Bpedidone In abbonamento postale —1 PoStnlna plačana r gotovini Leto XXIII., št. 156 Ljubljana, četrtek 15. julija 1co hrastovega žira z -nii-go krmo, se lahko uporablja za krmljenje sam žir. Prehrana z žiror.. ni škodljiva 2a zdravje perutnine in se perutnina, hranjena z ž rom, lepo razvija. Hrvatski l'stJ pozivajo prebvnlstvo, r.aj zbira hrastov žir in si napravi zalogo močne krme za zimsko prehrano perutnine. Zbrani žir je treba skupaj z luskino dobro posušit* v krušni peči, nalrar se shran na podstrešju v tanki plasti. Poanij se žir, namenjen za pre-hra o koko.ii. zmelje v zdreb, bodisi v ročnem mlinu ali pa so stelče v stopah. Zdmb iz žira se nato popar; z vročo vodo ter se v mešanici z diugo krmo da e perutn ni, ki se na to krmo h-tro navud:, nakar uživa tud; žirov zrlrob v suhem stanju. Z uporabo hiastcvega ž ra br omogočeno prohra-niti preko zime brez "»ečje upciabe znatno število pcrutn.ne. rta fmrla je v Požarevei v starosti 75 let gocpa Marija Gostirčarjeva, roj. Kordiš, vdova po šolskem upravitelju. K večnemu nočitku so jo spremili na veliki četrtek vsi Slovenc' iz tukajšnje kolonije ln več domačinov. Za njo žalujejo sin. ki živi v Ljubljani, hčerka, snaha, zet in vnuki. Naj mirno počiva v gostoljubni zemlji! Zbirka za zimsko pomoč je po poročilih iz Beoerada letos vrgla 2,114.342 din nasproti 961.390 din v prejšnjem letu. Letos nabrani znesek se ie torej dvignil za 120 odstotkov. Pri zbirki je udeleženih 643 liudi. tako da odpade na vsakega 3283 din. Edinice nemške vojske in policije pa so še nosebei zbrale 4.8?^814 din. Hudi viharji v Bačbi- Poročali smo že, da so na Madžarskem divjali hudi viharji z nevihtami. Tudi Bačko ?o močno prizadeli. Ponekod je padala kakor jajce debela toča Viharji s0 tako silni da rulejo iz zemlje močna drevesa. Zlasti velika škoda je po sadovnjakih, na žitu pa se ne pozna tako hudo _ , . Nove znamke v črni gori. Italijanski guverner v Črni gori je izdal štiri znamke. Prvi dve imsita vrednost 50 in 15 cen test-mov ter predstavljata pokrajinske slike črne gore. Upodobljena sta dva motiva, katera opeva Njegoš* v svojem »Gorskem vencu«. Dve nadaljnji znamki sta Se v natdaku ter bosta imeli ceno 2 in 50 lir. Ti dve znamki se bosta uporabljali izključno za zračni poštni promet. Gcf?f5-ff^arslie vesti = Takse na fakturah, izvlrajočih iz Kraljevim-. Na vprašanje glede taksiranja faktur, ki prihajajo iz starih pokrajin Kraljevine. je prejela Pokrajinska zveza delodajalcev cd Visokega komisarijata naslednje pojasnilo: Pokrajinska zveza delodajalcev nam je predečila umestnost, da se izdajo pojasn la k čl. 22. naredbe z dne 8. februarja !943-XXI št. 16 glede taksne zavezanosti inozr-msk h faktur. Z ozirem na to potrjujemo, da so navezane . laciiu te takse samo takture. izdane v državah izven Kraljevine Italije, kor se na fakture, izdane v Italiji, plača predpisana taksa ob izdaji. Naravno je, da morajo prizadeti ugetoviti. če so te fakture v resnici in pra-i vllno taksirane, ker jih sicer zadenejo po j zakenu predvidene kazni. Kar se t'če dav-: ka na dohodek (imposta sull'entrata), ki se v Kraljevini v mnogih primerih r"b!ra od prometa v državi sami s kelkovanjem v viš ni 2r/c vrednosti, je pomisliti, da ne velja za Ljubljansko pokrajino. Zato prodaje. izvršene v Kraljevini pri blagu, namenjenem za Ljubljansko pokrajino, niso zavezane plačilu omenjenega davka. To blago pa je podvrženo ob vstopu v Ljubljansko pokrajino prometnemu davku v isti izmeri, kakor ustrezajoče blago notranje proizvodnje po različnih stopnjah, ki jih predvideva velzavna tarifa. Za blago, ki prej ni bilo podvrženo tej dajatvi in je navedeno v tabeli »C«, priloženi naredbj z dne 29. decembra 1942-XXI št. 260, se plača ob vstopu iz Kraljevine v Ljubljansko pokrajino davek v iznosu 2 = Rok ra ponovno vložitev tožb na upravno sodišče. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je, kakor smo že poročali. izdal naredbo, s katero se vzpostavlja s sedežem v LJubljani upravno sodišče, ki je prej imelo sedež v Celju. To sodišče je pristojno odločati po prejšnjih zakonih o tožbah zopet akte upravnih cbla-stev in akte samoupravnih oblastev v Ljubljanski pokrajini. Naredba je stopila v veljavo 1. junija t. 1. Po čl. 4. te naredbe je upravno sodišče pristojno odločati o tožbah, ki se bile na dan 6. aprila 1941 že vložene, če se tičejo javnih oblastev in javnih naprav v Ljubljanski pokrajini. Te tožbe pa se morajo obn°viti v dveh mesecih od uveljavljen ja te naredbe, t. j. do L avgusta t. L, sicer veljajo za umaknjene in dobi izpodbijani upravni akti izvršnost. Prav tako se morajo do tega roka (1. avgusta t. 1.) vložiti pri tem so. dišču tožbe zoper uradne akte, izpodbitne pred upravnim sodiščem, za katere izpod-bojni rok 6. aprila 1941 še ni potekel in glede katerih je rok začel teči v času od 6. aprila 1941 do 1. junija t. 1., ko je stopila v veljavo naredba ob vzpostavi upravnega sodišča. Ker upravno sodišča stvarno še ne posluje, naj se tožbe vlagajo po pošti na povratni recepis. = Italijansko sodelovanje pri izgraditvi španske industrije celuloze. Svojčas smo poročali, da je bila s sodelovanjem znane italijanske tvornice umetne svile Sme Viscose ustanovljena v Španiji družba za proizvodnjo celuloze Sniace. Tvornico v severni Španiji (Torrelavega) so že dogradili in bo s sodelovanjem italijanskih strokovnjakov pričela v septembru s proizvodnjo celuloze iz eukaliptovega lesa. Potrebne stroje so do večini dobavile italijanske tvrdke. deloma pa nemške. Ti stroji so že prispeli in se montirajo. Glede na bližnji pričetek proizvodnje je družba Sniace zvišala glavnico od 90 na 140 milijonov pezet. = Pred ustanovitvijo podružnice zavoda Banea Nazionaie del Lavoro v Sofiji. Iz Sofije poročajo, da bo v smislu svoje-časnih dogovorov med italijanskim ministrom Riccardijem in bolgarskim ministrom Zaharijevom v kratkem ustanovljena v Sofiji podružnica zavoda Banca Nazionaie del Lavoro v Rirnu. Ustanovitev te podružnice bo nadalje pripomogla h poglobitvi gospodarskih odnošajev med obema državama. = Splošna maloželezniškri družba d. d. v Ljubljani bo imela glavno skupšč no delničarjev 26. t. m. v prostorih mestnega poglavarstva. Na dnevnem redu sta bilanci za leto 1941. in 1942. ter volitev treh članov odbora za pregled računov. = Iz italijanskega električnega gospodarstva. Konsumne omejitve pri porabi električnega toka so bile v Italiji že dne 1. maja odpravljene. Industrijska podjetja so nadalje zavezana, da ne porabijo več električnega tako, kakor v istem mesecu prejšnjega leta. Elektrokemična in elektro-metalurgična podjetja pa so prosta vseh omejitev, enako kakor oboroževalna podjetja. — Velika severnoitalijan-ska elektrarniška družba Adriatica Elet-tricita v Benetkah bo na glavnico 1280 milijonov lir izplačala zopet 10% kosmato dividendo. Družba Societa Meridionale di i Elettricita v Neaplju pa je lani pri glav-' niči 1225 milijonov lir dosegla čisti dobiček 112.2 milijona lir (prejš. leto 107.1) in bo izplačala zopet 7.4% dividendo. = Izgraditev bančnega aparata v Ukrajini. Centralna gospodarska banka za Ukrajino v Rovnu, ki je bila ustanovljena spomladi lanskega leta kot os^ednica istočasno ustanovljenih pokrajinskih gospodarskih bank v Ukrajini, je te dni predložila svoje prvo poslovno poročilo, ki obsega šele poslovno razdobje slabih devetih mesecev. V poročilu tega zavoda se zrcali razvoj bančništva v Ukrajini, kjer je sedaj pod okriljem Centralne gospodarske banke 21 pokrajinskih gospodarskih bank v vseh važnejših pokrajinskih središčih. Ker poleg Centralne novčanične banke za Ukrajino ni v vsej deželi drugih denarnih zavodov, imajo gospodarske banke univerzalni značaj ter vršijo blagajniške. nakazovalne, kreditne in hipotekar-ne posle. Centralna gospodarska banka za Ukrajino, ki je denarna centrala vseh gospodarskih bank. je opremljena z glavnico 200 milijonov karbovancev in^ z rezervo 50 milijonov karbovancev. Pričela je poslovati 20. aprila lanskega leta s sedežem v Rovnu in s podružnicami v Kijevu in Dnjepropetrovsku. Vodstvo banke, ki je javnopravni zavod Ukrajine, si je od začetka prizadevalo uvesti brezgotovinski denarni promet, ki ga vrši preko 21 gospodarskih bank s 330 podružnicami ^m ekspoziturami. Tako da so v tem omrežju obseženi vsi večji kraji. Kako naglo se je razvilo poslovanje zavoda, nam kaže že okolnost da je ob koncu leta bilančna vsota narasla na 4683 milijonov karbovancev, do 31. maja t. !. pa celo na_6146 milijonov karbovancev (1 marka — 10 karbovancev; pri primerjavi pa je treba vpo-števati, da so cene sorazmerno nižje kakor v Nemčiji). Med upniki tvorijo največjo postavko naložbe gospodarskih bank, ki znašajo 3.39 milijarde karbovancev, ostali upniki pa znašajo eno milijardo. — Hranilne vloge v višini 32 milijonov karbovancev izvirajo predvsem iz nakazil ukrajinskih delavcev, ki so zaposleni _ v Nemčiji. Te vloge pa so se do maja dvignile na 100 milijonov karbovancev. 