Kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta Ob UcuUu in vodi Danes vam bom na tem mestu spregovoril par besed o mladem človeku, ki nikoli ni mislil, da bo kdaj o njem kakšna beseda v časopisu, o mladem človeku, ki je vsega drugega vajen, samo dobrega ne, ki pa ima vendar veliko, veliko dobrega v sebi. Tega človeka sem srečal v vlaku, ko sem se o binkoštih vozil proti Zagrebu. Bil je v družbi treh mladih fantov, ki so se za praznike peljali v Split. Lahko si mislite, da je družba štirih mladih fantov med 10. in 17. letom precej živahna in zgovorna, in tako mi ni bilo težko izvedeti marsikakšno zanimivost iz njihovega življenja. Moji sopotniki so bili iz železničarskih družin. Eden izmed njih, tisti, o katerem pišem, je še vajenec. Fant je simpatičen in zgovoren, obenem pa pravi življenjski filozof. Za seboj ima precej trdo življenje, denarja premore malo, zato ima pa tem lepše načrte za življenje. Že v začetku vožnje se mi je zdelo, da bo razgovor s tem fantom zanimiv. Pogovor se je sukal okrog vajenskih razmer; za marsikakega mojstra bi bilo prav, če bi mogel malo prisluhniti temu pogovoru. Mnogi bi bili zadovoljni, drugi bi si pa z 'rokami pokrili obraz, da se ne bi videlo, kako se jih loteva rdečica od sramu. Gotovo je, da bi svoje vajence ■učili na bolj sodoben način, da bi opustili pri pouku pretepanje in klofutanje in da bi se bolj zavzeli za mlade ljudi, ki se pri njih učijo. Toda pustimo to in dajmo besedo mlademu vajencu. Poslušajmo, kaj on pravi. — Ko dokončam svojo učno dobo, je dejal, bi rad potoval po svetu. — Ali mar tako, je menil drugi, kakor tista fanta iz šiške, ki sta zbežala od doma, da bosta šla v Afriko, pa sta se potem, ko sta se vtihotapila na Sušaku na ladjo in jima je ■ postalo slabo, začela jokati, da hočeta. nazaj, domov v Ljubljano, k mami? — Poslušaj, prijatelj, saj vendar nisem otrok! Drugače mislim potovati; od dežele do dežele, od meje do meje. In tako bom potoval, da se mi pred nikomer ne bo treba skrivati. — A zakaj želite potovati? sem posegel v razgovor. — Zato, gospod, da bom videl druge dežele, druge ljudi in se naučil tujih jezikov, obenem se bom pa izpopolnil v svojem poklicu. — A denar, človek božji? je zategnil fant, zraven njega. Ali se zavedaš, koliko to stane? — Nič ne de! En mesec bom delal, drugi mesec bom pa stradal. Sicer pa, ali se ne da na tujem prav tako poceni živeti kakor v Ljubljani? Jaz se upam na primer v Ljubljani živeti čisto »fajn« z 200 do S50 dinarji. — Kako pa se živi z 200 dinarji? nas je kar več hkratu vprašalo. •— To ni težko, nam je razlagal mladi mož. Stanovanje računajte po SO dinarjev na mesec. Vprašate kje? V šiški. Pa ne mogoče na slami, ampak na pravi postelji. No, in potem mleko, kruh itd. Oh, saj gre, samo hoteti je treba. Poznam zidarskega delavca, ki živi še z manjšimi dohodi:!. Ta živi samo ob kruhu in vodi, zraven pa dela po deset ur na dan. Kar pa čez teden prihrani, to zapravi v nedeljo do zadnjega beliča v gostilni. In potem mora spet ves teden garali ob kruhu in vodi. Pa je neumen listi zidar. Ali mu je mar treba piti? Recite, prosim vas, ali si ta. človek ne bi mogel svoje življenje drugače urediti? — Koliko denarja imate za potovanje v Split,? sem ga vprašal. — Trideset dinarjev, vse kar sem si. prihranil zadnjih štirinajst dni. Pa bo zadosti. Hrano imam s seboj; v Split pridemo zjutraj, zvečer gremo že, nazaj, tako da me prenočišče nič ne stane. Za druge stvari pa denarja ne bom porabil. Upam, da bom kakšnih dvajset dinarjev še nazaj v Ljubljano prinesel. Fant mi je bil všeč. Prijazen in vljuden je, za seboj ima trdo šolo in trdo življenje, skromen je in cilje ima pred seboj. Cilje ima, zaprek in pomanjkanja sc ne boji, in ne boji se življenja ob Icruhu in vodi. Ta fant bo svoje cilje prav gotovo dosegel, in prav gotovo bo tudi srečen v življenju. Da, ta fant mi je bil res všeč_ in dobro bi bilo, ko bi jih še veliko takšnih bili! tlaka Hazgled! po svetu Ceremonija ie le videz! Globlji pomen londonskega kronanja. Nova vlada na španskem: odločen bo] anarhizmu. Ljubljana, 19. maja. Pretekli in sedanji teden potekata vsa v znamenju kronanja angleškega kralja. Ne samo za Angleže, za vso Evropo in skoraj za ves svet. Kar je znamenitejših diplomatov na svetu, so te dni zbrani v angleški prestolnici: najprej so se udeležili kronanjskih slovesnosti, potem so pa ostali še za par dni, da se pogovore o tem in onem — saj snovi danes bogme ne manjka! — s svojimi tovariši iz drugih držav, ko so že tako lepo vsi skupaj. Ko te dni prebiramo časopise, se marsikomu med nami nerazumljivo zdi, da se tako velik, tako prosvetljen in politično tako zrel narod, kakor je angleški, more tako navdušiti za slovesnost, ki je na koncu koncev vendarle samo blesteča ceremonija, ustrezajoča neskončno bolj južnim in vzhodnim narodom, kakor pa mrzlemu britanskemu temperamentu. A glejte, to ravno ni res: londonsko kronanje ni bilo samo blesteča ceremonija! Ta redka slovesnost je bila hkratu tudi izrednega simbolnega pomena: za kronanje so se sestali ob Temzi ne samo gosti iz tujih držav, temveč predvsem domači ljudje, člani po vsem svetu raztresene britanske družine: predsedniki dominionskih vlad, kralji, knezi, maharadže in drugi mogočniki iz dežel britanske krone. Prišli so nekako tako, kakor pridejo razkropljeni bratje in sestre za velik praznik domov, da po dolgem času pozdravijo svoje starše, obude z njimi stare spomine in se pogovore o svojih načrtih. Tak velik praznik je bilo za narode britanskega imperija kronanje kralja Jurija VI. Preprosto ljudstvo se je resda predvsem naslajalo z ziunanjim leskom kronanjskih slovesnosti; a tudi pri najzadnjem republikancu socialistične ali celo komunistične barve je bil praznik kronanja simbol veličine britanskega imperija in njegove nerazdružljive celote, * Pač marsikdo se je v sredo 12. maja vprašal, kako je neki ta trenutek pri srcu tistemu, ki mu je bila prvotno namenjena krona britanskega imperija: vojvodi Windsorskemu, bivšemu kralju Edvardu VIII. da je vojvoda Windsorski danes pozabljen celo pri tistih, ki so lani v tistih kritičnih decembrskih dneh tako ogorčeno demonstrirali proti »brezsrčnemu« Baldwinu„ Pomlad v Albaniji Staljin je začel čistiti tudi v armadi. Te dni je dal premestiti maršala Tu-haievskoga, namestnika vojnega komisarja (znanega tudi pod imenom »rdeči Napoleon«), na nepomembno mesto poveljnika vojnega okrožja ob Volgi. Pisali smo že, da se je vojvoda Windsorski pred nekaj tedni preselil na grad Candč na Francoskem. Tam je skupaj s svojo bodočo ženo ves dan po radiu poslušal poročila londonske postaje, ki je prenašala kronanjske slovesnosti. časopisi pišejo, da je bil bivši kralj zelo miren, kakor da mu londonski dogodki prav nič ne bi šli do živega; toliko bolj je bila pa razburjena in nervozna mrs. Simpson-Warfieldova. Jurij VI. in Edvard VIII. sta si po značaju različna ko noč in dan. Sedanji angleški kralj — pravijo — je preprost in skromen mož, konservativen kakor njegov oče; Edvard VIII. je bil svojeglav, revolucionaren vladar, ki bi bil najrajši vse tradicije pometel in presadil na Angleško vse, kar je drugod videl novega in modernega. Bil je srčno dober človek, škoda le, da ni poznal prave mere in da je zašel v ekscentričnost; da je te njegove napake največ kriva na pačna vzgoja, je tem tragičnejše. Louis Gillet, član francoske akademije, je za kronanja napi sal tole sličico o nekdanjem kralju največjega imperija sveta: Bilo je na plesu, prirejenem pri nekem grofu tedanjemu waleške-mu princu na čast. Poznejši kralj Edvard VIII. se je prikazal le za par minut in takoj spet izginil; kar videlo se mu je, kako zoprne so mu take prireditve. Gologlav je stopil po ulici in obupno tožil svojemu spremljevalcu: »Te ženske, to demantno razkošje, ta povodenj biserov — ne, to je neznosno! Davi sem bil v Whitechaplu (najsiromašnejšem londonskem okraju, op. ured.), sredi te neizrekljive bede, umazanije in nesreče. Prehud mi je bil nocoj ta kontrast: nisem mogel več vzdržati.« In po licu so mu spolzele solze gneva in sočutja. In vendar (pravi Gillet) se je prav isti mož ondan zadolžil pri pariških zlatarjih za 25 milijonov frankov — samo zato, da bo mogel svojo bodočo ženo pokriti z dragulji in ji pričarati videz kraljevskega okolja... Jurij VI. ni človek takih ekstremov. Zato bo bolje živel s svojimi podaniki kakor njegov starejši brat. In da ne bo tudi Angležem nič manj pri srcu kakor nekoč tolikanj priljubljeni jim Edvard VIII., je pač najboljši dokaz to, Nadležno deževje je hvala Bogu minilo in zavladala je pomlad. In z njo doba uporov ln revolucij. Ali še niste opazili, da poči vsako leto nekako v času, ko se zima poslovi in napoči toplejše vreme, nekje na jugu bolj ali manj nedolžna, bolj ali manj kratkotrajna revolucija? Posebno hvaležne dežele za tako pomladno »prebujenje« so bile nekoč Grčija, Portugalska in Španija in vsa Srednja in Južna Amerika. Letos je dala signal za revolucije Katalonija (anarhistični upor v Barceloni), nekaj dni za njo je pa počilo v Albaniji. Ne tam ne tu niso uporniki ničesar dosegli. Oba upora — albanski še posebno — spominjata po svoji neresnosti na operetne revolucije. Pomembni dogodki na Španskem To pot se niso pripetili na fronti, temveč v zaledju, v Valenciji: republikanci so dobili novo vlado. Da na strani španske zakonite vlade nekaj ni v redu, so poznavalci razmer že dalje časa videli. Poslednji alarm je napravila nedavna anarhistična revolucija v Barceloni. Pokazalo se je, da za nekatere struje med republikanci noben položaj na fronti ne more biti tako obupen, da ne bi kljub temu skušale zastopati samo svojo teorijo, ne meneč se za skup-: nost. To kar počno španski anar-histi in sindikalisti že od vsega začetka revolucije, presega pač vse meje. Ko je bila republika lani v decembru v najhujši nevarnosti (Francov prvi naskok na Madrid), se v Kataloniji niti zmenili niso, da bi šli prestolnici na pomoč. Da ni bilo takrat mednarodne brigade, kje bi bila danes španska republika! Da bi z njo vred tudi anarhizem vrag vzel, to menda katalonskim teoretikom še mar ni bilo. Revolucija v Barceloni je pa vendar že tudi slepim odprla oči. Sprevideli so, da tako ne more iti več dalje. Predsednik valencijske vlade, socialist Largo Caballero je podal predsedniku republike Azani ostavko svoje vlade, da bi mogel sestaviti kabinet, ki bi se naslanjal izključno samo na politične stranke in ne tudi na anarhiste in strokovne organizacije. Toda Caballeru se njegova namera ni posrečila. Očitali so mu, da je so kriv dogodkov v Kataloniji, češ da ni o pravem času pritisnil z vso ffirnagaj. soojrna otroku, da ohrani kolikor mogoče dolgo prve zobe! SARGOV KALDDONT PROTI ZOBNEMU KAMNU avtoriteto. Namesto njega je prišel na čelo nove valencijske vlade vseučiliški profesor Juan Negrin, takisto socialist. Sestavil je vlado, ki je docela neodvisna od strokovnih organizacij in od anarhistov, zato ima pa tem večjo zaslombo v parlamentu. V njej sede (s predsednikom vred) 3 socialisti, 3 zastopniki levičarskih meščanskih strank, 1 baskovski nacionalist in 2 komunista. Nova španska vlada je nedvomno zmernejša od sedanje; čeprav je prav tako kakor njena prednica odločena vztrajati v boju za demokratsko ureditev države do konca, bo vendarle zdaj nekoliko laže misliti na posredovanje med obema taboroma. Zanimiva podrobnost, ki je je škoda, da bi šla neopažena mimo nas: čeprav je dežela sredi državljanske vojne, brezobzirno divjajoče na življenje in smrt, se je vladna kriza v Valenciji razpletla docela parlamentarno, brez sledu diktature kogar koli — tako parlamentarno, da bi smela biti tudi katera »demokratska« država ponosna na tak parlamentarizem. Odhajajoči ministrski predsednik Largo Caballero je vladal ▼ najkritlčnejšl dobi španske republike. Njegova največja zasluga je, da je vsaj kolikor toliko nategnil vajeti in organiziral obrambo republike; Francov fiasko pred Madridom se zato tudi v dobršni meri piše njemu v dobro. Smrt »železnega finančnega ministra«. Spet so Angleži izgubili eno od svojih najmarkantnejših osebnosti: lorda Filipa Snowdena ni več. Umrl je tri dni po kronanju kralja Jurija VI., star 73 let. Kariera tega moža je celo za angleške razmere izredna. Bil je sin predilniškega delavca in je šel najprej za vajenca v neko trgovino. Nadaljevanje na 2. strani Brtanski rušilec »Hunter«, ki je te dni trčil blizu španske luk* Almerije ob mino. 9 mornarjev je ubilo, 24 jih je pa nevarno ranjenih. PoS4nina plačana v gotovini ILUSTROVAN1 LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Pomisli, preden kaj rečeš; tudi beseda človeka ubije. Slovenski pregovor Lei« IX. 1 jubl |ana, 20. maja 1937 Spadel v oči« ,Nlhče 111 “lslll> da zbujal čim večjo pozornost. |tako “la?a leJ]* v m Pfl!la sa' 'v , t . . .. . v. Ime otroke, ki se niti ne bodo več Višek take pnsmodanje sem dozi-i spomnili očeta in matere. vel včeraj na promenadi v Tivoliju.i v torek 18 t m je pnšIo med mla. Taka, očitno mlada mamica s*a"xdima zakoncema do končnega obra-jrostj nisem mogel dognati, ker se odičuna in mladi mož je tedaj ustrelil same šminke m piulra ni videl nitiiSV0j0 žen0 jn sebe. Za njima žalujejo en sam kvadratni centimeter koze na* štefkina mati, štefkin brat, ki je v obrazu, edinole po mladostni toaleti ♦ bolnišnici, ker ga je Peter hudo ranil, bi ji prisodil 20 do 25 let —- se jn dva otročička, triletna Jožica in šest sprehajala s svojim 2 do S leta sta-*mesecev stara Štefka. trim fantkom in ga držala za roko.f Peter in Štefka sta se poročila pred Jmehi je krvavordeče pobarvane*dobrimi tremi leti. Izprva sta stano-!nohte, čeprav to danes ta dan Jvala v Podgorju. Ko je Peter izgubil [hvala bodi Bogu. ni vec moderno.iSjUžbo, sta oba zakonca prigovarjala (7m jih je bila namazala tudi sinku.igtefkini materi, naj proda hišo v Vrh-.Jj° Pa fanje': tudi v obraz »čed-J p0;jah jn kupi parcelo blizu Ljubljane. nejsie, mu je namazala ustnice s j jj0 potem Peter dobil delo pri Dukiču v Ljubljani, se je to tudi zgodilo. štefkina mati je kupila parcelo karminasto šminko... Kaj pravite, g. urednik, na to? Morda uporabite tele vrstice za svojo rubriko »Zrcalo naših dni«... Z. M. iČem se lahko tujci nauče \ \ pri nas Pred nekaj dnevi sem govoril z fOekim avstrijskim profesorjem, ki je lo počitnicah pri nas stalen gost. Pa Sni pravi ta profesor: i »Vi Slovenci ste mi zelo všeč, ker 'ste delaven, vesel in pošten narod, Ikakršnega skoraj nikier nisem našel, da si sem že prehodil precei sveta. iSamo nekaj je,« mi pravi dalje, »grdo napako imate, ki mi ne ugaja, in rto je vaše preklinjanje. Lahko vam (rečem, da sicer še nisem dolgo pri vas, pa hi vendar lahko sestavil cel ibesednjak iz kletvic, ki jih rabite.« Ostro uho tujcev ničesar ne presliši. Tn prav s takimi malenkostmi naredimo na goste zelo slab vtis. Krf Žrtev voznega reda V zadnji številki »Tednika« smo Jčitali o tragični smrti mladega brivskega pomočnika, ki je v Dev. Mar. iv Polju skočil iz drvečega osebnega Tlaka in se ubil. Bralci pa gotovo ne vedo, kaj je (bilo vzrok nesrečnemu skoku. Resnici na liubo bodi povedano, da je to posledica in žrtev »umno« ureienega (voznega reda na progi Ljubljana— iZidani most. Osebni vlak, ki odhaja jiz Ljubljane ob 18.23, se namreč ne (ustavlja na najbolj frekventirani postaji te proge, to je v Polju. Zakaj pie, tega ne vemo; vemo samo to, da Ije ta vozni red terjal sicer doslej samo eno smrtno žrtev, mnogo pa je tistih, ki se s tem vlakom hočeš nočeš iaaoelieio do 7,-doga in moraio od (ondod pešačiti nazaj v Polje ali pa (čakati na prihodnji vlak proti Ljubljani. Dobrote tega voznega reda na go- (delavci, uradniki in diiaki, ki se dan »a dnem vomijn v Ljubljano. Bili smo prepričani, da bo želez- pneant, da bo želez-;[pokazali, kakih smernne i fciška uprava vsai zdai, ko pride v|dr$;ajj pr; rejj (eh živalic, eliavo novi vozni red, vpoštevala. Enl{raten vstop na veleseiemeke Kelie in potrebe potujočega občinstva.