim in dokler dela takšno politiko* kakršna je seda- nja, Turisfika in sport. DOMAČE NOGOMETNE TEKME. — Zagreb, 15. oktobra (Izv.) Rezultat včerajšnjih nogometnih tekem za pokal JNS v Zagrebu: Concordia : Gradjanski 1 : 1, Hašk : Sparta 1 : 0, Hašk : Concordia 2:1. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — Praga, 14. oktob-a (Izv.) Nnd 30JJ00 oseb Je prisostvovalo danes z veliko napetostjo odločilni nogometni tekmi za Češkoslovaški pokal, za ka*crc?;a sta se borila kluba »Slavlja« In »Sparta«. Zmagala je Sparta nad Slavijo v razmerju S: 1, (3: l). — Hamburg, 14. oktobra (Irv.) Tekma za nemški pokal Je končala med reprezentanco severne ln vzhodne Ncmči;e. Zrna zalo Je moštvo severne Nemčije v razmerju 4:3. STURM (Graz) : ILIRIJA. Prvi dan (sobota) 3 : 2 (3 : 0). V soboto in nedeljo smo imeli priliko videti v LJubljani gostovanje graikejra prvaka S. K. Sturm in sicer Je oba dni nastopil proti ljubljanskemu prvaku S. K. Iliriji. Sturm, ki je znan v Ljubljani is od spomladanskega gostovanja proti S. K. Primorju, je zapustil najugodnejši vtis in priznati moramo, da je renome, ki ga uživa, povsem upravičen. Moštvo predstavlja tehnično in taktično visokostoječo enajstorico, ki je Izborno vigrana ter io napad s krilsko vrsto in ta z obrambo v stalnem kontaktu. V napadu se odlikuje notranji trio, za katerim pa ne zaostajati krili, ki s svojinu dobro pla-slranimi centri in in idealno streljajočiiffi kornerjl povzročati pred goalom nasprotnika najnevarnejše situacije. V kri>ki vrs,; je neumoren n vedno na mestu srednji krilec Skaza, ki ie izvanreden tehičar In za katerim nekoliko zaostala stranska krilca, ali Je njih igra v ostalem brezhibna. Obramba ima v plečatem Diamantu glavno oporo. Njegov stil obrambe Je naravnost klasičen in se odlikuje z dolgimi osvobodilnimi udarci. Tudi drugi branilec Je spreten. Vratar ni imel prilike, da se izkaže, držal pa je nekaj ostriti strelov. Hiriia oba dni ni bila v formi, katere smo navajeni, bila pa je v soboto Sturmu enakovreden nasprotnik. Poraz Je zakrivila obramba in predvsem Belrram. s katerim gre rapidno navzdol ln ki jc kriv dveh go-alov. Njegov partner Dninar ie bil izboren. Pereče pa ie postalo pri Iliriji zopet vprašanje krilske vrste. Dočim Jc srednji krilec Lado bil neumorno na mestu, stranka halfa nista bila v stanu, da držita krili In sta s tem povzročala obrambi težko delo. Napad se radi nezadostnega podpiraria s strani krilcev nI povspel do običajne vi?ine. Edino leva stran Je ugajala in predvsem je ImporJral Vidmajer. ki se Je povspel zadnje čase do odlične forme. Zabil ie tudi oba go-ala. Miklavčič v goalu se ie izkazal oba dni za vratarja, na katerega je riirija lahko ponosna. Razrešil je najobupnejše situacije, držal nebroj silovitih strelov ter se na ri-skanten način metal pod noge. Sobotna Igra Je bila vsekakor bo!j§a nego nedeljska, le Škoda, da Je hud naliv nekoliko skvaril njen potek. Potekla Je v prvem polčasu v znamenju premoči gostov, ki so dosegli vodstvo s 3 : 0. Popolnoma pa se ie spremenila v drugem halftaimu, v katerem Je domlniraJa Ilirija ter Je po Vidmajerju dosegla časten izid $3:2. Publike je bilo za sobotni dan razmeroma dovolj. Drugi dan (nedelja) 2 : 0 (0 : 0). Tudi v nedelio le Ilirija podlegla Grad-čanom In sicer so gostje zmagali kakor v soboto popolnoma zasluženo. Celo moštvo Sturma je bilo kompaktno In le tvorilo mestoma neprodorljlv zid na katerem so se razbili vsi Mlrljanskl napadi ter Je bila THri-ja celo parkrat blokirana. Tekma ni nudila takega uiitka kot sobotna ter je potekala v precej enoličnem tempu. Ilirija je nastopila v spremenjeni postavi z Grilcem kot levim halfom, Mus pa Je bil premeščen za desnega. Igra Jc ostala v prvem polčasu neodločna. Izkazal se Je zopet Miklavčič. ki Je bra-vurozno obdržal vse 5ute, katerih ni bilo malo in Id so bili udarjeni Iz vsake pozicije. V drugem polčasu sv gostje radi pogreške obrambe Ilirije mogli odločiti igro v svojo korist Pri včerajInJI neBellslrl igri pa Je popolnoma odpovedal, razen VidmaJerla ves napadalni kvintet Totalno Indisponiran je bil Oman, Učak prepočasen, obe krili neodločni. Krilska vrsta ]e bila boljJa kot v soboto. V obrambi pa je bil Beltram bclj§i od Doli-narja ter Ie slednji zagrešil precej grobih napak. V splošnem Je bila včeraj Ilirija bolj deisnzivno moštvo, Oostje sicer tudi n'so predveđll ničesar osobitega. njihovi igra se Je razvilala mestoma v hiperkombinacfjo in odpovedali so v glavnem v streljanju na goal, vendar so v tem pogledu daleko pre-kaSall naše. Odlikoval? so se »opet srednji krilec, notranji napadalni trlo ln Diamant. Gospod Hus Jo sodil obe tekmi zadovoljivo ter le z ostrimi protiukrepi preprečil, da se nI proti koncu drugI dan Igra aefairno štev. 236. »SLOVENSKI NAROD* dne 16 oktobra 1923. St:an 3. Poslanec Pucelj o klerikalni avtonomiji. V Zapužah pri št. Vidu nad Ljubljano je bil včeraj 14. trn. ob 9. dopoldne pri >Slepem Janezu« politično zanimiv shod krajevne organizacije SKS. Shoda pod predsedstvom kmeta Komana se je v lepem številu udeležilo mnogo strankinih somišljenikov in klerikalcev, ki so mirno, z napeto pazljivostjo in zanimanjem sledili izvajanjem poslanca Ivana Puclja o slovenski 'avtonomiji, kako jo je politično nerodno znal zapraviti voditelj SLS — dr. Korošec, dalje o sedanji parlamentarni situaciji in o brezplodnem delovanju 21 klerikalnih tigrov, popolnoma brezplodnem za slov. ljudstvo. Kako so klerikalci zapravili slovensko avtonomijo, je posl. Ivan Pucelj navedel več zanimivih in v gotovem oziru do danes še neznanih dokaznih dejstev. Ko je dr. Korošec L 1918. v Beogradu izročal »slovenski gruntecc, si nI kot pameten gospodar izgovoril — kota. Se le pri volitvah v marcu je začel govoriti o »kotuc, kakor prevarjeni prevžitkar. —■ Povodom velike politične debate o vladini deklaraciji v sedanji narodni skupščini je Pašlć fmel govor, kjer se je dotaknil tudi pogajanj v Ženevi s Hrvati in Slovenci. Hrvatski zastopniki so Pašiču omenili, Akademija Saveza dobrovoljcev za Slovenijo. V lepo okrašeni veliki dvorani Uniona so proslavili naši dobrovoljci v soboto zvečer sedmo obletnico dobruških bojev in prebitja solunske ironte. Pripravljalnemu odboru gre zasluga, da je bila prireditev v vseh ozirih primerna in dostojna proslava spomina teh važnih in odločilnih dogodkov v zgodovini jugoslovenskega nareda Vabilu Saveza se je odzvalo veliko Število odličnih predstaviteljev našega javnega življenja in narodno občinstvo vseh slojev In stanov, ki je napolnilo dvorano, da izrazi svojo naklonjenost borcem za svobodo in ujedinjenje. Vlado je zastopal dvorni svetnik dr. Stare, mestno občino pa Župan dr. Peric. Med drugimi je bil navzoč tudi generalni konzul ČSR dr. Otckar B e n e š, konzul francoske republike de Flache in belgijski konzul g. Dular. Pogrešali pa smo večje udeležbe zastopnikov vojaške oblasti in oficirskega zbora, ki menda ni bil pravočasno obveščen o pomenu te prireditve. Slavnostno akademijo je otvoril dobro-voljec dr. Marušič z vznesenim nagovorom, v katerem Je očrtal zgodovino dobro-voljskega pokreta v Rusiji. Ameriki In Italiji ter naglašal idejo, ki Je vodila dobrovoljce v boj za pravično narodno stvar in ki Je v da Imajo avtonomijo, ki jo je treba ohraniti, j njihovih srcih še danes Čista in nedotaknjc-Dr. Trinajstič mu Je avtonomne pravice ! na, kakor je bila pred sedmimi leti. Žrtve, točno opisal. Dr. Korošec v Ženevi ni po- j ki jih je položila mlada jugoslovenska gene-vedal, da obstoja kaka slovenska avtonomija. Ko je PaŠič to omenil, je dr. Korošec, ki je stal prav blizu govornika, molčal, samo ščlpalnik si je potisnil bolj na oči. Molčal je tudi dr. Korošec, ko ga je SvetozaT Pribičevič imenoval »političnega mrtveca«, ker vedno spreminja svoje nazore. Molčal Dopisi. racija na oltar sedanje države, ne morejo in ne smejo biti pozabljene, kajti one so temelj, na katerem so državniki pozneje zgradili mlado Jugoslavijo. Vse deklaracije in vsa propaganda v Inostranstvu bi ne bila — Iz Grosuplja. Poučen izlet v mehanično vrvarno, terilnlco in predilnico lanu in konoplje Anton Šinkovec d. d. v Grosupljem le priredilo Slov. trgovsko društvo »Merkur« preteklo nedeljo. 120 izletnikov, članov in prijateljev društva si Je pod strokovnim vodstvom g. Šinkovca ogledalo vse naprave tega podjetja, ki obstoji že od L 1884. in je imelo prvotno svej sedež v Kranju, kjer se nahaja sedaj le še vrvema. Že pred vojno se je takratna tvrd-ka, vsled dobre kakovosti blaga in solidnega kupčevanja, povspela na prvo mesto v Sloveniji, PO vojni pa je sedanji vodja ustanovil poleg vrvarne v Kraniu Še novo velikopotezno podjetje v Grosupljem, to je terilnlco In predilnico ln tovarno motvoza. Baš pred kratkim se je podjetje preosnova-lo v delniško družbo, da na ta način tem lažje zadosti potrebam vedno večjega obrata. Podjetje je opremljeno z modernimi stroji ter izdeluje in dcbavlja pod vodstvom predsednika družbe g. Šinkovca, ki le svoje strokovno znanje v inozemstvu izpopolnil, predivo Iz lanu in konoplje, prejo za platno i domače platno, kakor tudi vse vrste vr-varskih izdelkov od najfinejšega motvoza do debelih transmisijskih In ladijskih vrvi. Izdelujejo se tudi pasovi (gurte) ln mreže v poljubnih dimenzijah. Po zanimivem ogledu celega Podjetja, ki slove danes vsled dobrih Izeldkov daleč naokoli in Je na prvem mestu v naši domovini, znano pa je tudi v inozemstvu po prvovrstno Izdelanem lanu in vsled svolih solidnih vrvar-skih proizvodov, ie podjetje povabilo vse izletnike na malo Južino. Uživajoč gostoljubnost podjetja, med prepevanjem društ- mnogo pomagala, če bi ne bilo požrtvoval- I vene2a Pevskega zbora in ob zvokih godbe so se navzoči živo pomenkovali o vtf- nih, idealnih Jugoslovenov, ljubečih svojo | je dalje dr. Korošec, ko je minister Marko j domačo zemljo in svoj narod nad vse, ki so j Trif kovic glasno povedal, kako le dr. Ko- bili pripravljeni trpeti in umreti za dom o- ' rošec odbil, da bi se bil prečital prestolni ; vino. In danes, ko so s tolikimi žrtvami govor ob otvoritvi narodnega predstavni- j zlomljeni okovi težkega robstva, ko živimo štva tudi v slovenskem jeziku. Tedaj, ko je j v svobodni državi, bi bilo dobro in korist-imel dr. Kramer minister