42•/• bilančne vsote je naloženo v kreditih gospodarskim podjetjem. Dolžniki znašajo namreč 1.28 milijarde, menice pa 690 milijonov karbovancev (menice izvirajo iz kreditiranja oskrbovalnih podjetij). Znesek 1824 milijonov karbovanoav je naložen v zakladnih bonih. Zavod je že v prvih devetih mesecih obstoja zabeležil 177 milijonov karbovancev. čistega dobitka. Ing. France Urbas: Naša rodbinska in hišna imena Lepo ime Savn k izhaja od ščavnika. škafa ali vednce. v kateri nosijc ž;vini p'čo Tak ščavnik ima tudi nekod ime pomijnik ali po mijnjak. ker nosijo v njem pomije živini Sibovec je ime za veliko š:bo. Sibanec pa jih je očitno kdai dobi! s s^bo po grbi. katj takšna kazen je bila nekdaj pc gospo Tč'iiah ka priliubljena. Skala nomeni ska'o ali tud; leseno iver trsko trščico. Skalo sem v zadri za noht. pravimo kad">r se nam ie zaŠkalila kakšna tre^čica 7? nrbt. Skaotar je b:l oni goslač, ki ie cigol;l n" šk^nt Skarna je pona?eno iz :taliianšč;ne. na no meni iste tudi pri nas =karpo = zid ob brež?T1 ali pa slab čevelj Morda ie tud: -me italijan skega izvora, kakšnega nrisehenca kitereca ime se ie pozneje ponašilo in prilagodilo na šemn jeziku _ Skorja ie bil morda 'kariar. 'zdelovalec Ška rij. Pa imamo razne škarje (orodje") mi vozu imamo Jkarie, oinice imajo svoie ška'je na ostrešjih jih poznamo, pa pr statvah :n kolo vratu, končno imenuiemo vsako šk?riasto konstrukcijo *k*rie ali škarnico v graditelistvu Skele (Skelel je na^e ime ki pomeni fkele ali skele (skel). ž. mn.. lesene sedelne odre tfrošte. kakršne stavimo, da nanit rvnremo ka kor na sedlo oboke, svode kadar iih rdamn Skele pa nomeni prav tako ;n č:sto smiselno kalup, kakršnega rabijo pr' izdelavi gnojnih košev. Vendar pa dvomim, da bi naš5 Skeleti prejeli svoje ime morda izkliučno od navedenih naprav. Skele ie no ljudski govorici nekod tudi 4r1e. oni ki škili. Skerlak je očitno škrljak = klobuk Skraba pomeni otroško igro. Škrabo biieio nekn-d otroci, drugod na klinec. vse pa ie ena in ista igra. Skrabar škrablje medtem ko je škrabelj = kraguljček. kraguljec kakršni cin-gl.iajo konjem okoli vratu ali na vpregi, pozimi vpreženi v sani. Ali mogoče Skraba. Skra* bar nista bila izdelovalca takšnih škrabliev? Skerbec in Skrbeč sta bila naibrže škrbo-zobca. pa pomeni škrbec naš zaklepček ~ žepni nož. s katerim režemo in skrbimo. Tudi rudarii pravijo svoiemu rudarskemu nožu škrbec. Skrbina je naše ime. Soba je mogoče dobil svoje ime po bolj velikih ustnicah ali pa, ker je rad šobo držal- šobo nosil = se kujal Tzraz šoba pomeni pri raz* ličnih posodah izlivek, dulec. na primeT latvice s šobo. Naši čevlji imajo šobo. kadar so z velikim robom. Čevljarski deski, ki jo pol.oži čevljar čez svoia kolena in dene nanjo usnje, pravi on tudi ?oba. Soline (Solinec-) in Soln sta si brata po imenu ker imata oba svoja imena od ženskega čevlja. Solna. Trne Snan pomeni pravilno tovariša tistega, ki ie s kom v španoviji. In od tod je najbrže pri£!o ime. Sicer trdi naš narod da v špano-viji še pes crka. pa nič ne de. Špan je tudi nekak oskrbnik. Otroci vlečejo špano drugod vlečejo župana, kar pa je ista igra. ki pa nam tudi že pove. da je špan nastal iz župana. Tedaj bi bili naši Špani in Gšpani nekoč tudi župani. Spiljar je bil nekoč tisti, ki je prebival v špilfi. NTi na izključeno, da je b'l to špilar = igralec in bi imel tuie deblo za svojo osnovo. Od kod so prišli Špitalarii pove 'me samo. Bil je najbrže najdenček ali sirota, ki so jo vzgajali nekaj časa v špitalu = sirotišnici, pa je pozneje prišla k dobrim ljudem v oskrbo, kjer se je je prijelo ime Spitalar. N'aše ime je tudi Stagljar. ki pomen; tistega, ki prebiva v štaglju = seniku. Izraz štagelj = senik, skedeni. ima svoj izraz po nemškem izrazu Stadl, ki pomeni isto. kar slovenski Pa je tudi pri Nemcih znano ime Stadler. Stekar je oni Slovenec, ki govori šteka. šta što namesto: tukaj ta, to. To narečje je razširjeno po vzhodnem Koroškem In naš Stekar je bil od ondod doma. Strakeli pomeni pramen ali štreno Lepo ime je Stubelj. ki pomeni posebno lat-vico za mleko Tzraz ima svoj izvor od stublo. ki pomeni leseno cev. Stublo in ^tubelj imata prvotno koreniko naše steblo Naibrže so take štublje delali iz lesa Na naše menda naidaljše ime me je opo* zoril gospod profesor Koštiai ki je tudi to ime razrešil in razložil Ime se glasi Stamcalaznik Lepo je ime Trčefc, ki pomeni drevesni Štor. Trtnik je ime vinjeku, nožu za obrezovanje trt. Tršar je podobno dobil svoje ime kakor Lesar Hras-tar Smrekar. L;par. pač po svojem ">oravku s trši. Lepo je nafe ime Trzina za trgovca. kra= m^ria ki je tržil s svojim blagom. Tabor je naše rodbinsko ;me. pa tudi mno-1o kraiev ima ta n^ziv Tabor pomen-' taborni "rostor. taho^če: pa utajen Vrai: ljudfk; tabor ;e ve'ik shod. sestanek: liudie so si vedno in no nepotrebnem nasprotni včasih celo sovražni ker so vsak v svoiem taboru = stranki TsbemTc na menda ni imel nikakršnega :nravka s taborom amnak ie bil posestnik 'aberne — krčme, kjer je tabernal = krčmaril ^voiim veselim gostom na veselje in zado-"llisfvo Taik^r bi bil po moiem naš ključavničar ki ie delal taške = ključavnice žab'ce. Teht in Tajsel sta naši imeni, peto pomeni tehto = utež za vago. drugo pa težak tovorni voz = tajselj. Tusek pravi kmet bolj lahkemu, manj klenemu in alabemu žitu. Tutek ni morda kakšna tu tka, kakšen dobro srčnež. ki si ničesar ne upa, ampak pravijo tako velikemu lesenemu lijaku, kakršne rabijo za nalivanje in polnjenje sodov. Ali ni morda izraz tutek. tutka prišel od takega lijaka = tutka ki vse požre in mora pogoltniti kar vli-ješ v njega? Zelo lepo in značilno je ime Tolčaj, izTaz pomeni peščaj lanu. kolikor ga gre v zagrabek z roko. da ga more stolči (tolčaj) in streti. Tudi Ternjak (Timjak) je zelo znači'no ime Trniak tudi timik pravijo zmesnemu kruhu ali tudi kruhu iz same pirjevice = moke iz pire. Naše ime je tudi Terglav. Terglavčnik, ki bi se moralo menda pravilno glasiti Triglav. Prijetno in lepo ime je Testen. .V , h i ' e v Vichy|u , ■ . .-.-C..'.' -rs-' * > > •>' * », •• p. .■ .. . j.. X' . >.. v . y' % »Neuea Wiener Tagblatt« prinaša 'z peresa svojega dcp:snika v Vi-chyju naslednji članek: V vichyjskem parku cveto rože Trava e sveže pokešena in ozračje je nasičeno od vonjav ki se dvigajo kvišku. Ob ribniku krmijo otroci labode, bele in črne, žerjave, eksotične race in ritfce. V poletnih večerih, ki niso brez soparice, pa vidiš tu okrog vse polno »pedalosov«, koles za vožnjo po vodi. To je najnovejši šport francoskega meščanstva, ki ga propagirajo z velikanskim uspehom. Takšno je letošnje poletje v Vichyju. Ni več takšno kakor poletja, ko se je tod okrog razkazovala eleganca in razkošje vseh delov sveta V tistih časih so indijski maharadže in južnoameriški haziendori prihajali v Vichy na zdravljenje svcj*h ool-nih jeter. Danes so to le še bledi spomini preteklosti. Letos teče že tretje leto, odkar se mudi v Vicliyju francoska vlada človeku, ki je prej živel v tem kraju, se zdi. da poteka današnje življenje v tem kopališču z zmerno rezervo. In nekaj žalostnega je resnično v vsem tem L. 1940., ko se je Francija zlomila, so nameravali na razvalinah republike zgradit državo čednosti kakor je lebdela pred očmi Montesquieuju. Vlada je celo razmišljala o tem, da bi ze n^tanila nekje ra Cote d'Azuru. kjer je biio na razpolago dovolj prostora za mmi- Ob smsti Bctia Futeanija V četrtek popoldne bodo položili k večnemu počitku zemske ostanke upokojenega majorja Bena Puteanija. Pogreb bo iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. Marsikdo, ki je te dni bral osmrtnico nazaj, ko je Beno Puteani nastopil kot mojster izrezanke. Tudi »Jutro« je seznanilo takrat svo- je bralce s Puteanijevimi izdelki. Kot odsev in ir „»L 'i , " • bidermajerske dobe je bila pn nas izrezanka m je prebivalec iz neke male vasi nekje v 1-ti,, 1 7n3TV, lp 7hranlo, nJr1i{,t(.HJi Rpno skem okraiu. vas pa se imenuje Stamcelaze Ta zgled kaže. kako ie včas h težko uganit"' in pogoditi izvor kakšnega imena Vsakdo ve. ka; pomenijo imena: Torbar. Toporiš. Tovornik Tožbar Tratar Tratn-'k. Travnik. Trobentar Tajnik = tajivec. Tatič Temel(j). Težak Točaj. Tolar in še nekatera druga Tržan in Trškan sta bila doma v trgu. Tlakar ni bil morda tlačan. podložn'k graščine. ampak polagač tlaka tlakovalec. znana le zbranim prijateljem grafike. Beno ! Puteani je to panogo gojil z ljubeznijo in zbu-; dil zanjo splošno zanimanje Izrezanke je stri-j gel s škarjami Da je imel prav lep opazovalni dar, o tem pričajo zlast' njegov portreti ki jih je izgotavljal s presenetljivo naglico in veščino. Njegova idilična motivika je ljubila pokrajine, ustavljala pa se ie cesto tudi v otroškem svetu ki je kakoT nalašč pripraven za silhuetno umetnost Putcanijeve zrezanke so vredne vsega uvaževania in v pokojnikov spomin objavljamo danes njegov lastni portret. strstva in drusre urade. Toda vlada očitno ni hotela vzbuditi v ljudeh suma. da se seli v zemeljski raj. Francija je doživela hud poraz, znab"ti najhujšega v svoji zgodovini. Treba se je bilo torej osvestiti ter ove-sti. In tako si je Petainova Francija izbrala za svojo prestolnico Vichy. k' ga diči poleer vseh drugih vrlin še čednost, da 1«5) v osrč-in Francfe. tako rekoč v središču starih Galcev k-'er n; na razpolago samo dovolj prostorov za urade, temveč je Hudem no razpolago tudi vel ko moderno poštno poslopje. Danes se lahko zapiše da je na svetu iedva še kje mesto, kier poteka življenje tako pr^nropto in enostavno kakor v Vichyju. To življenje ima vsesfcoz1 meščanski značaj. Hotelski bari v kater h ne strežejo več ženske, so izgubi1! sleherni čar in mik, temboR ker ne dobiš v njih rebene druge pijače razen paradižnikovega soka m vi-chyjske vode. Od časa do časa je v Vichy-iu kakšna gledališka predstava ali koncert, toda ne vselej nrvpvrstne kvalitete. To edino prinaša nekoliko spremembe v pusto enoPčncst vsr.kdanienra žVl^enja. Ramo igralci brideeq. posedevajo večer za večerom n-i svofh rniz'c-h v hotelskih vežah ter čakajo, kdaj bo k^nec vojne, členitev miru V kdaj se bo francoska vlada vrnila v Pariz. Da — povratek v Pariz! To je tema. o kateri se v franco?k: javnost' govori ih debatira že cela tri leta. Vsak mesec to vora-Sanie na novo t^z v; :n v tem nogle:lu podobno vichyjskemu podnpbiu, ki ie prav nestanovitno. P-vratek vlade v Pariz je vprašanje o knterem ogorčeno razpravija--'0 vsi Francozi. Nekdanja živlirrie se je v splošnem zelo spremenilo Vrste poklicn:h dJplomatov so se razredčile. Američanov, ki so se še lon: sprehaialj po Vrhvtu. letos ni več. Mnogo uradov se je preselilo v Pariz, ed1-no novinarji se še vsak dan zbiraio pred hotelom de la Paix kjer ima sedež ministrstvo za informacije Zdraviliški gostje so temelj;to prerešetan; ter opremljeni ?. zdravniškimi spričevali, katerim ni mogoče odreči verodostojnosti. »Bobardov vrelec«, kjer so kipele največje novice, je usahnil. Celo »Radio-Trottoir« kakor ie La-val posmehljive označil črno borzo izmišljotin pod platanami v vichyiskem parku, je brez razmaha. Vendar se kljub vsemu temu lahko reče, da l"'udje ne posedajo brez dela. Vsako jutro ob istem času je videti avtomobflsko kolono maršala Peta'.