* tore bo fetai din 10--. skupine KDo zdaj so bile namreč vse proSnje,;{iodo ime]e znižano vstopnino. Vele-[bob ob steno!) Toda zal je iz novega [voznega reda razvidno, da se tudi od-Lslej ta vlak ne bo ustavljal v Polju. B. J. Otroci in kino v Mengšu, kjer so kmalu nato začeli zidati majhno dvostanovanjsko hišico. Zidali so, toda še zdaj ni dozidana. Tisti del, v katerem bi se imela naseliti štefkina mati, je za silo dograjen in nastanjen, del, kjer bi se morala nastaniti mlada zakonca, pa še do danes ni dodelan. Krive so bile razmere med Petrom in Štefko. Prepiri so postajali čedalje hujši in ljudje so bili prepričani, da sploh ne moreta več skupaj živeti. Toda prav tam, kjer sta nekoč mislila živeti, sta pred dvema dnevoma umrla. Do prepirov je prišlo največ zaradi nezvestobe. Peter je očital svoji ženi, da mu ni zvesta, ona pa je njemu očitala, da se za vse drugo bolj briga kakor zanjo in da hodi z drugimi ženskami. In tako je stopalo vprašanje ločitve čedalje bolj v ospredje in z njim vprašanje materialne strani ločitve, kajti mladi mož ni hotel nič slišati o tem, da bi ženi za otroke kaj plačeval, če bi se ločila. Pred dvema dnevoma se je zgodilo. Mož si je bil pred nekaj dnevi kupil samokres in se je napotil na ženin dom v Mengšu. Kmalu po prihodu se je med njima razvil dokaj mučen pogovor. Zena je zahtevala ločitev, nakar je mož pristal, toda da bi za otroke mesečno plačeval, o tem ni maral nič slišati. Nato mu je žena zagrozila, da bo prodala hišo in sploh vse, kar ima in da bo šla proč. Petra je ta izjava razburila. Zavpil je: — če mi to storiš, vam bo še vsem skupaj žal. Boste že videli, kaj se bo še zgodilo! — No, kaj bi se pa moglo zgoditi? je vprašal štefkin brat France. Mogoče je hotel še kaj vprašati, toda v tistem trenutku je Peter z bliskovito naglico potegnil iz žepa samokres in sprožil strel v želodec svojega svaka. Ker je France videl, da je stvar ne samo resna, ampak tudi nevarna, je skočil skozi okno. Razjarjeni Peter je za njim oddal še drugi strel, ki ga je zadel v hrbet. Nesrečnež je nekaj časa tekel in klical na pomoč, nato se je pa zgrudil. Koj nato je Peter oddal dva strela na svojo ženo, ki je smrtno ranjena zbežala pred njim in se zgrudila pred hišo. Videč kaj je storil, je Peter še sebe ustrelil. Oba zakonca sta v nekaj minutah izdihnila. Mladega Franceta Dolarja so pa z rešilnim avtomobilom prepeljali v ljubljansko bolnišnico in upajo, da bo okreval, čeprav so tudi njegove rane nevarne. Na novem domu, kjer je ena stran za silo opremljena, druga stran pa še v popolnoma surovem stanju, je ostala samo še stara mati, vsa žalostna in objokana. Na njena stara in slabotna ramena so naprtili dva otročička, siroti, ki pač še ne vesta, kaj se pravi čez noč izgubiti očeta in mater. IIKKIIIIIIIICIIKilllll ■ Letošnji spomladanski velesejem v Ljubljani od 5. do 14. junija bo obiskovalcem nudil celoten pregled naše domače proizvodnje, njenega napredka in novih izsledkov našega tvornega duha. Svoie izdelke pa bodo razstavile tudi inozemske tvrdke, zlasti onih panog, ki se pri nas še niso udomačile, kot n. pr. avtomobilska industrija itd. Primerno grupirano v posameznih paviljonih bodo razstavili: strojna in kovinska, lesna in tekstilna, papirna in kemična, živilska in usnjarska industrija in obrt. Naši napredni mizarski podjetniki bodo pokazali, da zmorejo ugoditi že najbolj razvajenemu okusu in najbolj praktičnim težnjam glede stanovanjske opreme. Bogato bo zastopana tudi mala obrt. Poleg splošnega dela razstave bodo prirejene letos tudi še sledeče specialne razstave: Gospodinjska v zvezi z modno revijo. Lovska, ki bo služila izbiri materiala za svetovno lovsko razstavo v Berlinu. Avtomobilska, katera naj v cilju razvoja motorizacije v naši državi predstavi širši javnosti najnovejše modele svetovnih znamk. jtovo nniboli občutijo mnogoštevilni|Nai ,.azjlavi >živalce« pa bodo rejci malih živali: perutnine, kuncev, kanarčkov in drugih eksotičnih ptičev se je treba Neki moj prijatelj me je povabil v tmboto v k ino. j Ker ima zvečer službo, sva si mo-trala izbrati popoldansko predstavo. rTik za nama sta sedela neki atek in imamica, vsak s sinčkom, kakih 4 do Ifi let, na kolenih. Živahna fantka sta (seveda že kar od reklam dalje skom-binirala za vsako sliko nešteto vprašanj, da je bilo naju že kar strah, kaj bo šele med filmom. No, med zvočnim tednikom in kul-J1, (turnim filmom sva še potrpela. K o j | Ise je pa začel vrteti glavni film, jej^ Imaj prijatelj mirno in vliudno prosil; \ za mir. Za odgovor je slišal: »Če go-; spodu ni kai prav, se vendar lahko, ipresede!« Moj prijatelj je odvrnil,; (da je prišel poslušat film in ne nju-; piih otrok, nakar se je s polglasnim:; »Predrznež!« iz ust ogorčene mamice; končala debata. Kaj mislite, g. urednik, ali kaže, da starši vodijo v kino otroke, ki še i pismeni niso, in to k filmom kakor na primer - Manja«, ki n i k a k o r ni zanje, in druge obiskovalce motijo z vprašanji kako, kje, zakaj itd.? Ur. Gr. Mr. sejemske legitimacije po ceni 20 din bodo omogočale 20 posetov in sicer 10 dnevnih in 10 večernih na veselični prostor, kjer bo poskrbljeno za naj-raznovretnejšo zabavo. P os. lniki velesejma imajo 50 % popust na železnici; pn postajni blagajni povejte, da greste v Ljubljano na velesejem, nakar dobite za 2 din še posebno rumeno izkaznico, da bo po obisku velesejma veljala vozna karta za brezplačen povratek. Na letalskih linijah 10 % popust, na paro-brodih »razred za razred«. ■ Kadar žena potuje... Neka gospodinja, ki je morala na svojem potovanju prendčiti v malem hotelu podeželskega mesta, pride zjutraj na zajtrk ter omeni lastrfikn hotela: -Škoda, da kvarite Vaše perilo s slabim milom.« Gostilničar jo začudeno pogleda, gospa pa nadaljuje: »To se takoj občuti po vonju prevlek za blazine, rjuh in sploh vsega perila. Pa tudi brez ozira na ta neprijetni duh, s 6iabim milom si boste popolnoma pokvarili svoje perilo. Za pranje bi morali uporabljati samo dobro jedrnato milo — kakor je pristno Schich-tovo milo Jelen! Tedaj bo perilo lepo in trpežno in bo imelo prijeten, zdrav vonji Za namakanje perila ne pozabite ,Zensko hvalo'.« ■ Prostovoljno je šel v smrt ugledni celjski trgovec Maks Osvvatitsch. S samokresom se je ustrelil v desno sence, tako da je še isti dan umrl. Pokojnik se je ubil najbrže v duševni zmedenosti nekaj minut po razgovoru s svojim sinom. Le-ta se je prav tisti dnu vrn.il iz Nemčije, kjer se je pogajal r. neko veliko nemško finančno skupino o eksploataciji očetovega bakrovega rudnika. ■ Predsezono so odprli v Rogaški Slatini dne 1. maja s slovesno služim božjo. Svečanosti so se razen ravnatelja zdravilišča g. Gračnerja udeležili V6i uradniki in nameščenci. Navzočen je bil tudi voditelj Hrvatov dr. Maček, ki se je prišel zdravit v Rogaš-ko Slatino. Zdravilišče je že dobilo predsezonsko zunanjost. Tudi gosli že prihajajo. ■ Franceta Sta n ek a, znanega po njegovih vlomih, je te dni aretirala mariborska policija. Lani so ga izpustili iz zapora, kjer je presedel dve in pol leta. Njegova aretacija je v zvezi z raznimi vlomi v Mariboru in okolici. Hranilne kniižice nakup in prodaja — naj-solidneje potom pisarne Alojzij Planinšek Ljubljana Btdhevrova ulica 4 1. Telefon 35-10 Proti revmatizmu, išiasu, kostobolju, poapitjenju žil, živčnim in nevralgičnim obolenjem, kapi itd. AKTIRHEUMIN je izvrstno v državi, kakor tudi v inozemstvu preizkušeno sredstvo, katero se priporoča tudi za zastareli revmatizem, saj pri večkratni uporabi ublaži in stop-njevalno končno ozdravi bolečine. Cena 1 steklenice Din 35'—. s poštnino Din 40'—, 3 originalne «tcklc-itice Din 100'— Iranko. »ANTIKHEUM1N« razpošilja po po vietjn: Mr. ph. A. MRKHŠIC, lekarnar. Mostar. Primorska banovina. Dobiva sc v vseh lekarnah. Olilos ret. pod S Br. 14.245 od 11. S. 1036. Zanimivo je, da je Slanek po vsakem vlomu zbežal v Avstrijo, a ee je kmalu spet vrnil v Maribor na novo vlomilsko delovanje. 0 svojem dosedanjem početju ne more nič tehtnega povedati. Fant je precej brihten. Govori perfektno nemški, francoski, češki, ruski, srbohrvatski in esperanto; dobro obvlada tudi stenografijo. ■ Pod vlak se je Trgel kamnoseški delavec Ivan Udovičič. Pred poldrugim mesecem ee je v Ljubljani poročil bivši narednik, sedaj kamnoseški delavec, Ivan Udovučič. Njegova žena je bila na pljučih bolna in je umrla na binkoštni ponedeljek. To ga je tako hudo potrlo, da se je v šiški vrgel pod vlak. Našli so ga popolnoma razmesarjenega. Ni mogel preboleti smrti svoje žene... ■ Šest hudo ranjenih so pripeljali te dni v ptujsko bolnišnico. Vse so obklali o bdnkoštnih praznikih razni pretepači, ki so kar po cestah v okolici Ptuja strašili in pretepali ljudi. Skrajni čas je, da se naredi konec teniu početju podivjanih fantov, ki v pijanosti ne znajo drugega kakor groziti z noži iu pretepati mirne ljudi. ■ Pred časnikarji je zdravil kačji pik upokojeni računski uradnik Mu-stafa Mujagič v Sarajevu. On in Mu-hamed Šahič sta namreč v Sarajevu in okolica znana po tem, da krotita kače, jih nosita s seboj, si jih položita na prsi in celo spita z njimi. Te dni je pa neki modras pičil Sahiča v brado. To izredno priložnost je Mujagič, h kateremu se je Šahič zatekel po pomoč, izkoristil v svojo reklamo. Privede! je svojega pacienta v uredništvo »Jugoslaven-skega lista« v Sarajevu in ga je »operiral« pred zbranimi uredniki. Posadil je Šahiča na stol, pomočil tri prste v kozarec vode in je z isto roko ‘27 krat udaril Šahiča po gležnju desne noge; pri tem je govoril skrivnostne besede, istočasno je pa moral Šahič popiti iz kozarca ostalo vodo. Zanimivo je. da je oteklina takoj splahnila. Mujagič noče izdati skrivnost svojega zdravljenja. Pravi, da je potomec šejka Rupaije, ki je pred 900 leti živel v Mezopotamiji. Skrivnost zdravljenja kačjega pika že 900 let prehaja v njihovi družini od očeta na sina in je doslej še nihče ni izda). Ker pa Mujagič nima moškega potomca, bo svojo skrivnost odnesel s seboj v grob. B Na občnem zboru beograjske borze. ki se je vršil te dni, je predsednik Mihajlo Djurič v svojem poročilu povedal, da je celotni promet beograjske borze v zadnjih dveh letih poskočil za 107T>%, promet z nekaterimi pridelki pa za več ko 2.000%. Na istem občnem zlmru so za predsednika beograjske borze ponovno izvolili predsednika vlade dr. Milana Stojadino-viča. B Zaradi nesrečne ljubezni sla Sla na binkoštni ponedeljek na ljubljanskem Gradu v smvt 251etni brezposelni ključavničarski pomočnik Miha Kokalj iz Most in Angela Jerebova iz Kresnic, sobarica pri inž Luckman-nu v Krčevinah pod Šmarno goro. Našli so ju že mrtva v mlaki krvi. Med njima je ležal samokres, s katerim sta se ustrelila. Pustila sta dve pismi, v katerih pravita, da gresla v smrt zaradi nesrečne ljubezni. B šest primorskih škofov je izdalo poslanico, v kateri pozivajo posameznike in organizacije, da pomagajo zatirati nemoralne pojave za časa kopalne sezone na naši obali, in sicer tako na peščini ob morju kakor tudi na parnikih. ■ Italijanska gledališča naj bi gostovala pri nas. naša pa v Trstu. V zadnjem času »e vršijo pagajanja, da bi naši gledališči, ljubljansko in •zagrebško, gostovali v Trstu, zato bi pa v Zagrebu, Beogradu in v Ljubljani gostovala milanska Scala z operami >Aido« in »Traviato«. Baje bodo pogajanja kmalu končana in bi se obojestranska gostovanja vršil« že v juniju. ■ V Monte-Carlu si je vrel življenje z veliko injekcijo heroina znani zagrebški zdravnik dr. Franjo Horo-witz. Pokojnik je posebno zadnje čase hudo trpel zaradi revmatizma, tako da je moral zaradi bolezni opustiti svojo dobro uvedeno zdravniško prakso v Zagrebu. Posebno znan je bil po svojem zdravljenju z električnim tokom visoke napetosti. Pokojnik je bil zelo skromen mož in velik človekoljub. Zapustil ni nikakega premoženja. V poslovilnem pismu pravi, da ga je XVII. LJUBLJANSKI VELESEJEM IgSlss’ 40. RAZSTAVNA PRIREDITEV 5.-14. junija 1937. Železniška izkaznica za polovično voznino se dobi pri blagajnah železniških posta) za din 2*—. Velescjmskc legitimacije se izdajajo pri blagajnah na velesejmu. Sejmišče obsega 40.000 m '. Preko 000 raz-stavljalcev iz 14 držav. Posebne razstave: Lovska, gospodinjska, pohištvena, avtomobilska, male živali. Modna revija z varietejem. Veliko zabavišče. — Koristno — prijetno. bolezen ovirala pri izvrševanju poklica in da gre v smrt, ker ne mara hirati in počasi umirati. ■ Tuji državljani, nameščenci tovarne Laurich in »Alfa« v Konjicah, izgnani iz naše države. V četrtek 13. t. m. so po odredbi banske uprave dravske banovine izgnali iz naše države več nameščencev tovarn Laurich dn »Alfa« v Konjicah. Izgnani so: Nid-laus Tatscher, poslovodja, avstrijski državljan. Friedrich \Vagner, ravnatelj tovarne Laurich in posestnik, Karl Peindl, gostilničar, posestnik in uradnik tvrdke »Alfa«, avstrijski državljan. Alojz Sinek, tovarniški preddelavec z ženo, oba avstrijska državljana, Alfred Holzl, kemik in obratovodja tvrdke Laurich, avstrijski državljan, ter Anton Libich, tehnik, češkoslovaški državljan. Vse so odpravili z orožniško stražo do meje. — V odgovor na to je tvrdka »Alfa« še isti dan odpustila 80 delavcev, češ da brez ravnatelja, preddelavca in drugih nameščencev ne more obratovati. V stavki delavstva tovarne usnja Laurich tudi niso nastopili novi momenti. Med delavstvom in tovarno še vedno ni prišlo do sporazuma. B v strašnih mukali je umrla, ker je pila »ljubezenski napitek«. V vasi Orešac blizu Knjaževca v Srbiji se je te dni zgodila huda nesreča. Mlado dekle iz ugledne družine, lGletna Ib’ sanka Miličevič se je namreč zaljubi' v Vladimirja Todoroviča, toda stari ii niso dovolili, da bi ga vzela za mo ža. Ker ga je pa dekle le preveč ljubilo, se je zateklo k neki stari ženi, ki je znala kuhati iz zelišč »čudodelno ljubezensko; pijačo. Dekle je pijačo res izpila, toda koj nato je začela obupno ječati in se zvijati v strašnih bolečinah. Prepeljali so io v bolnišnico, toda rešitve ji ni bito. V zadnjih vzdihih je povedala staršem, da je pila »ljubezenski napitek«, ker je mislila, da si bo tako vendarle pridobila ljubljenega fanta. Ta dogodek je le eden izmed mnogih, dokaz da preprosto ljudstvo še dandanašnji, posebno v Srbi ji, veruje v razne »čarovnice •, katerih namen je. da na lahek način zaslužijo, ne meneč se za lo, kaj ee bo zgodilo z nesrečnežem, ki jim pride v roke. Smrt ..železnega finančnega ministra" Nadaljevanje s 1. strani Banka Baruch 1). Rue Auber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3004-04. Bruxelles: Holandija- št. 1458-60. Ded. Dienst. Francija št. 1117-94, Pariš; Luzern burg: šl. 5967. Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice To se pa bistremu fantu ni zdel pravi poklic, zato se je privatno učil, da je mogel postati zavarovalniški uradnik. Takrat ga je pa na lepem zadela huda nesreča: na nekem kolesarskem izletu je padel in si zlomil obe noge. Od te nesreče si ni Snovvden nikoli opomogel in je vse življenje hodil po berglah. Moral je več ko leto dni ostati v postelji; to priložnost je porabil za čitanje socialističnih spisov. Ko je za silo ozdravel, se je vpisal v laburistično stranko in se je s svojim solidnim sociološkim znanjem, s svojo naravno razumnostjo in značajnostjo zelo hitro povzpel med prve laburistične voditelje. Leta 1906. je prišel prvič v poslansko zbornico in je že koj prve dni zbujal pozornost s svojim obvladanjem proračunskih in finančnih težkoč. Leta 1924. je postal finančni minister v prvi delavski vladi, v letih 1929—1931. je imel isti resor v drugem MacDonaldovem kabinetu. Kot finančni minister je Snowden s tako energičnostjo spravil angleški proračun v ravnotežje, da si je takrat pridobil ime »železnega zakladnega kanclerja«. Leta 1931. je dal slovo vladi, ker se ni strinjal z njeno trgovinsko politiko: takrat se tudi neha njegovo prijateljstvo z MacDonaldom. Po odhodu iz političnega življenja ga je kralj povišal v lorda. Filip Snowden je umrl tako rekoč siromak. Čeprav je leta in leta vodil finance ene izmed najbogatejših držav na svetu, je moral v pokoju živeti zelo skromno, če se ni hotel zadolžiti. Da mu ni pomagala njegova zvesta družica — prirejala je predavanja na Angleškem in v Združenih državah in z izkupičkom vsaj za silo zakrpala gospodinjske potrebe — bi bil moral mož-poštenjak na stara leta malone stradati ob ubožni pokojnini. Observer Vse tone tožbe so odveč če se za pranje uporablja Schichtovo milo /»Jelen", Icar boste imeli potem zmanjtruda edno čisto m belo pelo I Moj lojze še danes beži od doma, kadar se pere Ti surovezi — samo prte zamažejo I In s« potem' čudijo, če perilo dolgo ne trpi I Ali so vsi možje tako natančni? No ee bi mozj® morali pratil In ~ gledajo, kako se me rr/učimo. Seveda ,-s* pri tolikem mencan ju‘. in drgnenjul Pri prijateljici na čaju »DRUŽINSKI TEDNIK" vsako SLOVENSKO HIŠO! škandal v Newvorku Ves Newyork se zabava in norčuje iz zakonskega škandala, ki se je zgodil nedavno v elegantni restavraciji na Peti aveniji (z) Newvork, sredi maja. Ugledni trgovec Viljem Seymour je v restavraciji večerjal z mlado, zelo lepo plavolasko. Zdajci so se pa v restavraciji prikazale tri gospe. Najbolj razborita med njimi je vprašala bližnjega natakarja po gospodu Seymourju. Natakarju so se v hipu odprle oči in je gospoda previdno zamolčal. Toda vse zastonj. Gospa ni bilo mogoče prevarati. Napotile so se kar same na iskanje in res so našle v prijetnem kotičku gospoda Seymourja in gospodično. Vodnica podjetnega tria je pri priči potegnila izpod plašča jahalni bič in pričela udrihati po Seymourju in njegovi spremljevalki. Ta je bila precej urna in je v splošni zmedi hitro ušla. Gospod soprog podjetne amaconke je bil pa od strahu ko priklenjen na stol in se ves čas ni ganil. Medtem so se v lokalu dogajale čudne stvari. Nekaj dam je omedlelo. Nekaj gostov je zbežalo, od strahu ali kaj in seveda, ne da bi plačali zapitek. V splošno zmedo je posegla policija, ki je gospoda in gospo Seymour povabila na zaslišanje. Spremljali sta ju tudi obe gospenji sestri, njeni tovarišici pri vročekrvnem pohodu. Na policiji je gospod Seymour plačal globo sto dolarjev. Ko mu je pa žena zapovedala, naj naroči taksi, in mu je še zagrozila, da bo prekinjeni razgovor nadaljevala doma, je sicer potrpežljivemu možičku vendarle pošla dobra volja. Zaklel je, jo ucvrl skozi vrata in izginil v temno noč. Doslej se še ni vrnil domov. Njegova žena je medtem vložila prošnjo za ločitev zakona in terja visoko vzdrževalnino. Ljubosumni pes (nj-d) Pariz, maja. Te dni bo moralo razsoditi pariško sodišče, koliko so vredne zapeljive ustnice lepe ženske, ki je povrh tega še slavna pevka. Gospodična Irena Jougletova, koncertna pevka, ki je na Dunaju dobila mednarodno nagrado za petje, in gospodična Milletova sta bili nerazdruž-ljivi prijateljici. Njuna ljubezen je bila tolika, da sta skupaj stanovali, skupaj hodili na počitnice in skupaj od-gajali ljubkega ptičarja Patricka, ki je bil videti prav zadovoljen z dvema gospodaricama. Vendar je Patrick dobro vedel, da je le gospodična Milletova njegova prava gospodinja in lastnica. Bil je celo — kakor vsi psi — nekoliko ljubosumen na ljubezen, s katero jo je obsipala njena prijateljica gospodična Jougletova. Lepega dne je bil Patrick nekam vznemirjen in tedaj se je pripetil usoden dogodek, ki ga je težko docela razjasniti. Morda je pes napak razumel kakšno kretnjo gospodične Jougletove, morda se je zbal za svojo gospodarico, gotovo je le to, da je iznenada planil na njeno tovarišico in jo uklal v ustnice... Odtrgal ji je majhen košček rdečega mesa, do katerega prav gotovo ni imel pravice. Zaman je gospodična Milletova skušala zakriti njegovo pregreho s tem, da je hitro vrgla njegov nenavadni plen v pepelnik. Gospodična Jougletova se je pogledala v zrcalo in s strahom ugotovila, da ji manjka košček ustnice. Cez nekaj časa se je rana popolnoma zacelila in tedaj je hotela pevka prvikrat po bolezni zapeti nekaj arij. O groza! Visoke note ji niso nič več z lahkoto privrele iz grla kakor nekdaj, prednašanje je bilo zaradi neznatne poškodbe na ustnicah slabo in nepopolno... Gospa Cesbron-Viseurjeva, profeso rica na konservatoriju, je rada pismeno potrdila pritožbe svoje najboljše učenke. Zdaj zahteva gospodična Jougletova v tožbi proti svoji nekdanji prijateljici gospodični Milletovi 20.000 frankov odškodnine za svoj izgubljeni srebrni glas. Zamenjani nevesti fniio) London, maja. V Sutsienu na Kitajskem so praznovali dve poroki. Nevesti sta po starem običaju zastrti z gostimi tenčicami sedli v nosilnici >n nosači so ju odnesli k bodočima možema. Na poti je pa poročni sprevod zajel snežni metež in nosači so z nosilnicama vedrili v neki čajarni. Ko je sneg ponehal, sta se nevesti Spet vrnili v nosilnici, a v mraku sta se zmotili in stopili v nepravi; ker sta bili zagrnjeni, nosači niso opazili napake. šele moža sta spoznala zmoto. Toda zadeva se jima ni zdela preveč tragična. Družabni ln denarni položaj °beh deklic je bil namreč enak. poleg tega sta pa moža videla v slučajni Zamenjavi prst božji Iti sta brez upiranja sprejela zamenjani nevesti in se z njima v templju poročila. (»Eveniitg Standard«) Kaj še! V vrečici je bil tudi listič, na njem mi sporoča neka zobozdravnica, da mi v petih minutah s čudovito spretnostjo prežene iz ust neprijetni duh po česnu ali čebuli...« +■ Gospa N. N. vodi v elegantnem lokalu trgovino najelegantnejših oblek za dame, ki hočejo po vsaki ceni imeti originalne toalete. Pismo, v katerem vabi svoje kupovalke na ogled pomladnih novosti, se glasi: »Draga gospa! Kako kaj vaša zlomljena noga? Prepričana sem, da je mogla samo tako nerodna nesreča preprečiti vaš pomladni obisk pri nas. Pričakujemo vas!« Glasbena novost (nF-dt Pariz, maja. Neka gramofonska družba je prišla na imenitno misel, kako bi se dalo pomagati glasbenikom, ki bi se radi izurili v ansambelskem nastopu. Posnela je takšno gramofonsko ploščo, da lahko godbenik ob njeni spremljavi igra svoj inštrument, na primer prve gosli — vsa druga spremljava je pa na plošči. Tako na primer svira pri kvartetu glasbenik prve gosli, plošča ga pa spremlja z altom, drugimi goslimi in cellom. Glasbenik, ki kupi tako ploščo, dobi obenem tudi partituro, da lahko igra svoj del. Ta novost bo posebno ugajala onim glasbenikom, ki bi radi igrali v ansamblu, pa nimajo soigralcev. Zdaj se bodo lahko vadili in uživali koncert doma, v svoji sobi. Dobri sodnik (nK-tl) London, maja. Pred nekim londonskim sodiščem je te dni terjal lastnik neke stanovanjske kolonije siromašno ženo za 10 šilingov, ki mu jih je dolgovala za stanarino. Sodnik je zadevo preiskal in razsodil, da mora toženka plačati dolg, ali se pa izseliti iz stanovanja. Po razsodbi je potegnil iz žepa denarnico in stisnil ženici v roko bankovec za deset šilingov. Tožitelju je pa dejal, kakor bi se hotel opravičiti: »Kje vraga mislite, da naj uboga para dobi denar?« (»Paris-Soir«) Grah in flirt (nH-d) Ne kupujte zelenega graha, če nočete imeti skušnjav! Neki danski učenjak je namreč dognal, da zbuja uživanje te zelenjave pri moških in ženskah čezmerno željo po ljubimkanju. Nasprotno pa pravi kjobenhavski dr. Haaken, eden največjih sodobnih biologov, da zelje krepi potrpežljivost in stanovitnost, ob špinači raste energija, beli fižol pa utrjuje živce. 0 cem Parižani govore Neki poročevalec pariškega lista »Pa-ris-soir« je nalašč prisluškoval, o čem ljudje na ulici govore. In napravil je takole statistiko: Med 25 pogovori jih je bilo: 6 o vremenu, 4 debate o politiki, 4 pomenki o ljubezenskih vprašanjih, 3 pogovori o službi in krizi (godrnjanje nad prvo in preklinjanje druge), 2 kramljanji o zdravju, 2 vroči debati o najnovejših športnih dogodkih, 2 krat negotovo ugibanje o bodočnosti, 1 krat pogovor o dobitkih državne loterije, 1 krat o prihodnjem nedeljskem izletu. Ameriška reklama (nj-d) Da so Američani na moč iznajdljivi v reklami, vemo iz vseh mogočih anekdot, ki krožijo o njih. Danes prinašamo dve najnovejši zgodbici, ki kažeta, kako podjetne so Američanke v borbi za vsakdanji kruh. Neki Francoz pripoveduje: »Po pošti sem dobil majhno platneno vrečico in v njej čebulico. Menil sem, da mi je poslal kakšen vrtnar na ogled čebulico redke tulpe, v nadi da bom cvetlice naročil pri njem. jtldva ženska v Uwiccju. Najlepši kavalir z riviere umoril bogato lahkoživko (zJ-i) Nica, 18. maja. Te dni je sodišče v Nici obsodilo mladega plesnega učitelja Roberta Egenderja na dvajset let ječe, ker je umoril in izropal bogato lahkoživko Renejo Arbelovo. Vesela in lepa gospa Arbelova je bila na Rivieri splošno znana. Videvali so jo povsod, kjer je bilo le kaj zabave; Arbelova je denar, ki ga ji je bil zapustil nedavno umrli mož, razsipala, kar je le mogla. Zadnje čase je bila pogosto v družbi mladega zelo čednega moža, ki ga je z darili in denarjem naravnost zasipala. Robert Egender, kakor se je njen spremljevalec imenoval, je bil plesni učitelj in v večni denarni zadregi, čeprav je veljal za »najšarmantnejšega kavalirja na Rivieri«. Gospa Arbelova pri tem svojem ljubljencu celo s tisočaki ni stiskala, čeprav je vedela, da ni na kar najboljšem glasu. LEPO 2ENO POGREŠfi Lepega dne je ostalo stanovanje gospe Arbelove prazno. V njeni spalnici so našli le kratko, debelo vrv s tremi vozli in še nekaj zlatih lasnih prame nov in krvave madeže. Policija se je znašla pred uganko, ki je ni znala in mogla razvozlati. Potem so pa na lepem aretirali brezposelnega mornarja Gastona Paolija, ki je hotel na postaji v Nici oddati težak kovčeg. Obnašal se je sumljivo, zato so kovčeg odprli in v njem našli žensko, ki je ni bilo moči več spoznati, ker je bila polita z jedko tekočino, ki ji je skazila obraz. Mož je sprva tajil, da bi bil s skrivnostnim umorom v kaki zvezi, in policija se je že bala, da zadevi ne bo mogla do dna. Potem ji je pa prav prišla izjava neke kabaretne plesalke, ki je bila včasih Egen-derjeva prijateljica in ji je ta kupoval dragocene krznene plašče in nakit. Povedala je, da je bogato vdovo umoril Egender sam, ker mu ni marala več dajati denarja. USODNI DOKAZI Egender pa ni hotel priznati. Dokazi so se kupičili in grmadili, on je pa slejkoprej molčal in vztrajal pri tem, da je pričevanje njegove mlade prijateljice laž. Potem je prišel še poslednji, najtehtnejši dokaz. Poslovodja neke špecerije je policiji sporočil, da je v času, ko se je zločin izvršil, mati Roberta Egenderja kupila pri njem večjo količino neke jedke tekočine. Zakaj naj bi jo rabila? Gospa Egenderjeva je tajila, da bi bila kupila kaj takega. Prav to je bilo pa zanjo in za sina usodno. Naposled so povedali tudi sosedje, da je gospa Egenderjeva hodila ponoči po vrtu in prenašala iz hiše do reke, ki teče le nekaj metrov vstran, neke v papir zavite predmete. MORILEC! Priznanje kabaretne plesalke Tereze Butafogijeve je plesnemu učitelju izpodkopalo tla pod nogami. Čeprav je še zmerom tajil, mu ni zdaj nič več pomagalo. Porotniki so skoraj na vsa vprašanja o krivdi odgovorili pritrdilno, zanikali so samo vprašanje, ali je Egender ubil namerno. Spoznali so ga za krivega in ga obsodili na dvajset let težke ječe. Strah ima velike oči... (Po A. Mauroisu priredila Vita) Mož: »Jutri ima Božica šolski izlet... Na Katarino gredo, precej dolara pot za otroke, se ti ne zdi? Pomisli, kaj bo, če jih zaloti dež...« žena: »Zakaj naj bi prav jutri deževalo, saj je danes najlepše vreme; na nebu ni niti oblačka.« Mož: »Na šolskih izletih je zmerom dež... Saj ni treba, da rosi ves dan, dovolj je, če se iznenada zbere nevihta... V kakšni nevarnosti bo otrokovo življenje; strela je ubila že nešteto ljudi!« Žena: »Prosim te, nehaj že s svojimi slabimi prerokovanji, res ne pravijo po krivem, da si črnogled!« Mož: »Nisem črnogled, ugotavljam samo, da je jutrišnji izlet za Božico huda nevarnost.« Zena: »Prav nič ne ugotavljaš, samo domišljaš si in predstavljaš vsak čas vse mogoče nesreče in nevarnosti!« Mož: »Nič domišljije ni tu, samo strah za otroka...« Žena: »Vidiš, to je tisto! Strah ! Na vsakem koraku slutiš nevarnost, ki je ni, neutemeljen strah ti greni še tako nedolžno veselje in zastruplja življenje. Če te ne bi imela rada, bi bila že zdavnaj sita tvojih črnih slutenj in sumničenj! Z otrokom s« zamudim pet minut na trgu ali v meštu, že nameravaš klicati policijo, že naju vidiš v razgreti domišljiji mrtvi in razmesarjeni... Najino zamudo bi lahko opravičil na tisoč preprostih načinov: morda sva pozabili pogledati na uro, morda nama je tramvaj pred nosom odpeljal, morda gledava izložbe... Ne, to bi bil preveč nedolžen razplet, morala se je zgoditi nesreča.« Mož: »Bolje je slutiti slabo in doživeti dobro, kakor narobe. Večkrat bi rad, da bi bila bolj točna.« Žena: »Izgovarjaš se, pa si sam s seboj prav tak. Dvakrat na mesec te prime strašen strah pred vojno... Drugič zapaziš zjutraj na vratu mozoljček (ti mu praviš tur), brž k zdravniku, morda je x-ak...« Mož: »Če bi bili vsi bolniki tako previdni, bi ne bjlo toliko neozdravljivih bolezni na svetu.« Žena: »Bodi previden, a ne vdajaj se namišljenim strahovom, ne delaj iz muhe slona! Življenje, polno črnih slutenj, je neznosno. Kadar misliš na tisočo nemogočo prigodo, pomisli prosim, da je mnogo verjetnejših devet sto devet in devetdeset na moč preprostih in navadnih, vsakdanjih razpletov ! To ni optimizem, to je z d r a -v a pamet ! Naš narodni pregovor pravi, da ima strah velike oči!« Mož: »Priznam, prav imaš! Kaj pa, če naju dež dobi domov grede?« (n D-d) •ZCM- 1. Da omalovažujoče pravi, kadar pomagam otrokom pri računskih na-logah: »Aha, zdaj pa znaš računati/« 2. Da pravi sinu, ki prihaja v viharna leta: »Prav tale si, kakor je bil tvoj oče!* S. Da iz mojega časopisa izreže modno stran, na kateri so zadaj »Najnovejše gospodarske vesti*. Da takoj, ko po kosilu prižgem pipo, i mlaši pokašljuje. 5. Da skriva likerje in skopari s kavo, češ da sem bolan na jetrih. C. Da prihajajo na mizo same zelenjavni1 jedi, kadar ima ona shujševalni leden. 7. Da mi v prepiru zagrozi: »Vrnila se bom mami"... in tega ne stori. S. Da zakliče, Kadar pride v 1ras moj prijatelj iz vojaških dni: »Kakšno Zadnjič smo priobčili pritožbe nežnega spola, danes pa dajemo besedo zakonskim možem. Ako boste pazljivo prečitali obtožbe obeh in obenem pomislili na podobne lastne napake, boste spoznali, da ni težko živeti mirno zakonsko življenje, če oba zakonca opustita svoje razvadice in majhne zlobnosti in se vživita drug v drugega. presenečenje! Tak vi ste tudi prišli’« I stiski, vse snubače, ki jih je bila za-9. Da pravi po njegovem odhodu' vrnila. ob pogledu na cvetke in sladkorčke, ki jih je iz vljudnosti prinesel: »A'o, na kant zaradi tega ne bo prišel.« 10. Da jo vidim dan za dnem z gumijastimi zavijači v laseh, češ da zdaj »to* ni več važno. 11. Da tako našemljena venomer prepeva kakšno sladkobno hrepenečo popevko, na primer: »O Marijana...* 12. Da me ob prihodu iz službe namesto s poljubom sprejme z besedami: >•Obleci copate, naloščila sem parket.* 13. Da še nisem utegnil prav sesti v naslanjač, priteče k meni in mi na moč nežno zaupa: »Ljubček, lijak v kuhinji se je zamašil.« H. Da mi našteje, kadar smo v 15. Da vzdihne v kinu ob pogledu na čednega športnika: »Še so lepi moški na svetu.* 16. Da me ponoči mora tlači, ker duham v sanjah kafro, ki si jo na maže na obraz. 17. Da mc venomer kliče za razsodnika v svojih prepirih s kuharico ali služkinjo. 18. Da mi hoče zmerom sama izbirati ovratnice, češ da se moški ne znatno oblačiti. 19. Da me dolži, da jo nalašč za-fvkujem, če je šc kdo navzočen. 20. Da meni svoji lepi sestrični Ivanki: »Ah, veš, moj mož spi z od prtimi usti.