za izenačenje za- ! no, da se večkrat spomnimo onih. ki so padli za lepšo bodočnost svojega naroda in dobrovoljcev v obče, kajti uprav njihov pri- konov nalogo napisati prestolni govor v slovenskem jeziku, je dr. Korošec zatrjeval, da smo enoten narod, da ni treba č'tatl prestolnega govora v slovenskem Jeziku, ker smo en narod ln govorimo en jezik, (Tekom te debate pa je dr. Korošec prevrnil svojo teorijo in sedaj govori o treh narodih! Op. ured.) Sedai klerikalci protestirajo in tožijo proti poštnim Štampiljkam v cirilici, proti kolodvorskim napisom! Ko se je sestavljala santgermainska* mrrovna pogodba med nasledstveniml državami, je bil tedaj dr. Korošec podpredsednik ministrskega sveta, a nI nikdaT v vladi ugovarjal, marveč je privolil v določilo, da je prešlo avtonomno premoženje Kranjske v državno last, tako posestvo Robež ln pristava Mala Loka. mer, njihova nesebična ljubezen do domovine nam kaže ono pot, ki vodi zanesljivo h končnemu cilju. Navzoči so sledili nagovoru z zanima-[ njem in odobravanjem. Koncertni del aka-' demije je žel splošno pohvalo in priznanje, f Nastop pevskega društva »Ljubljanski t Zvon«, ki je dovršeno zapel tri pesmi, je po-i novno dokazal, kako mojstrsko vodstvo in j izvežbane moči ima v svojem sestavu. Kla-j virska izvajanja ge. Dane Goli a - Kob-{ Ierjeve, zlasti drugo »Na Junakovem ■ grobu« je nudilo občinstvu izreden umetni-l ški užitek. Vsi trije solisti — ga. Pavla j Lovšetova, Julij Bete t to in Mario » Šimenc so osvajali poslušalce In so mo- _ . I rali na splošno željo nastopiti še izven spo- Zamm va je bila končno pripomba po- i M V. J, . c , j- . ■ _ -A t. • • a tu-.. t reda. M simenc, ki je splošno znan ln pn- slanca Ivana Puclja o izjavi Albina Prepe- so se navzoči živo pomenkovali o sih, zadobljenih pravkar v tovarna. Imenom društva »Merkur« se Je zahvalil podjetju in v prvi vrsti g. predsedniku Šinkovcu g. Kavčič, poudarjajoč, da j& sodstvo pokazalo obilo smisla in razumevanja za naš poučni izlet, kar znači, da se vsekakor zaveda namena in pomena takih izletov, ki naj širijo obzorje udeležnikov, istočasno pa tudi poglobe zveze naših kupčijskih krogov. S pozivom, da podpiramo v prvi vrsti našo domaČo industrijo ter pokažemo na ta način, da vemo ceniti delo naših industrijskih pijonirjev, je govornik zaključil, nakar so Desetniki odšli, da prebijejo čas do odhoda vlaka v medsebojni zabavi v staroznani gostilni pri Rusu, ob liki je društveni pevski zbor v izpolnil svojo dolžnost. Protestna draošema kateri pri-polni meri ske omladine. (Zborovanje radi nameravane opustitve vseh fakultet.) V soboto ob H3. pop. je sklical med-društvenl odbor strokovnih društev pro- fuha, urednika »Avtonomista«. Ta je njemu ob priliki nekega obiska v Beogradu omenil ttrdi razloge, zakaj se bori za avtonomijo. Kot poverjenfk za socialno politiko v narodni vladi je vedno zahteval, da se skliče deželni zbor, oziroma pokrajinski zbor. To je zahteval na vsaki seji narodne vlade. V aprilu ali malu leta 1919. le prispela iz Beograda brzojavka Svetozarja pribiče-viča, da se ima sklicati deželni zbor, oziroma pokrajinski zbor. Pribičevič le zahteval sklicanje pokrajinskega zbora, da se zabrišejo nekdanje historične mele !n da se omogoči vstop v zbor tudi Štajerskim in koroškim zastopnikom. Brzojavka le neznano-kam Izginila. Tedai Je bil predsednik vlade dr. Janko Brefc. Klerikalci so se bali, da bi ne Imeli v takem pokrajinskem zboru večine!! Posl. Ivan Pucell je nadalje zelo obširno m nazorno govoril o dosedanjih parlamentarnih usrehlh oz. neuspehih klerikalnih »tigrov« v Beogradu. Med drugim je z vzgledom omenil, kako resno žele klerikalci vreči sedanjo vlado. Povodom debate o interpelaciji glede Reke je bilo glasovanje za zaupnico vladi pozno v noč. V zbornici je bila nevarnost, da vlada v resnici dobi nezaupnico in bi. bila tako prisiljena odstopiti. Dr. Korošec pa je tisti večer poslal pet svojih tigrov iz Beograda na »ur-laub«, dr. šušnik pa se je hotel tudi odpeljati, a je vlak zamudil, tedaj pa ni šel nazaj v narodno skupščino, marveč spat. Govoril je dalje posl. Ivan Pucelj o novih zakonih, ki nalagajo kmetu velika davčna bremena ter zborovalce opozarjal na gotove fmese teh zakonov. Shod je končal povsem mirno in zadovoljivo. j ljubljen pri ljubljanskem občinstvu kot član I testno skupščino radi verzije 0 odprav! kraljeve opere ,je tudi to pot s svojim simpatičnim glasom žel obilo pohvale. Nastcp drugega solista, člana kr. opere J. Betteto, ki zavzema med slovenskimi opernimi moč- ljubljarrske medicinske in teološke fakultete. Po referatih dekana mod. fak. dr. Alfr. šerka in dekana teol. fak. dr. Lukmana je poda! preds. Centr. Tajništva Jug. napr. mi najodličnejše mesto, je dalo večeru po- ' omladine Izjavo svobodomiselnih ekadem- sebno lepo in primerno obiležje. Njegov lasno zveneči, čisti in mogočni glas je prišel skih društev, ki so zavzela sledeče stališče: v obeh pesmih do popolne veljave in občin- j Obsojamo reševanje kulturnih vprašinj stvo kakor vedno, kadar se pojavi on. tudi | CtiKli glede obstoja kulturnih institucij) bo-v soboto nI štedilo z aklamacijami. S po- j disl s katerekoli politične strani, od vlade sebnim zadovoljstvom in užitkom smo po- j aH kogarkoli, kar se kaže v slučaju name-slušali go. LovŠetovo, kl Je bila v »Veliki j ravane ukinitve dveh fakultet ljubljanske ariji blaznega Ofelije iz opere Hamlet« po j univerze. Tudi ne odobravamo ffnančne po-dolgem presledku znova predmet navduše- J litfke Štedenja na škodo kulturnim Instiru-nih ovacij. Njen sobotni nastop je oj^etova- j cijam, vzdržujoč se pri tem vsakršne de-no dokazal, kako posrečeno jo ie nekdo na- • bate o finančni politiki, zval »naš slavčekc Globok utis na vse na- Vprašanje ukinitve teološke fakultete vzoče le napravil nastop sestre padlega na i smatramo za kulturno, ki naj se edino In dobruškem bojišču slovenskega dobrovoljca j vselej rešuje s kulturnega vidika. Zato podpor. Koblerja ge. Dane Koblerjeve, Čije « vstrajamo na kulturnem boju proti teološki umetniška izvajanja na klavirju so vzbuja- j fakulteti, kole dog matična veda ne la v srcih prisotnih dobrovoljcev polno uži t- j spada na zavod svobodne znanosti, In od-ka tudi spomin na plemenitega tovariša, ki j klanjajoč političen boj v kulturnih vprašaje moral prezgodaj v zemljo. j njih, smo izdali sledečo izjavo: »Apeliramo na narodno skupščino, naj Institucij. Prl-sl svoje principijelno stališče glede teološke fakultete. Podpisi: n. a. d. Jadran a. a. k. Njiva K. Kultura. Po koncertu se je razvila živahna za- ■ „. ... . . ,_____ .___. . r)irt„ :„ j ne ruši obstoječih kidluiulfa bava pn pogrnjenih mizah. Ples in nepr:si- j . IJeno občevanje med občinstvom in dobro- I °ržy-,emo v* voljcl, ki so se v polnem številu udeležili svoje obletnice, je trajalo do pozne nočne ure V splošnem je akademija moralno in upamo tudi materijelno lepo uspela. K temu je seveda mogo pripomoglo »Kolo« jugoslo-venskih sester, ki je prevzelo v svojo oskrbo buffet, prodajo cvetk in drugo. V nedeljo dopoldne se Je vršilo v dvorani Narodnega doma zborovanje sloven- j skih dobrovoljcev, ki je bilo nekaka pred- j priprava za prihodnji občni zbor. Predscdo- i val le dr. Pekle. Na dnevnem redu Je bilo j Informacijsko poročilo tajnika in blagajnika ! o stanju društvene administracije, ki kaže J. a. d. Triglav & Akademikov lz Primorja Rad. stud. klub Shv. Jng Iz Primorja. Zavladala Je grobna tišina, ki Jo Je sku-1 šal koj na to udušitl hrcrp nekaterih fana-j tIČnih klerikalcev z neumestnimi demago-» šklml medklici. Izjavo je utemeljilo več zastopnikov svobodomiselne grupe In jo komentiralo na popolnoma takten ln lojalen način, ogibajoč se pri tem vsakih Izpadov, kljub svo- precej pasivno bilanco, ker" člani niso v za- j « večfnI mcti potovale!. Resnici na IjllDO Repertoir Narodnega gledališča v LJubljani, DRAMA. Ponedeljek, 15. okt.: Judlt. Gostovanje Marije Vere. Red F. OPERA. Ponedeljek, 15. okt.: Zaprta • • • — »Nora Evropa« prinaša v številki z dne 11. oktobra tole vsebino: Kriza naše privrede (L B.) Naši privredni problemi (N. KostrenČič). — Uloga berze u našoj privredi (M. Antić). — Poštanski čekovni promet (F. Pavlić). — Najnoviji razvitak našeg novčarstva (I. Belln). — Pregled jugoslovenskog novčarstva (dr. M. Mar-kovlć). — Aktivnost beogradskih novčanih zavoda (dr. D. Mišič). — O novčanim zavodima u Crnoj Gori (J. M.). — Novčani zavodi i porezi (H. Vodopivec). _ Tolstojevo »Vstajenje« po prireditvi H. Bataille-a so vprizorili v gledališču v Milanu z velikim uspehom, kakor poročajo tamošnji listi. dostni meri podpirali odbora v njegovem delovanju. Nato se je razvila Živahna debata 3 o smernicah za bodoče delo. Naglašalo se j je, da vlada ne gleda na izdane zadevne zakone pogosto ne upošteva interesov naših* dobrovoljcev in ne ceni njihovih zaslug tako, kakor bi jih morala in kakor jih ceni na primer Češkoslovaška, kjer so legljonarji odločilni faktor v celokupnem Javnem življenju. Vsi navzoči dobrovoljci so soglašali v tem. da Je treba v bodoče bolj intenzivnega dela in udejstvovanja na principu: kd^r je državo ustanavljal, ima tudi pravico, da sodeluje pri njeni upravi. Veliko važnost polagajo dobrovoljci na sklep nedavnega kongresa v Bratislavi, da se ustanovi centralno vodstvo Iegijcnarjev Male antante, pa moramo priznati, da so obratno skušali motiti resno debato klerikalni frulskač! s skrajno neslnmmi opazkami In besednim igračka njem, ter na ta način nesramno Izzivali. Da se je skupščina vzdržala vsaj do glasovanja na dostojnem tonu, se Imamo zahvaliti samo treznim govornikom svobodomiselne grupe. Ko Je bila predložena resolucija strokovnih društev na glasovanje, se je svobodomiselna večina vzdržala glasovanja z ozirorn na podano svojo izjavo. Vsled tega je hotela klerikalna grupa vsiliti svobodomiselnim akademikom mnenje, Češ da so glasovali »za«, ker se nI nihče javil »proti«. V tem so dvignili trije zastopniki svobodomiselnih društev roke v znak. da zahtevajo bo vrhovni organ češkoslovaških. Jugo- i besedo in podajo ugovor proti nepravilne- ki slovenskih in romunskih dobrovoljcev. Na sestanku ie bil navzoč tudi oficijelni zastopnik prekomurskih dobrovoljcev, ki mu je zborovanje priredilo prisrčne ovacije. Za prihodnji občni zbor namerava Savez pripraviti ves potrebni materijal, da se končno spravi organizacijo v pravi tir in da pridejo dobrovoljci do besede in veljake tudi tam, kjer se odločuje o usodi celokupnega naroda. mu odglasovanju resolucije, br pa je preprečil hrup. ki ga je povzročil neorganiziran! akademik 5. Ker je vsled porušenega parlamentarizma na zborovanju btlo nemogoče podati protest proti nepravdnemu odglasovanju resolucije, je v znak Protesta zapušila svobodomiselna skupina zborovanje. SkuoŠČina se Je na to razšla. Svobodomiselni akademiki bodo znal! v bodoče primerneje ceniti moralo svojih stanovskih tovarišev nasprotnega mišljenja nevne vesti V Ljubtjant. dne 15. oktobra 1923. _...... ,__._____svivuri&^m I RESIMO. SOKOLSKI TABOR I i ^S'^«.