«"a pred hotelom du Pare. Okrog poldneva odide predstavnik Francije s svojim telesnim zdravnikom na ob;čajni izprehod. V popoldanskih urah pa se napolnijo veliki drevoredi platan in kostanjev z občinstvom, med katerim le neverjetro mnogo otrek. Edi-nole stražnika pred vhodom v vladno palačo spremljata budno kretnje vseh znan h oseb Kadar vstopi minister ali državni podtajnik. ga pozdravita no vojaško in kadar odide storita isto Ob izmenjavi straže slišiš marseljezo in vidiš da Francozom vojaški stan r? impenira. da pa napravlja nanje vtis vsaka vojaška komedija. To je mali in tesni svet. v katerem se srečujejo diplomati, pol'tiki. uradniki in novinarji korak Ta korakom. Reči je treba da je življenje v tem svetu zelo skromno. Tudi osebno so člani vlade brez posebnih zahtev. Sestanek Duceja z Eksc. Antonescom Utemeljitelj homeopatije V začetku letošnjega julija je minilo 100 let, odkar jc v Parizu umrl Samuel Hah- nemann. utemeljitej homeopatije. Hahne-mann je bil po rodu Nemec, toda eden 'z. lr.ed tistih nesrečnikov, ki se jim uspeh ne nasmehne doma. marveč šele v tujini. V dobi, ko je Hahnemann živel, so obvladovale medicinsko vedo enostranske filozofske špekulacije, katerim Hahnemann ni hotel nasesti. Obstojala je obširna literatura o raznih boleznih in bolezenskih znakih, literatura, ki ni poznala natančne Icčnice med boleznijo in njenimi simptomi. Prav to je Hahnemanna navdalo <• prepričanjem, da bo bistvo bolezni za vselej ostalo prikrito, če ne bo mogoče vplivati na simptome bolezni. In prav raradi tega je posvetil vso svojo pozornost vlogi zdravil. Do Hahnemanna se je medicina pri izberi zdravil posluževala načela, da je treba bolezni pobijati s sredstvi, ki učinkujejo ravno nasprotno. Hahnemann pa je postavil načelo, da velja enako zdraviti samo z enakim. Z drugimi besedami povedano se to pravi, da se mora bolnika obravnavati s takšnimi sredstvi, ki pri zdravem 51o-veku izzivajo podobne simptome. Hahnemann je posvetil vso svojo pozornost v prvi vrsti zdravemu človeku ter je opazoval, kako delujejo nanj najrazličnejša zdravila. Utemeljil je načelo da je treba predvsem skrbeti za zdravje. Zato je bilo vs? njegovo prizadevanje v medicini posvečeno trudu za »preobrazbo« v organ zmu. To »preobrazbo« je Hahnemann dosegel z uporabo zdravil v kolikor mogoče razredčeni obliki. Razredčeval je zdravila celo v večkratnem zapovrstnem redu ter ie na ta način utemeljil nauk o optimalnem u-činku minimalnih doz. Pozneje so novejši homeopatj ta nauk modificirati in zla- sti Arndtova in Schulzova šola sta postavili načelo, da razni strupi, ki v višji koncentraciji škodujejo organizmu, z optimalnimi razredčitvami dosežejo povoljne učinke. Hahnemann je poskušal svojo srečo naj_ prej na Dunaju, kjer pa je naletel na hud odpor. Vendar je mož imel tudi nekaj privržencev svojega nauka. Eden izmed teh je bil zdravnik dr. Marenzeller v Pragi, ki je bil s Hahnsmannom v dopisovanju ter je postopal po njegovih navodilih. Ta doktor je celo dosegel, da je bil preklican odlok o nedopustnosti homeopatskega zdravljenja. Posledica je bila, da se e 1. 1840. osnovalo društvo homeopatskih zdravnikov, kateremu se je pridruž lo nrkaj uspešnih mož te ctroke. Hahnemann je umrl v Franciji, in sicer v Parizu, kjer je načel gostoljubno streho in ljudi, ki so njegove ideje lepša sprejeli kakor njegovi rojaki. Njegova šola se je sčasoma razširila ter ima še danes neko veljavo. Izjava V zvezi s člankom »še o produkciji igralske šole« nam je poslal prizadeti gledališki kritik »Slov. doma« tole izjavo: Braloa včerajšnjega sestavka »še o produkciji igralske šole« prosim, naj sam presoja strokovnost in nestrokovnost, ton in resnost, kakor se zrcalijo iz tega sestavka in moje ocene v Slovenskem domu. Sam naj se tudi potrudi razbrati potrebnost, zmisel in namen —dričeve replike. Za pojasnilo o namenu in smeri šole, ki žal ni bila razvidna iz sameg-a nastopa, pa sem mu hvaležen. Sapienti sat! —om—■ Slovenski motivi na beneški razstavi V Benetkah je bila pred nekaj dnevi odprta umetnostna razstava, ki se je udeležujejo najboljši umetniki Treh Benečij. Med razstavljalci je tudi furlanski slikar Arturo Cussigh, ki je nad dve leti slikal najzanimivejše slovenske kraje. Razstavil je že večkrat v Italiji. Na svojih slikah je upodobil lepoto naših rek, hribov in cerkva. Slika, ki jo objavljamo, prikazuje zimsko pokrajino v Novem mestu. Kakor izvemo, bo slikar Cussigh v kratkem v nekem italijanskem mestu otvoril kolektivno razstavo svojih del, ki prikazujejo izključno slovenske kraje. >»»o*«»»«»>cao Pffra^tsaj čissi prej zaostalo naročnino! Arturo Cussigh: Novo mesto pozimi lAnt. Adamič: v prei Spomini na leta pred p<©trc$«rssi Muzikalnost je najbolj dragocen dar, ki ga polože rojenice, toda samo izvoljencem v zibel. Je žarek milosti, ki veže kakor zlata nit srce z Begom, da se moreš pogovarjati z Njim v jeziku, kakor ga imajo ptice, cvetice, drevo, vihar, grom in blisk, miloba zvezd ter sonca žsr. Glasba je najvišja plamenica umetno, sti, ki gori sama sebi v čast. Posvečenemu se giblje vesoljstvo v nežnem ritmu; vsak zvok. gib, stresijaj mu je melodija. Od vsepovsod žubori in valovi nanj pesem kakor slap srebrne studenčnice; zdaj se smehlja, zdaj joče, pa tudi vriska in spet umira, ali pa teče spokojno in veličastno kakor brezbrežni veletok. Blagor mu, ki živi v začaranem kraljestvu melodije! Iz prepolne kupe sladkosti ponuja okrepčila tudi našemu srcu, ki ga žeja po utehi ter večni lepoti. — Kaj pravi sveto pismo o služabniku, ki je zakopal talent ? — »Vzemite mu torej talent in dajte ga tistemu, ki ima deset talentov! Kajti vsakomur, kdor ima, se bo dalo ln bo imel obilo; kdor pa nima, se bo veelo že to, kar se zdi, da ima. Služabnika vrzite ven v temo ...« Vsak dan vidiš in slišiš, kako cenijo ter spoštujejo pevca; povsod se zanj kar trgajo in pulijo, če čutiš talent za godbo, poprimi se tega ali onega glasbila: vadi ln uri se na njem! Ne bo ti žal, kajti kma. hi se boš prepričal na lastne oči, koliko Bi pridobil na ugledu ter veljavi. Resn'.-ždo, tvoj talent se tj bo podeseteril. —. In prosim te, glej, da tudi še ti ne boš , obžaloval svoje mladostne trme! Kar sem zamudil, sem se pozneje potrudil, da bi popravil. In tako se je zgodilo, da sem se naučil brenkati na drom-ljo brez not in da sem znal na vse načine žvižgati, kar sem gnal do popolnosti Na mezinec levice, na skrčen kazalec de snice, na dva, na štiri prste obrh rok, iz-plazil sem jezik in zahuhuhal nanj kakor skovir. Za malenkost me je posekal so. sedov Rudi, ki je umel hkrati tudi migati z uhlji. Kajpak, koncertov nisva priiejaiu. zato naju umetnikov svet ni poznal. LETNI ČASI Vojaki novaki so prišli. Ves oktober smo hodili gledat, kako so z njimi ekser-cirali ter jih zmerjali z osli in butci Meglo je prepccTil oster piš. Zjasnilo se je. Burja je tipala z ledenim prstom za ovratnik, pri rokavu je puhnila nlad 3o komolca, okoli .kolen te je objela tn te krepko stresala. Mrzel pesek sem čutil Fkozi podplat. V že skoraj golih vrhovih dreves je završalo kakor bi strašilo. Divji vrtinci suhega listja na cesti so zaplesali s prahom vrtoglav kolop. Izza Grin-tovcev se je dvigala visoka, ternnosiva stena, že zgodaj popoldne co molčeči in vase zatopljeni ljudje s cvetjem v roki romali na pokopališče. Tja me ni mikalo, ampak sem rajši pohajkoval po mestu. Vsako leto sem se čutU o Vseh svetih nesrečnega. Ali me ie tako silno ganila umirajoča narava? Tudi. že r.a vse zgodaj jc mati molila ter ras opozarjala, da je naše življenje kratko in da bomo morali tudi mi vs: tekoč umreti. 2e sedaj, da se moramo pripravljati na smrt, ki prav nič ne izbira Danes meni, jutri tebi... Ves dan je bii po. svečen tej težki, utrujajoči misli. Pohajkoval sem po mestu in iskal, da bi našel prijatelja ali vsaj znanca. Zaželel sem si razgovora, toda nisem je našel žive duše, s katero bi se porazgovoril in se ji potožil. Pomenek bi me razvedril, saj mlad človek ni nagnjen k žaltavosti in turobnosti. Toda bilo ni nobenega, kakor bi se bili že vsi preselili v večnost. Potrt sem še pred mrakom zavil domov. V hiši je bilo tiho, pusto. Mati je zopet molila. Stisnil sem se k peči in gledal proti oknu. ki je že> ugašalo. Bratje so tiho prihajali ter prisedali. Sestre so pletle. Mrak je lezel v sobo; zvonovi so ihte zaklenkali in mati je povzdignila glas: »Molimo!