« (n E-d) Zanimivosti z vsega sveta 125 milijonov dolarje? bodo po zdajšnjih računih znesle investicije za svelovno razstavo, ki bo leta 1939 v Newyorku. Na razstavi bo zaposlenih 185.000 oseb. Ker bo razstava po svoji velikopoteznosti nadkrilila vse dosedanje podobne razstave, se nadejajo, da jo bo obiskalo kakšnih 50 milijonov ljudi. Newyorčani upajo, da bodo z njo zaslužili najmanj milijardo dolarjev. »Steklo za vroče dni« so pričeli izdelovati na Češkem. To steklo prepušča svetlobo, toploto pa odbija. Tudi v največji vročini bo v sobi. ki bo imela v oknih novo steklo, prijeten hlad. GEJSA pije za zajutrek skodelico čaja a mi jemo naše BONBONE Bilo kod povsod! mpjrjg Na levi: V irski prestolnici Dublinu so neznani storilci razstrelili spomenik angleškega kralja Jurija H. — V sredi: Pogled na stolpom. Na levi mogočni portal nemškega paviljona, njemu nasproti (na desni) sovjetski paviljon. Razstava se^»jJpre 25. t . »Špirit oi Št Louis«, nilo 10 let kar je Charles Lindbergh preletel Atlantik u Newyorka v Pariz. Na sliki, drzni letale« pred svojim zmagovitim letalom Si razstavišče pariške razstave z Eiffelovim m. — Na desni: Danes 20. maja je mi- Deseti brati Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu V sedanji čas postavil in v stihe prelil} Ivan Rob 10. nadaljevanje XXXIV. Beseda zadnja Kvasa zmede, vanj zre z bolščečimi očmi, t žep avtomatično poseže in mu .kovača' pomoli. Stric Dolef jadrno zdaj vstane: »Arniče, servus! Zbogom, Kvas! Bojim se, da se grlo mame, zato grem k Obrščaku v vas. Prvino svojo grem pokuša t in harmonijo sfer poslušat.« ČETRTO POOLAVJE In vstane šum, 'de, mož za moiarn pada. Fr. Prešeren. ">4ubavni parček zapustimo; naj z njima Amor se igra; za stricem Dolefom stopimo, ki v krčmo jadrno svedra. Vesel je mož, polglasno poje: »Iz dalje vino že vohljam, usmerja nos korake moje, me varno vodi v vinski hram.« Podobne pesmi prepevaje se k Obrščaku v vas primaje. II. Gostilno Obrščak v vasi ima že dolgo vrsto let. Po svoji glavi vse ravna si, zaveznik mu je vinska klet. Vabiti vanjo on ne jenja, je pol vasi njegova last. Kaj čuda, če obrška srenja mu dala je župansko čast. V dokaz županskega garanja pred-sodek krasen mu poganja. Tli. Obrhek vas se imenuje, ki vanjo pravkar smo prišli. Tako nas Jurčič poučuje, a hkratu ga močno skrbi, ker razložiti si ne zna, kaj vse ,Obrhek' v sebi hrani, Oštirja pa, ki so mu znani koreni vsi, še ne pozna. Kar možno ni pri ljubem Bogu, to možno je pri — filologu. IV. Da je Obrhek vas slovenska, iz tega prav lahko spoznaš: v nji revščina je salamenska jn vendar krčmo v nji imaš. Slovenski tu so tudi kmetje: za »pravdo« so do konca dni, kaj, če po zlu gre vse imetje, da le pravica se blešči. — Ta kraj je miren, zrak je čist, še ni okužil ga — turist. Pri Obrščaku danes zbranih je polno kmečkih korenin. Dva tu sta od junakov znanih: stric Dolef in pa Spak Martin. Potem še Miha izpod Gaja in z njim je Dražarjev France, ki z Mihom nekaj se pogaja, menda zaradi bajte gre. V manjšini cvet je gruntarije, v večini svet je beračije. Po resničnih dogodkih napisa/ F. N. 6. nadaljevanje »Mademoiselle Singalova stoji tamle na odru!« je krotko dejal in pokazal z roko na Margo, ki je pravkar poskušala nekaj ,špagi‘ pod-obnega. »Nu, čeden tič ste, e k'par da mu ga ni para,« sem ogorčeno vzkliknila. »Le počakajte!« Nekaj odrskih delavcev je pristopilo k nama, z druge strani odra je pa prihajal neki Japonec, oblečen do poslednje podrobnosti po evropsko. In prav tedaj je bilo tudi plesa konec. Margo je priskakljala z odra. Pod oblačilom je imela oblečen triko — in tega za vse na svetu ne morem trpeti — in po vsem životu »o se ji svetlikale potne kaplje. Po licih ji je pot zarisal v šminko cele potoke. Ponudila sem ji roko: »Dober dan, gospodična Margo...« »Oprostite...« je siknila zviška in mi ni segla v desnico. »Motite se... Blanca Sin ga lov a sem!« Temeljito sta se bila zavarovala, Stankovič in ona! »Saj vendar veste, da nesramno lažete!« sem ogorčeuo kriknila. »Jaz, jaz sem Blanca Singalova... Da veste, vii s svojim abotnim skakljanjem !« Živci so mi odpovedali, in potlej je navadno tudi vse drugo zavoženo. Tedaj je stopil lepo oblečeni Japonec k nam; bil je eden izmed ravnateljev gledališča. Vsa razburjena sem mu povedala, kakšna je prav za prav zadeva. Stankovič me je neprestano prekinjal z mirnimi pripombami, medtem ko je Margo — dobro poučena — stala mirno poleg in gosposko vihala nos. Ravnatelj nas je vse tri povabil v svojo pisarno — in tedaj je izigral Stankovič svojo poslednjo kvarto: prosil me je, naj vendar pokažem ravnatelju svoj potni list, če ga imam slučajno s seboj. Hkratu je položil na ravnateljevo mizo Margin potni list, ki ga je bil vzel iz prsnega žepa. Na njenem potnem listu je bilo pod njenim meščanskim imenom Margot Kleinert zapisano: »Ps. Bianca Singak — kar je brez dvoma pozneje Stankovič sam zapisal. V mojih listinah je pisalo samo Beata Sydow, drugega nič. Ravnatelj je primerjal potna lista in dejal: »Zal mi je. miss... miss Sydow; toda stvar je jasna ko beli dan!« Bila sem premagana. Čedno juho si je skuhala Manro! Ko se bo nekočtoet vrnila v Nemčijo, jo bodo lahko prijeli zaradi ponarejanja listin! Toda to je bilo bržčas njej in Stankoviču vseeno. Vedela sem, da sem tukaj opravila... Vsa moja zagotavljanja niso napravila dovolj vtisa na ravnatelja, čeprav se mi je zdelo, da meni vendar bolj verjame kakor Stankoviču in Margi. Prepričana sem bila, da sluti prevaro... toda kaj bi zdaj, ko je Margo že sprejel... Kostumi so zanjo že naročeni, in še Bog ve kakšne neprilike bi lahko imel, ako bi lažno Bianco zamenjal s pravo. Vse to sem mu brala iz oči — in vendar je potlej dejal, da mora verjeti Slankovičevim izjavam. Stankovič me je namreč opisal za pre- napeto dekle, ki se mu je med vožnjo pridružila in ga je vso pot nadlegovala... Priznal je, da imam sicer pogodbo z njim, pa kaj mi je to koristilo, ko sem jo pa bila podpisala s svojim meščanskim imenom. Da je podkrepil Margino identičnost, je pokazal ravnatelju še njeno pogodbo, ki jo je bila predrzna Margo podpisala z mojim umetniškim imenom: Bianca Singal. Sleparija je bila dobro premišljena, razen tega je imed pa Stankovič še srečo. Res bi ga naposled lahko tožila, dosegla pa menda ne bi mnogo, ker z gledališčem nisem imela pogodbe... Odšla sem iz ravnateljeve sobe in sem na povratku zablodila spet na oder. Med kulisami je stala neka žena srednjih let, oblečena po evropsko, ki sem jo bila opazila že prej, ko sem se s Stankovičem prerekala. Bila je precej zavaljena, imela je krilo in bluzo, na glavi ji je pa tičal prav staromoden klobuk. Z rokami je ves čas čudno krilila proti odru. Na odru je stalo nekaj japonskih girlov, pevk... Pele so strašansko napak, da so me kar ušesa bolela. Gostolele so neki znan ameriški šlager, ki sem ga poznala. Vsakikrat, kadar so prenizko zapele, je dvignila dama za kulisami roko, in dekleta, ki so veuouier škilila k njej, so se očitno prestrašila in so brž splezala za ton više po glasovni lestvici. Če so zapele previsoko, je veslala dama z rokami okrog trebuha, in dekleta so brž zapela niže. Kadar bi bile morale peli z občutkom, so tulile, saj revice niso znale niti besedice angleški. Na takih mestih je položila dama prst na ušla in ukazala s komaj slišnim »pst«: pia-nissimo. Vse to je bilo na moč komično, vendar je pričalo hkratu tudi o tem, kako težko se privadijo japonska ušesa evropskih melodij. Stala sem zatopljena v ta čudni prizor. Tedaj me je opazila dama; koj prvi hip sem bila prepričana, da je Evropka. Ker je nisem hotela žaliti s svojim nasmeškom spričo tolikanj smeha vrednega prizora, sem se rajši obrnila in odšla. Zazdelo se mi je, da mi je namignila, kakor češ: počakaj ! Odšla sem pa kljub temu proti izhodu. Tam mi je Stankovič zastavil pot. j Veste, 4 je dejal, -nisem zverina — in vaša usoda me reže v živo. Ako ste v zadregi, bi vam prav rad priskrbel službo plesalke. Ali hočete? Priporočit vas bom ravnatelju.« To je bila ali nesramnost, ali se je pa spet zaninial; zame. Imela sem celo občutek, da bi utegnila pri njem marsikaj doseči, ako bi le holela. ,Ne boš kaše pihal’, sem si mislila, na glas sem pa posmehljivo dejala: »Stotera hvala za vašo neizmerno dobroto, gospod de Stankovich!« To rekši sem mu obrnila hrbet. Ko sem prišla na cesto, je bilo vse polno solnca okrog mene. Ko sem se bila prejle s taksijem vozila v gledališče, niti opazila nisem vseli nenavadnosti tega mesta, toda zdaj, ko sem DURLIN • ft prenovi vse stala sredi te široke ulice pred gledališčem in nisem vedela, kam naj se obrnem, me je z vso silo objela čudovitost tega tujega mesta. Da, bila sem v tujini; oblačila ljudi, ki so hitrih korakov brzeli mimo mene, sicer niso bila tuja, vendar je bila tuja njihova hoja, njihova drža, njihov smeh; hiše in ceste niso bile tuje — prav takšna gledališča, prav takšne trgovine so tudi v Berlinu, v Dresdenu — toda tuje je bilo to, da so stale vse te domače hiše na drugi strani sveta — v tujini. Občutek me je obšel, čuden občutek, da sem sama med množico teh tujih ljudi; kar na lepem sem se zavedela, da sem tu popolnoma odveč, da ni zame prostora v tem mestu. Čutila sem, da mi bodo vsak hip privrele solze v oči — in že sem začela stikati po torbici, da bi našla robček. S kalnimi očmi in s pobešenim pogledom sem zavila v tisto smer, kjer sem si mislila, da mora stati moj hotel. Tedaj sem zaslišala za seboi korake. »Friiulein, Friiulein,« sem zdajci zaslišala klic. Obrnila sem se in opazila damo, ki je še malo prej za kulisami dirigirala petje japonskih girlov. »Ne zamerite,« je zagostolela po nemško, »da sem tekla za varni. Netz-ke, Tina Netzke se pišem; rojakinji sva! € Pomolila mi je desnico v pozdrav ■ in krepko sem ji jo stisnila. »V gledališču sem korepetitorka, nu, saj ste me videli,.; je gostolela dalje. . Prav za prav sem učiteljica petja. Pa pustiva to. Prepričana sem, da ste vi prava Singalova. in ne ona vrtavka. To sem opazila koj na prvi pogled. Slišala sem vse vaše prerekanje. Lepa i reč... toda tu v tujini res ne bi kaj prida opravili zoper lega Stankoviča.« Ali menite, da ne bi ničesar opravila?:; Energično je stresla z glavo in dejala: »Nič, prav nič!« /AH ne morem zahtevali, da zavaruje oblast moje umetniško ime?« >Nak! Tu uganjajo z umetnostjo in z literaturo, kar se jim zdi!« šli sva druga poleg druge, in kmalu me je prijela ljubezniva rojakinja pod roko: »če vam ni nevšefno...« je dejala. Pripovedovala sem ji, kako sem se v Berlinu prenaglila z angažmanom, in povedala sem ji tudi vse, kako so me v Mandžuliju aretirali in zaprli, in kakšen je bil naš razgovor pri ravnatelju. In zdaj ne vem ne kod ne kam...« sem naposled sklenila svoje pripovedovanje. »Bo že šlo, bo že šlo,« me je potolažila, »pomagala vam bom, dragi otrok. Prvič zato, ker imam to vrtavko v želodcu, drugič pa zato, ker tega Stank... Stankoviča ne morem živega videti, in tretjič zato, ker... no, da... Poslušajte me torej. Nekaj bo treba storili. Odšli bova h konkurenci, kjer sem tudi že služila. ,Macutake‘ se reče tistemu podjetju; mnogo večje in pomembnejše je kakor ,Arima\ Najboljši teatri v državi in več ko polovica kinematografov je v rokah Macutake. In revijo imajo tudi. Veste, kako bova napravili? Naravnost k podjetju ne morem; ne bi bilo pošteno, kp sem pri konkurenci v službi. Zato vas bom pa odpeljala k plesnemu mojstru Akaja-mi, in ta vas bo predstavil ravnatelju. Drži?« Nisem ji smela oporekati. »Dobili boste angažman, to vam jamčim. Nastopili boste pač pod drugim imenom, morda kar pod svojim civilnim imenom. Na Arimo se pa kar požvižgajte!« To je bilo že vse pribito — in njeno neomajno zaupanje je vlilo še meni pogum. »Kje pa stanujete?« je zdajci vprašala. »Upam, d., ste si menda vendar najeli sobo v Imperialu.« »Ne, v nekem majhnem hotelu pri postaji stanujem...« »Nemogoča stvar. To je čisto nemogoče. Če pride človek kot umetnik na Japonsko, mora stanovati v Imperialu. Kdor stanuje drugod, ne pride kratko in malo v poštev. Njegovega prihoda ne objavijo časniki, njega nihče ne in-tervjuva, na poslaništvu ga ne sprejmejo, skratka: živ krst se ne zmeni zanj. Pri priči se mi imate preseliti v Imperial, Tako pridete avtomatsko v časnike, avtomatsko vas bodo inter-vjuvali in tako dalje. Tajnika bržčas nimate? Nu, potlej kar sami v imenu tajnice telefonirajte uredništvom in recite: .Gospodična Beata Sydo\v sprejema časnikarje popoldne ob tej in tej uri.‘« Opazila je, da sem hotela nekaj ziniti, pa me je prehitela: »Nočete? Da, nekateri evropski umetniki so včasih muhasti; ameriški nikoli! Nu, prav, bom pa jaz vaša tajnica. Potlej morate oditi na poslaništvo, pa vas bodo kar povsod vabili. Na poslaništvo si Stankovič e svojo vrtavko ne upa. Telefonirali bova pa šele jutri zjutraj. Pa tudi preselite se lahko šele jutri na vse zgodaj v Imperial, ker ni zvečer nobenega vlaka, ki ima zvezo z Mandžurijo. Sicer bi se precej čudili, in bi mislili, da ste padli z lune.« Dalje prihodnjič Vam bo pomagal, da zopet dobite zdravje s pomočjo zdravilnih lastnosti zelišč. — HERSAN CAJ Vam bo ublažil obolenje pri menjavi in bolečinah pri mesečnem čiščenju (menstruaciji). — Ali Vas nadleguje preobilna maščoba (debelost)? — Hočete biti vitki? — Potem lahko uporabljate HERSAN CAJ. Zakaj trpite bolečine pri revmatizmu in protinu (gihtu), ko to ni potrebno? HERSAN ČAJ je sredstvo, ki Vam more olajšati bolečine. HERSAN CAJ pomaga pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in zlati žili (hemoroidih). Ali res ne veste, da je HERSAN CAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic? HERSAN CAJ se dobiva samo v izvirnih zavitkih v vseh lekarnah. Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri: „Radiosan" Zagreb Dukljaninova ulica 1. Reg. S. št. 19.834-33. Nova »l>leka iz starih cunj: tak čudež se dogaja v starem suknarskem nemškem mestu Griinbergu (na Šleskem). Na levi zgoraj: »sirovna«, t. j. cunje, pred predelavo. — Na desni zgoraj: omaščene sirovine dvakrat ali trikrat temeljito »premeljejo«, — Spodaj: predelava v strojih. JJrez Bayer jevega kriia f ni Aspirin tablet. Vsaka Aspirin tablet* Ima Bayer-jev križ. Pri rcotnat12.ruu, firtju tu iioiim. Q|i*t H 5>. it liW o4 5. XII. 19*. KUHINJSKI PRIBOR F. GOLOB, LJUBLJANA Wolfova 8 bro namazani, omokani obliki. Ko se shladi, jo prereži, pokapaj obe polovici z rumom in ju pomaži z mezgo in vanilijevo kremo. Vanilijeva krema: Vtepaj na ognju četrt litra mleka; 2 deki moke. 1 rumenjak in 5 dek sladkorja; ko krema zavre, jo odstavi. Torto prevleci z limonovim ledom in posuj s sladkorjem ** Nadevani krompirjevi cmoki: Zreži na kocke četrt kile mehko kuhanega, prekajenega mesa. Skuhaj, olupi in pretlači kilo krompirja, dodaj 30 do 40 dkg ostre moke, soli, 2 margarini in celo jajce; hitro pripravi testo in ga zvij v velik svaljek. Ta svaljek razdeli v toliko ploščic, kolikor hočeš cmokov; vsako ploščico napolni s pre- % uspešne nege lepote brest dobrega mila Otrok vprašuje... Vzgoja otrok je za mater ena najtežjih, pa hkratu tudi najlažjih nalog. Težka je pri trmastem in zagrenjenem otroku, razvajenem oh preobilni ali preskopi materini ljubezni. Lahka je pa za dobro in ljubečo mater, ki vodi svojega otroka že od prvih, stopicajočih korakov s trdno in krepko roko. »Ah, to večno vpraševanje!« se pritožuje marsikatera mati, pozabljajoč, da je prav to vpraševanje znak otrokovega razvoja, zanimanja in duševnega napredka. Dve vprašanji postavlja tvoj malček: ■»Kaj je to?« in takoj za tem: »Zakaj?