^ ""^ k £emuT j O klerikalno-kornunistlčni večini na magistratu- Neutešljiva težnja klerikalcev, da pridejo vendar enkrat do vplivne besede na mestnem magistratu Ljubljanskem, je narekovala klerikalni stranki pri zadnjih občinskih volitvah zvezo s komunisti in Peričevimi socijalisti. Tako je nastala Zveza delovnega ljudstva, ki je pri zadnjih občinskih volitvah dobila največ po zaslugi famoznoga volilnega reda dve tretj:ni vseh mandatov v občinskem svetu v svoje roke. Poznavalci razmer so že takrat prorokovali, da zveza med klerikalci, komunisti in socijalisti ne bo dolgotrajna, ker si te stranice preveč nasprotujejo v svojih načelih, da bi bilo mogoče trajno sporazumno postopanje v komunalnih in drugih vprašanjih. In res so se takoj začetkoma med zavezniki pojavljala nesoglasja, ki so neprestano spravljala v nevarnost sklenjeno koalicijo. Ta nasprotja so naraščala od dneva do dneva, dasi so se voditelji na vse načine trudili, da bi ta nesoglasja prikrili pred javnostjo. Za kulisami je trajala borba med koaliranimi strankami naprej, v zadnji občinski seji pa so ta nasprostva z elementarno silo buknila na dan in pokazala vsi javnosti da slo-ni klerikalno - komunistično - socialistična zveza v ljubljanskem občinskem zastopu na zelo, zelo slabili nogah. Klerikalci so sicer storili vse, da prikrijejo javnosti razpoke, ki so se pojavljale v koaliciji, toda ves njihov trud je bil zaman. Komunisti in socijalisti so končno posegli po javni revolti, da pokažejo, da prenašajo klerikalno komando samo še s škripaiočimi zobmi. In tako se je zgodilo, da je komunistični voditelj v javni občinski seji izrekel svojo obsodbo na tem. da je mestno Županstvo povodom katoliškega shoda takorekoč vstopilo v službo klerikalne stranke, se vdimalo priredlteliem katoliškega shoda ter brez odobrenja občinskega sveta izplačalo prireditvi mastno subvencijo. V isti seji je dr. Lemež tudi docela odkrito povedal svoje mnenje o teološki fakulteti ter naglašal, da se komunisti popolnoma strinjajo s tem, ako vlada odpravi to nepotrebno, modernemu nazfranju ne-odgovarjajočo institucijo. Tudi Peričevi socijalisti, ki so bili dosedanj najzve-stejŠe oprode klerikalnega podžupana dr. Stanovnika, so se končno ojunaeili ter jeli stresati spone, s katerimi so jih povezali Klerikalci. V vprašanju zgradbe Sokolskega doma na Taboru so se docela oddvojili od svojih zaveznikov ter zavzeli v tem pogledu stališče, ki se skoraj krije z opozicijonalnim. Iz tega je razvidno, da je začela klerikalno - komunistična večina nevarno pokati in da ni več daleč čas, ko bodo sedanji zavezniki šli narazen ter zopet izkopali bojno sekiro, ki so jo začasno pokopali ob sklepu koalicije povodom zadnjih občinskih volitev. Zveza tako raznoličnih, v načelu s! tako nasprotujočih elementov je bila pač prenenaravna, da bi mogla ostati trajna. Naravni proces razvoja povzroča razkroj, ki ga ni mogoče zaieziti z nobenimi umetnimi sredstvi. Ta razkroj v magistratni veČini se je že pričel. Stvar opozicije je sedaj, da ga s pametno in prevdarno taktiko pospeši. In to ne bo težko, saj ima na raznolago obilico problemov, s katerimi lahko poglobi in poostri nasprotia med dosedanjimi zavezniki ter končno povzroči, da pride do eksplozije. * • • ITALT.T. - JUGOSLOVENSKA DAVČNA KONFERENCA V LJUBLJANI. Danes v ponedeljek 15. t. m. dopoldne se je sestala v Ljubljani mednarodna davčna konferenca z Italijo v zmislu rapallskega sporazuma. Sejo je otvoril predsednik naše delegacije g. Hilarij Vodopivec s pozdravnim nagovorom, v katerem je izrazil željo in nado, da bo komisija rešila vsa še neurejena vprašanja v sporazumu in lojalno v dobrobit obeh sosednjih kraljevin. Predsednik italijanske delegacije komenda-tore T e d es c h i se je zahvalil za pozdravni nagovor ln tudi on izrazil žcTjo in pripravljenost, da izvrši komisija delo, ki jo čaka, v najboljšem sporazumu. — Pereč prob!em. Vprašanje premestitve vojaških municijskih skladišč na ljubljanskem polju je v zadnjem času zopet zaspalo. Nič več se ne sliši, v kakšnem stadiju se nahaja ta stvar. In vendar je ta problem za Ljubljano tako pereč, da bi ga ne smeli odstaviti z dnevnega reda preje dokler ni končno rešen. Sobotna katastrofa v Varšavi je zopet nov zgled za to, v kakšni trajni nevarnosti se nahaja ljubljansko mesto radi blizine municijskih skladaj, obenem pa tudi glasen memento, da je že skrajni čas, da se ta skladišča nemudoma odstranijo iz neposredne bl'žine Ljubljane. Nam se zdi, da posveča temu vprašaniti, ki je za Linhnp.no eksistenčne važnosti mestna občina veliko premalo pozornosti in potrebnega zanimanja, ker bi sicer že zdavnaj doselila, ker bi se bila ta o&njišča katastrof odstranila iz neposredno bližine ljub-Uanskega mesra. Tu bi naj zastavila klo-:lno-LcrnunistiCna večina na magistratu svojo energijo, mesto da jo troši proti Sokoistvn in Sokolskemu do mu na Taboru! — Minister za socijalno politiko v Ljubljani. Minister za socijalno politiko g. dr. Dušan PeleŠ je dospel danes, dopoldne ob 10.42 z brzim vlakom iz Zagreba v Ljubljano, da pregleda poslovanje tukajšnjega oddelka za socijalno skrb in vse ustanove, ki spadajo v področje tega oddelka. — Jutri, v torek, 16. t. m. sprejema g. minister dopoldne od 9. do 11. ure na predsedništvu pokrajinske uprave vse stranke, ki prihajajo k njemu s kakšno željo, ki spadajo v njegov reso rt. — Cenitev okupacijsko škode. Italijanski delegati v komisiji za cenitev okupacijske škode so d šli v Ljubljano." Poškodovanci bodo pravočasno na primeren način obveščeni, kdaj da bo komisija poslovala po posamnih občinah logaškega okrajnega glavarstva. Za da-; res opozarjamo poškodovance, ki so' škodo prijavili, da si takoj preskrbe nastopna potrdila: 1. da so poškodovan ne nepremičnine njihova lastnina; 2. da' so jugoslovenski državljani. Ako prijavljena škoda ne presega 200 L, to je 800 dinarjev, zadostuje potrdilo županstva, za višje zneske je potrebno potrdilo zemljeknjižnega urada. Potrdila glede državljanstva bodo izdajala županstva^ Potrebni obrazci so se doposlali županstvom. Pripominjamo, da smatra italijanska komisija ta potrdila za polnove-Ijavna. če tudi niso kolkovana. Komisija začne poslovati najprej v Logatcu, od koder odide v Rovte ter nato na Rakek in v Planino, Cerknico in Vrhniko. — Delegat v komisiji za preceno okupacijske škude. — Pot kraljeviča Gjorgja v Pariz. Po poročilu Iz BeogTada odpotuje danes aH jutri kraljević Gjorgje v Pariz, kjer ostane mesec dni. Njegovo potovanje v Pariz ima popolnoma privaten znnčaj. — Napredovanje oficirjev. Kakor poro-Čajo nekateri listi, podpiše Nj. Vel. krali' Aleksander povodom krsta prestolonasleaV nika ukaz o napredovanju oficirjev naSc ar-' madc. Med drugim bo imenovanih 30 pop kovnikov za generale. — Nov podpredsednik Narodne banke. Na seji Narodne banke pretekli petek Je bil izvoljen za podpredsednika dosedanil, upravni svetnik te banke dr. ProtiĆ, — Nov predsednik zagrebške- borz©. Za novega predsednika zagrebške borze le^ bil izvoljen dr. Švrliuga. V svojem uro* gramnem govoru je povdarjal, da se bo zavzemal za svobodno trgovino, za avtonomijo borze tn za rrenačenie pravil zagTeb-ške borre s pravili borze v Beogradu tn Novem Sadu, — Iz drživne sfožbe. Za drugega tai-ufka v državnem svetu je imenovan dr. Janko Novak. — Poroke, V nedeljo se le poročil na Bledu g. dr.Tco Vodusek, ataSe gen. konzulata S ti S v Bukarešti, z gdč, Vladlmiro Vcrstovškovo, hčerko nadzornika ju£. žel.. Mnogo sreče! — G. Janko Vlzjak, se je tx>* roČll z gdč. Pavlo Kern v Spodnji ŠfifleL Novoporočena sta zvesta člana pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Bilo srečno! — Smrtna kosa. Včeraj dopoldne jo umrl gospod Anton P u t r ! h, posestnik, mesar ln gostilničar na Dolenjski cesti. Po-kojnfk je bil podjeten obrtnik, ki je živel zgolj svojemu poklicu. V politiko se nI me* Sal. Pogreb bo v torek 16. trn. ob 16. — Danes je umrla gdč. FrančiSka sinkov Ic Pogreb bo v torek ob 14. iz Igriške ulice. Blag jima spomin! — RazvIdnJca prejemkov drž. nameščencev. TJ Splitu odštampana je tablica koli gc-dlšnifh toli mesečnih prinadležnostl državnih shi-žbenika po zakonu o činovnicima^ 1 ostalim državnim namještenicima gradjansko? reda od 31. jun. 1923. broj 199 Shiž. Nov. Ista se može dobiti kod Saveza državnth namještenika u Splitu uz cenu od 3 dinara po komadu. Tablice se mogu dobiti po želji tiskane latinicom ili ćirilicom: — K pomanjkanju služb za absolvlrane filozofe. K tozadevnemu svarilu v časopisih pred posečanjem filozofske fakultete piše oče. ki ima sina absolviranega filozofa brez službe: Skrb ravnateljev srednjih Šol bi morala biti, da bi se pred maturo informirali pri raznih centralah, kje so potrebe za naraščaj ter nato nasvetovali maturantom, katerim stroknm naj" posvetijo svoje visokošolske Študije. Še bolj pa hK, bila dolžnost raznfh ministrstev, da bi vo»' dlla natančno evidenco o potrebi narašča* ja v svojem področju ter tako pravočasno sporočala potom višjih šolskih svetov/ zdravstvenih odsekov, višjih sodišč, odvetniških in notarskih zbornic, gradbealh sekcij itd. vodstvom srednjih šol. Kaj nai, počne absolvirant filozof, jurist, tehnik, mediemec. ako ne dobi v svojem poklicu-službe? Ali naj po Štirih letih začne znova študirati S—10 semestrov v drugem pokli^ cu? Kdo jamči, da bi potem tudi V novi stroki ne bilo vse zasedeno? Večina staršev, posebno državni m zasebni nameščenci že 4 leta z naporom vzdržuje sina v itudiiu. A tudi tako prevaranim mladeničem upade pogun. Kdo bo Imel na vesU ta študirani, brezposelni aparat? Na druzl strani imamo stroke, ki še potrebujejo na, r SJaja, a se jim posveča le malo mlade-ničev. V mislih imam lekarništvo. Tu še potrebujemo precej naraščaja. Po dveletni praksi in dveletnem visokošolskem študiju postane absolvent lekr-rniški asistent % mesečno plačo 3000 Din. Kdaj dospe ah-spi.Virani JUpzof a]i jurist do tak« ^Učefc »S L O V C N S K 1 NA R O Ov chic 16. oktobra 1923. Stev. 23g. Navadno dobivajo že praktikant je v lekarnah nekaj plače, uvidevni magistri navadno pridne in porabne praktikante podpirajo, ko odidejo na univerzo. Seve proti reverzu in poznejšemu odrcgovanju v obrokih. To naj pravočasno uvaiujejo tisti mladeniči, ki so se sele vpisal! na fakulteto, ki rte nudi sigurne bodočnosti. — Poroka. Dne 7. trn. sta se poročila na dunajski kliniki mnerik. prof. med. dr. Siguard Graven in gdč. Rozi Schnutova iz Ljubljane. B'M srečno! Za Malgajev spomenik v Gu^tpnlu }s odbor prejel sledeče nadaljnje zneske: Od gg. nabiralcev: Brigita Jurač, Kollje, 200 D. Tončka Skarletova, Skarrčna. 