« Tiho smo odgovarjali pri molitvi. »In še en očenaš za duše naših rajnkih ...« Noč je že zlezla v sobo. ko smo vsi umolknili. Mati je prižgala petrolejko, jo postavila sredi mize ter jo nekoliko odvila. Motna svetloba je lila po sobi, podobe na stenah, postelje, miza so tonile v mraku. V dimniku je stokalo in jeca-lo. V pričakovanju nečesa smo plašno zrli proti sivim oknom. Ali se bo prikazala duša, ki ne najde miru na onem svetu, pa prosi na današnji dan Boga usmiljenja in pokoja? Da, to noč se vračajo duhovi na zemljo; jutri, na vernih duš dan pa se spet vračajo na oni svet. Zdaj blo. dijo kakor lučke ter moledujejo za milost ... Na vrata je porahlo potrkalo, cerkovnikova mati so prišli. Naši so ji šli na- sproti ter jo poved li na stol pri peči. Zdi-hovaje je sedla. Pozorno smo poslušali, kaj sta se menili. Za začetek o zdravju in delu, ki so ga vsi že komaj zmagovali. »Ah, današnji večere, je zašepetala ženica. 1 »Naši rajnki prihajajo k nam nazaj ter nas prosijo, naj pomolimo zanje,« je dejala naša mati. »Res je; nekateri jih celo vidijo.« »Ko sem bila še majhna, sem jih tudi jaz videla«, je skrivnostno jela pripovedovati naša mama. »Bilo je vprav na Vsen svetih dan popoldne, kakor danes. Ravno smo se pripravljali k molitvi, ko je nekdo silovito udaril po hišnih durih. Zletim k vratom ter jih odprem. — Mimo hiše se pelje velikansk voz sena, toda — brez konj; voz se je kar sam pomikal. Poleg voza pa je stopal voznik, pomislite, brez glave, ki je z dolgim bičem divje poKal, da je odmevalo od sosednjega brega. Gledala sem za vozom in se vsa tresla. Voz je izginil za vaškim pokopališčem.« »Duša se je mučila«, je pristavila stara cerkovnikovka. »Iskrene molitve jim po. rr.agajo v nebesa, kakor veste. Bom še jaz povedala, kaj je doživela moja sestra, ki je prav hudo pobožna in ji zato tudi vse verjamem. Kakor na današnji sveH dan, je šla tudi ona zgodaj spat. Ponoči se je prebudila in kar vstala, misleč, la se že dela dan — v resnici pa je blestel le ščip, ki ji je polno svetil v sobo. Opravila se je ter se napotila v šenklavsko cerkev molit. Pot je bila svetla. Jedva pa je prišla pred škofijo in do stranskih vrat cerkve, so se le-ta kar sama odprla na stežaj in velika, slepeča luč se je vlila iz cerkve. Tedajci pride iz cerkve in po stopnicah visok duhovnik s škofovo palico v rokah in s širokim, pastirskim klobučkom na glavi. Kakor bi ga človek oviral, se je duh obrnil ter vrnil v cerkev. V zvoniku je bila pravkar odbila potaočna ura, začel se je vseh vernih duš dan. Sestra je zbežala domov, toda ves dan je potem molila za pokoj tiste nemirne duSe. Strašno hudo ji je bilo pri srcu.« Zadrževali smo dih. »Ja, kdo pa je bil, ali ga je sestra morda spoznala?« je po daljšem molku vprašala naša mati. »Dan po vernih dušah ga je v cerkvi spoznala in ga tudi meni pokazala. Eden izmed tistih škofov je bil, katerih poprsja vidiš vsak dan tam spredaj v cerkvi...« »Joj, ah... Res, tudi vsak pravičnik greši sedemkrat na dan«, je dejala naša. »Tudi moja sestra je videla na današnji večer ali na jutršnji, že sama ne vem, belo ženo, ki je proseče stegovala roke proti njej. Sestra se je križala in križala, tedaj pa jc puhnilo in ostal je samo rdečkast sij, kakor bi se kadilo skozi krvavo steklo. Bog daj dušam v vicah večni mir in pokoj.« ženama se je glas nižal, naposled sta samo še šepetali. Komaj sem se upal dihati, sedel sem kakor začaran in strah me je grabil. Strah! Jaz sem ga že poznal. Najprej sem ga samo slišal. Ko sem nekoč stopal po stopnicah, je pod menoj zaroštalo od vrha do tal, kakor bi stresel vrečo orehov. Potem sem strah tudi videl. Pod našimi stopnicami so imeli spodnji nekakšno shrambo ali ropotarnico. Nekega dne so cerkovnikovi iz te črne luknje nagnali mrmrajočega, razcapanega, grbastega in škilečega potepuha z dolgo, razmršeno, temno brado, ki mu je pokrivala pol obraza in segala do pasu. »To je pa res pravi strah,« je dejala cerkovnikova. — Strah sem okusil tudi tedaj, toda ne samo jaz, temveč vsi, kadar smo morali v klet. čim so se naše oči v tem temnem prostoru privadile somraku, nas je pozdravil - juti - \— =f * Minister za narodno vzgojo v Reca-natiju. V pondedeljek popoldne je prispel iz Macerate v Recanati minister za paiodno vzgojo Biggini. V spremstvu odlikovar.ca z zloito kolajno Bor sani] a in pre Istavnikov krajevnih oblasti je minister obiskal Leo-prirdijevo knjižnico, kier ga je sprejel senator grof Leopardi, n-dalje škof R cinatija in predstavniki oblasti. Minister se je na licu mesta tečno poučil o delovanju Leo-pardreve ustanove. * Minister Mameli govori italijanski koloniji v Sofiji. Novi diplomatski zastopnik Italije pri bolgarski viadi Mameli je te dni prvič obiskal fašistično organizacijo italijanske kolonije v Sofiji. Imel je nagovor, v katerem je izrazil prepričanje, da delajo vsi Italijani na bolgarskem ozem-ljy za koristi svoje domovine, katere sinovi se kakor levi b jejo na bojišču. Na koncu je minister Mameli izrazil svoje prepričanje v končno zmago ter vzkliknil Kralju in Cesarju ter Duceju. * Smrt matere 16 s nov. V 81 letu svoje dobe je umrla v Triestu Ade'a Rebec, vdova Bcnasin. mati 16 sinov, od katerih jih je še 14 pri življenju. Pokojnica je bila rodom iz Istrije ter je živela v Triestu nad 40 let. Pred časom je obiskala R;m kot preds>vniea' mater z najštevilnejšimi otroki. * Smrt viteza železnega križa. Zaradi hudih ran je podlegel narednik Alfred Kraift. ki je bil letos 22. januarja za svojo hrabrost, odlikovan z viteškim križcem železnega križa. * Smrt znanega kirurga. V Triestu je umrl po dolgi bolezni dr .Lorenzo Loren-zutti. kirurg in ravnatelj prof Arktičnega in higijenskega zavoda za pokrajino Trieste. * Poseben dodatek kruha za kmetijske delavke, italijanski listi objavljajo odredbo. po k: ter i imajo ženske od 16. do 60. leta starosti, ki pomagajo pri poljskih delih ter izvirajo iz družine, ki je izgubila enega ali več čianov v vojni, pravico do dodatnega obroka kruha, ki znaša 100 gramov n- dan. Uredba se bo začela izvajati dne 1. avgusta, veljala pa. bo samo za tiste c'c:rvke, ki nimajo lastnega, polja in ne uživajo nobenih drugih ugodnosti v preskrbi. * Davki se lahko plačujejo tudi z b?nl. Uradni list v Rimu objavlja dekret finančnega ministra. da se državni davki lahko plačujejo tudi s 5% zakladnimi boni. * Naraščanje učiteljstva v Turčiji. Po vesteh iz Ankare je število srednješolskih in ljudskošolskih učiteljev v Turčiji v ziadnjih 10 letih močno naraslo. Dvignilo se je od 19.880 učnih moči na 28.357 profesorjev in učiteljev. V učiteljskem zboru turških učnih zavodov sodeluje danes tudi 8466 žensk. * Sl°vaški časopis za vojake. Po vzoru nemških vojiaških oddelkov so tudi Slovaki sedaj ustanovili poseben časopis za armado. Imenuje se »Straž Vlasti« ter izhaja po enkrat na teden. * Knj'žnice za delavce v Rumniji. Rumun-ska vlada je izdala odredbo, ki zahteva od vsakega industrijskega podjetja, ki zaposluje najmanj 30 nameščencev, da osnuje knjižnico za delavce. Podjetja, ki ne bodo izpolnila te zahteve, bodo kaznovana. * 50-lein. bolgarskega Inženjerskega društva. Dne 11. in 12. julija je praznovalo Društvo bolgarskih inženjerjev in arhitektov 53 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki se je vršilo veliko stanovsko zboro-v anje, na katerem je minister za javna dela ing. Vasiljev obravnaval načrt elektrifikacije Bolgar, j Kadi© Ljubljana ČETRTEK, 15. JULIJA 1943-XXI 7.30: Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operna glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.25: Prenos za Nemčijo. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M Šijanec. Orkestralna glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.15: Orkester, vodi dirigent Angelini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Pripombe k dogodkom. 20 40: Lahka glasba, vodi dirigent Gallino. 21.10: Orkester, vodi dirigent Rizza. 21.40: Godba in zber. vodi Giovanni Orsomando. 