« Dokler te vprašuje po loncih in skodelicah, po omelu in beljakovem snegu, mu potrpežljivo odgovarjaš. Lepega dne pa te povpraša: Kaj je zrak? Kaj so zdravila? Kaj je telefon? Zakaj je voda v jezeru modra, v kozarcu pa bela? Zakaj so zvezde na nebu?... Ozlovoljiš se: »Boš že zvedel, ko boš večji,« ali pa še bolj osorno in na kratko: »Ne utegnem«, »ne vem«. Začudeno se razširijo otrokova očka in mala ustka se zapro. Zdaj imaš mir; ni več nadležnega vpraševanja, samo dvoje užaljenih in začudenih otroških oči. Tvoj otrok premišlja, a nič več ne odkriva tisoč neznanih čudes, nič več ne gleda v svet z očmi malega raziskovalca, le eno veliko vprašanje mu roji po glavi: Zakaj je mama huda? Njegovo malo srce se izgublja v ugibanjih... Zakaj? Zaradi tvojega n e zna ti j a. Ne trudnost, ne nepotrpežljivost, ne po-1 manjkanje časa, tvoje neznanje je vzrok tvoje nevolje in otrokove žalosti. Otrokova vprašanja so počasi segla tja, kjer nisi več doma. Zdaj si zmedena in nevoljna. Poboljšaj se! Uči se in spet uči svojemu otroku v korist. Ti mu odlcrij prve skrivnosti o vseh stvareh, ki ga obdajajo, le potlej se bo tudi v važnejših vprašanjih obračal nate — na svojo mater. Priznam, otrokova radovednost te česlo spravlja v zadrego. Kako naj razložiš neukemu otroku stvari, ki jih še odrasel človek komaj razume! V takem primeru se omeji na zunanje pojasnjevanje. Kaj naj poveš otroku o telefonu? Malo, a vendar nekaj. Pokaži mu električno žico in mu povej, da je to električna žica. Opozori ga na to, da se glas trese. »Kako trese?« »Pritisni prst na goltanec, pa boš čutil.« Otrok je zadovoljen, pozabil je na telefon, zraven se je pa vendar nekaj novega naučil. Seznanjaj otroka z neznanimi stvarmi s pomočjo znanih pojmov, le tako te bo razumel. Vedi, da otrok posluša, čeprav dosti ne razume, a tako poslušanje je brez koristi. Kaj pa, če ti otrok zastavi vprašanje, na katero pri najboljši volji ne veš odgovora? Odkrito mu priznaj svoje neznanje in mu obljubi, da »boš pogledala v knjigo«. Obljubo pa moraš držati, bodisi da res pogledaš v knjigo, ali pa povprašaš moža za pojasnilo. Ne boj se, da bo zaradi tega otrok izgubil zaupanje v tvoje znanje; nasprotno, spoznal bo, da se lah-ho zanese na tvojo obljubo, in občutil bo prvo plaho spoštovanje do »knjige«, ki vse ve in vse zna. Odgovarjaj na otrokova vprašanja, a izogibaj se otroškim muham, kajti otrok je klepetav in zvedav. Vprašaj ga po vsaki razlagi, ali te je razumel. Če te ni, mu vso stvar znova razloži. Če pa pritrdi, naj ponovi tvoje pripovedovanje. Otrok se ne bo obotavljal, rad bo čebljal in kramljal in seveda — znova vpraševal. Na ta način pa naučiš otroka pripovedovati brez jecljanja in zatikanja, kar mu bo v šoli zelo koristilo. Ne preziraj otrokovih vprašanj, čeprav so odgovori nanje za nas odrasle še tako razumljivi. Nepojasnjeno vprašanje lahko muči občutljivega otroka več let. Ne verjamete? Jaz pa, ker sem sama doživela podobne stvari. Nekoč mi je mama razlagala, da je zemlja velika krogla, ki plava v vesoljstvu. Veste kaj sem premišljevala ves teden po tej znanstveni razlagi? Zakaj pade zobna ščetka na tla in ne v vesoljstvo. Še nekaj vas prosim, ljube mamice, prijateljice veselih in srečnih otrok. Ne kregajte malčkov, če razdirajo igračke! Pekoča radovednost tiči v njihovih malih prstkih in igračka je lahko na moč skrivnostna. Pomislite, da, tudi mi veliki ljudje vse življenje odkrivamo nove skrivnosti, hrepenimo po neznanem in razdiramo velike igračke. Saška Naša kuhinja devana jajca zloži na krožnik, obloži jih z rezinami kislih kumaric, z očiščenimi sardelami in cvetačo ali beluši, zabeljenimi z oljem in kisom. Piščanci v oljnati omaki Za to jed lahko porabiš tudi ostanke pečenih piščancev. Zreži jih na majhne kose, poškropi s kisom in posipaj s soljo in poprom in jih pusti tako dve uri. Med tem časom pa pripravi omako: daj v skledo surov rumenjak, zmešaj ga dobro in pri-devaj počasi najfinejšega olja, in sicer na vsak rumenjak 10 dek olja. Pomni pa, da zmešaš vsako prejšnjo žlico olja dobro z rumenjakom, potem šele pridaj drugo. Po vsaki osmi žlički olja primešaj žličko kisa, soli in popra, pomoči vsak košček mesa v to omako, zloži jih na krožnik in obloži z rezinami trdo kuhanih jajc. španski riž skuhaj na mleku, ki si mu pride-jala po okusu sladkorja in skodelico riža. Razdeli snov na dva dela; olupi 6 jabolk, jih nekoliko izkroži in daj v luknjice mezge, pokrij jih z odrezanimi pokrovci in jih posipaj s sladkorjem in smetano. Nato daj polovico riža v porcelanasto skledo, namazano s presnim maslom ali mandljevim oljem, zloži vrhu njega jabolka in jih pokrij z drugo polovico riža. Prevleci puding s španskim snegom (t. j. z jajčnim snegom, pomešanim s sladkorjem), potakni vanj na rezance zrezanih mandljev, speci puding ter serviraj mrzlega s kremo. ELIDA miCa ELIDA BELI SPANSKI BEZEG omamljivega vonja — snežnobelc barve V nekaterih primerih se pa oba nasprotnika prenašata in celo izvrstno dopolnjujeta: morske ribe kvasimo najprej v limonovi kislini, pri kuhi jim pa dolijemo žlico kisa, da se dobro zmehčajo in zrahljajo. Včasih nam pri pripravljanju omake zmanjka kisle smetane; tedaj si pomagamo z nadomestkom, ki ga pripravimo iz žvrkljanega mleka, moke in kisa ali limone. Vidimo, da bo umna gospodinja znala v svoji kuhinji združiti kis in limono v korist svoji družinici (n) Kis ali limona? Tako se vprašujejo pristaši nove, zdrave hrane; včasih si celo skočijo v lase, pa menda le iz zagrizenosti, saj ne moremo ne kisu ne limoni odrekati zdravilnih vrednosti. Kateri izmed obeh nasprotnikov ima torej prav? Kakor je že navada, nobeden, ali pa oba. Oba, kis in limona imata svoje prednosti, pa tudi svoje senčne strani; dobri gospodinji ne bosla delala preglavic, saj ju lx> v svoji kuhinji znala umno uporabljati. Kis ima to dobro lastnost, da hra-nivo začini, obenem pa stvori nekatere hranilne snovi, ki nam pomagajo, da hrano laže in hitreje prebavljamo. To veljr posebno za one jedi, ki imajo beljakovino in šk robovo moko. Po drugi strani je kis lahko zelo škodljiv, če ga uživamo v velikih množinah, ker pospešuje slabokrvnost. Kaj pa mora vedeti o kisu vsaka prava gospodinja? Dobri vinski kis sme imeti le 5% ocetne kisline, prav tako ostri obarni kis; namizni kis sme imeti le '3'5% ocetne ksline, dvojni kis 7%, kisov cvet pa 80 odstotkov. Limona ima s svojim sokom eno največjih vrlin: ima namreč dopolnilne in hranilne vrednosti, ki so tako važne za človeški organizem. Menda smo ji s tem zapeli najvišjo, a zasluženo hvalo. Ostrina limonove kisline je 7%, torej tolikšna kakor ostrina dvojnega kisa. Navdušeni pristaši limone so včasih tako krivični, da hočejo kis kar izobčiti iz kuhinje. To pa tudi ni prav. Če se nam zdi zelena solata ali zelenjava z limonovim sokom okusna in prijetna, je limonova zabela na krompirjevi ali slanikovi solati brez okusa. Vlagati kumarice v limonov sok namesto v ki6, bi bila kuharska zmota. Nasprotno pa ostanejo bele hruške tudi v kozarcih bele, če jih pred vkuhan jem odrgnemo z limonovo rezino. Za lepoto — iei solato! Solata je pomladni sel vsakega jedilnika. Ta sveža in lahna hrana je najboljši oznanjevalec lepših dni, saj ima vse dragocene in čudovite soke prebujajoče se narave. Zgodaj spomladi nam diši še mehki regrat, ki ga jemo s kislo ali mastno zabelo. Pozneje pride na vrsto radič in kmalu za njim prva glavnata solata, ki je pa precej draga, saj so jo morali gojiti v toplih gredah. Nežni rumeni lističi glavnate solate, ki jim pri nas pravimo »osrčje«, imajo največ vitaminov; le-ti se pri kuhi ne izgube, če jemo solato surovo, zabeljeno s kisom ali limono. Gotovo vas bo zanimalo, odkod pride beseda solata, saj ni nič kaj domača. s-Salato« se pravi po italijansko osoljeno; prvotni pomen te jedi je torej: močno osoljena rastlinska jed. Zdaj ko solato belimo in celo sladkamo s sladkorjem, je seveda raba te besede nekoliko napačna, pri sladkih solatah pa kar nesmiselna. Na Francoskem solato belijo z gorčico in majonezo; te solate so sicer pikantne, pa nič kaj zdrave. Svoje dni so ljudje cenili bolj čudne solate, ki smo jih danes že docela pozabili Deteljica, ki raste na polju, je bilP včasih tudi pri ljudeh v časteh, zda je pa samo še pri zajcih. Vrtnarji so odgojili zadnje čase že nešteto okusnih solat z vsemi tistimi snovmi, ki so za človeški organizen potrebne in zdrave. Spomladi je najbolj priporočljiva endivija, ki je doma v Kavkazu in ima tudi orientsko ime Od same solate seveda ne boš nc zdrava ne lepa, v najboljšem primeri suha in bleda. Zato je napak posnemati vse mogoče shujševalne solatne postopke. Solata ima nekoliko sladkorja in beljakovin, 93 do 95% vode in važne rudninske snovi z vitamini ki jih potrebuje telo za presnovo. Zdaj veš, da je solata le dopolnilna in ne samostojna jed. Za debelušne ženske ne bo škodil en dan v tednu s solato od jutra do večera. Solata s svojimi rudninskimi snovmi obnavlja velo kožo, jo čisti in napne Gospodinja, kupuj spomladi in poleti solato, koristila boš svoji družinici, nič manj pa svojemu mošnjičkuI (n) dteva - ytisaH cvet jsa dni Malo je žensk, ki se ne bi ogrevale za dečve; nič čudnega, saj je lahna, široka dečva najbolj primerna obleka za vroče »pasje dni«. Vsako leto nam moda tudi na tem polju pokaže kaj novega, lepega in posebnega. Lansko leto so nosila naša dekleta bolj ali manj okusne tirolske dečve. V veselje vsem nasprotnikom te mode naj povem, da je tirolskim klobučkom, čevljem, kostimom in dečvam letos odklenkalo. Odkrito moramo priznati, da je bila tako imenovana »tirolska moda« skoraj nekoliko prepisana, navadno preveč nakičena in zato neokusna. Ali ste že opazile v naših izložbah vsa mogoča blesteča ,dečvina‘ blaga? Drobno kockasto, nežno črtasto, pikasto in pikčasto blago nam bo dalo tisoč možnosti za kar se da ljubke in svojevrstne sestave te poletne obleke. Dečva ni salonska obleka, zato je najbolj primerna in čedna iz pralnega blaga, ženska z dobrim okusom ne bo nosila dečve iz svilenega imprimeja čeprav ima morda najlepši cvetlični vzorec. Prav tako je neokusno nositi dečve ob vsaki priliki, celo v gledališču in na plesih. Do takih modnih zmot lahko privede človeka preveliko navdušenje za »naravo«. Za kopanje, izlete v naravo, kratke sprehode po mestu, za dopoldansko na- kupovanje na trgu je pa dečva kakor nalašč. Prostorna je, lahna in praktična, saj jo lahko vsak teden vržeš v perilo. Prav moderne bodo to poletje dečve iz kockastega blaga. Taka dečva seveda ne potrebuje okrasja, saj je že sama dovolj pisana. Najlepši in najbolj primeren okras vsake dečve je tako imenovani »ošpetelj« iz belega blaga. Ta ošpetelj iz etamina, tankega platna ali batista lahko vsak dan menjamo in s tem obleko nekoliko spremenimo. Trije ošpetlji z vsemi mogočimi izrezi, naborki in vrvcami in s tradicionalnimi »balonastimi« rokavi so več vredni kakor še tako lepa svilena dečva, ki je ne moreš nikoli oprati. Naj vam povem silno preprost, a učinkovit vzorec za vezenje ošpetlja. Vzemi belo blago — najlepši je eta-min — polagaj vanj v raztresenem pikčastem vzorcu dvodinarski novec in s svinčnikom zaznamuj kroge. Z bleščečo prejico bele ali dečvine barve jih izvezi v preprostem vezenem vbodu (Stilstichu). S tem ne boš imela dosti dela, saj ti ni treba pike izpolniti, krog učinkuje dosti bolj nežno in ljubko. Izvezeno blago nesi k šivilji in si daj skrojiti ošpetelj. Ta vzorček sem videla nekoč na or-gandiju. če imaš rada to trdo. štrleče tkanino, ga lahko poskusiš tudi na njej. Moda pravi, naj bo letošnja dečva pisana in naj ima predpasnik. Seveda je izbiranje in sestavljanje barv dečvi nekoliko v prid, pa tudi v škodo. V škodo posebno, če sestavlja barve nespretna ženska s povprečnim okusom. Ne mešajte vijoličnih in rumenih barv. prav tako ne zelenih in rdečih. Odkrito mislim, da je bolje imeti enobarvno dečvo, posebno če se ne moreš docela zanesti na svoj smisel za ubranost barv. Dečva pa tudi ni obleka ki naj bi zamamljala ljudi s svojevrst-nostjo; bolj jih mika s svojo preprostostjo in nedolžnostjo. Na tebi je, ali boš iz dečve ustvarila pisan cvet ali pa nedolžno obleko za mlado dekle. Saška Na splošno željo naših čitateljic smo oba jedilnika združili v novega, ki bo menda bolj primeren za današnji čas; namesto obilnejšega jedilnika bomo prinašali večerje za ves teden in tako nekoliko razbremenili naše gospodinje. KAJ BO NA MIZI TA TEDEN? Četrtek: Sesekljana pečenka, glavnata solata, poceni bisvitna torta.* — Zvečer: Mrzla pečenka in artičoke. Petek: obarna juha z rižem, zdrobov kipnik s sadnim odcedkom. — Zvečer: Mehko kuhana jajca, presno maslo in sir. Sobota: Juha z ribano kašo, krompirjevi cmoki, nadevani s prekajenim mesom**, česnova omaka, — Zvečer: Kipnik iz jetrovih palačink***, zelena solata. Nedelja: Dušene goveje ledvice z rezanci, buhtlji. — Zvečer: Kakao, buhtlji. Ponedeljek: Goveja juha z rezanci, govedina s krompirjevim pečenjakom in radičem. — Zvečer: Paradižnikovi makaroni. Torek: Ocvrte nadevane telečje noge, krompirjeva kaša, rabarbarov kompot. — Zvečer: Jogurt s črnim kruhom. Sreda: špinača, cmok v prtiču z marelično omako. — Zvečer: Hrenovke s krompirjevim pražencem. kajenim mesom, oblikuj cmoke in jih kuhaj v vreli, slani vodi. Serviraš jih takoj, ko so še topli. *** Kipnik iz jetrovih palačink: Vzemi 30 dek moke, 2 rumenjaka, soli in s/< litra mleka, pripravi testo za palačinke in jih zelo tenko vlivaj. Zreži na rezine ‘/s kg telečjih jeter, jih orumeni na 10 dkg slanine in jih dvakrat pretlači skozi mesoreznico; pri drugem tlačenju pretlači še dve stisnjeni žemlji in pol čebule. Podmeti testo s soljo, poprom, muškatnim oreškom, majaronom in jajcem. S tem nadevom namaži palačinke, jih zvij in polagaj v dobro omaščeno ponev. Vmešaj v četrt litra goveje juhe tri jajca, zalij z njo palačinke in jih v pečici opeci. NEKAJ RECEPTOV ZA RAZVAJENCE Mrzla nadevana jajca Skuhaj jajca v trdo, vzemi iz njih rumenjake in jih zmešaj s sardelnim maslom, finim oljem, soljo, poprom in daj ta nadev v beljakove jamice. Na- POJASNILA * Poceni biskvitna torta: Vmešaj 4 rumenjake z 12 dekami sladkorja v prahu. Dodaj snega štirih beljakov in 14 dek astre moke; speci torto v do- 'jiinuniiM LOGARSKE HIŠICE Roman. — Angleški napisala Elinor Glyn. — Prevedel Z. P. 5. nadaljevanje »Gricko, ali te ne bo nikoli pamet srečala!« je žalostno vzkliknila kneginja ševanova, in vsa družba se je zasmejala. »Ali so bile lepe? Kakšne so pa bile?« so ga vpraševali od vseh strani. »Medvedke? Plesalke so bile kakor angeli! Zlasti Fatima, ki se je vedla ko kakšna kneginja!« Pri teh besedah se je priklonil neki stari dami, ki ga je strogo merila skozi naočnike in je, vsa zatopljena v poslušanje, držala kvarte narobe. »Viš, tetica, pravkar sem se spomnil, da so naše manire pomanjkljive! Tejle angleški dami, ki je kakor vidim tujka med nami, me še nisi predstavila.« Tamara je sedela ves čas hladna m nema. Jezila se je sama nase, da jo je prihod tega moža tako razburil, da je napravil nanjo tolikšen vtis. Zakaj ji njegova bližina razburi živce, zakaj je tolikanj negotova in zakaj se zdi sama sebi neumna, in ne ve prav, kaj bi počela? Zmerom je čutila, da je nekam majhna in neznatna spričo njega. Jezilo jo je, da se je zmerom on lotil ureditve njunega razmerja, medtem ko je prav za prav to njena stvar. Zdaj že spet ni mogla izbirati! Okorno se je priklonila, ko je kneginja izrekla njegovo in njeno ime. Knez Milaslavski je sedel k njej in jo ogovoril z vljudnimi frazami, kakor da bi bila res tujca. Ali je šele prišla? Ali se ji zdi v Rusiji hudo mraz? Ali bo dolgo ostala... in še več takih plehkosti jo je vprašal. Tamara je skopo odgovarjala na njegova vprašanja, čeprav ji je na licih žarela rdečica. Knezu se je kozaška uniforma imenitno podala. Oči so se mn smejale, toda okoli njih so bile zarisane temne sence, kakor da bi več noči zapored ne bil legel spat. Njegovo vedenje nasproti njej je bilo docela drugačno kakor prej; bil je gosposki Rus vljudnih manir. ki zabava v hiši svoje tete čaščenega gosta. Ni je dražil, iz ničesar se ni norčeval, nič osupljivega ni zinil. Bil je veder, miren in prijeten. S kneginjo Ardaševo ni bil v krvnem sorodstvu. Prva žena njenega pokojnega moža je bila sestra njegove matere; vendar so jo v družini imeli na splošno za njegovo teto, saj ga je ljubila skoraj kakor sina. »Tamara, kako ti je Gricko Milaslavski všeč?