10 D, dr. A'bin Blasič, Čakovec. 5S5 D. dr. Anton Krovat. Ormož. 215 D Anton Sovre, Ptnt, fl D, Ljudomii Mflbnrsefi tkAL Bistri-ca, 310 D, Franc Ratej Holmec, 46 D. Prej D 59043$ Ma] D 1447. skunaj D 7351.25. Odbor ža MllfiltV spomenik v Guštanju izreka ccniooin darovalcem najiskrcnejšo zahvalo in se priporoča ostalim nabiralcem. — Jngostovenskia Matica. Podružnica Jugnslovcnske Matice v Ru^li pri Mariboru je nabrala prilikom povšiega lova pri sv. Atehu Din 200. Šolsko vodstvo, Ko-str'vnlca nakazalo iz Izkupička iolske prireditve Din Telefonsko sn brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani Dti 25. živeli da* — Prepovedan Ust. V Vukovaru ie bila razpuščena tamošni« organizacija »Hanao« fn ustavljeno njeno glasilo »Gvozd«* H&valCi! — Poštne razmere. Pišejo nam: V petek 5. t. m. je bilo oddano v S. rekomandf-rano pismo na nekcrra profesorja v Ljubljani. Ko le to pismo odpoŠiljalka reklamirala v ponedeliok 8L t. m. z recepisom na glava! prt5ti v Ljubljani in na to Še adresat, so reko-mandi>nno p?cmo naposled našli in adresatu izročili — V petek 5. t. m. le odposlal nekdo iz škofje Loke tovarišu v M. prT Smledniku dopisnico, da ga obišče v s-bofo. Te dopisnice v ponedcllek adresat Se ni prejel, dasi dospo pisma z Dunaja in Iz Gradca v 48 urah točno adresatom v rekel Ali ni nobene odpomoči? — Celjske vesfl. Strindbergov »Pelikan« se bo jutri v torek cb 20. ponavljal v mestnem gledališču za abonente B. — Mestni občinski svet je v svo-fi zadnii seji sklenil, da se načelno opro-ščajo občinskega veseličnega davka gledališke predstave ki niso vezane z veselicami, dalje umetniški in pevski koncerti, tudi pf« oogrnjenih mizah ter prireditve šolske mladine. — Radi pregreška zoper zakon, varnost in red je bil pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen na 6 tednov poostrenega Zapora rudar Josip Rus Iz Trbovelj. Prestopek Je Izvršil ob priliki zadnje rudarske stavke. — Iz podivjanosti In osebne mržnje je dne 26. Junija vdrl v stanovanje Ivana TarkuŠ v St. Pavlu pri Preboldu delavec Ivan Vengust. Najprej je pretepel Tarkuševo ženo, nato je tepel Tatku-sa po glavi ter ga potegnil s tako silo i« postelje, da si Je TarkUŠ pri padcu stri levo roko. Za svojo podivjanost je Vengust prejel dva meseca težke Ječe. — Cenejšega mesa se zadnjo dni zopet dobi dovolj na trgu. Da je bil par dni zastoj, je bil vzrok ta, ker niso pravočasno došli transporti živine. — Mariborski vesti. Dr. Sernečev n a s 1'e d n i k v občinskem svetu. V prvi dobi mestnega občinskega sveta so iz vsake stranke po en odbornik zavzemali odlična mesta: v SLS rajni dr. VerstovSek, v socialistični g. Slanovec, v NSS bivši podžupan g. Roglič. v JDS dr. Sernčc. A najbolj markantni osebi s stvarnimi, odločnimi nastopi sta bila brezdvomno dr. Vcrstovšek na eni in dr. Semec na drugI strani. Po smrti dr. Verstovšekovi je estal pravzaprav dr. Sernec sam na tem odličnem mestu. To so mu priznavali ne le njegovi politični, nego tudi osebni nasprotniki. Z njegovo nepričakovano smrtjo smo bili v bojazni za vrednega mu naslednika ne le v klubu, nego sploh v občinski zbornici. To najodločneje mesto bi bil zavzel dr. Lcskovar v SLS klubu, da se ni med tem pojavila nesrečna afera f1interiec;mcr - Kersa. Dr. Lcskovar ima namreč, ako se ne da voditi po strasti svoje stranke, istotako miren nastop, ki imponira tudi izven strankinega kluba. Med sociialnimi demokrati jc Slanovec dobil pri-mernejega naslednika v osebi Bahurta, ki se je stvamejše in odločnejše kot njegov prednik zavzemal za komunalno politiko, dočim sedanji podžupan Druzovič doslej Se nI uđejstvova] v samostojnejših, večjih nastopih. Zato smo z veseljem pozdravili vpoklic siaroste mariborskih Sloveneev g. dr. Frana Rosine na mesto umrlega dr. Serncca. Njegov prvi nastop v zadnji občinski soji je pokazal, da je pokojni dr. Semec v svojem kolegi dobil vrednega in velcadličnega naslednika, od katerega pričakuje vse mesto še marsikaj, kar bo v korist celemu Mariboru. Njegov predlog o občinski avtonomiji je vzbudil gpfošflO pozornost. Vstop dr. Re-sine v občinski svet pomenja za Maribor največjo pridobitev. — Prerojenje kulturnega društva Primorcev >J 2 d r a n a«. Izredni občni zbor zgorej označenega društva, ki se je vršil v s°boto v restavraciji »Kosovo«, je postavil to za vse Primorce, živeče v Mariboru prepotreh-no društvo res na novo pot prerojeni a. D:».'>tvn Je dobilo ne samo nov odbor, nego tudi nova, sedanjim razmeram primerna pravila. Že udeležba je pokazala, da je bito društvu treba prerojenja. V Mariboru živi več tisoč Primorcev, ki bi se morali prav v?! Čutiti kot ena sama družina, organizirana v svojem društvu. Vsi Primorci bi se naj — kakor j« pravilno naglašal novo lzvolje-ni predsednik g. De tel a v svojem programu, zavedeli dvojne ljubezni do dvojne domovine: do one, ki so Jo morali zapustiti in do te, v k?teri sedaj ?ive. Pa Je včlanjenih komt! 6W. Zborovanje Je otvoril dose-danli predsednik g. Cijan, ki je poleg svo-jpfn |Wfo8l?a oadat tudi poročil* Se pred zborovanjem odstopi vsega tajnika g. Krala. Iz ebeh poročil je razvidno nezdravim razmeram primerno Še precej razveseljivo delovanje društva ©d zadnjega občnega zbora. Tudi poročilo blagajnika, g. Detele kale razveseljiv napredek. Pri volitvah so bili Izvoljeni gg.* predsednik Detela, odborniki: dr. Boštjančič. dr. V. Rapotec, prof. Kenda, Klinar, Lovrenčič, Lah, Požar, Cijan, Kenda (tajnik SOD), Gustinčič. Komac. Novi predsednik g. Detela je fazvil svoj program. Sprejela so se tudi nova pravila in določila članarina na 1 Din mesečno. Člani društva smejo biti tudi oni, ki sicer niso rojeni Primorci, ki pa so delovali na Primorju. V srce segajoče besede Je spregovoril neumorni pevovodia g. Lah, ki sme biti ponosen na svoj pevski zbor, ki Je zaključil zborovanje z ubrano in zborovanju primerno pes« mico. -— Za pasivna kr2fe. Zastopnik! državne borze dela, ki so bili te dni na inšpekcijskem potovanju po Dalmaciji. Hercegovini in deloma Čmlgori pravijo da so razmere glede dela v teh krajih več kot strašne. Nezaposlenost je ustvarila tu takšno stanje, da nezaposleni delavci, ki uh je zelo mnogo gladujejo včasih več dni zaporedoma Vsi se skušajo preseliti v kraje, kjer bi se mogli prcživljti, toda dosedanji poskusi so bili brezuspešni ker ni materialnih sredstev za prevoz teh nesrečnežev. Da se olajšajo razmere V teh krajih m Omogoči rreskrba nezaposlenih, so prizadeti krogi izjavili, da mora ministrstvo za socijalno politiko sporazumno s prometnim ministrstvom izd n ti brerpiačne vozne listke vsem nezaposlenim, ki bi hoteli v tem slučaju tja kjer bi jih b!lo mogoče zaposliti. Poleg tega je treba mesto denarne podpore, ki jo dobivajo sedaj nez-aposleni, otvoriti ljudske kuhinje, ki bi trudile HadulcČim potrebno neposredno pomoč. — Mott Pahčevo * Beoprnd. Vnra*»nje zgradbe velikega mostu B^otfrad * Pančevo. ki je pole*? ekonomske tudi velike varnosti za st^fegijo, ie končno prišlo na dnevni red. Kakor vedno, tako je tudi v tem slu* čaju pretežna večina naših listov zavzela stališče, ki na brezvesten način niši vse. kar imamo in kar ustvarjamo. Most Pančevo* Beograd in načrt za to delo je svetovno* znano. Izdelal tfa ie bivši prof. tehnične fakultete v Varšavi, Riškov. Načrt je precej smel in fantastičen, vendar pa točen In pre* eizen. Licitacija je končana: zmagala le tvornica Dilingen iz Ba.dra. Ver je stavila najugodnejše pogoje, toda s tem vprašan ie še ni likvidirano. Omenjena tvornica ne more dobaviiafi pot-^hnerta gradiva ra most. ki ob^rni? i-1" 17 mm Ionov \-*9 doč'm tvornima izdeb'je dnevno koma! 1000 kd leza. Smešno je tor**j povonti, da bo most zgrajen v dveh letih. Poltena kavcija pa le za na?** sova^nike. in ftiSO jTbirMI srod* stev, da dosežejo svoj cilj. samo malenkost. — SVekanfa rta tramvaj. PHejo nam \r. mesta* Sicer je skakanje na tf&niVAj 'n % tramvaia med vožnjo prenovedano. lil kdo se pri nas v Ljubljani meni za tako prepn-ved? Vsak dan se lahko vfd! drrne 1;udl, ki se ražcne'o na tramvaj med vožnio. Ves zadovoljen je dotlčnik. ko se mu po-SLCČi skok na voz cestne žcle?n*CQ — rdi kaj bo, ako mu prihodnjič spodrsne in se pripeti nesreča? Menda so ne!go Matfie *Mf-klovzina in odneSeno iatarjema Ivanu in Alojziju Brezovnlku za 4S30 K obleke. — V Celju je b"h zasebnfci Antoniji Pire ukradena 12.000 K vredna zktta ura. — TragodBla- otr*ka. V Novosadskem Pasterjevem navodu je pra* dnevi v gTO«-nlh mukah umrla 12 letna Rvica Palacko-vi6 Iz Vinkoveev. Deklico je pred sedmimi tedni ngrizitfia neka mačka in zdravrfk je svetoval očetu, da jo odda v Pasterjev zavod, ker vsi znak: kažejo, da jc b!'a mačka besna. Ker se je pa rana hitro zacelila, se oče ni več brigal za deklico in k menil, da je Škoda za denar, da bi ga po nepotrebnem Izmetaval. Pred dnevi pa se je deklici napad povrnil iti oče jo je prepeljal v bolnico ko je bilo že prepozno. J^etresljiv je bil prizor, ko je deklica v smrtnem boju očitala očetu, da je kriv njene smrti. Tako je očetova malomarnost bila res kriva, da je deklica umrla. — Roparski napad. V Zenji pri Vinkov-cih je napadla neke noči tolpa oboroženih roparjev stanovanje mlinarja Ludiča. Vlomili so težko »Wcrtheimerico« in so odnesli iz nje 400.000 Din. — Dva vloma na Bledu. Dne II. tm. je bilo na Bledu vlonfjcno v trgovino Adolfa Starkla. Vlomilci so odnesli za 18.425 D raznega manufakturne ga blaga. Istega Cnc je bilo vlomljeno tudi pri gostilničarji Mariji Potočnik. Ukradeno je bilo za 250 Din tobaka. — Llzol. Marija Avbelj, 13 letna po-sestnfkova hči iz Prevalj pri Kamniku, je v nedeljo 14. tm. zjutraj spila steklenlčico Iizola. Prepeljana je bila v bolnico, kjer so jI izprall želodec. Vzrok dejanja je najbrž nesrečna ljubezen ... — Tek za avtomobilom. Ciril Jančar. 