22.00: Vesele serenade 22.30: Modeme pesmi, vodi dirigent Zeme. 22.45: Poročila v italijanščini. * 60 letnica carigrajske tehnike. Letos bo obhajala tehnika v Carigradu 601etnico svojega obstoja. V zvezi s tem so predvidene za jesenski čas razne proslave. * Gradna ceH v črni gori. Italijanski podjetniki v črni gori so začeli izvrševati velikopotezen piogram, ki se tiče zgraditve novih in izboljšanje nekaterih že obstoječih cest. Doslej so. za cestna popravila in gradnje izdali že 40 milijonov lir. * Zvišanje pokojnin v Tarčjj«. Glede na draginjo, ki še vedno narašča, natmerava tur-ka vlada uzakoniti načrt, ki predvideva zvišanje pokojnin za državne uradnike za 40%. * Potresni sunki v Anatoiji se nadaljujejo. Iz Carigrada poročajo, da se potresni sunki v Anatolijl še vedno ponavljajo. Sunki se ponavljajo v okolici Adapazarja. pa tudi v bližini Ušaka * Delavka je zadela 500.000 lir. Neka delavka iz Armena pri Verbaniji je nedavno kupila državni bon, ki ga plačuje v obrokih po 10 lir na mesec. Bon je bil sedaj izžreban in prejme srečna dobitnica pol milijona lir. * Vihar je razkril cerkev. Iz Bergama javljajo, da je razsajal v ondotni okolici te dni mogočen vihar, ki je odnesel vso opeko s strehe farne cerkve sv. Janeza v Scanzu. Vihar je ob tej priliki poškodoval tudi mnogo drugih hiš. * Smrtna nesreča smučarjev. Trije člani GILa v Leccu so napravili smučarski izlet na Grignetto Meridionale. Čeprav so bili zaradi nevarnega terena povezani z vrvmi, se jim je primerila nesreča, ko je 18 letni vodja Edgardo Stuchi padel ter potegnil za sabo oba tovariša. Vsi trije so padli v globino 80 m in so se med padci tako poškodovali, da so jih pozneje našli mrtve v nekem prepadu. * Številne nesreče pri kopanju. Iz Parme poročajo, da vroči poletni dnevi izvabljajo v vodo mnoge kopalce. Kopanje pa zahteva tudi svoje žrtve. Tako so utonili: 19 letni dijak Giuseppe Bennetti, ki je našel smrt v Padu; v hudourniku Enzi 7 letni Angelo Saccani; v Coenzi di Sorbolo pa 10-letni Michele Avolio iz Neaplja. Trupla vseh treh utopljencev so potegnili na suho. * Obsojeni špekulanti. Sodišče za aaščito države v Rimu je obsodilo pekovskega mojstra Rafaela Guadagnia in še štiri druge osebe na 49 let skupne ječe. Guadflgni je odtegnil javni uporabi 600 stotov moke, iz katere je izdeloval kruli za prodajo na črni borzi. Kruh je prodajal po 20 lir kg. IZ LJUBLJANE Otoške je mSB&eftfsn® za najmlajše Čitatelj nam piše: V časopisnih člankih pred otvoritvijo otroškega igrišča v Tivoliju se je izrecno poudarjalo, da je igrišče določeno za najmlajše otroke. Toda slika kaže drugače. Odraslejši otroci iz predmestja, ki znajo že tudi rabutati sadje, skačejo kot divjaki po bazenu in jim ie v največjo zabavo, če obrizgajo okoli stoječe. Še na misel jim ne pride, da bi pustili zraven najmlajše. Enako ravnajo pri vodometu, kjer je na razpolago pitna voda. Igrajo se z napravo, ko pa jim je dovolj zabave in razposajenosti, gredo naprej v tivolski gozd. Pri vrtiljaku je takšna gneča, da je videti kakor v gnezdu čmrljev. Tudi tu imajo glavno besedo paglavci. Da bi prišli najmlajši, za katere je igrišče namenjeno, na vrsto ni niti govora. Prostor pri vrtiljaku bi fcnoral biti ograjen. Tamkaj naj bi imel službo reditelj, ki naj bi tudi skrbel za red in varnost. Prav tako je pri nagibalnici. Da bi razposajeni otroci obzirno ravnali z orodjem, o tem še govora ni. Matere z najmlajšimi morajo od strani gledati divjanje paglavcev. Kako drugačna slika je bila na otroškem igrišču v nedeljo popoldne, ko je tam nastopilo na stotine otrok v skupinah pod nadzorstvom svojih skrbnih vodnic Tudi tedaj se je rajalo in prepevailo, na vrsti so bile otroške igre in zabave, toda vse v redu in brez nepotrebnega vrišča. V nedeljo smo videli, kako mora biti. te dni pa, žal. opažamo, kako ne sme biti na prostoru v Tivoliju, namenjenim najmlajšim otrokom * u— Po močnem nalivu spet sončno vreme. V torek do popoldneva je bilo nebo več ali manj zamreženo, okoli štirih pa so se oblaki tako zgostili, da se je vlil močan dež, ki ni pojenjal dobri dve uri. Na večer se je spet zjasnilo in je tako ostalo ves včerajšnji dan. Po nebu so se podili le posamezni osamljeni oblaki. Zračni tlak f napoveduje izboljšanje vremena. Medtem ko je barometer kazal v torek ob dveh popoldne 760 mm, se je potem naglo dvigal in je v sredo ob 8. zjutraj beležil 764.5 mm. Napovedovalec vremena v Zvezdi pa še vedno vztrajno kaže na dež. V torek čez dan je bilo razmeroma precej toplo. 2ivo srebro v termometru se je dvignilo na 27.6° C, včeraj zjutraj pa smo zabeležili najnižjo temperaturo 11.1° C. u— Slovenci radi prepevamo in ljubimo svojo pesem. Pevski zbor Ljubljanskega Zvona nam bo zapel na svojem koncertu niz slovenskih ljudskih ln umetnih pesmi. Kako cenimo slovensko pesem in delo izvajalca, dokažemo najbolje z zanimanjem za koncert. Zato pridno sezite po vstopnicah že v predprodaji v Matični knjigarni,- Koncert bo v ponedeljek, 19. t. m., ob 20. v dvorani hotela Union. u— Lep zgled odraslim je te dni dal 10-letni učenec 3. razreda vadnice Rajko Turk. sin našega uglednega someščana, prevoznika enakega imena iz Petrarcove ulice št. 17. Ko se je dečko pripravljal, da kot odličen harmonikar nastopi pri otvoritvi otroškega paradiža, je izročil organizatorju prireditve izredno redek in zanimiv ključ, ki ga je našel na dvorišču za zidom hiše na Sv. Petra c. št. 49. Ključ je seveda zarjavel, vendar pa navzlic visoki starosti še prav dobro ohranjen ter kaže vse značilnosti ključev iz gotske dobe- Posebno je zanimiv zaradi svoje nenavadne dolžine 34 cm. To za Ljubljano prav dra-doceno zgodovinsko redkost je mladi Rajko Turk podaril mestnemu muzeju ljubljanskemu ter tako dal najlepši zgled odraslim. kako se je treba zanimati za naj-raznovrstpejše starine, kako jih je treba varovati, posebno pa. kako jih je treba zbirati in si prizadevati, da pridejo v javno zbirko. Vse to je dečko vestno izpolnil ter storil še več kot javne zbirke zahtevajo, ker je prostovoljno in brez odškodnine odstopil to važno najdbo mestnemu muzeju Povedati pa moramo o njem. da se je izkazal s svojo harmoniko že tudi pri skušnji za otvoritev Otroškega paradiža, ko je vse otroške igre vodil s svojim instrumentom. Toda pri otvoritvi sami se je izkazal tudi za dobro vzgojenega kava-lirja. ko je svoj že prej določeni prostor na vozičku poleg ženina in neveste odstopil znatno manjši tovarišici v narodni noši. Seveda je tudi sam oblekel častitljivo starodavno nošo ter bi se bil gotovo tudi rad postavil z njo na občudovanem vozičku. Dobrotnik mestnega muzeja in dobro vzsrojeni bistri dijaček Rajko zasluži za oboje javno pohvalo, predvsem mu pa županstvo za darilo mestnemu muzeju in za sodelovanie pri mladinskih prireditvah izreka zasluženo pohvalo in najtoplejšo zahvalo. u— Sprejemni izpit za I. razred gimnazije. Dne 20. julija začne priprava za sprejemni izpit v I. razred gimnazije za one, ki bodo izpit polagali jeseni. Temeljita razlaga učne tvarine po novih predpisih, ponavljanje, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorji-strokovnjaki. Pouk bo trajal do pričetka izpitov. Prijave se sprejemajo vsak dan dop. od 9. do 12., pop. od 4. do 6. Specialne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske šele, Kongresni trg 2. u— Islandski ribič je najboljši roman znanega francoskega romanopisca Pierre Lotija. Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja — opisuje pestrosti eksotičnega življenja ter mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v slovenščino g. Vladimir Levstik ln Je delo pravkar izšlo v založbi Knjigarne Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ul 3. u— Stenografski tečaji — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — dnevni in večerni — začet-niški in nadaljevalni, prično dne 20. t. m. Učnina zmerna, uspeh v kratkem času zajamčen. Izkoristite prosti čas za dosego tega najvažnejšega znanja v poslovnem in privatnem udejstvovanju. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure. TrgovsK, učni zavod, Kongresni trg 2, tel. 29-86. u— Premog in drva pri tvrdki »Gorivo«, Karlovška 8. Lastnik Lojze Jerančič mlajši. u— Nesreče. Z zlomljeno desno nogo so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 9 letnega sina delavca Janeza Trilerja iz Device Marije v Polju. — 37 letna služkinja Marija Grlica iz Ljubljane si je poškodovala desno nogo. — Na levici se je ranil 18 letni delavec Bogomir Domiter z Brda. — 31 letni delavec Jožef Nečemer iz Ljubljane si je pri padcu s podstrešja zlomil levo nogo. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice. Izdelovanje padal je izročeno pred vsem ženskam, ki se zavedajo, da bodo s svojim skrbnim delom pripomogle do njih zanesljivega funkcioniranja u— Počitniški tečaji za tuje jezike v Središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično dne 20. julija, čas pouka po želji v začetnih in naprednejših oddelkih. Najuspešnejša in najnovejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure. Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2. — Tel. 29-86. u— Za stenografski in strojepisni tečaj se sprejemajo prijave še ta teden. Tečaj bo trajal tri mesece. Učnina je zmerna. Informacije daje: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zaved«, Domobranska 15. * Iz Movega mesta n— Novomeška nedelja. Tudi druga julijska nedelja ni prinesja zboljšanja vremena in posebno jutro je bilo za ta letni čas hladno ter se je živo srebro dvignilo komaj na 7.2 stopinji Celzija. Nebo je bilo dopoidne prepreženo z oblaki in komaj popoldne je le tu pa tam za kratek čas posijalo sonce. V noči na ponedeljek se je vreme znatno zboljšalo in tako je novi teden prinesel Dolenjskemu sončno vreme, katerega so posebno pozdravit kmetovaJci, ki še vedno niso utegnili požeti vsega žita. že v ne le!jo smo videli po dolenjskih njivah marljive žanjice, kako so hitele z žetvijo, v pondedeljek pa so kmetje še txlj hiteli sprvljati ta naiš najvažnejši po'jski pridelek, ki daje Dolenjcu vsakdanji kiuh. V mestu samem je bila nedelja dekaj živahna. Dopoldne je posebno mladina po daljšem času prisostvovala domači nogometni tekmi med meščani in »kandaja-narji«. Mnogo ljudstva pa se je udeležilo nove maše v kapitlju. Popoldne je meščane zvabila lepa novomeška okolica, zvečer pa je bil prav dobro obiskam že tradicionalni promenadni koncert vojaške godbe v mestnem parku. n—t- Himen. V kapiteljski cerkvi sta se poročila šef novomeškega okrajnega cestnega odbora g. inž. Vilko Praprctnik in zasebna uradnica gdč. Joža Komelova, oba iz Novega mesta. Mlademu, splošno priljubljenemu paru želimo mnogo