« je vprašala knegir nja, ko so že vsi gostje odšli in sta bili botrica in krščenka sami v Ta-marini sobi. »Nenavadno dober človek je, med dobrimi skoraj najboljši, toda človek ga mora šele spoznati; včasih pa utegne koga grozno natrpinčiti.« »Prijeten človek je videti,« je kolikor mogoče malomarno dejala Tamara, pobiraje neko knjigo s tal. Nekam neprijetno ji je bilo, ker je morala o njem govoriti. »Tip navadnega Rusa ni,« je povzela kneginja; »preveč je potoval in pametna glava je. Nekaj francoskega tiči v njem. Bojim se, da se ti bodo zdeli vsi naši mladi ljudje nekam dolgočasni. Častniki imajo strogo službo in premalo časa, da bi se ukvarjali z damami v družbi.« »Tako?« je menila Tamara. »Nu, to pomanjkljivost izpopolnjujejo pri vas žene. še nikoli in nikjer nisem srečala toliko pametnih in prikupnih žena.« »To je vzgoja,« je dejala kneginja. »Ze v otroških letih se učimo raznih jezikov, in z jeziki vštric tuje literature, še preden se sploh česa zavedamo. Angleški znamo posebno dobro, ker imate Angleži toliko knjig za mlada dekleta.« »Na Angleškem se suče vse okoli vprašanja: .Kaj se mladim dekletom spodobi?1« je odgovorila Tamara. »Nihče ne sme misliti svojih misli. Vse se mora ukloniti temu pravilu, dokler se človeku naposled ne upre. Toda povej mi, teta, ako te smem vprašati, zakaj so vse vaše žene videti tako sive in trudne? Mislim namreč te, ki sem jih nocoj videia. Ali toliko ponočujete, ali zakaj?« »V sezoni že; toda to ni vzrok. Podnebje je takšno ln vroče zadušljive sobe, in še to, da se ne moremo dovolj zgibati. Poleti bi tehle obrazov ne spoznala več.« Potlej je poljubila svojo krščenko in ji želela lahko noč. Pri vratih je še malo postala in rekla: »Upam, da se nisi zgražala zaradi pripovedke o aleksandrijskih plesalkah, otrok moj? Ako bi človek mogel izvedeti resnico, bi prišlo bržčas na dan, da je Gricko spet razmetaval svoj denar med uboge naspol sestradane ljudi. To se mnogokdaj zgodi; že večkrat sem to dognala, kadar sem se bliže zanimala za njegove .pustolovščine1. Zdaj pa kar nič več ne verjamem, kar si pripovedujejo.« Ko je bila Tamara sama, je sedla h kaminu in je dolgo strmela v žerjavico. »Ko bi le vedela — ko bi le vedela!« Toda kaj bi rada vedela, tega si sama skoraj ni upala priznati. VII Večerja pri Gričku Prihodnji dan je bil poslednji v starem letu po ruskem štetju, po novem koledarju pa 12. januar. Ko je Tamara okoli desetih stopila v sobo svoje botrice, jo je našla sklonjeno nad pisalno mizo. Soba je bila mično opremljena; povsod so bile raztresene umetnine iz zbirke velikega Ardaševa, prijatelja Katarine II., vmes so bile pa posejane zanimive miniature. »Dobro jutro, otrok moj,« je delala kneginja. »Vidiš, že ob tej uri ; am pri delu, ko druge moje rojakinje še vstale niso. Pozimi, kadar je hladno in temno, je vse kasno pri nas. Saj se boš še ti navadila, da boš legla ob dveh in ob desetih vstala. Toda danes, če ti bo spored všeč, ki sem ga nalašč zate pripravila, bo morda že štiri ura, preden boš legla spat. Knez Milaslavski je telefoniral, da bo drevi v svojem domu na Fontonki priredil zabavo. Tam bo najprej večerja, potem se bomo pa peljali v neko kavarno, kjer pojejo cigani; ti cigani so namreč znamenitost! Najprej bomo dočakali novo leto, potlej bomo pa šli tja. Tam se prav gotovo ne boš dolgočasila. Ti je prav?« Potlej je segla po telefonu, ki je stal poleg nje; zaklicala je: »Ali si ti, Gricko? Pokonci? Seveda je že pokonci, tu poleg mene stoji. Da, drži! Pridemo k večerji — toda pred deveto ne — saj se ti prej tako ne moreš vrniti. Prav. Obljubi mi, da boš pameten! Pa res! Moja mala angleška prijateljica bi se sicer splašila. Tak bodi previdnejši — saj ti pravim, da je v sobi!« Nasmehnila se je Tamari in nadaljevala pogovor. »Ne, nočem se po ru§ko meniti; nevljudno hi bilo. Ako pri večerji ne boš pameten kakor se spodobi, ne gremo pozneje s teboj. Prav resno te opozorim! Zbogom!« je še prisrčno dejala in obesila slušalko. »Dejal je, da se ne boš zgražala; prepričan je, da poznaš svet! No, zabavat se gremo! Ce bo Gricko preveč razposajen, ga bomo pa poskusili k pameti spraviti.« »Ali je res tako pogosto neobrzdan?« je vprašala Tamara. Kneginja je vstala in stopila k oknu; zrla je v snežni me tež in počasi odgovorila: »Bojim se nekoliko že, vendar nikoli takrat, kadar ni na mestu. Njegovi nazori so docela plemeniti; kljub temu si pa želim, da bi včasih ne gledal tako lahkomiselno na svet. Mnogo razmišljam o tem, kako se bo vse to nekoč končalo.« »Ali nima nikogar več od svojih?« je vprašala Tamara. »Ne, vsi so že pomrli. Mati ga je oboževala. Umrla je pa, ko mu je bilo komaj osemnajst let. Oče pa že prej. Spomin na mater je Gričku svet. Pri vseh divjih zabavah in razuzdanih objestnostih, ki jih je hiša na Fontonki že doživela, je ostala vendar cela vrsta sob nedotaknjenih: sobe, ki so bile nekoč materine! Tam ne pušča nikogar noter; povsod stoje šopki svežih rož in neprenehoma gori večna luč njej v spomin. Gricko je malce sentimentalen in melanholičen, da, celo pobožen je. Mnogokrat se mi zdi žalosten; takrat se zateče na svoj grad na Kavkazu, ali pa v Milaslav, in tedne in tedne ga ne vidi živa duša. Lansko leto je bila pri nas neka očarljiva Poljakinja; upali smo, da se bo poročil z njo. Nekaj dni je bil nasproti njej res vtelešena pozornost; potlej se je pa nekoč zgodilo, da se je smejala, ko je bil žalosten, nekoč je pa neko njegovo šalo vzela za res. Razen tega je škripala z zobmi, kadar je jedla kekse, in vrhu vsega je imela debelo mater. Menil je, da bi se utegnila tudi ona kasneje kdaj zrediti. Zaradi vsega tega je bil prepričan, da bi jo ne mogel do smrti gledati za mizo sebi nasproti. To je bil konec. Vplivati ne more nihče nanj; zato sem tudi jaz že zdavnaj napravila križ čez vse dobre nasvete, človek se mora zadovoljiti s takšnim, kakršen je, ali se mu pa mora ogniti; samo svojo lastno voljo pozna!« V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. rnonga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Tamara se ni več upirala zanimanju, ki jo je zmerom obšlo, kadar koli je nanesel pogovor na kneza; spomnila se je pogovora med nočno ježo pri sfingi, in spet jo je obšla ponižujoča gotovost, da se mu je zdela strašno vsakdanja in plehka. K obedu je prišlo spet vse polno gostov; šele kasneje je Tamara opazila, da kneginja skoraj nikoli ni sama. »Nerada sprejmem vabila za obed, Tamara,« je dejala; »rada pa imam, če se mladina in veseli ljudje pri meni zbero.« Tamara si je le s težavo zapomnila množico raznih imen, zlasti zaradi tega, ker so se gostje klicali s krstnim imenom; saj so se poznali vsi že od mladih nog, če niso bili še celo v sorodu. S časom je spoznala, da je »Olga« grofica Glebova, »Sonja« pa kneginja So-lencev-Zasjekina, obe mladi, obe konec dvajsetih let in obe enako prikupni in neprisiljeni. »Olga« je bila majhna in okrogla, okroglih lic in nekoliko izbuljenih oči. Izražala se je na prav svojstven način, in to je Tamaro najbolj mikalo; razen tega je bila na moč naravna, in prav zaradi tega tudi na moč prikupna. In še nekaj drugega je bodlo Tamaro v oči, ko je vseh teh šest ali sedem dam videla tokrat pri dnevni luči: nobena ni bila napudrana. Na vseh obrazih so se odražale zgolj naravne barve brez sledu umetnih lepotil. ,še zdaleč niso tako koketne kakor Francozinje,1 si je mislila Tamara; ,niti toliko ne kakor me Angležinje, sicer bi se tudi ne česale vse tako po enem kopitu, najsi se jim poda ali ne! Očarljive so pa mnogo bolj kakor me, bolj kakor Francozinje in bolj kakor vse ženske, ki jih poznam.1 Vse so bile zabavne in vesele pri obedu; nobenih opravljanj ni bilo iz njihovih ust, pač se je pa vsaka malce ponorčevala iz same sebe. Nobena ni spregovorila nič zlobnega in nič nevšečnega. Kovale so načrte za vse mogoče zabave, in tako je bila Tamara že vnaprej za ves prihodnji teden oddana. Ko so se zvečer peljali h knezu Mllaslavskemu, je obhajal Tamaro nadležen občutek razburjenosti. Ogibala se je, da bi razmišljala o vzroku tega nemira; nemara bo zgolj radovednost, ker bo prvič prestopila prag hiše tega zanimivega moža. Da, da, prav gotovo bo to! Toda ta njena notranja razburjenost je vendar zadoščala, da je zasijal v njenih očeh poseben čar. Kneževa hiša je bila med naj-starejšimi v Petrogradu: sezidana je bila že za Katarine. Toda čeprav je bila zgrajena v preobloženem rokokojskem slogu, ki je bil prava mešanica krasote, barbarstva in sloga Ludovika XVI., ji je vendar prizanesel vandalizem petdesetih let, in je bila, izvzemši nekaj em-pirskih sob, spomenik svoje dobe. Tamaro je vse zanimalo: čudaški kozaški sluga v veži, prekrasno stopnišče iz kamna in marmorja in saloni v prvem nadstropju. »Vidi se pa vendar, da ni v hiši nobene ženske,« si je mislila Tamara, čeprav je bila sobana, ki sta vanjo stopili, dovolj udobno opremljena. Mogočni, z usnjem prevlečeni angleški naslanjači so delali družbo bogato pozlačenim stolom izza časa Nikolaja I. Okoli kamina so se vrstili nerodni oblazinjeni angleški stoli. Gostje so bili že zdavnaj vsi zbrani, samo gostitelja ni bilo od nikoder. .Neodpustljivo, da nas pusti vse čakati!1 si je mislila Tamara; bila je pa bržčas edina, ki se ji je ta zamuda čudna zdela. Smeje se in prešerne volje so gostje stali in sedeli okoli kamina. »Stavim,« je dejala Olga Glebova s svojim prikupnim glasom, »da se bo Gricko prikazal brez slehernega opravičila, in da ne bo nihče od njega izvedel, kje se je klatil.« Se med tem ko je govorila, je pogrešanec vstopil. »Lej, vendar ste enkrat vsi prav zgodaj prišli,« je dejal in prisrčno stresal gostom roke. »To je res lepo, dragi prijatelji. Ali sem se pa morda jaz malo zakasnil. Pa saj mi ne boste zamerili! Zdaj pa hajd k zakuski; lačen sem ko volk, in vi menda tudi. Devet je že ura!« Služabniki so odprli dvokrilna vrata jedilnice; gostje so vstopili in se razdelili v skupine z visoko mizo. Jedli so, kakor jedo preprosti ljudje, kadar jih lakota tare. Vsak si je izbral skledico, ki mu je bila pogodi; možje so zajemali ribje ikre kar z veliko žlico in si' jih mazali na kruh kakor otroci sladko mezgo. Vsi so bili veseli in neprisiljeni — in Tamari se je zdelo, da bi se prijetnejša družba ne mogla sestati. »Vodko morate pokusiti, ma-dam,« je dejal knez Milaslavski Tamari in ji natočil kozarček. »Sprva vam ne bo teknila, ker je pa pijača ruska posebnost, jo morate okusiti. Vidite, tudi jaz bom spil kozarček — in sicer na vaše zdravje.« Tamara se je z lahnim priklonom zahvalila in je srebnila požirek. Pijača se ji je zdela gnusna; bržčas je eter v njej! Potlej so sedli vsi za veliko mizo v ogromni jedilnici. Tamara je sedela na častnem prostoru na gostiteljevi desnici, na njegovi levici je pa sedela Sonja. Knez je bil oblečen v rjav suknjič in črne hlače; obleka se mu je podala prav tako imenitno kakor kakršna koli uniforma z bogatimi našivi in z vezenim pasom. Včasih je ošinil Tamaro z izzivalnim pogledom iz svojih velikih sivosinjih oči. »Gricko, povej nam,« je vprašala kneginja Sonja, »kaj ši prav za prav letos počenjal v Egiptu? Čudno da nismo doslej zvedeli še za nobeno tvojo pustolovščino. Ali si bil bolan, ali si se pa nemara dolgočasil? Skoraj smo mislili, da si že mrtev.« »Narobe, bil sem še prav posebno živ,« je resno odgovoril, »študiral sem mumije in v sfingo sem se zaljubil. Prav proti koncu sem doživel nekaj čudovito zanimivega: našel sem bitje, ki se je zdelo kakor ženska, pa je bila mumija, ki se je naposled spremenila v ledeno gmoto.« »Gricko,« so vzkliknili vsi v en glas, »na vsem svetu ni človeka, ki bi si sproti izmišljeval tako nemogoče pripovedke kakor ti.« »Zagotavljam vam, da govorim živo resnico. Kajneda, madam?«se je zdajci obrnil k Tamari — in v njegovih očeh se je utrnil pod-smehljiv blisk. »Ali že veste,« je nadaljeval, obrnjen h gostom, »da mi je madam pripovedovala, da je bila tudi ona v Egiptu? Le vpra- Tisoč je bolezni, a zdravje samo eno! Bili zdravi ali bolni, ako še ne poznate RADENSKEGA zdravilnega kopališča, zahtevajte s kratko dopisnico prospekte in navodila od uprave Radenskega kopališča, Slatina Radenci (pri Mariboru) Direkten vagon iz Ljubljane do samega kopališča šajte jo, pa vam bo potrdila moje pripovedovanje.« Tamara se je sunkovito vzravnala in dejala: »Zdi se mi, da vas je sfinga uklela, pa ne znate več ločiti resnice od laži! Nikjer nisem videla mumiji podobne žene, ki bi potlej zledenela,« V tistem trenutku je nekdo odvrnil pozornost kneginje Sonje, in knez je šepnil Tamari: »Led se da otajati!« »Da bi pod njim mumijo našli?« je nedolžno in resno vprašala Tamara; »začeli bi z narobe plati.« »In naposled bi držal živo žensko... v naročju...« je odgovoril knez. Tamara se je obrnila k svojemu desnemu sosedu in se je do konca večerje zabavala z njim o vsakdanjih rečeh. Vse dame in skoraj vsi gospodje so znali angleški, in njihova obzirnost do gostje je bila celo tolikšna, da so se tudi med seboj po angleško menili. Kmalu nato so vstali izza mize; knez Milaslavski je ponudil Tamari roko, in ko se so vrnili v salon, jih je tam že čakala kava. Kvartači so precej posedli za mizice; hip prej še tako razigrana družba se je nenadejano spremenila; na obrazih vseh se je zarisala zamišljenost. Samo knez, ena izmed dam in Tamara niso kvartali. »Da, znam kvartati,« je odgovorila, ko so ji prigovarjali, naj se pridruži kvartačem, »le dolgočasi me. Povrh še slabo igram. Ali bi ne smela samo opazovati?« Druga dama, ki tudi ni kvartala, je bila drugih misli; sedla je blizu neke mize, da bi lahko vsak hip posegla v igro. Zgodilo se je torej, da sta gostitelj in njegova angleška gostja bila tako rekoč sama. »Nisem maral, da bi igrali!« je dejal knez. »Vedel sem, da ne znate kvartati, zato sem tudi spored tako določil.« »Kdo pravi, da ne znam? Ali mar res mislite, da sem tako zabita?« je vprašala Tamara. »Da, prezabita in presladka!« »Nisem ne zabita ne sladka,« je odgovorila s sršečim pogledom. »Bržčas niste, zdi se pa tako. Tak nikar se spet ne ujezite; to tolikanj utruja najino znanje. Vsaki-krat se vam moram dati znova predstaviti.« Takrat se je Tamara morala zasmejati, in priznala je: »Res, pre-smešno je!« »Kako je pa kaj s častivredno mrs. Hardcastlovo?« je vprašal, ko se mu je po veselem in nalezljivem smehu spet zresnil obraz. »Ta pogovor vsaj ni nevaren, in mirno lahko sedeva h kaminu, ne da bi vas morala obiti želja, da bi me spekli na ražnju.« »Tako brez nevarnosti se mi tudi ne zdi,« je odgovorila Tamara. Ni se mogla ubraniti njegovega ukletja, prepirati se pa tudi ni več marala; tudi prenerodno bi bilo v njegovi hiši. Zato se je nasmehnila, ko je spet povzela: »Ako se boste iz moje Millicente norčevali, bom res huda!« »Da bi se iz Millicente norčeval! še v najdrznejših sanjah mi ne pride na um! Saj sem vam že rekel, da bi se poročil, če bi še kje na svetu našel takšno žensko; več res ne morem reči!« Knez se je z veliko resnobo zagledal Tamari v oči. Potlej je zamišljeno dejal: »Bog sam si ga vedi, ali je svojemu .Henrjrju1 pripovedovala, da se je neki vražji ruski medved napil in vrgel potlej ciganko v morje?« »Morda! Sicer pa: zakaj ste le bili tisti večer tako... tako strašni?« »Ali sem bil strašen?« »Najbrže ne, le name ste napravili takšen vtis,« je odgovorila Tamara, posnemajoč njegov način govorjenja. »Jaz sem se zdel ,strašen1, vi pa ,sladki‘!« ».Zabita1 — ste pozabili!« je odgovorila. »Nedvomno! Toda Rusija vas bo te bolezni že ozdravila! Ali nameravate dolgo ostati pri nas?« »Kakšne štiri tedne.« »Bomo videli,« je menil knez; vstal je in si prižgal cigareto. »Tudi kaditi ne znate? Joj, kolikšna plahost!« .MORANA Ji U5AVRSENA.ODPRAVI.PRHLJAJ.EKCEME.JACI IN HRANI LASIŠČE TAKOJ USTAVI IZPADANJE LAS.LASJE P0RASTEJ0TUDI NAPLEŽASTOM MESTU CENA STAKLENICE PO POVZETJU DIN AO.