9 letut sin pol. agenta Južne železnice, je na domačem dvorišču tekel za avtomobilom, ki je imel poskusne vožnje. Pri tem je prišel pod avto. ki ga je povozil in mu je bila zlomljena desna noga. — Razne nesreče. Janez Sirblc, delavec v tovarni Gale v Bistrici, si je pri delu poškodoval desno roko. — Ravnaker Gustav, sin vpokojenega kapetana je na Poljanski cesti psdel in si zlomil levo roko. — Fran Ter. 17 letni delavec v tovarni Stare v Prescrjih si je pri delu zlomil levo roko. — Avgust Vidos, zasebni uradnik je 14. tm. na TržnSki cesti padel Iz avtomobila In si zlomil desno roVo. Vsi poškodovanci so bili prepeljani v bolnico. — GroFIca - tlhotepka. Grofica Mrtllda Geier iz odlične grofovske rodbine v Bački, je bila zasačena, ko je hotela preko meje iz Madžarske vtihotapiti opremo za Svojo hčer. Bila je kaznovana na 32.000 Din globe. — Slufkinfa z 28.000 dolarji. Služkinja Terezija VereJ iz Subotice, katere oče se Je v neki tvornici v Ameriki ponesreči1, je dobila od beogradskega ameriškega konzula obvestilo, da dobi 28.000 dolarjev odškodnine od tvornice, v kateri se je oče ponesrečil. Ta vsota znaša v naši valuti okoli 2 in pol milijona dinarjev. — Aretacija roparja kolodvorske hla-gnfnOi Pred nekako šestimi meseci je bila v Vršcu na zagoneten način oropana kolodvorska blreajna In sicer je bilo odneseno 350.000 Din gotovine. Po dolgem napornem zasledovanju so končno orožnik! jVsIedlli tatu v osebi železniškega skladiščnika Čopoviča. ki je tatvino priznal. Pri njem so našli samo še 90.000 Din. OmSK CIGANSKE DRUŽINE. Danes opoldne se je pod eskorto dveb orožnikov ustavila, pred poslopjem policijskega ravnateljstva nenavadna družina. Orožniki so privedli iz Škofljice 12 voz ciganov 2 zelo številnim nara-ščnicm. Jok in stok se razTcga. Stari ci* gani pa bente, da so nedoi'ni. Zadnji dve noči je bilo na potti od Grosupljega do Ljubljane iztnaknjenih več ko'-o-ši in v neki hiši ukradenih 1-500 K. Pri cijramh ,ki trde, da so ruski begunci, so našli zelo mnogo denarja. Zatrjujejo cigani, da znnjo »harašo pa ruski*. »Ci-jranov je toliko, da se Bog usmilil« so kričali ljubljanski Šolarji. »ZABLODE STRASTI" Ođ danas do 17. oktobra — KJno Matica. »Zablode strasti«. Kolosalna ameriška filmska učinkovitost. NaJ-elcfrantnejše ln najmodernejše toalete. Film krasnih prizorov ln razkošne režije. Predvaja se od danes dalje do srede 17. t. m. Pozor na lmllijonskl dolarski dolarski film »Tarzanov sin« — epohalno delo kot ga 5e ni videla Ljubljana. — Kavarna Jadran. Vsak večer koncert salonskega orkestra. Vstopnina prosta. r— Opozorilo I Tovarna čevljev Pcter-Kozina & Ko., ie izdamo znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. t. občinstvo naj se v svojem interesu posluži te prilike. — Opozarjamo, da se je tvrdka J. Maček Stara, prizn?no solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cest! št. 12., kjer prodaja Še nadalje po izdatno znižanih ce- nah. POZOR! POZOR I SHK0 TIVOLI 25.-27. I. del 29.-31. Ha del FAKTOM po rfttaann Gerhard Hsnnt3?nnna An« Stradaj Kiasen. Z.ya de Fattl. Sokolstvo. — Predsedstvo Sokolsko žups Ljab-Ifnna I. poziva vsa v tej župt včlaniena društva in Članstvo, da z oziram na nekulturni m Sokolstvu sovražen sklep občinskega sveta ljubljanskega priskoči bratskemu SoVolskemu društvu Ljubljana I. oziroma njegovermi gradbenemu edboru z vsemi sredstvi na pomoč, da zbira pri vsaki prilfk! prispevke In jih odpcšlje društvu za zgradbo sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Pokažimo, da gre trdna volja nrefco tUhtiU*« Zdravo! Drtfšfveno vesti. — »Mladosti Ima redni občni zbor v soboto 20. tm. ob ?). url pri Zupanu, Krakovski uls p 18. Dnevni red: l. Poročilo predsedstva. 2. PoTOČUo :a'nlkra, blagajnika in nadzorstva. 3. Volitev BOVOgft odbora. 5. Naše stališče do o. JNSM. 6. Slučajnosti« — Udrtižeujo zobotehnJkov, ki se je organiziralo pred 3 meseoii je te dni stoiilo potrebne korake, d,, iivc-da orftanizftCUo v polnem obsigu. Ker so proti zobotehn kom nastopili zobezdrav. . . udru :n;c p>-tom krepke org^.nirrcije z^ščititf stanovske mtereso ln omogočiti nemoteno delo in pri*» merno eksistenco svojim član-m. — Kranjskogorska podrninfed S. P. D. sklicuje na dan 28. nkt. 1923 . 1 j. v prostorih hotela Triglav v Mojstrani i z red-. nI občni zbor s sporedom: Končni tfckrt* nitev glede »Plan. dima ca Vršiču«. — Ker je točka dnevnega reda izredne važnosti, se pričakuje udeležba v*ch čl-nov. Odbor. — SiOtMebsLa i ij / :"ca v Ljubljani izposoja vsrk delavnik od 5. do pol >. zve-čer najlepše, slovenske, srbohrvatske. češke, ruske, uemške, itaLianske, francoske in angleške kni?ge v knjižnični srbi Vožar-ski pot 2., koncem Florijan-ke ulic:, električno postaiaii^čc. D -in j: nova partija francoskih knjig. 100 novih izbranih čeških pride tekom tedna v promet. Na razpolago popolni imeniki knji^. — Podružnica udruženja vcjn'h Invalidov v Ljubljani javlja svojemu članstvu, da so uradne ure od 8. — 14. ure, stranke pa se sprejemalo od 0. — 14. — Jadranska Straža v Lfnl "ml. Na vsestransko zanimanje od stra*ii občinstva za naše prireditve je sklenil Glavni odbor, da priredi tekom leta razen predavanj In družabnih večerov, tri večje prireditve. — Prva bo soareja s plesom dne 20. t m v veliki dvorani Uniona. Druga VeČJa prireditev se bo vr?ila dne 12. januarja 1924 istotam. kot tretja pa bodo »Mornariški dnevi« v začetku avgusta, ki se bodo vršili podobno po vsej državi in bodo tralatl 3 dni. Dalje Je sklenil podpisani odbor, da se društvenim Članom zniža vstopnina za vsako prireditev na polovico, dllaštVU pa na četrtino. Z oz'rom na to vabimo vse člane, da se v Častnem številu trdeleže prve društvene prireditve 20 t nt Glavni odbor Jadranske Straže. — Sfovenskega zdravniškega društva izredni občni zbor se vrši dne 18. t. m. v vseučil'Ski dvorani bivšega deželnega dvorca s temle dnevnim redom: 1.) čitanje zapisnika poslednjega izrednega občnega zbora. 2.) POfOCllO podpredsednika o odstopu ce!nkirrmega odbora. 3.) Volitev novega predsednika. 4.> Volitev ostalega odbora. 5.) Slučajnosti. (Kje Je pristojbina? Ured.) Borzna icorocila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 15. oktobra. Sprejeto ob 13. Začetek tedna se je pričel na borzi s slabo tendenco, ki se je razmeroma močno opazila v devizi Newyork, katera ie popustila napram zaključnim tečajev preteklega tedna za en dinar (Ca-bel je bil dnne.s 86, blago, na petkovi borzi pa je bil zakliučen s 87\ Najčvr-stejša je ostala Italija, ki ni nič popustila. Blaga je bilo v sploSnem dovolj tudi Še po borzi. Na efektnem trgu ni bilo pravega zanimanja in so ostali tečaji skoraj vsi neizpremenjenl. Ob zaključku so notirale: Devize: Cirrlh 15.40—15.475, Pariz 5.20—5.25, London 386—390, Berlin 3—7 Din za 100 milijonov, Dunaj 0<1S05~0,1225, Praga 2.5675—2.59, Trst 3.92—3.94, New-york 84.75—85.50, Budimpešta 0.4S—0.50. Valute- dolar 83,50. Efekti: 7^ invest. dr?, pos. od I. 1021 6.9.50— 69, Ljublj. kred. banka 205—215 Prva hrv. šted. Zagreb 1100—1120, Slavenska banka Zagreb — Hrv.-slav. zem. hfp, banka Zagreb 126—136 Hrv. eskomptna banka 170—172, Jugoslov. banka, Zagrtb 155—157, Trb. prem. dr. 940, Slavonija 252 —252.50. Guttmann 1S50, Exploataclja 2AVtn Šečerana 2275—2200, Nar. šum. ind. 160. INOZEMSKE BORZE. — Curlh 15. oktobra. (Izv.) DamŠnia predborza: Beograd 6.55, Amsterdam 218.75 Ne\vyork 556.62 London 25.25, Pariz 34.07 Milan 25.47, Praga 16.60, Budimpešta 0.037/fl Bukarešta 2.60, Sofija 5.45, Varšava 0.0006*, Dunaj 0.007S5/g, avstr. žig. krone 0.0079. Tržaške predborze dane« nismo prejeli. " POIZVEDBE."" — Zgubila ie neka uboga dijakinja, ki Je imela plačati stanovanje tri po 100 in 6 po 10 dinarske bankovce, ročno torbico (bosansko) in robec od Bohoričeve ulice do trga Tabor. Pošten najditelj naj ga odda na policiji. — Išče se Vogrlč iVan pok. Gregorja In Uršule rojene Mihellč, rojen v Solkanu pri Gorici dne 30. decembra 1860. bivajoč do leta 1915 v Trstu. Via Sette Fontane št. 18(5 oziroma n'egova družina, soproga Marija roj. Milic in hčere Marija, r. 1^93, Minerva Ana, r. 1894 ln Marte Ivan r. 1906. Vesti se prosijo na naslov drja. Knrola Pcdgornik, odvetnika v Gorici, skrbnika Ivana Vogrič v zapuščinski raspravi po njegovem stricu Ivanu Vogrič, umrlemu v Gorici 12. aprila 1919, po katerem deduje Ivan Vogrič eno četrfno zapuščine. SVARILO. " ProM onim, ki bi ratSirjall govorice o moji o*ehi, da §em jaz z mojim soprogom Wl* z^pl»feoa v poneverbe proti ne^renvi Steinhauserju na Dunaj", iajavljam. da so te covorice hudobna izmišljotine od : 'tove osebe v svrho. da sc omeje zaupanje v Mojo OMDO in ono mojega soproga, da se bi do* seglo mord^ dobiček na moje lUolke ln da bom lOflnijako nostopala proti vsakim ta* kim obreicovalcem, kakor aem f.9 vi? po* trebno ukrenila potom tukajšnje policije, da s- zadeva pojasni in da d^bfrn zado> ščenje. Metri f § Morich. BuenovAieeSi Calle $w Martin 388. stev. 236. .SLOVENSKI NAROD- dne 16. oktobra 1923. stran 5. Gospodarstvo. Prof. dr. Prm Eller: 0 naši davčni reformi (Nadaljevanje.) 