sreče! n— Novomeški šport. V nedeljo dop.'so se ponovno pojavili na športnem polju mladi novomeški nogometaši. Tokrat qta se pomerili enajstorici Novega mesta in Kan-dije. Tekma je bila prav živahna in so posebno »Ksndijanarji« pokazali kljub dolgemu počitku prav lopo tehnično igro in zasluženo odnes.i nal meščani visoko zma_ go s 4:1. Tekmi je prisostvovalo dokaj ljudi, posebno mladine, ki je vneto navijala za svoje ljubljence. Sodil je g. Not. n— številne nesreče. V Podgradu je palel pri nakladanju hlodov "Sietnemu delavcu Klobučarju Janezu težak hlod na nogo in mu jo zdrobil v stooalu. — 71etni sin posestnika šušteršič Ivan iz Zagrada je padel z voza, naloženega z žitnim klasjem, tako nesrečno, da si ie prebil Ioban;o. 261etna posestnikova hči Grame Jožica iz št. Vida se je pri žetvi vzrezala v nogo tako nesrečno, da si je prerezala kite. 47- iz črnega zidu mrk, bel cbraz škofa z mitro na glavi. Iz stene, kamor so zazidali kip iz pokopališča pa je molela tudi njegova toga dlan z izklesano belo cerkvico, ld jo je držal v pesti. Neradi smo hodili v to klet, toda smo morali, ker smo imeli v njej krompir ter kiselno. Joj, kako smo olajšani kar pobegnili iz te pošastne Kleti! — Strah sem torej že poznal, ga videl in okusil, na današnji večer vseh svetnikov pa mi je zdajci v novih oblikah živo stopil pred oči. Oče je prišel po prstih v sobo, dejal »lahko noč« ter šel v drugo sobo, v svojo spalnico. Tudi cerkovnikova se je poslovila, mi pa smo se tiho tudi spravili tpat. Drugo jutro so nas zgodaj zbudili zvonovi. Ko je brnjenje nad glavo utihnilo, je prodrlo v sobo zvonjenje sosednjih cerkva. »Duše se vračajo«, je razlagala najstarejša sestra. »Gotovo so prav mnogim pomagale molitve, da so danes prišle iz vic v nebesa.« Noč je udirala vsak dan hitreje v sobo. Ni bila še šest, ko se je oče zmislil^ da nima ne tobaka, ne pipe, in tudi vžigalic nI bilo v hiši. »Tonček, tu imaš šest sol-dov: en krajcar je za pipo, drugi za žve-plenke, šterak je za tobak.« Hudo sem se ustrašil. Ozrl sem se v popolnoma temna okna, pri srcu me je nekaj zgrabilo. »Naj gre rajši kdo drugi!« sem zaprosil. »Zakaj pa ravno ti ne'« so se uprli bratje v en glas. Hcčeš nočeš, moral sem. Pri vratih sem se še enkrat proseče okrenil: »Mama, mama.« »Kar nič se ne boj,« me je srčila mati ter me spremila do vežnih vrat. Zdrdral sem po njih ter preletel cesto h kramarju Muhviču, kjer sem nakupil, kar mi je bilo naročeno. Vračal sem se z neizmernim strahom po vseh udih. Doma, že v veži, pred nepredirno temo, kjer naj bi bile stopnice, mi je pa srce kar zastalo; za-šklepetal sem z zobmi. — Ali ne bom zagledal tudi jaz tarnajoče verne duše, bele žene ? — Morda je pa za menoj... Mrzel pot me je oblil in kar pognal sem se naprej, navzgor, in sem že začutil, da se moram okreniti na desno — tedajci pa se kakor blisk razlije bela, jaka luč po stopnišču in pred menoj zraste kakor tz tal v slepečem sijaju žena v dolgi, beli halji ... Smehljaje se je razprostrla roke ... Nečloveško sem zarjul ter se zgrudil na tla. Zbudil sem se v postelji. Mraz me je tresel. Dregetajoč v vročici sem čez čas povedal, da sem videl belo ženo; krčevito sem ihtel. Bratje so se smejali: »Strah ima velike oči, luna ga trka!« Mati jim je zapretila s palico, mene pa je poglr.dila po znojnih laseh ter me tolažila: »Revček, samo zdelo se ti je; prav ničesar nisi videl. Kar pomiri se.« Oče je mrmral: »Strah je vzunaj votel, notri pa ga nič ni. Le kdo ga je tako zastrašil? Saj bi lahko zbolel.« Pristopil je k meni ter me krepko pocukal za lase. Dejali so, da se s cukanjem za lase prežene strah iz kosti' Ta večer bi se bil moral oče malo da ne odreči pipi tobaka; kajti nihče od bratov in -ester se ni upal na stopnice, in če so se prej še tako ustili ter brili norca iz mene, strahopetca. Pa je prišla Lenka, strežnica, ki je skočila k Muhviču po tobak. Pravim, da sem videl belo ženo. Razum in pamet pravita, da je to nemogoče, da je bila vsa prikazen le plod razgrete domišljije, privid, odsev onega pripovedova. nja o vernih in nemirnih dušah. Toda vendar ... še dandanes mi je pred očmi nad-zemsko lepi obraz, slepeč svit, nebeški smehljaj... Vidim, da se mi smeješ, da me pomiluješ. »Toda so stvari nad aem- Ijo in nebom, ki jih ne moremo razumeti.« Ali ne modruje tako tudi danski princ? Kdo pa je bila Lenka? Prihajala je v hišo, kadar je bilo veliko pranje, in vsake štirinajst dni je posnažila tla po bah. Bila je že starejša, dobrodušna in razumna duša, ki ni nikdar zahtevala toliko in toliko plačila za svoje delo. Za toplo kavo s kruhom in za šterak je oprala ter posušila vse naše cunje. Tako se je navadila našega doma, da je prihajala nazadnje že vsak dan vprašat, če je kaj dela. Prišla je tudi kar tako na obisk; toda tudi takrat ni nikdar držala rok križem, ampak je vedno kaj krpala ali brisala prah. »Bog vam povrni Lenka«, ji je dejala mati v slovo. Vedno in vedno se je vračala k nam in prihajala je še tudi, ko smo že odleteli iz gnezda. Na stara leta sta s materjo skupaj tarnali, toda Lenka je našo mater še vedno tako zelo spoštovala, da ni niti tvegala, vsesti se poleg nje. Njega dni pa smo imeli tudi pravo, pri. stno krščenioo. Za nekaj mesecev, potem pa je šla. Klicali smo jo za Barbko in spala je v kuhinji, svoj kovčeg pa je imela v shrambi. Na polici pri oknu nad njenim kovčegom sem nekoč opazil ped visoko, ploščato, zeleno steklenico. Tekočina v njej ni imela nobenega duha; stekleničica sama pa je bila, ko sem jo prijel v roke, lepljiva. Obliznem prst, glej — sladak je! Zlijem nekaj te goste, brezbarvne tekočine po polici, pomočim vanjo prst ter ga nesem v usta. Resnično, to mora biti pravi sirup, o katerem sem že toliko 5ul! Zaupal sem skrivnost bratom — in kaj kmalu smo polili in polizall vso tekočino, kolikor jo je še bilo v steklenici. Jaz sem pomakal v sirup tudi košček kruha. Drugi dan se je Barbka jezila, kdo ji je ukradel vso mažo za lase — glicerin. Dnevi so se še bolj krajšali, rinili so v hujši dež in meglo. November je že tako dolgočasen mesec v letu, ker je z njim že začetek zime, a ne še prave. Ne spominjam se, da bi že takoj po Vseh svetih zapadel sneg. Vsa narava je od zmrzali kakor počrnela. Orehi in kostanii ob straneh Ljubljanice, od mostu do vojašnice in do cukrarne, so tiščali krive feje k sebi ter se stresali v hladu, kakor goli, mršavi berači, ki komaj čakajo, da bi jim suha rebra pokril, pa naj si bilo tudi z belo odejo. Od zore do mraka se je nebo solzilo, ceste so bile spolzke in zapuščene. Toda že se je zgodilo, da so bila v jutru pota pod nami zmrzla in drsna. Vrane so priletele na škofove njiva. Oče se je skrbno oziral v nebo. čemernega dne je rekel: »Jutri bo pa treba tudi že v šoli zakuriti.« V družinski sobi smo namreč že. Mati je samo vzdihnlla; kajti zopet je imela novo breme na hrbtu: šo'-sko peč. Vsako jutro jo je morala — Lenke se ni upala prositi — že ob šestih zj-j. traj zakuriti, sicer ni bilo v učilnici ob osmih toplo. Varčevala je z drvmi; kajti čim manj je pogorelo v šolski, železni peči, tem dlje se je kurilo v naši sobi. šolska in peč za zadnjo učiteljevo sobo sta se kurili iz dolgega hodnika, v Katerega si prišel iz glavne veže. Nekega večera me je spremila sestra Tončka s svečo v roki v ta dolgi hodnik, ki se je končal prav tam, kjer se skonču-jejo vsi taki in slični hodniki. Komaj sva zavila tja, krikne sestra, se zasuče ko vrtavka ter zdirja nazaj in v vežo proti kuhinji; jaz seveda za njo. Sestri cepne sveča iz rok, nakar se spotakne, pade, in jaz se zavalim preko nje. Vsi so plan li iz kuhinje. Ne ravno prav vsi. kajti očjta ni bilo doma. (Dalje.) letni posestnik Janez Smrke 'z št. Jošta je padel s poda in si zlomil desno nogo v členku. 6!etna hči dninarja Hribar Marija iz Semiča je pri igranju padla na domačem travniku in si zlomila deano reko. 211etni hlapec Josip Znilarič iz Gor. P odbor Sta si je pri sekanju drv iz nep/evidnosti odsekal dva prsta ni lovi roltL «• m ki: • •• ''t*. Umrla sta v Podkorenu Marija Cuznar-jeva, v Kranjski gori pa Janez Peterman. Na Jescnieah je zadnjega junija v dvorani Strankinega doma govoril o bojih na vzhodni fronti in o sprejemu pri Hitlerju poročnik Primožič. Zanimanje za predavanje je bilo tako veliko, da je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena. V pozdrav poročniku Primožiču je igrala tudi godba. V Šrnartnem pod Šmarno goro je predzadnja cestna zbirka vrgla 504 marke. — Ljudska slavnost v korist Rdečega križa, za katero sta si stekla posebne zasluge organizacijski vodja Kornik in propagandni vodja Fatur, je prinesla 2260 mark. Kot poseben primer požrtvovalnosti navaja gorenjski tednik podjetje »Cit«, ki je najmanjši obrat v občini, pa je zbral največ prispevkov. V Preddvoru so na stanovskem uradu v mesecu juniju zabeležili 3 rojstva. Smrtnega primera ni bilo nobenega. Joža Bekš: Pes Zdaj čutim, da sem star. Telesa zadnji del s seboj težko že vlačim. Noge hromijo mi in dlaka, sivi sneg, nelepe lise puščajoč, izpada v sršastih kosmičih po hrbtu mi in bedrih. Nagobčnik nepotrebni sam se mi odpenja in bingljajoč ob gobcu ljudem in meni je v napoto. čemu naj bo mi? O, uklal že davno nisem več nobenega tovariša, še manj človek še komaj, da zalajam kdaj: to se zgodi, ko kličem k oknu človekovo dobroto, da jo prosim za kakšen kos hrustanca in ko nahrulim zgrbančen škorenj tistega štorklja ki me je zadnjič izpred vrat napodil z brco. — Pa se