-PoStNINA DIN JJr MODERNA KOZMETIKA -SPLIT- MORANA' DIPLOMIRANA V LONDONU s OF GRAND PRIX IN ZLATO KOLAJNO Cene našim malim \oglasom so zmerne in \ča8u primerne! Riu mor Mačka »Kdo je razbil to dragoceno vazo?« Je vprašala gospodinja novo služkinjo. | »Mačka, milostljiva!« I »Kakšna mačka?« je začudeno vprašala gospa. »Oh, ne zamerite, nisem vedela, da milostljiva nimajo mačke...« Poslednja sodba I Nekega Američana so zaradi pijanosti obsodili na denarno globo. Plačal je takoj in zahteval pobotnico, vendar mu je niso hoteli dati. »Gospod sodnik,« je dejal mož, »ali verujete v poslednjo sodbo?« »Da,« je odgovoril sodnik. »Nu,« je dejal obsojenec, »tisti dan me bodo vprašali: ,John Smith, ali si pil?‘ Da, bom odgovoril, in še kazen sem plačal. ,Kje imaš pobotnico?' me bodo spet vprašali. In zdaj mi x-ecite, gospod sodnik, ali bo mar pravično, da bom moral takrat zapravljati blaženi čas, da bom moral iti vas in vašega pretetega knjigovodjo iskat v pekel?« šestega v mesecu Grof Bobi se sprehaja v fraku in s Cilindrom po londonskih ulicah. Sreča ga prijatelj Rudi. Začudi se pretirani eleganci svojega prijatelja in ga vpraša: »Kaj pa je, Bobi? Zakaj si se tako skrbno oblekel danes?« »Kaj mar ne veš? Danes je vendar god kralja Jurija VI.!« »Kako to? Saj danes vendar ni Jurij!« »Jurij ni, pač je pa šesti, dragi prijatelj!« V trgovini Gospodar: »Menda ne boš tajil, da že celo uro spiš?« Vajenec: »Priznam — zato se mi je pa o trgovini sanjalo!« Nespečnost Mister Brown vpraša nekega angleškega zdravnika za svet. »Spati ne morem, gospod doktor!« »Well, vsake pol ure pijte \vhysky.« »Ali mislite, da bom od tega zaspal?« »Zaspali ne boste, pač vam bo pa čas hitreje minil!« Definicija Kobn je povabljen pri gospe Abele-eovi na južino. S smrtnim strahom sreba kavo, ki si nanjo gospodinja toliko domišljuje. Ko je vse popi!, ga vpraša gostiteljica: »No, Kohn, kako vam je teknila moja kava?« »Po pravici vam bom povedal, gospa Abelesova. Z vašo visoko spoštovano kavo je prav tako kakor z vsem na svetu. Svojo dobro stran ima in svojo slabo. Dobra stran je ta, da ni v njej nič cikorije, slaba — nu, slaba je pa ta, da ni v njej tudi nič kave!« Zob 5Zob vas boli? Veste, ako bi bil ta sob moj, bi si ga dal pri priči izpuliti!« »Tudi jaz bi to storil, če bi bil zob Vaš!« Osemdesetletnik »Torej,« de strogo zdravnik nekemu osemdesetletnemu pacientu, »ali se odrečete alkoholu, ali boste pa oslepeli!« »Eh, gospod doktor, zdaj, ko sem postal že tako star, sem res že vse videl In doživel; zato bo pač pametnejše, če kar mirno dalje pijem!« Laskava pohvala... »Dame in gospodje!« spregovori govornik po večerji. »Ni potrebno, da je ženska lepa, tudi ni hudo, če ni nadarjena, le nekaj mora znati, da vse drugo odtehta: kuhati! In najboljši dokaz za mojo trditev je naša ljubezniva gostiteljica sama — kajne, spoštovane dame in gospodje?« čuilna imena Vilčnik je vprašal svojega soseda: »Kako se že pišete?« »Krojač« »Kai pa ste po poklicu?« »čevljar.« Varčnik se ie kar stresel od smeha: »Smešno! Presmešno! Kako se more Človek prati Krojač, če je čevljar!« Krojač ga ie ošinil s hudim pogledom: 'Kaj je na tem smešnega? Z Vami je vendar ista!« »Z menoj?« »Da. Za Varenika se pišete, pa nikoli niti dinarja ne premorete.« Bankirjeva šala Pred nekaj leti umrli berlinski ban-"Ir Karl Fiiistenberg je velja) za naj-'•»iliovitejšcga in naiodrezavejšega 1110-** visoke nemške finančne družbe. Ne-"°č je neko damo, ki ga je že prevečkrat nadlegovala za podporo za do-“'odelne namene, zafrknil: »Denarja žal ne morem dati, zakaj to je pdini spomin na mojega pokojnega ARTIST B U X VELIK ROMAN IZ OIRKU&KE-GA ŽIVLJENJA Napisal Hans Possendorf 1a pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo »Družinskega tednika“ 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din 18. nadaljevati je Tudi Cilkino razpoloženje in zdravje je na splošno zadovoljivo, čeprav jo popade včasih ob misli na starše še zdaj, štiri mesece po očetovi smrti, skrb zbujajoč krčevit jok. Zvečine je pa vedra; vse poletje se je pri Buxu pridno učila in je zamašila vse vrzeli šolske izobrazbe. Tudi v artističnem oziru se je marsičesa naučila. Zdaj zna že res elegantne salte, twiste in flic-flace; prav čedno zna že jahati »parforce«, na kar je posebno ponosna, in zna že celo, kadar jezdi v skok, napraviti ličnega »arabca«. Toda vaje same ne morejo utešiti njene častihlepnosti. Tudi ona bi hotela ,delati', to se pravi, nastopati — sodelovati pri kakršni koli točki. Toda Bux se o tej zadevi še ni pogovoril z višjim režiserjem. Zakaj dobro je vedel, da bo Cilka, ako bo samo enkrat zvečer pomolila svoj nos v areno, zgubljena za zasebno življenje. Za zdaj ji je dovoljeno, da sme sodelovati pri obhodu po mestu. — Nenadejano se je Bux sredi svojih misli zdrznil: vrata spalnega kabineta so se odprla, in koj naslednji trenutek je že sedela Cilka v spalni srajčki na njegovih kolenih. Ovila mu je roke okoli vratu in očitajoče vzkliknila: »Stric Bux, zakaj si me pustil spati! Kako pozno pa je že?« »Tri četrt na devet.« »Ojoj! Ali si kaj hud?« »Kaj še, Cilka; nalašč sem te pustil, da se pošteno prespiš. — Poglej, kako krasno vreme nas čaka za obhod! Upajmo, da se do opoldneva ne skisa.« »Premisli, toliko sem sanjala — o Lohengrinu in o Elzi. On je bil tako čudaški: nenadejano, ko se je pripeljal s čolnom, ni bil nič več Lohengrin, temveč gospod Frieden-thal. Ali veš, kako je to mogoče? Mislim: zato, ker mi je gospod Friedenthal pokazal neko svojo sliko izza časov, ko je bil še krotilec levov. Tam je imel tudi tako svetlo čelado na glavi in oklep ob životu kakor Lohengrin, zato sem pa v sanjah vse skup pomešala.« Cilka se je ob spominu na to prikazen zvonko zasmejala. »Pa še več sem zamešala: čolna ni vlekel labod, temveč Anton. In koj ko sem to sanjala, sem se zbudila in sem si mislila, da bi bilo res pametneje, če bi vlekel čoln kakšen povodni konj, ker je mnogo močnejši. Labod prav gotovo ne bo dolgo zdržal, saj je preslaboten — ali mar ne?« »Lepo je pa *seeno bilo, Cilka, ne? Tudi brez povodnega konja?« je smeje se vprašal Bux. »O, prekrasno! Saj kar ne vem, kako bi se ti zahvalila, stric Bux, ko si zmerom tako dober — ti, ti striček moj ljubi!« In sledil je eden izmed tistih nenadejanih izbruhov nežnosti — dolga vrsta cmokajočih otroških poljubov na Buxova usta, na lica in na njegov veliki nos. čeprav so bili Cilka in njeni starši hudo navezani drug na drugega, pa vendar ni bilo med njimi nikoli takšnih nežnosti. Gospa Berndtova je bila — kljub vsej ljubezni do moža in do otroka — rezkega značaja. Njeno že od zgodnje mladosti tako trdo življenje in njena skoraj moško energična narav sta dozorila v tej ženi čudna načela; med te je šteti tudi nazira-nje, da neovirano ljubkovanje, nepotrebno čebljanje in radovedno spraševanje otroka samo pomehkuži in povrh še podkopava potrebni rešpekt. Gospod Berndt si je pa že od pamtiveka prisvojil na- čela svoje ljubljene žene in se je le prav redko spozabil, da je storil kaj po svojem naziranju in po svoji nagnjenosti. In zdaj se je včasih vse, kar se je vsa leta nabralo v tem strastnem otroku potrebe po nežnosti, zaupljivosti in radovednosti, utrgalo skoraj z elementarno silo. »Konec, konec!« je naposled vzkliknil Bux in je smehljaje se zavrnil vihravo Cilkino ljubkovanje. »Zdaj se pa brž obleci!« Hotel je še dodati, da se za dekle s trinajst leti in pol sploh več ne spodobi, da seda svojemu stricu v spalni srajci na kolena. Pa je vendar požrl to pripombo, čemu neki naj bi Cilko pripravil ob angelsko neprisilje-nost? In zase je razmišljal: ,Feda bi me spet — in tokrat s popolno pravico — oštela za malomeščana. ako bi kaj takšnega rekel!' Cilka je takoj ubogala. Komaj je smuknila v svoj spalni kabinet, je Tom že prinesel pošto in časnike. In kakor da bi bila misel na Fedo priklicala pismo od nje, je našel med pošto njeno razglednico — kratek pozdrav in zahvalo za Bu-xovo poslednje pismo iz Trsta, hkratu pa. obljubo skorajšnjega obširnega pisanja. Prve tedne po ločitvi je Feo-dora Prastelnyjeva zelo vneto pisala; vsak teden dvakrat ali celo trikrat. Bux je zmerom takoj odgovoril in njegovi občutki nasproti čednemu dekletu so se z dopisovanjem čedalje bolj stopnjevali. Hrepenel je po njej in se je j trdno odločil, da jo bo novembra 1 presenetil z obiskom v Potsdamu, koj ko se bo cirkus vrnil v svoje zimsko prebivališče v M... Toda ta povodenj Fedinih pisem je trajala samo nekaj mesecev. Potlej je pisala — v času, ko se je cirkus potikal po manjših krajih vzhodne italijanske obale — samo še enkrat na teden, z izgovorom, da ima ,toliko družabnih športnih obveznosti'. Potlej je prišlo samo še vsakih štirinajst dni pismo, včasih celo samo razglednica. 6. septembra, torej skoraj pred mesecem dni, je dobil Bux v Trstu poslednjo pošto od nje. Niti v Ljubljani niti v Celovcu niti v Gradcu ni dobil nobenega glasu od nje. In ko je Bux bral zdaj tole razglednico, se mu je porodila slutnja, da ne bo od Feodore Prastelnyjeve odslej nobenega znaka življenja več — slutnja, ki se je tudi uresničila. Bux je vzel »Neue Freie Presse« v roko in poiskal stolpec ,domače novice', kjer je kmalu našel kar je iskal: razglasitev vseh ulic, ki se bo po njih pomikal danes opoldne obhod cirkusa Krena. Potlej je poiskal načrt Dunaja in šestilo, začx-tal si je pot obhoda, meril in naposled zamrmral predse; »Najmanj dve uri in pol! Lepa zabava!« Bux sam se je udeležil obhoda v takem stanju, ki je občinstvu in zlasti otrokom nad vse ugajalo, zanj je bilo pa od sile naporno. Cilka je bila brž oblečena. Pozajtrkovala sta nekam hlastno, zakaj čas je silil. Potlej je segel Bux po učnih knjigah. ^ Ali bi ne smela še prej voščiti živalim dobro jutro?« je vprašala Cilka. »Prav gotovo so se čudile, da me pri uri igre ni bilo zraven!« »Da«, je dejal Bux s komično resnostjo. »Anton je prav začudeno gledal!« »Saj vendar zmerom začudeno gleda!« Kajpak — zato je tudi danes tako gledal.« Cilka šale ni popolnoma razu- mela. Njene oči so proseče obvisele na Buxovem obrazu. »Naj bo v božjem imenu! Toda brž opravi, Cilka. Kmalu bo že pol desetih, in o pol dvanajstih morava biti že oblečena in našminkana« Cilka je z enim samim skokom skočila z voza in stekla veselo k živalim. Živali so bile vse že spet v šotoru. Tom ji je izročil, kakor vsako jutro, velik škrnicelj sladic za razne živali. Prvi je prišel zmerom najstarejši, torej Brama, na vrsto. Cilka je komaj stopila k odru, ko je velikan že iztegnil svoj rilec, ji ga ovil okoli života, jo dvignil v zrak in si jo potlej previdno posadil na svoj mogočni hrbet. Tam je uzrla Vrančka pri jutrnji promenadi. Ta igra se je ponavljala vsako jutro, in Brama si je z navpično in nazaj zapognjenim rilcem jemal svoje sladice iz Cilkine roke; Vranček je dobil kar tam zgoraj svoj del. Na Cilkin ukaz jo je Brama spet previdno postavil na tla. Tedaj ji je že pricapljal Ali na svojih dolgih rdečih nogah naproti in je sprejel z dostojanstvenim mirom svoj delež, kakor je bila njegova navada. Ko je potlej prišla še k Marjetici in ji je svinja zadovoljno kruleč jedla iz roke, je opazila na njenem rožnatem hrbtu nekaj malega in črnega: »Marjetica! Zdi se mi...« je Cilka vsa osupla vzkliknila in segla po živalci. Potlej si je pa koj spet olajšano oddahnila: bil je samo nedolžen hrošček — ne uš. K volku Moricu in k povodnemu konju Antonu je stopila Cilka v kletki. Bux ji je naposled to vendar dovolil, ko se je prepričal, kako zelo so se živali privadile Cilki. Medved Tedi je sprejel sveži beli kruh previdno skozi mrežo iz njene roke. Juditi pa na vso svojo žalost ni smela pomoliti lepega kosa mesa brez kosti z roko, temveč samo z železnimi vilicami. Bux je trdil, da se ne sme nobena zver krmiti z roko, to pa Cilki ni šlo v glavo. Tudi kadar Judita ni hotela jesti, ni smela kljub vsem prošnjam Cilka v ..njeno kletko, zlasti zaradi tega ne, ker tigra ni imela pike samo na pse, temveč tudi na otroke. Vendar se ni dalo tajiti, da je pri Cilki napravila izjemo in je koj zapredla in dobrikajoče se drgnila glavo ob mrežo, kadar koli se je Cilka približala njeni kletki. Cilka se je danes prav posebno podvizala. V desetih minutah je bi] njen obisk pri živalih opravljen. Potlej je prišlo učenje na vrsto — toda danes ga je moral Bux skrčiti. Kmalu po enajstih je Bux zaprl knjigo in dejal: »Tako, zdaj pa brž steci h gospe Pantijevi, da ti da kostum! šminkal te bom jaz, zakaj zadnjič, v Ljubljani, si se tako namazala, da si bila prej klovnu podobna kakor kakšni indijski princesi!« Pri obhodu so morali sodelovati kajpak vsi artisti in vsi uslužbenci, pa tudi vse za to sposobne živali. Od Buxovih živali je prišel samo Brama v poštev. Anton in Marjetica sta bila preokorna za tako dolg marš. Ali in Vranček bi pa spričo razkošnosti tega dva kilometra dolgega sprevoda ne bila dovolj reprezentativna. Judita, Tedi in Moric pa zaradi nevarnosti niso prišli niti v poštev. »Dražestna mlada dama Ia, ”ali" ,vel'a n}.°9.o£e zoprni barvi zobne prevlake njenih zob. Zjuai se izpostavljati taki kritiki? Kupite še danes tubo zobne paste Chlorodontj ta je sestavljena iz mikroskopsko finega čistilneoa ledra, ki cesto ze po enkratnem čiščenju odstrani zoprno barvo zobne prevlake. Razen tega ima Chlorodont čudovito osvežujoč okus. Zahtevale po svoji želji peneči ali ne peneči se Chlorodonl kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Po ulicah se je že ustavljala tisočglava množica, in sprevod je bil že zdavnaj pripravljen za obhod, ko sta stopila ravnatelj Kre-no in njegova žena iz razkošno opremljenega stanovanjskega voza. Kakor kakšen pobočnik k svojemu generalu je k ravnatelju v skok prijezdil višji režiser Ruperti na iskrem lipicancu. Oblečen je bil T elegantno temno jahalno obleko, na glavo si je bil poveznil bleščeč cilinder, pred oko si je pa zataknil neizogibni monokel. »Vse je pripravljeno za odhod, gospod ravnatelj!« je javil Ruperti. Ravnatelj Kreno in njegova žena sta stopila v kočijo, ki so bili vanjo vpreženi štirje prekrasni belci; ravnatelj in njegova žena sta se zmerom udeležila sprevoda. Na kozlu je prestoloval z vajetmi v rokah višji hlevar Siebert; poleg njega je sedel v lakajsko livrejo oblečen Abesinec. Ravnatelj je še nekaj trenutkov stal v kočiji in se oziral po nepregledni množici ljudi in živali. Bog sam si ga vedi,kakšne misli so ga navdajale ob tem pogledu. Ali ni bil mar zanj opojen občutek, da so vsi ti šotori, vsi vozovi in avtomobili, na stotine konj, črede slonov in kamel, vse te kletke, polne tigrov, levov, medvedov, leopardov, vsa ta ogromna menažerija, vsa ta skladišča, polna kostumov in potrebščin — da je vse to pravljično kraljestvo njegovo in prav samo njegovo! še več: da si je vse to z leti iz hudo skromnih začetkov, tako rekoč ustvaril iz nič! Toda to, kar si je ravnatelj Kurt Kreno mislil, mu nisi mogel nikoli brati z obraza. Samo nekaj si pri priči opazil: da tem ostrim in živahnim očem nič ne uide, oa se ne da nikoli in v prav ničemur oslepariti. Tedaj je dal ravnatelj Kreno znamenje za odhod. Veliki orkester na pihala, sedeč na stopničasto urejenih sedežih ogromnega šest-vprežnega voza, je zaigral poskočno koračnico. Trije jezdeci na čelu sprevoda, oblečeni v obleke staro-veških vitezov, so vzpodbodli konje. Sprevod se je začel pomikati proti glavnemu cirkuškemu izhodu in se je razlil na dunajske ulice. Za sloni so stopale kamele, za bivoli čebre, za lamami ukročeni leopardi, konji vseh pasem, barv in velikosti do najmanjšega pritlikavega ponija. Jahalci in jahalke v rdečih in črnih frakih, žokeji in njihove partnerke v pisr.nih svilnatih bluzah. cowb9yi in co\vgirls s pištolami in lasi, vozovi z Indijanci in črnci, vozovi s Špankami in Indijkami, skupine Kitajcev in Arabcev, drzni jezdeci v oblačilih rimskih gladiatorjev, stoječi vsak kar na dveh konjih, Čerkezi iz K?