2. G. Vodopivec je z* to. da se naša forma tevršl {postopno, v etapah. Že v dru-ll etapi bi on uvedel preinačeni tvoj italijanski sistem, vendar pa bi začasno p o 1 e z nJega obdržal rudi Je stare naše do-nosnlne ta jih odpravil se le v zaključni četrti etapi, v kateri bi naš bodoči davčni sistem dobil svojo končnovel javno obliko. To kombinacijo starih dooosnra % davki Italijanskega sistema sem v svoji kritiki nazval hipertrofično, načelno potresno, ker ■vaja čisto brez potrebo dvojno preobremenitev nmdrranth dabodkov nasproti ne- fandlranfcn (službenim) enkra* s starimi do-nosninami, povrh še s takozvani mi do-kladami. ki so tndl specialni davkL Te doki ade tn stare donosu i ne se po svoji funkciji ne razlikujejo v ničemer: are za prosto kopičenje, za dvojno serijo enako vrstnih davkov na posamne grane fundirane ga dohodka. Praviloma bi se nove doklade smele (prevzeti le, ako bi se hkrati ukinile stare do nosnlne. Dokler pa te ostanejo, nI v obče povoda, da se zatekamo k Italijanom; kajti poteg donosnln bi Vodopivčeve doklade bile superfluum, progresivni davek od celokupnega dohodka pa imamo itak sami ta bi srn bilo le proširiti na vse državno ozrmlje. Po mnenju g. Vodopivca sloni tndl ta moja sodba na pooplnem neumevanja njegovih rniencii. V svoji nepaznosti sem baje »prezrl« modifikacije, s katerimi on te-greminja italijanski sistem, in se držim v svojih Izvajanjih »krčevito« izvirne konstrukcije Italijanskega zakona. Ti prigovori niso utemeljeni. O modifikacijah v Vodo-prvcevem načrtu sem podrobno razpravljal pod točko 1. In ondl pokazal, kaj veljajo. Za (presojo vprašanja pa, ki je sedaj v diskusiji, so te izpremembe čisto brez pomena. Odločilno je marveč, da želi g. V. uveljaviti ves ttalij. sistem — v nekoliko zasukani oblfki sicer — toda sistem v celotnem obsegu z vsemi njegovimi elementi, ne da bi hkrati pri tel priči odslovil stare naše donosnlne. Ti elementi so v Vod o pivcev! koncepciji ostali bistveno isti: drugačna je, kakor sem že razložil, samo njih razvrstitev in uredba. Očita pomota je torej, ako g. V. zatrjuje, da prevzema samo »cisto osebno dohodnino od celokupnega dohodka, a ne tudi italijanskih donosnln (Iro-poste dirette sni reddtti).« Sa je vendar ves novi sistem italijanski Imenuje »ln>-poste d r e t : e sni redditi«. Te »im-poste« torej obsegajo i stpecialne davke na poedme pridobitne grane (kategorije) i dohodnino od celokupnih dohodkov. In ves ta neokrnjeni kompleks si brezdvomno usvaja g. V. ne samo »čisto osebno dohodnino«. Kaj pa so njegove doklade drugega kakor davki na poedtae vrst« fundiran ega dohodka, skratka to, kar so Italijanom »normalni« davki od nstreznfii kategorij, nam pa nase donosnlne? Zame vendar ni merodaj-oo, kako si je g. V. vso stvar zamilljal, ampak kako io je izvedel in kai je dejansko dosegel Ze to, da so Italijani, ko so uvedli nove davke, hkrati odpravili prejšnje donos-cine, bi bilo moralo vzbuditi vso pozornost g. Vodopivca. Nisem nikjer trdil, da bi mn bilo to dejstvo ostalo neznano, marveč sem samo — pa Čisto po pravici — naglasi!, da ga pri koncepciji svojega projekta nI upošteval da mn načelni pomen njegov ni jasen, ker bi sicer bil Italijane takoj posnemal tudi v tej točki Nepravilnost svoje konstrukcije pa itak pri- znava a> V. sam s tem, da bi v zaključni četrti etapi naposled vendarle nktnH stare donosnine. Zakaj šele tedaj, zakaj ne Že iz vsega početka, torej v drugi etapi? Kje je tukaj doslednost? a V. se namreč zopet moti, ako morda misli, da je ta ukinitev zgolj vprašanje večje ali manjše davčne obremenitve. Problem je mnogo bolj načelen, čim je g. V. sprejel italijanski sistem v obliki, v kakršni ga je, so stare donosnlne Izgubile svojo eksisetnčno pravico, so poleg novih doklad postale odvisen privesek in bi morale mahoma izginiti. Kakor (Povsod drugod, velja tudi za davčne sisteme izvestna ekonomija. Nesmotreno je, pobirati dvoje enakovrsinih davkov z nižjimi davčnimi merami tam, kjer obavlja njih skupno funkcijo lahko en sam davek z visio davčno mero. Jasno je torej, da ne morem od tega, kar sem naplsai, odstopiti niti za las, čeprav g. Vodopfvcu s svojimi zaključki podiram zgradbo njegove davčne reforme v etapah. Sicer pa imam občutek, da sem se pri tej točki zamudil dalje, nego bi zaslužila. Ta mrtvorojeni »hvdrocephalus« f2 druge etape ne bo namreč itak nikoli zakon; saj nI misliti, da bi hotel pristati nanj katerisl-bodt, pa najsi se tako neizkušen zakono-davec. 3. Na zelo čuden način se je g. V. raz-koraČil nad mojo opazko zastran uredbe forma 1 nega prava pri dohodnini Tisti njegovi stavki so pač iproračimieni samo za ljndi, ki mojega članka niso čitali. Ako ni mogel g. V. odvrniti ničesar stvarnega, bi se bilo zanj spodobilo samo eno nezadovoljivo rešitev, ki jo Vodoplvčev projekt podaje glede formalnega prava« Po njegovem naj bi se to pravo končno-veljavno izenačilo šele v tretji etapi, vendar bi g. V. izvestne dele, med njimi zlasti dohodninsko pravo iz celotnega sestava iztrgal in jih začasno uredi! že v prvi, ozir. v drugi etapi. Mislim, da formalno davčno pravo ni prikladna snov za takšno postopno krpanje. Tudi bi ne bilo koristno izpre-mlnjati ga od etape do etape. Preosnova se mora izvesti po enotnem, v naprej določenem načrtu, mora biti iz enega liva in kova. (Dalje prihodnjič.) —g Kmetijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi v drugI polovici meseca oktobra sledeča predavanja: V nedeljo dne 21. okt. 1923.: O Dolenja vas pri Višnji gori, o kmetijstvu, Jereb. 2.) Leše pri Begunjah, o sirarstvu. Pevc. 3.) ČreŠ-njevec v Belokrajlni, o odbrrl semena, K onda. 4.) Cerknica, o sadjarstva, Zdolšek. 5.) Vaščc, o kmetijstvu, SuSttč. 6.) Trata, predp. o Živinoreji, Hladnik. 7.) Lučine, pop. o živinoreji. Hladnik. 8.) Dolga vas, okr. Kočevje, o gnojenju. Golmajer. Q.) Trebnje, o krmljenju, Grejrorc. 10.) Velka Poljana, l^e^cmuTje, o kmetijstvu. Vojsk. II.) Stanjevci, P^elrrmrrje, o sadjarstvu, Pavlica. V sredo, dne 24. okt 1923. Dobo-va, o vzgoji mlečne živine, Zupane M. V nedeljo, dne 28. okt. 1923. 1.) Velika Čr-nela pri VBnjlgori. o živinoreji, Jereb. 2.) Lesce, o zadružnem mlekarstvu, Pevc. 3.) Sv. Vid, okraj Logatec o krmljenju, Zdol-lek. 4.) Srednja Dobrava, o kmetijstvu, Su-štlč. 5.) Mavčiče, o gnojenju, Hladnik. 6.) Skale pn Velenju, o živinoreji, Wernig. 7.) Kapele, o živinoreji, Zupane M. 8.) Radenci, o kmetijstvu, Pavlica. —Z Tedenski pregled žitnega trga. Z a-greb. 13. oktobra. Na tržišču je vladalo pretekli teden mrtvilo v vsem prometu. Navzlic da so bile nekatere cene daleč izpod normalne ponudbe, ni bilo nikakega zaključka. Pomanjkanje gotovine je bilo občutno. Na novosadski blagovni borzi se ni prodal ne en vagon moke. Situacija za poedine vr- ste blaga je bila sledeča: moka se je nudila v večjih množinah iz boljših mlinov Bačka ali Banat in to izključno bela moka. kateri le bila cena začetkom tedna 575 Din in je koncem slednjega padla na 560 Din. Pšenica je bila brez prometa in notira okoli 355 pariteta bačka postaja. Producenti nočejo prodajati pri tej ceni, čakalo zvišanja. Iz okolice Požege se je nudila po 354 Din In ie kasneje poskočila na 360. Ista kvaliteta se le iskala za Slovenijo, pariteta Ljubljana po 375 Din v teži 78-79 kg za ceno 355 do 360 dinarjev. Zaključka je bilo samo nekaj vagonov. — Koruza Je bila malo trgovana. Zdravo blago se ie nudilo po 260 do 265 ab baška in 270—275 ab sremska postaja. Povpraševanje Je bilo edino za koruzo v storžih. Id ie od 150 poskočila na 160 dinar-lev. Tendenca koruzi le ostala neizpreme-njena, promet neznaten Oves je v ceni nekoliko popustil, vendar nI bilo prometa Re-Setan na slavonskih postajah se je nudil po 237.50. na bosanskih (Banjaluka. Prijedor) 225 do 230. Promet je bil neznaten in to pariteta Zagreb po 260 Din za slavonski oves. Otrobi so bili zaključeni po 160 pariteta Zagreb in sicer drobri v Jutenih vrečah. Fižolu Je cena nekoliko popustila. Pisani je notiral 450 Din, beli 525. postavno natovorna postaja Podravina ali Medjimurje. Slovenski fižol Je mnogo dražji, ker ga Slovenci eks-portirajo v Italijo in Francijo, po cenah franko Pariz. Radi dviga dinarja Je v skladiščih v Ljubljani in drugih večjih mestih Slovenije ostalo mnogo fižola. Na zagrebški borzi ie bil promet v otrobih in pšenici. V glavnem je vladala stagnacija. Kriza Je radi neznatnega prometa na vrhuncu. 1,000.000 dolarski film prid« v kino Matica! _g Vozarina za vino. Vozarina za vagon vina (10.000 kg) pri Izvozu iz drŽave po novi kvalifikaciji In po tarifi, ki je stopila v veljavo z 15. septembrom ti. znaša za navedene relacije: I. Od Metkovića do Rakeka 6500 Din. od Metkovića do Maribora 6310, od Metkovića do Subotlce 4680, od Metkovića do 2ombolja 6890, od Metkovića do Jesenic 6130, (zadnji po državni progi preko Papraga. D. Od VršČa do Žombolja 1290 Din, do Subotlce (tranzit) 2980, do Maribora 7780, do Rakeka 7930, do Jesenic 8340 (zadnji po drž. progi preko Papraga). ITI. Od Zagreba do Rakeka 1280 Din. do Maribora 1580, do Jesenic 2180 do Subotice (tranzit) 3160, do žombolja 5150, Minister saobraćaja je a svojo odredbo od 29. sept. odobril sledečo deklaslfika-cijo za vino: Za vsa domača vina, v lokalnem prometu in za vagonske tovore od najmanj 10.000 kg. KI. A. In pri Izvozu iz države KI. C. Po teb zgoraj navedenih cenah sedaj veljajo te cene za lokalni promet (ki so po novi deklaslflkacljl veliko nižje od starih) in za Izvoz po KI. C. za navedene relacije, bodo veljale sledeče cene: od Met-koviča do: Rakeka 3020 Din, Maribora 2940 Subotlce 2100, Žombolja 3510, Jesenic 2730. Od Vršca do: Žombolja 770, Subotlce 1950, Maribora 2830, Rakeka 2900, Jesenic 2660 Din. Od ZagTeba do: Rakeka 940, Maribora 860, Jesenic 1330, Subotice 1410, Žombolja 2840 Din. Iz tega je razvidno, da so cene za Izvoz sedaj za polovico manjše od starih in se je v tem ozlru mnogo ugodilo manjšim poljedeljsklm krogom. —g Pridelek žita ▼ Italiji. Iz Rima poročajo, da je pričakovati po zadnjih iz-vestjih ministrstva za narodno gospodarstvo, da bo znaSal letošnji pridelek žita v Italiji okoli 60 rainjooov kvtntalov. Pri-delek v Južni Italiji je »reden, v Srednji Italiji dober, v Gornji Italiji pa najboljši. Redukcija 14 milijonov kvintalov v uvoza žita glede na ceno na ameriškem tržišču obeta prihranek okoli 350 milijonov zlatih Ur.