*vkaza. klovni in bebasti Avgusti v kostumih, smešnih do solz, gasilci cirkusa Krena z bleščečimi medeninastimi čeladami, sedeči na škropilnih in orodnih vozovih... Brama je korakal na sredi sprevoda pod varnim vodstvom Dakja, ki mu je sedel za vratom. Na hrbtu je nesel na podloženem škrlata-stem pregrinjalu zlat, s pisanim kamenjem obložen prestol, in na tem je sedela, oblečena v svilnato oblačilo in ozaljšana z dragim kamenjem, otroško mlada pravljična princesa. Ta mala Indijka je bila prekrasna za oko, čeprav jo je malce kazil topi nosek — nosek male Cilke! Takoj za Bramo je stopal, višji kakor Cilka na Brami. največji klovn sveta, največji v pravem pomenu besede: Bux v svojem običajnem klovnskem kostumu, vendar na ogromnih, v hlačah skritih hoduljah in z velikansko palico v roki. Njegova že od daleč vidna postava je zbujala povsod najprej osuplost, potlej pa viharno veselost. Njemu samemu pa ni bilo veselo pri duši. ,Dve uri in pol!' si je mislil. ,Uboge moje mišice!' Potlej se je pa potolažil, dopovedovaje si, da je božja previdnost imela vendarle usmiljenje s klovni, ki hodijo po berglah, in je uredila tako, da niso vsa mesta tako velika, kakor ie Dunaj, in da je manjših mest, kjer traja obhod samo po eno uro, mnogo mnogo več. H. V avstrijski prestolnici je ostal cirkus Kreno tri tedne, in čeprav ne kaže šteti Dunaj med .lahka cirkuška mesta', so kupčije vendar-le imenitno cvetele. Zima je bilr. že pred pragom; večeri so bili že (2Vadaljtvanje na S. strani) hladni in čez vse živalske kletke so morali razpeti šotore. Mraz je silil cirkus v stalno zimsko zavetišče v M. Toda dve mesti, ležeči ob poti, Line in Solnograd, sta bili vendar še na vrsti. Poslovodja gospod Schmoller se je že zdavnaj odpeljal tjakaj, da poišče pripravne prostore in uredi z oblastmi vse potrebno zastran dovoljenj, davka in še drugih malenkosti. Line in Solnograd sta prišla v poštev vsak samo za štiri dni; več obiska ni bilo pričakovati. 31. oktobra je bila v Solnogradu poslednja predstava, in med strašanskimi nalivi so še tisto noč pospravili cirkus. Do malega vsi šobili obupani, samo Friedenthal si ni dal kvariti dobro voljo. Takih nevšečnosti je bil vajen že več ko četrt stoletja. Vsak hip je obtičal kakšen avtomobil ali vlačilec v globokih mlakužah, in nadzornik je za šalo zmerjal tako nazadnja- ško opremljeni cirkus, ki nima za odvoz niti lastne mornarice. Ko je drugo jutro okoli osmih privozil transportni vlak št. 2, ki sta se z njim vozila tudi Bux in Benson, do prve nemške postaje Freilassing, so mulata od samega strahu napadli krči. Prišel je kritični trenutek, ko bodo Buxa morda aretirali... Ameriški generalni konzul v Napoliju je vendar dejal, da je najpametnejše, če zaprosi ameriška vlada nemško policijo, da prime Buchsbauma takoj, ko bo spet prestopil tla svoje domovine. Od takrat je minilo že pet mesecev, in v tem času je stvar lahko že zdavnaj zrela in pripravljena. Sicer se je Benson razen tega še kesal, hujši od kesanja je bil pa vendarle strah pred Buxom. V duhu je že videl, kako se Bux koj po aretaciji iztrga policijskim uradnikom in pobije njega, Bensona, na tla, ga zadavi in še ustreli povrh! irez Brez klobaka plašča Botrca z z Kot svetel blisk so švignile mimo binkošti z belo oblečenimi birmanci, redkimi kočijami in avtomobili, cvetjem in pražnje oblečenimi botrami. Ko sem se z binkoštnega razgledovanja vrnila domov, se mi je z bližnje omarice nasmejala slika mlade bir-manke. Oj ta obleka in lasje in cvetlice! In botrca, ki sedi ob dekletu! Danes ta dan bi bil njen majavi klobuk odlično strašilo za vrabce. Takrat sta bili pa obe lepi in primerni. Kako vendar s časom postane vse smešno in nemogoče! In vendar sem sliko prav previdno vzela iz omarice, roke in pogledi so kar sami od sebe božajoče zdrknili po njej. Toli draga mi je ta slika. Mojo mater predstavlja ob birmi in preproste zgodbice o botrci me spominja. To zgodbo sem slišala ensamkrat, takrat ko sem bila sama birmanka. Ostala mi je pa v tako živem spominu, da se mi zdaj, ko vam jo pripovedujem, dozdeva, da razločno slišim materin drobni glas, ki jo je govoril in kmalu potem za zmeraj utihnil. »Vprašuješ, kako je bilo takrat, ko sem šla jaz k birmi. Lepo je bilo. Tudi brez razkošja, ki smo ga vajeni zdaj, brez kavarne, kina in vsega, kar je z binkoštmi danes v zvezi. Neuk kmečki otrok sem bila in vendar sem se na dan birme pripravljala že dolgo prej in z vso resnobo. Tako živo in globoko sem verovala v pre-rojenje, ki bo prišlo tudi nadme, da sem se po cerkvenem opravilu, ko sem ostala doma za nekaj trenutkov sama, pretegnila, vzpela na prste in se vsa predala sladkemu občutku: nič več nisi majhna in neznatna, 6ilna moč in duh sta v tebi. Zdaj si pripravljena na vse, kar prinese življenje... Pa pustiva to, otrok. In poslušaj rajši zgodbo o moji botrci. Moj oče — bil je dober kmet s celim kupom otrok — me je poklical predse na trato pred senik in rekel: ,Letos pojdeš k birmi, Marijana. Kupil bom vsega, kar je treba, botro si pa le sama izberi. Pa ne take, Marijana, ki se boš z njo postavljala pred cerkvijo in pred štanti, tdko rajši, ki ti bo vodnica in svetovalka za vse življenje.1 Tako sem šla iskat botre, ki bo za vse življenje. V rebri nad vasjo je živela gospodična .Jožefa K. Nekoč.je bila v kraju za učiteljico, pa se je v dolgih letih učiteljevanja pokmetila in ostala v kraju tudi še potem, ko je prišla v vas nova, mlada učiteljica. Ostala je, kupila si razdrapano hišo v rebri in ljudje so pozabili nanjo. Pravili so, da je čudaška, toda drugače modra in dobrega srca. Vedeli so povedati še to, da ima prašička in kure in nekaj malega zemlje. f/NIVEA^ ilCREME, Ta čudaška žena mi je prišla na misel takrat, ko sem preudarjala, katero bi prosila za botro. Morda sosedovo Zalko, ali eno od starejših sestra? Ne. Nekaj me je gnalo v reber. V strahu sem oprezovala okoli hiše. Čudne gospodične nisem poznala. Samo živa radovednost me je vodila za roko, ko sem se kradoma približala nizkemu okencu in pogledala skozenj. Na klopi je sedela gospodična. Videla sem, da ima knjigo pred seboj in bere, obraza pa nisem razločila, ker je bilo že malo temačno in je bila naspol odvrujena od mene. Potem mi je prišlo na misel, da sploh ne bere. Najbrž moli, naspol speča, naspol bedeča, saj je tihi glas zamiraj v somraku. Iznenada je glas postal močnejši, zdelo se mi je, da je kar trobental v opojno tišino — binkoštno berilo: ,Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo,1 jaz ob oknu sem pa ko ukleta gostolela dalje: ,in prenovil boš obličje zemlje.1 Nato spet glas: ,Pridi, Duh, napolni srca svojih vernih...1 meni ni dalo drugače, in seip govorila: ,in užgi v njih ogenj svoje ljubezni.1 Šele zdaj se je gospodična obrnila k ineni. Za hip me je spreletel tak strah, da še zbežati ne bi mogla, potem je popustil. Saj ni bila prav nič čudna in strašna. ,Kaj pa ti?1 je rekla. ,Si že bila pri birmi?1 Odkimala sem. ,In botro že imaš, a?1 Spet odkimam. ,Najbrže bi tako z zlato uro in piškoti, kaj?1 je zategnila. Takrat me je zgrabilo sveto ogorčenje. .Ne!1 sem skoraj zavpila. In potem tiše: ,Talco hočem, ki bo za vse življenje!1 Zmenili sva se. Ni hotela biti botra z zlato uro, ampak botra za vse življenje. In tako botrco sem krvavo potrebovala, saj sem bila najmlajši otrok pri hiši in brez matere. Začudenih pogledov, ki so naju spremljali v cerkev, nisem videla. Dobila sem košarico sladkega, meni neznanega peciva. In botro z zlatim srcem. Ta botra mi je pozneje odprla oči, da so brez strahu pogledale v ta ču-dolepi svet, ta botra mi je odprla tudi vrata vanj na stežaj. S svojimi prihranki me je poslala v mesto v šole, svojo hišo in kos zemlje mi je dala za doto. Po njeni smrti sem dobila tudi uro, majhno uro na verižici. Ni bila zlata, in tako še danes ta dan živim v čudni, morda krivi veri, da botrce z zlatim srcem nimajo zlatih ur. Torej otrok, kaj hočeš? Srce ali uro, kaj naj bo zlato?:: Damijana TODA UTRJENO KOZO... Uživajte mladost in svobodo, kajti krema NIVEA skrbi za Vašo kožo in jo varuje, kakor pri pomladanskem soncu tako pri dežju in vetru. Samo krema NIVEA vsebuje EUCERIT, okrepčevalno sredstvo za kožo in Vam daje mladosten, svež in .zdrav izgled Razplet binkoštne križanke Vodoravno, po vrsti: I. eden, hlod, mrk, rob; — II. nappke, DRUŽINSKI, n, kant; — III. jež, j, ohol, TEDNIK; — IV. brdo; n. zvonikarjeva, oaze; — V. a, obed, zbor, ivo. mir; — VI. kumanovo, restavrant. 11, JE; VII. en, boa, j, jojo. plen; — VIII. razpad, n, prirodopisje. za; — IX. r. LIST, oger, ova, tja; — X. piepameten, travestija, e; — XI. ilo, ose, a. egon, ZA; — XII. pletenke, r, megalomanija; — XIII. 111, emil. nrav, vis, Ij; — XIV. stenografija, sedemnajst, e; — XV. re, ano, sat. r, veža: — XVI. bregalnica, r. VSAKOGAR, sv.; — XVII. i, a, mlaj, vode, ona. Debeleje in večje natisnjene besede se berd v stavko: »DRUŽINSKI TEDNIK« JE LIST ZA VSAKOGAR. d. d. Knjižna založba tiskarne Merkur v Ljubljani, Gregorliieva ulita 23 a opozarja na naslednje knjige svoje založbe: Dr. I. Matko - PERKUSIJA IN AVSKULTACIJA .... 120*— Dr. Vidmar M. — MOJ POGLED NA SVET.......................100'— Dr. Vidmar M. - OSLOVSKI MOST................... , . 100'— ,, Claude Anet — ARIJANA, roman, vezano 30'— Conan Doyle — POZNA OSVETA, roman, vezano . . , . , 24*— Gabršček A. — GORIŠKI SLOVENCI I. del..................80 — Krefft - V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, roman, vezano 24- Rehar R. — PESMI O KRALJEVIČU MARKU, broširano . . 20 — Rehar R. - POPOTOVANJE PO ZVEZDI VEČERNICI, broš. 12- Špicar J. - MARTIN NAPUIIEK, igra, broš....................10- Vachek E. - KRI NE KLIČE PO MAŠČEVANJU, broš. . . 48- vez. . . 54'— Ivo Šorli — IZBRANI SPISI, obstoječi iz šestih knjig, broš. 230'— vez. . . 320'— Mala knjižnica — Jurčič: SOSEDOV SIN - Dr. R. Škerlj: ČLOVEK - Reecher-Stowe: KOCA STRICA TOMA — Goethe: EGMONT — Hondine Flaccue: PESMI — Storm: JEZDEC NA SERCU — Jan Neruda: MALOSTRANSKE POVESTI. Vsak zvezek stane broširan din 15'—, vezan 20'— Na vse gornje cene dovolimo onim naročnikom, ki se sklicujejo na naš oglas v »Družinskem tednikuc, 20odstotni popust. PO KAJENJU žvečite WRIGLEYev gumi pa Vam bo naslednja cigareta še bolj dišala Zavitki po Din 1*—, 2’— in 5’— WRIGLEY THE FAVORITE OF HOLLYWOOD Žvečilni gumi po jedi Gener. aautopstvo in tovarniško skladišče: Agentura „Ozmo“, Zagreb Vlaška 72a - tel. 52-80 Sprejmem provizijske zastopnike. NOVOSTI lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno Presker Sv. Petra cesta itev. 14 Radio Ljubljana od 21. — 26. maja 1937. PETEK, 21. MAJA 11.00: šolska ura: pokrajinska oddaja iz Kamnika II. del — izvaja narodna šola (vodi A. Rupnikova) ■ 12.00: Naša glasba (plošče) S 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Koncertni plesi (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.: Zdravstvene in stanovanjske razmere na vasi (gdč. Hafner) ■ 18.20: Ksilo-fouske solistične točke (plošče) ■ 18.40: Francoščina (dr. Leben) ■ 19.: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila H 19.30: Značaj glasbe za naš narod (D. Cvetko) ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Ura lahke glasbe ■ 21.00: Plošče ■ 21.15: Majniški sprehod (R. o.) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA, 22. MAJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme ■ 18.00: Za delopust ■ 18.40: Gorske železnice (dr. Šarabon V.) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar) ■ 20.30: Pisan večer, prirejen po zamisli g. Marjana Tratarja ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Za vesel konec (R. o.) ■ Konec ob 23. uri. NEDELJA, 23. MAJA 8.00: Koncert tamburaškega septeta ■ 8.30: Telovadba ■ 9.00: Čas, poročila, spored ■ 9.15: Koncert tamburaškega septeta ■ 9.45: Verski govor (dr. Gvido Rant) ■ 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz salezijanske cerkve ■ 11.15: Kjdophon igra (plošče) ■ 11.30: Otroška ura: Trije godci ■ 12.00: Koračnice (plošče) ■ 12.15: Koncert zbora »Tabor ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče po željah ■ (Oddaja prekinjena od 14. do 16. ure) ■ 16.00: Ura lahke glasbe (Magistrov trio) ■ 17.00: Pravočasna košnja in pravilno spravljanje sena (ing. Lah) ■ 17.30: Koncert Radijskega orkestra ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve ■ 20.10: Slovenska božja pota IV ■ 20.45: Rabami (plošče) ■ 21.00: Koncert komornega tria Brandl-Lobe-Škerjanc ■22.0): Čas. vreme, poročila, spored ■ 22.15: Lahka glasba ■ Konec ob 23. K! POZOR GOSPODINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIC trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TCLEFON 2708 Prvi poskus PONEDELJEK, 24. MAJA 12.00: Uverture (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: čas, spored, obvestila ■ 13.15: Pevske jazz skupine (plošče) ■ 18.00: Socialno medicinsko razntotrivanje o vajeniškem vprašanju (g. dr. Albert Trtnik) 18.20: Plošče ■ i8.30: Slovenska narodna pesem (Fr. Marolt) * 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura * 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Koncert III. drž. realne gimnazije pod vodstvom prof. Viktorja Selnveigerja ■ 21.30: Radijski orkester ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Lahka glasba (Radijski orkester) ■ Konec ob 213. TOREK, 25. MAJA 11.00: Začarani gozd — igra v treh dejanjih ■ 12.00: Reproduc. koncert na vvurliških orglah ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Opoldanski koncert R. o, ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Pevski zbor mestne ženske realne gimna-zije ■ 18.40: Kultura in svetovni nazor (prof. E. Bojc) ■ 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30 Nac. ura ■ 19.50: Zabavni zvočni tednik ■ 20.00: Plošče ■ 20.20: Ivo Vojnovič: Ekvinokcij — drama v 4 dejanjih iz dalmatinskega življenja ■ 22.00: čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Zvoki v oddih (igra R. o.) ■ Konec ob 23. uri. SREDA, 26. MAJA 12.00: Pesmi severnih Slovanov (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče po željah ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Varstvo prirode v slovanskih državah (dr. V. Bohinec) ■ 18.20 Kako si napravimo model brezinotor-nega letala (J. Čolnar) ■ 18.40: Pravo in gospodarstvo (dr. Voršič) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar); v II. odmoru: Čas, vreme, poročila, spored ■ Konec ob 23. uri. Hranilne vloge prodaste ali kupite zelo ugodno potom moie oblastveno dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina. Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka ul. 12 Telefon 58-10 Poravnajte naročnino! stalni odjem i F«. P. ZAJEC ItpraiM optik In urar - ljub H a n a. Stari trg 9. Velika ubira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih steki, daljnogledu,, toplomerov, barometrov, baroiermomelro,, bigromelrov i. t. d. — Hainovrslne ure. Jletnina In srebrnina. — Ceniki brezplačno! MALI OGLASI COSPODIČNA STARA 25 LET želi resnega znanja z gospodom, starini do SO let. Le rev ne dopise na upravo Družinskega tednika pol »Osamljena«. INTELIGENTEN DRŽAVNI USLUŽBENEC Želi spoznati gospodično ciste preteklosti, dobre vzgoje in veščo gospodinjstva, iz posestniSlce hiše. Neanonimne dopise upravi pod fiifro: »Ha rmonija«. PRODUKTIVNA ZADRUGA ČEVLJARJEV V TRBOVLJAH sprejme frvežbanega delavra zi žensko in moško galanterijsko deio. Stalni služba, eksistenca! Nastop takoj! ŠIVALNI STROJ znamke Nauman skoraj popolnoma nov, n<\ piodaj. Naslov pove uprava »Družinskega tednika«. DURLIN m a m m wljb ■ ■ wmjn ^ ^ lakom sl vsakdo lahko sam prenovi svoje pohištvo, biclkelj itd. — Za kuhinjsko opremo Din 69, za dva biciklja Din 12. Dobite ga z navodilom vred le pri tvrdki R. HAFNER, Ljubljana Miklošičeva c. 36 ali Celovška c. 61 Telefon 35-65 Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.