______ Julijska krajina« ŠOLSKI ROP NA TR2ASKEM. Za Skednjem so prišle na vrsto Bar-kovlje, potem Roian. Sv. Ivan, Katina-ra in Trebče. Otroke prvega razreda so uvrstili po dva in dva in jih odvedli v italijansko šolo. Šolski voditelji so dobili za to premestitev odloke šolske oblasti. Ljudstvo je zaradi tega početja silno ogorčeno in ne pošilja več otrok v šolo. Neka mati pri Sv. Ivanu je šla protestirat k italijanskemu učitelju., kateri pa jej je cinično odgovoril, da. ako hoče pošiljati svojega otroka v slovensko šolo, naj gre v Jugosiavllo, Ko mu je povedala v brk, da je ona tu domačinka in so hi bivali že njeni pradedje, io je učitelj na kratko odstranil. — V Bar-kovljah je prišel v višji slovenski razred učitelj Belgrano (prej Oblak). Ko je zagledal pri nekem učencu na klopi slovensko knjigo (pred njegovo uro se jc vršil slovenski pouk), jo je pograbil in vrgel po razredu, da so listi leteli naokoli. Veliko junaštvo! — StariŠi od Sv. Križa pri Trstu so poslali političnemu društvu protest proti nezaslišanemu kulturnemu nasilju, ki se izvršuje nad slovensko deco. Svoje otroke so vpteaB v slovensko šolo in zahtevajo, da ostanejo otroci v slovenskih razredih in da jih poučujejo slovenski učitelji. »Ne moremo dovoliti, da nam krate naSe svete pravice, ki nam gredo po božjem, naravnem in človeškem zakonu.« — K razpustu planinskega društva« 2e dne 7. t. m. smo poročali, kako so prišli Italijani k vodniku za SHvsko jamo na Krasu, katerim je moral dati ključ, da so šli v jamo. Tam so našli dve avstrijski puški, ki sta bili spuščeni v jamo po 22 m globoki votlini gotovo malo časa poprej, ker nista bili čisto nič zarjaveli. Sledilo je poročilo na oblast in planinsko društvo je razrruščeno. Ze takrat smo povedali, da italijanska hudobija zasleduje razpust planinskega društva. V jami so Italiiani napravili več slik, potem pa so porušili nalašč neki steber hi za niim »našli« dve puški. Karabinjer je aretiral vodnika, vršile so se preiskave In pri učitelju v Sli v jem so prebrskali vso korespondenco. Iskali so orožje. Italijani pripravljajo za razdeljevanje po Trstu brošuro »Le grotte deli a S. A. d. O. a Slivia«. Ta jama pa ne bo last italijanskega planinskega društva, marveč ostane še nadalje, kakor doslej, last domačinov v Sliviu. Upravlja jo poseben odbor lastnikov. Italijansko planinsko društvo je že dolgo časa nesramno hujskaln proti slov. planinskemu društvu po listih, češ da je sramota za odrešeno zemljo, da morajo Italijani prositi slovenske kmete do vrl jen i a, da si lahko ogledajo kako jamo. »In na Krasu morajo gledati Italijani razno markacije S. P. D„ napravljene po naloga iz Ljubljane le v to svrho. da bodo nekdaj kazale pot zmagovitemu pohodn fanatičnih jugoslovenskih imperijailstov na sTovenski Trst.c Izpred sodišča. »Btrf je neumen«, tako je dejal Jakob Skof. »če mi da pijače, ko vidi, da sem pijan«. Tako se je zagovarjal obtoženec, ki jc bil dne 21. maja aretiran v Dachsovi gostilni v Flori janski ulici, kjer se je M jedel in napil in skušal pobeeniti kot »Mica Kovačeva« .. Za to »poceni malco«, xa katero bi bil poštenim potom plačal aamo 12 Din. bo sedel mol en dan ▼ temnici, brea jedi in na golih deskah, ceho pa mu je gostil« ničer sicer užaljen, vendar velikodušno od* pustil. Na Btzoviiki cesti jc vozil nekoč v mraku posestnik Miha Skubic s kolesom n» napačni strani ceste, brez luči. in se tfllc?! ▼ delavca Jakoba Moskrca. ki k Imel t:.Ji kolo. Tadla sta oba in ko sta sc pob rala« jc pograbil Moškerc Skobica in ajeg 9 kolo in treščil vso skupaj v bllinjo tH Skubic je namreč jako majhen. Iti . I th možiiek. rendar pa precej hud. Med rova* njem je udaril tudi on Moikerca po usi da jo okrvaveL Po dolcem prerekanja sa bili pri drugi obravnavi obsojena oba. in aicer mali Skubic. ker je vozil brez 1 i. zmerjal nasnrotnika in ga udaril po ost t, na 100 Din gl<^be ali dva dni zapora in dom plačati za ho'ečme 30 Din. hujši M -eru pa. ker je vrgel možičkn in kolo t mr<~ in mu grozil, da ga »zreže«, tudi na 100 Dni globe ali dva dni zapora in mora pla -ti Skubiea 170 Din ra bolečine. ToHko reveži, precej več pa bosta Se pla?."la ne* mirneža ra zastopstvo, kolke ir priče, tiko da sta dobila oba po za*luc*b- — N*v!hmi In prtrdrren slepar e vsekakor J^ne-z Kaplar, pos. sin iz šmnrtna. §e1 je fant. ki je bP. že ve^Vrit radi co-Ijuflje. sleparstva. tatv'ne. eoaarejftnji raznih javnih listin in po § 104 s. k. z. kaznovan, k obwinskermi ifngl RaiDOtia In ?j pripravil, da mu je dal 2 tehtna lis:ka fes, da je pripeljal 2 voza kostanjevega lesa za Smartlnsko kmetijsko zadrugo. S tema 'Jstkoma je dvfjrnii fant 1P00 kron. C> jen je bfl Kaplar na 3 tedne srrocrejra zapora. Ramor pa na 3 dni. To pa Kantarfll seveda ni bilo vseč in samo radi tel l se io pritožil aa dež. sodišče češ, da }Q Ramor zaslužil več. ali pa on mam. ker ga je Ramor v gostilni pri UrSki zapel jal. Prizivni senat je seveda ta predrzen pri rtv odklonil. _ Nerodna obtožba. Ano RovSkovo Is Brdske okolice je obtožna soseda, da si je pridobila za bfnkoJttne premike 5 ukradenih kur In privoščila sebi in družini za praznike dobro kurjo Juho — toda s'ano — In pečenko. Izdala pa sta Jo lastna otroka, ki sta baje pravila sosedi, da Imajo dema pod streho v košu kure In da jih vsak dan koljejo. Prvi deček je celo trdil, da je držal kuro za rep, ko jo je mati klala. Kljub temu, da je žena uROtavbnla, da o kurah sploh ničesar ne ve, je bila obsojena na pet dni zapora, mora plačati 200 Din ra kure in vse stroške. Pred prizivnim so-sčem. pa se je doimalo, da jo ovadite!];-a sovraži, ker je malo prej rzjrubila neko pravdo z njo in se je navajalo, da Je ta huda nasprotnica otroke naučila, da so tako govorili, za kar jim je dala pol hleba kruha in obljubila uro. Da se ta kurja zadeva pojasni, je bila obravnava preložena. Darila. — Upravi naSejra Usta so poslali: Za Ciril In Metodovo družbo: Pri veseli družbi ie nabralo Češko omtzje v Križevi e;o-strni v ?p. SlSki Din 32 in stalno omizji pri OZblnčkn nabralo Din 50. Skupaj: Din 82. Za slepe reveže: darujeta Din 100 Anton in Marija Kaluža, namesto ven:a na krsto blajropokojnema c Valentinn Dolencu, Srčna hvala! i KINO .UUBU KOLODVORSKU UMCH šlteti. 3$. P. N. OBČINSTVO! Podpisano ravnateljstvo vljudno naznanja, đa otvori d torek, dne 16. okfoftra 1923 novo, najmodernejše KINO-PODJETJE v novo zgrajenem delu palače „LJUBLJANSKI DVOR« Podrobne objave, spored* in začetek predstav so raz- - glaiene na dnevnih letakih. Kupijo se stara, tudi pokvarjena dvokolesa. motorji, šivalni, pisalni in rami stro'i. L JU ŠLJAKA, Karlovska cesta 4 f.Batle! ■s- Pri upravnom sodiiČa ▼ Celju sta razpisani dve mesti sip (litipilv) Potrta globoke žalosti naznanjam vsem sorodn;kom, da mi je moja draga teta, gospodična Za obilen obisk se priporoča z velespošt ovan jem JULIJ CESAR, ' ravnatelj Jcino-podjetja „LJUBLJANSKI DVOR'. *ejiiimimiJiHimWM KU M ijj JJ111» 'JJJJ U* f I m U' IHjljllMIMMMMI Natančnejši pogo;l so razvidni v Uradnem listu Št. 93 z dne 5. okt. 1923. 11013 Milita starejša moč, išče mesta kot asstentlnja (tudi kot tehn:cb). — Ponudbe pod „Zobotehmca 11007" na upravo Slov. Naroda. 11007 llHlliOB9CiBaBBBIBII danes zjutraj ob četrt na 3 v starosti 67 let, previđena s tolažili sv. vere, po kratki bolezni umrla. Pogreb drage pokojnice se vrši v torek, dne 16. oktobra ob 2. popoludne iz hiše žalosti, Igriška ulica 6, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 15. oktobra 1923. Žalujoča Marlfn SbcrL 7GLSKE KNJIGE ZA VSE fOlE tujuuuuiiiiiiuimiiiiimiiiiiiimtmim ter šolske potrebščine prlporoCa »mimumiiumummmimmiiiiiiiuiimimuiimmiMm PreSernooa nI 7 Prvovrsten potnik S c iščo- Prosi se za nemško dopisovanje na Ol serven Fabrlk P. Baamer, Wlea 55 Prostovoljna javna iražba nepremičnin. V sredo, dne 17. oktobra 1923 se bode v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje hštv. 16 v podstrešju, prodajale na prostovoljni javni dražbi različna sobna in kuhinjska oprava n. pr. kompletna jedilnica i spalnica, mize stoli, omare, lonci itd. Začetek ob desetih dopoldne. Kupci se vljudno vabijo. LJUBLJANA, 13. oktobra 1923. DOBAVLJAMO odmah uz dnevne cijene sa skladišta Zagreb TROJEVEI ALAT za stolare, tvornice pokućtva, kolare i pilane, za bravare, mekaničare i radionice za popravke, za limare, tvornice limenih i kovinskih predmeta. Bogato skladište transmisija, sirovoulnjih in bcnzin-motora, kao i uredjaje za svariti i bijele kovine. ALAT 1 STROJEVI dion. dr. m Mam ZAGREB Miki delan MUHI mm Klisa ri sva nliea 5- Popravljam in oglašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno. Vlaška ulica broj 25 Raziits 11.031 Društvo za zgradbo Doma Sokolu I. v Ljubljani razpisuje težaška, zidarska, betonska in želczobetonska dela za Dom Sokolu I na Taboru. Zazidani tloris zgradbe bo znašal okoli 1500 kvadratnih metrov. Načrti 1 : 100, proračuni enotnih mer, splošni in posebni pogoji so na vpogled v pisarni telovadnega društva Sokol I na Taboru št. 13, dnevno od 14. do( IS. ure, kjer se dobe tudi podrobna pojasnila. Ako ta pojasnila ne bi zado=» štovala, se je obrniti na gradbenega vodjo, katerega naslov »e izve v pisarni. Ponudbe naj obsegajo enotne cene v dveh alternativah: Ako dobavi portlandcemcnt, pesek, prodec, gramoz, opeko, negaSeno apno, lepenko, asfalt, železo za vezi in betonsko železo: 1. Gradbeni gospodar; 2. podjetnik. Društvo za zgradbo reflektira na ponudbe podjetij, ki se bodo v okviru možnosti mogla zavezati za izvršitev del ▼ najkrajšem terminu, glede katerega se bo povodom oddaje sklenil poseben dogovor. Sprejemale se bodo samo ponudbe, ki se dobesedno naslanjajo na proračun enotnih mer, ki ga bo dalo društvo na razpolago proti odškodnini 20 Din. Zapečatene ponudbe, katere naj bodo obvezne do končne oddaje razpisanega dela, je pslati najkasneje do 18. ure dne 23. oktobra 1923 na naslov: »Društvo za zgradbo Doma Sokolu I v Ljubljani Tabor št. 13.« Na ovitkih naj bo napisano: Po* nudba za težaška, zidarska, betonska in železobetonska dela. Ljubljanu, 14. oktobra 1923. mehanična delavnica (popra vi Jalnica) L. BABAGA, LJubljana ftalenbnrgova nliea 6-1. Enodružinska hiša (vila) 5 sob, vrt in gospodarsko poslopje v Mariboru se proda. Natančnejše se polzve v Ljubljani Pred Škofijo 20, II nadstr., ali v Mariboru, Stritarjeva 8. 11025 Trst? e za strope izdelujem z naj modernimi stroji in iz najboljsego materilala ter dobavljam v vsaki množini p? najnižji dnevni ceni L Jugoslovanska tvornica Bakalu J0S. R. PUH, LJUBLJANA I Gradsftka al. 22. Tal. 531. I Kratek klavir, še skoro nov, se proda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.907 Otroška posteljica (železna) v dobrem sta» nju se proda. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 10.951 16 HP motor na surovo olje, nov, pro» da za 45.000 Din Pokoj« ninski ravod, Šolski dre* vored 2. 11.005 Sobo s klavirjem, eleg. opremljeno, ev. s hrano išče častnik. — Po* nudbe pod »S. N./10.982« na upravo »Slov. Nar.«. tri« w *v _i m Ključavničarsko m kleparsko orodje s šestimi stroji, še malo rabljeno, po nizki ceni naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 10.978 STANE FELDSTEIN IVICA FELDSTEIN roj. FUGINA poročena V Ljubljani, 14. oktobra 1923 Proda se psica dobermanske pasme, sta* ra dve leti (rodovn.); moško kolo znamke *»Waffcnrad«, predvojno blago, nov gumi. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.023 Čebelni med, prvovrsten, trčan. ca. 300 kilogramov se proda tu* di v manjši množini. — Istotako je naprodaj ca. 2000 kg krompirja. — Poizve se: Šolski drevo* red št. 8. 11.009 Premog Iz rndatka Trb«v!{e, cement stalno v zalogi pri H. Petr'.č, sedaj Gosposvetska cesta 16 nasproti Kolizeju. 10503 Ozkotirne trač- nice in voz?čke ter obračalnice in premi-kalnice za prevoz sodra in peska kupi Vinko Majdič, Kranj. 11.014 trgovske oprave, kamenitne mize, zofe itd., steklenega, porcelanastega in srebrnega orodja, kuhinj* ske oprave, strojev, motorja, pe£(, modelov, bakrene ter druge velike posode in neka| pohištva, se vrši dne 18., 19. in 20. oktobra 1923 ob 9. uri na Kongresnem trgu $t. 8, pri ECirbiscHu. Isfcetam se oddasta 2 velika prostora za skladišče afil delavnice. Prazna soba e uporabo kuhinje se išče za tri dijake sred* njfli šol. Najemnina se plača celo leto naprej- — Ponudbe pod »Rabim ta* ko j /11.008« na upravo «Slov. Naroda«. Majbno stanovanje ali eno do dve prazni so* bi iščeta mirna zakonska brez otrok proti dobremu plačilu za takoj aH po* zneje. — Ponudbe pod »Brez otrok, 10.980« na upravo »Slov. Naroda«. Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je včeraj ob 8. zjutraj zapustil naš ljubljeni soprog in skrbni oče . e utrich posestnik, mesar In gostilničar. Pokrepčan s sv. popotnico se je preselil v boljše življenje, star komaj 48 let. Pogreb nepozabnega rajnkega bo v torek, dne 16. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta 6, na pokopališče k Sv. K-rižu. ■ Sv. m?»še zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Jakoba. Ohranite ga v prijaznem spominu vsi, ki ste ga poznali. LJUBLJANA, dne 15. oktobra 1923. Jerica Pntrlcb, soproga. — Anton, Karol, sinova, Pavla, Srna, hčeri. - •! * «*■ Nerrebiovano ali meblovano sobo išče mlad zakonski par brez otrok (trgovec), če mogoče s posebnim vhodom. — Ponudbe pod »Mlada zakonca/11.024« na tmravo »Slov. Nar.«. Sobo, meblovano ali nemeblo* vano, vzamem takoj v najem. — Ponudbe pod »Sredina mesta/10.962« na upravo »Slov. Naroda«. Dve meblovani sobi oddam takoj boljšemu gospodu, kateri mi plača najemnino ra eno leto naprej. — Na* slov nove uprava »Slov. Naroda«. 11.021 Primerno mesto v boljšem gospodinjstvu sprejme gospa, vajena vsakega dela. Kdor se resno zanima, naj pusti svoj naslov v upravi »SI. Naroda« pod: »Zmerni zahtevki'10.995« Več krojaških pomočnikov prvovrstnih, za fino veliko delo, se sprejme v modnem salonu Štefan Gomboc Dvorni trg 3, Dvorni trg 3. Ž Ljubljana. 10.910 Stanovanje v prvem nadstropju, ob* stoječe iz dveh sob. ku* hinje in pritiklm, zame* njam s stanovanjem z veliko sobo in kuhinjo v mestu ali Šiški. — Kar* lovska cesta 11. 11.022 Oddaste se dve prazni sobi, ena velika in ena mala; na željo tudi meblovani. Po dogovoru tudi kuhi* nja mirni stranki brez otrok. — Naslov pove uprava »SI. Nar.« 11.033 Hiša v Ljubljani, tudi v okolici, s protim stanovanjem se kupi. — Kupčija še ta me«ee. ker stopijo 1. novembri v veljavo nove takse. — Ponudbe brez po«redo» ▼alcev pod »Amerikanec 10.974« na upravo »Slov. Naroda«. Mlinar, priden in pošten, se spre j* me. Nastop takoj. Anton Komatar. val črti mlin. Skofja Loka. 11.010 Boljše dekle se išče za sobna dela, IpiU Bpraz iq fsu bisjb^ nekoliko kuhati. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.938 Trg. pomočnik mešane stroke, vešč slo* venskega ter nemškega jezika, išče primerne slu a« be. Gre tudi za potnika. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.986 Trg. pomočnik, popolnoma vešč v knji* garski in papirni stroki, se sprejme takoj ali tudi pozneje v veletrgovini V. Weixl, Maribor. 10.960 Prodajalko, starejšo, dobro izvežbano manufakturistinjo. z dobrimi referencami spre j* me Vinko Sket, manufakturna trgovina v Ilir* ski Bistrici (Bisterza, Julijska krajina, Italija). 10.961 Več prvovrstnih krojačev za konfekcijsko delo ve* likih kosov (r-članov, ulstrov etc) se sprejme takoj. Vpraša se v kon* fekcijski industriji Dra* go Scfavrab, Ljubljana, Dvorni trg 3. 10.911 Kurjač okrožne peči z večletnimi spričevali, zanesljiv, ka* teri zna strokovno vsa poravila okrožnih peči sam izvrševati, želi svoje dosedanje mesto preme* niti z letom 1924. Nastop po dogovoru. Prevzame akord; položi kaveifo za dobro žgano opeko. — Ponudbe pod »Kurjač 10.947« na trpravo Naroda«. Nepremičnin? J Kuća u gradu prodaje se; prazna. Kupac se može odmah na* staniti. Zgodan položaj na 3 tavana. Obratiti se na Iva t-uči d, Dubrovnik. 11.027 KUPCI POZOR! Prodam posestvo t novim gospodarskim po* dopjem. IS oral: zemlje, večina hrastovega gozda, na lepi legi v bližini 5rrr»--trta pri Litiji. Cena 170.000 K. — Naslov pove prava »Slovonskega Naroda«. 10.930 Pozor! Sprcimem pohištvo In klavirje r prepolitiran ie — Naslov pove uprav« »Slov. Nar«aa«r 11.004 Pouk v srbohrvaščini dajeta dva akademika. — Ponudbe s pogoji pod »R B./10&55« na upravo »Slov. Naroda« Plesni pouk popolnoma za začetnike, ra vse plese. Vsako nedeljo popoldne od 3 do 6. ure. — Pojasnila daja Adolf Priček, Sv Petra cesta 43 10.902 Ž eni t na ponudba« Moški, 37 let star. z 1,000.000 Dm premoženja v gotovini, resnega značaja, dobrega obnašanja, trgovsko naobražen. vendar brez znanja in posestva, želi poročiti primerno samostojno go* spod i črto ali pošteno vdovo brez otrok s trgovino ali posestvom, če mogoče z večjim gozdom v kakšnem trgu ali večji vasi. — Samo resne ponudbe s sliko diskretno pod pravim naslovom pod: »Dobioarčnostn0.°66« na upravo »Slov. Naroda«. Kupim enodružinsko hišo ali vilo z vrtom v Ljubljani — Pismene ponudbe do 20. oktobra pod »Resni kupec 35/10.923« na upravo »Slov. Naroda«. Proda se nova pritlična hiša z vrtom pri Ljubljani, obstoječa iz treh sob, kuhinje, shrambe in ve* rande. Kupcu takoj vse na razpolago. Cena 520 tisoč kron. — Naslov po* ve oprava »Slov. Nar.c Knjigovodja, perfekten, samostojen, z izkušnjami vseh pisarniških del, ki zna brzo ko* respondirati po hrvatsko in nemško, se sprejme takoj v stalno službo. — Ponudbe s pripisi izpri« čeval na upravo »Slov. Naroda« pod »Hrvatsko 11.020«. Graščina na Dolenjskem, okoli 100 oralov zemlja, največ travnikov, sa proda h proste roke. Gospodar* ska poslopja, kakor tudi kovačnica; vse v dobrem stanju. Živina: 9 konj in 12 glav govedi po dogovoru . Obsežen hrastov gozd za sekanje; zraven nova žaga »Venecijanka«. Okolica je bogata hrastovih gozdov. Cena po dogovoru. Denarja ni potreba takoj Tsega. — Dopisi pod »Graščina 11.029« na opravo »Slov. Naroda«. Miss Farler English pri vate lessona and elaaaea. — Pražako-va ulica (nova hiša Ton* niea, ITI. nadstr.). 10.943 Usnjarija, na novo urejena, spre* jema vsakovrstne kože za strojenje na boks in ševro v vsaki množini. Hitra izvršitev. Primerne cene. — Karol Sajovic, usnjar, Motnik. 11.015 Angleščino poučujem pod zelo ugodnimi pogoji — Prijave pošljite na upravo »Slov. Naroda« pod »Angleščina/10.921*. Klavirje, harmonije, godala, strune in potrebščine, na drobno in debelo. — M. MušiČ, Ljubljana, Selen* burgova ulica 6. Trapfstovski in grover sir, Iaf nudi po najnižji ceni »Draga«, mlekarna In ni-rama Dežanovac, Slavo, nija 10742 Najceneje imate stanovanje na novo slikano od tvrdke Ant StipoSek, Rožna ul I 13. — Naznovejši vzorci ! na razpolago. — Anton i Stiplošek. 11 Šahe gobe in .\ fižol .-. poiradite trrđki Sever & Komp., Lfubliana tfotfova isIIcji at. 21 Barborič-Završan, modistarija in preobHko* vamica. Ljubljana, Mestni trg 7. — Velika zaloga klobukov, nakita in mo» dist. potrebščin. Preoblikujejo se klobuki za dame in gospode po najnovejših vzorcih. 9116 Priporočam se sL občinstvu za izdelavo usnjenih oblek. V zalogi imam vedno o s n j e n e suknjiče. — Lastna delavnica. G. trgovcem dam pri večjem naročilu popust. — Kristjan Pra* mru. Kranj, Slovenija. 11.028 JJ in PERJE vedno v zalogi pri tvrdkt R. WUBIJAJIA Nndjain n prvovruof kvaliteti sve vrsti sirova kao: somborskr>g sira a bacVcama, liptaoera, trapista u komadima i od 1 kg, grovera u komadima od 5 kg, sira n crijevu, spedaJItet. čajnog maslfca u komadima po 5 kg, čaini maslac u paketičima od 1/4 kgf svinjske masti a bačvama od 20. 50 do 100 kg, sala. kačka-vali, šaljem uz najjeftinije dnevne d»ene. Albert Jany, S o m bor. i! * 486 . tv 11 ■ M 4 K A M o zmon Telefon MARIBOR- Aleksandrova cesta Sten. 57 priporoča vse vrste kanditov (bonbonov) po najnižjih tovarniških cenah. Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! JE^orttJLraa.. Ako Ulite dobro kupiti ali prodati nepremičnine. Vam .Fortuna* opravi vse posle vedno najkuiantneje, brez kakršnihkoli stroškov. Naprodaj ima hiše, vile zemliišča, ki so Vam tod! na ogled. Izvolite se obrniti na Foetuna, koncesijo-nirana po vis. vladi. Zagreb, Rlarttćeva ul. 99. oioioaosoio ■ cd a cd ■ cd ■ o m cd m o ■ cd ■ SPECIJALNA TRGOVINA ZA FINO DAMSKO m IN MOŠKO PERILO J(c3, Sare, £jubljana, Sclenbnrgova alica S. 0 a o a 0 0 ■ 0 a o OIOlOiCDiCOlOBCZJiCDlOiC^lOiOlCDiO Platno za rjuhe, sifoni, namizno perilo i. L d. najboljših znamk, 0 Najmoderneje urejena pralnica in svetlo-likalnica. o TSG0VSBA BANKA s. d., LJUB POPftHZlilCEi aaribor Novo Rakek Slove*jgraal Sloveaska Btav anE>l^E>r^l33lJl«OOVA ULICA feTJT. 1 tli KAPITAL in REZERVE Din 17,500. x Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkuiantneje :•: Javli Tp0Ottk« Telefoni: 189, 488 EKSPOZITURE i Konjloe ■eža • Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kalaflvorakl mI.) 1 aataiai in tisk »Narodne tiskarn««. HR