le redkokdaj debi kaj mečjega pod zob. Da še za nje ni deti v skledo kaj prida, mi tolmačijo ljudje na prošnji lajež z odmigom praznih rok kar po večini. Kosti, ki še mesar jih z žago težkč deli, pa pri najboljši volj: ne morem več razmleti. — Ne gre v glavo sedanjih pomen mi časov, ko čujem, da je vsak dolžan po svoje žrtev za boljših, lepših dni usodo doprinesti, ko zopet ko nekoč v Egiptu bo loncev zvrhanih in vsega drugega v obilju. Pa bilo kakor bilo! Rad se pokorim za grehe mladih let, ko smo vohlj&li v boljši zrak in s tekmeci se za dekleta ruvali, grizli, klali. Kod blodijo za pičlo hrano nešteti vsi sinovi in hčerke moje, to bog znaj' Očetov mojih dedje volkovi so bili, a kje doma, nikoli prav točno nisem zvedel. Jaz sem sam<5 volčjak in štirinožec, pes, ki sliši na različna imena, in ta so: Ares, Aris, Ali. Od vsakega se dam pozvati kakor želi in zna in vč, obližem mu rokd v zahvalo, z očmi in repom ga pozdravim samč da dober je z menoj. A škorenj tistega štorkljača. ki me je zadnjič izpred vrat napodil z brco, s srditim laježem, kažoč zobš mu, vsak dan pozdravim. Sicer pa ves krotak postajam rad pod okni in čakam, kdaj dobrota mi kakšno meč jo kost nakloni. In čakam, kdaj pred vrati, iztegnjenega v večnem snu, štorkljača vime škorenj brcne. Nič več ga ne oblajam v snu prijetnem, da sem bil volčjak. pes, štirinožec ln ne — človek ... O ici = bolhi Gospod urednik! Zadnjič ste mi prijazno, r: mignili, naj napišem razpravico o bolhi, ker se je taka želja pojavila iz vrst čitateljev Va S'L>a časopisa Sicer ne vem zanesljivo, katero 1- Iho ste imeli v mislih, kajti znanih je na sr itine bolšjih vrst toda če me čut ne vara, b : nemara ustrezala Vašemu migljaju človečka b.lha. ki ji pravimo prirodopisci med seboj p. lex lrritans Seveda, tudi ta bolha ni edina, k- je in p:ka človeka, kajti tudi pasja bolha (ctenccephalus canis) in mačja bolha (ct felis) se radi držita človeka m ponekod je celo pasja vrsta ob čajnej^a pri ljudeh kakor prava člo-ve ka. Nevarna je podganja bolha (xenopsylla cbernis), ki prenaša s pikom kugo. Tudi povzročitelje l&rje kolere, pasje trakulje in pri opicah pegavice prenašajo posebne vrste bolh. Skoraj vsi sesalci imajo svoje posebne bolhe in tudi nekateri ptiči svoje. • Pcrebno izbirčni pa ti zajedalci glede svojih red teljev niso. kakor smo videli že pri pasji in mačji bolhi. Pa tudi človeška bolha zamenja včasih človeka s kako zverino. Najbolj popolno zb:rko bolh je nabral W. Rothschild za svoj znan: prirodopisni muzej v Tringu na Angleškem. Zbirka obsega okoli 2000 bolšjih vrst, med njimi »raritete«, katerih nabava je veljala mnogo truda in denarja. Tako je n. pr. bolha obtečajne lisice veljala tiste čase 3000 frankov. Od živalskih bolh moramo razločevati rastlinske bolhe ali bolhače (halticini), ki spadajo k hroščem lepenjcem kakor znana pikapolonca, razjedajo razno zelenjavo pa skačejo tako kakor živalske, in pa povodne bolhe (daphnia), ki sc drobni rački, glavna hrana manjših rib. Človeško bolho je od drugih bolh lahko razpoznati. Edina je, ki nima na prvem obročku oprsja češljastega nastavka iz ploščatih ščetinic. Sicer pa nalikuje po telesni obliki drugim živalskim bolham. Od strani stisnjeno truplo, ki je pri samcu 2 mm dolgo, pri samici pa skoraj dvakrat daljše, ločimo v glavo, oprsje in zadek. Na glavi so kratke tipalnice, ki jih more živalca polagati v žlebaste vdrtine, da ji niso v napoto, kadar lazi na tesnem, potem dvoje pikčastih cči ter sestavljeno, pilasto se^ salo. s katerim prevrta kožo in -pije kri. Skozi rilček se pocedi ob piku slina iz slinavk, ki povzroča po eni strani srbenje, po drugi pa zadržuje, da se kri ne strdi in ostane tekoča. Oprsje sestavljajo trije obročki, ki ni&© zrasli kakor pri drugih žuželkah, ampak so prosto gibljivi. Kril ni; pač pa imata zadnji in predzadnji obroček na njihovem mestu majhne lu-skave okrške. ki so nemara ostanki kril. Zato, zaradi preobrazbe in telesnega ustroja štejemo živelske bolhe k dvokrilcem. pa je zanje odrejena posebna skupina 6kritokrilcev (aphanipte-ra). Zadek je primeroma velik, pri samici izbočen, pri samcu pa upognjen. Končine so dolge, zlasti zadnji par; z njima bolha izvrstno skače, več stokrat dalj, kakor je sama dolga. Nemara ima v tem pogledu rekord med vsemi živalmi. Oplojena samica leže jajca v drobne smeti, najraje v raze med deskami v tleh ali v kak prašen kot. Navadno je jajec dvanajst; toda po presledkih jih ena samica zleze do 800; potem izčrpana popne. V šestih dneh izlezejo iz jajčec kača-ste ličinke, ki se hranijo z organskimi drobci v smeteh. Enajsti ali dvanajsti dan se dorasle zabubijo in čez prav toliko dni smukne gotova bolha iz bube. Takoj si poišče gostitelja: človeka. psa ali mačko, tudi kokoš, in začne svoje, nam neprijetno življenje. Najraje se drži telesa tam, kjer se spodnja obleka tišči života, in najraje pikne takrat, kadar je najbolj nerodno, da bi se člc\ek popraskal. Na Gorenjskem sem čui za prostor tik pod pasom, kjer SC' privezana spodnja krila, :zraz bolšnjak, kar naj pomeni zbirališče za bolhe. Pleteršmk navaja za isti pomen izraz bolhinjak in bolšinjak, bolmiak pa mu je zgornji razperek pri srajci. Če bolhe ne najdejo rediteljev v prostoru, kj^r so se izvalile, se izselijo drugam in opažali so že cele sprevode bolh, ki so se vile iz zapuščenih stanovanj. Bolha je razširjena po vsem svetu, kjer prebiva človek, edino v obtečajmh pokrajinah je ni. Njeno :tevi!o pa pojema, kakor raste čistoča po naših domovih. Množitvi bolh najbolje ustrezamo, če čistimo pod v stanovanju z vlažnim žaganjem. kj ostaja v špranjah med deskami ter po kotih, in če raztresamo jedila po tleh, da prihajajo mrvice do bivališča ličink. Ako raze zadelamo s kakim zamazkom ali klejem ali jih zalijemo s petrolejem, uničimo zalego. Svoj čas so priporočali zoper bolhe prah, narejen iz cvetnih koškov neke vrste ivanjščice, tako imenovani perzijski, prah zoper mrčes, ki ga je spravil na trg podjetni Zacherl iz Tiflisa. Sorodna rastlina, ki daje prav tako učinkovito sredstvo zoper žuželčji mrčes, raste v Dalmazii, tudi sajena, zlasti med Spalatom in Dubrovnikom. Tam so nasušili do 10.000 kg cvetnih glavic, ki so jih potem v posebnih mlinih mleli in razpošiljali. Tudi danes se dobe po trgovinah razna »žužkomorna« sredstva, s katerimi se zatirajo naši mučilci, vendar je še najbolje skrbeti za to, da se mrčes ne ugnezdi, kar dosežemo s skrbno čistočo v stanovanju. Bolšji rod je star. Našli 90 ohranjeno bolho v jantarju, ki je iz oligozena, torej iz sredine terciarne dobe. Katero žival je ta bolha zajedala, se ne da dognati z gotovostjo, zdi pa se, da je bil njen nositelj kake vrste krt ali kaka jamska žival, kajti bolha ima popolnoma okrnjene oči in je torej živela v temi. S. B. Ferenc Kormendi: ZMOT rižem sveta Angleški letalski »b«nbončld«. Ribiči španskega mesta Benr.eo so pred časom potegnili iz morja več zavitkov na oko prijetnih »bonbonov«, ki so padli v vodo najbrže s kakšnim angleškim sestreljenim letalom. Nič hudega sluteč so si ribiči plen razdelili, toda posledice za uživanja najdenega blaga niso bile prijetne. Vse osebe, ki so »bonbončke« jedle, so trpele več dni na nespečnosti. Zdravniška preiskava je ugotovila, da so navidezni »bonbončki« bili v resnici zdravila in sicer sredstvo, ki ga uporabljajo anglešiki piloti., da odganjajo nadležni spanec. Čudna pota strele. V okolici Rovlga je razsajala pred dnevi huda nevihta s treska-njem. Strela je udarila tudi v stanovanje Attosa Peneta, ki je stal blizu okna). Mož je ostal nepoškodovan, strela pa je švignila iz njegove sobe v sosednjo spalnico Pene-tovih hčera. Tudi ta prostor je strela samo ošvignila, nato pa je preskočila v jedilnico soseda Otella Reva gnani ja ter v njej povzročila nekaj škode. Človeških žrtev ni bilo. » 3001etnica barometra. Ob smrtni postelji Galiiea sta se mudila dva njegova učenca; Evangelist Torricelli in Vincenzo Viviani. Njima dvema se ima kulturno človeštvo zahvaliti za odkritje barometra. Leta 1643. je namreč Torricelli izdelal svojo cev za merjenje zračnega tlaka. Kmalu nato sta odkritelja cev napolnila z živim srebrom in napravo so takoj za tem začeli uporabljati za merjenje zračnega tlaka. Teodorikova palača v Romagnl. Izkopai- vanja v Romagni so pred kratkim odkrila ostanke Teodorikove palače. Posebno keramični izdelki pričajo, da je stavba nekoč pripadala gotskemu kraJju. Našli so mnogo zob merjascev, ki prav tako pričajo o tem, da je Teodorik tukaj preživljal svoje poletne mesece, ko je hodil na lov. O sijaju na dvoru nekdanjega gotskega kralja pričajo tudi številne plošče iz marmorja in pozlačene kocke za igro. Evropska zveza za študij časnikarstva. Iz Berlina poročajo da je bilo tamkaj osnovano društvo za tisk, ki mu je poglavitni namfn raziskovanje evropskega tiska v okviru osnih držav Za predsednika združenja je bil imenovan W. Heide, za podpredsednika pa prof. F. Fattorello. Bolgarski učftelji v zdravstveni službi. Bolgarski prosvetni minister je odredil, da se morajo vsi učitelji postaviti v službo za zdravje bolgarskega ljudstva. Učiteljskemu osebju je poverjeno razdeljevanje protima-laričnih zdravil ter nadzorstvo nad sanitetnimi organi. Uč^eljstvo je poleg tega tudi dolžno paziti na to. da se prebivalstvo poslužuje zdravil v predpisanih dozah. Prepoved političnih strank v Švici. Iz Berna uradno poročajo, da je zvezni svet sklenil razpustiti »Stranko zapriseženih« in »Stranko nacionalne skupnosti«. Tudi njuni glasili »Die Front« in »Grenzboten« sta ukinjeni. V utemeljitvi je rečeno, da se časnika sicer nista v splošnem pregrešila proti švicarski nevtralnosti, vendar pa sta stranki čiščenje prevratnih elementov, ki jima je bilo naročeno pred letom, nezadostno izvedli. Nova vojaška čepica v nemški armadi. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo, da bo dosedanja čepica zamenjana z novo, ki bo imela ščitnik in bo ukrojena po vzorcu čepic planinskih lovcev. Vse edinice bodo nosile sivo čepico, razen oddelkov, ki imajo črno uniformo; slednji bodo imeli tudi črne čepice. Nova čepica je bila uvedena v nemško armado zaradi izkustev na ruski fronti. Skrb za kurivo v bolgarski prestolnici. Sofijska mestna občina je v soglasju z vodstvom premogovnika v Permiku poskrbela za nakopičenje zadostnih zalog premoga in briketov za zimo. Premog in briketi bodo na razpolago prebivalstvu v primeru, če bi zmanjkalo drv. Dve novi p°staji v Budimpešti. V Budimpešti so napravili načrt za dva nova kolodvora, cd katerih bo prvi zgrajen v južnem delu mesta, drugi pa v Pešti blizu mestnega gozdiča. V načrtu je tudi zgraditev več tovornih kolodvorov, ki so potrebni za razbremenitev prometa. Dojenček z nikotinskim zastrupljenjem. Na neko praško kliniko so pripeljali dojenčka s hudimi znaki nikotinskega za-strupljenja. Pri preiskavi je bilo ugotovljeno. da je zastrupljenja kriva mati, ki je dnevno pokadila 40 cigaret. Z mlekom je nikotin prišel v dojenčkovo kri. Rotacijski papir iz Nemčije za Rumunljo. Rumunsko propagandno ministrstvo je dobilo pooblastilo za uvoz večje količine rotacijskega papirja, iz Nemčije. Ta papir bo uvožen brez carinskega plačila. Borba proti logarju v Turčiji. Ravnateljstvo za tisk v Ankari je dalo izdelati film, lci prikazuje nevarnosti legarja. Epidemija tifusa je v nekaterih turških mestih zavzela že velik obseg in je za njeno omejitev potrebno sodelovanje vseh čimteljev. S propagandnim filmom hoče turška vlada mobilizirati vse civilno prebivalstvo za boj proti tej nevarni epidemiji. Novo vodstvo rumunskega tiska. V Bukarešti je bilo pred kratkim zborovanje rumunskega novinarskega društva. Za predsednika ustanove je bil izvoljen Demo-stenes Botez, za glavnega tajnika pa Geor-ge Mocovescu. »Dobro,« mu je segel v besedo Janko, »toda vidva stojita tu pred menoj, kakor da sem ne vem kdo. »Ponudil mu je cigareto. »Mirno mi povejte, kaj želite.« Po njegovih prijaznih besedah se je dekle nekoliko opogumilo. »Gospod doktor je tako dober z nami... res ..ne jezite se, gospod doktor, hudo je, spet se je začelo.« »Tako. Z gospodom očetom?« »Da. Nič takega ni zakrivil, a morda še nekaj veliko hujšega. Odšel je od nas.« »O, joj, to je novica.« »Da, pobegnil je. Preselil se je h gospe Derekovi. In pravi, da se bo dal ločiti od mamice.« »Hudiča!« »Da. A to ne gre tako lahko. Ker gospa Derekova stanuje zraven nas. In ko je bil očka že en dan pri njej s svojim kovčkom, ko se je že vselil k njej, je šla za njim tudi mama. Iz tega je nastal tak škandal, da je vsa hiša pribežala na | cesto in na dvorišče, hišnik pa je že bežal po policijo.« »No, draga gospodična, le nikar se mi ne zjočite tu, ker tako nikamor ne pridemo. Prosim vas, opogumite se!« Bože moj, kako naj se opogumim, gospod doktor!... Kako naj ne jočem ves dan! Kajti preden se je oče odselil, so bile še druge stvari. Pretepel je mamo!« — Janko je nekaj zamrmral, zmajal z glavo; dekletu so tekle solze po licih. »Da, pretepel jo je, mater! In zdaj stanuje tam pri tej Derekovi, in ves okraj to ve. In če izvejo to Pištovi starši...« »Hm, neprijetna stvar,« je dejal Janko čez trenutek. »Toda, povejte mi, gospodična Borbelyjeva, kako naj vam pomagam v vaši resnični veliki nesreči?« Dekle ni odgovorilo, ozrla se je na svojega zaročenca. Fant je zakašljal. »Hm, to se pravi, gospod doktor je bil tako dober z nama, razumel je, da hoče-va skleniti pošten zakon, a mojim staršem je vseeno, da dela dekle v tovarni, le to si želijo, da bi Lila poštena in pridna in da bi biio tudi z njeno rodbino vse v redu.« »Pa?« »In tako sva mislila, da bi morda mogel gospod doktor napraviti red v tej zadevi... z Irminim očetom.« »Jaz?! Kako pa si to predstavljate?! Kako naj se jaz mešam v to stvar?« »Tako,« je spet izpregovorilo dekle, »niti oče ni pozabil, da se je gospod doktor izkazal velikodušnega, in če bi gospod doktor rekel očetu, naj bo pameten, da ne gre samo zanj, ampak tudi za mojo bodočnost... Nikogar več nimam razen gospoda doktorja, da bi se lahko zatekla k njemu ...« Ko sta zaročenca odšla, je Janko že obžaloval, da jima je obljubil, da bo »izpregovoril 8 Kolomanom Borbelyjem«. In vendar je bil zadovoljen, da se je vmešal v to. Spomnil se je čistega, hvaležnega pogleda Irme Borbelyjeve. Dekle očitno niti slutilo ni, na kak način naj izpolni njeno prošnjo. Ne, zares mu je bilo jasno, da je ta obljuba skoraj ne-izpolnjiva ... Čudna dvojica. Kakor da ta dva niti ne spadata skupaj: fant je videti preprostejši, nekam slabe pameti, dekle je nekam nežnejše. In gotovo bolj komplicirano. Ali pa se mu to Ie tako zdi, kajti kakor je zdaj spet opazil —, je nekam podobna AgicL No, kaj za to! Delavna človeka sta, zaslužita lepo in mirno življenje. In ko se je že spustil v to stvar, si mora pač prizadevati, da bi kaj ukrenil v njun prospeh. Naslednji dan je dal zapisati nekaj stavkov Kolomanu Borbelyju: prosi ga, naj ga obišče. Točno in z neprikritim strahom se je Koloman Borbely oglasil v pisarni. Ko je Janko zagledal že jako osivelega moža nezdrave polti, njegovo nekam ogoljeno obleko, nenadoma ni vedel, s kakim glasom naj izpregovori z njim. Tale sključeni revček je torej tisti zločinski Don Juan? je v zadregi pomislil, tak petdesetletnik, oče treh otrok, ki ga je zapeljala šivilja iz predmestja? Ali naj bom z njim surov ali ljubezniv? »No... vi ste torej tisti naš Koloman Borbeiy. Sedite. Gotovo prav dobro veste, zakaj sem vas dal poklicati.« Kolomanu Borbelyju je glava omahnila, glas ga je izdal takoj po prvi besedi. »Prosim, ne vem, zakaj ste me izvolili poklicati. Saj se menda ni nič zgodilo v tisti moji stvari. Kolikor vem, prinaša moja hči v redu denar. Prosim, mislil sem, da je ta stvar že zdavnaj pokopana.« »Ta stvar! Zanjo vendar ne gre! Ali nimate še neke druge stvari?« »Jaz, prosim ? Ne da bi vedel... gospod sodnik.« »Malce pomislite, gospod Borbely. Le spomnite se, ali nimate še neke druge stvari, ki je v zvezi s to vašo stvarjo!« »S to?« — Neumno je pogledal Janka. »Zaman se skušam domisliti; prosim. Moja vest je čista... gospod sodnik.« »No prav. Torej vam sam pomorem.« Naglo je dvignil roko. »Kako si prav za prav predstavljate, tako brez nadaljnjega zapustiti rodbino?« »Jaz?!« »Razume se, vi! Napraviti javni škandal, premlatiti svojo ženo... ali vas niti malo ni sram?! Preseliti se kar tako z doma in oditi k neki tuji osebi?!« S postavo Kolomana Borbelyja se je nepričakovano dogodila čudna izpre-memba. Obraz mu je prebiedel, telo se je vzravnalo, glas mu je postal trd. »To ni tuja 03eba, to je gospa Derekova, šivilja, in nikogar se to nič ne tiče!« Janko je čutil, da se je nenadoma ravnovesje razgovora podrlo. Trenutek je molčal, zrl je Kolomanu Borbelyju naravnost v oči. »Le nikakega napihovanja, gospod,« je rekel odmerjeno. »Komu je kaj do tega, o tem ne boste presojali vi, razumete ? Jaz... sem zastopnik vaše rodbine.« »Tako?"i.. Mislil sem, da... je gospod sodnik zastopnik tovarne. A tovarna se lahko zanima za to, da sem jaz, da sem zagrešil tisto stvar, s kom pa jaz živim, to tudi moje družine ne briga.« Dobro, je pomisli Janko. Poskusimo na drug način. »Poglejte, gospod Borbely. Tako se ne bova sporazumela. Hotel sem le, da bi si prihranili mnogo neprijetnosti. Vaša družina, predvsem vaša hči in njen zaročenec, je jako dobra z vami, to sami dobro veste. Ce vaša hči ne bi storila za vas vsega, kar je mogla, bi danes sedeli težko kaznovani v zaporu.« »Saj to vendar vem, prosim. Ravno zato je dolžnost moje hčere, da mi stoji ob strani, ako me doleti nesreča.« »To priznavate, kaj? A pustiti jo v taki sramoti...« »To ni sramota, prosim ... gospod sodnik. A kaj tako velikega je prav za. prav storila moja hči zame?« Janko je za trenutek pomislil, da bi bilo najbolje dati temu nesramnežu enO po čeljusti. Težko se je obvladal. »To se še drznete vprašati?! Ako se zgodi, da ne bo mogla plačevati, bo tovarna obnovila kazenski postopek zoper vas!« Policijski pes Nekaj ž njegovim gospodom ni bilo v redu, to je Pozoj točno vedel. Od kar mala. plavclesa gospa, ki mai je vsak večer pred odhodom dajala sladkorja, ni več prihajala, je bil njegov gospod ves spremenjen. Po dveh dneh se je psu zazdelo, da je bilo za izgubljeno prijateljico že dovolj žalovanja. Priplazil se je z mehkimi šapami, privlekel nagobčnik in položil svoj gobec previdno gospodu v roko. Potem je dejal »vav«. kar je pomenilo isto kakor: Pojdimo sedaj malo na zrak, da nas obidejo druge misli! »Da,« je dejal Pavel, »imaš prav, poj-diva na sprehod.« In sta šla. Pozoj je sporočil z glasnim laježem najdbo rokavice. Bila je ženska usnjena rokavica. »Halo!« je vzkliknil Pavel nenadno ves živahen. »čemu sem te dva meseca vadil za policijskega psa?« Dal mu je rokavico pod nos. »Išči!« je velel. »Pokaži, kaj že znaš!« Pozoj je pokazal. Ko si je rokavico ovohal. je zletel kakor 3trelica in se ustavil pred elegantno hišo. »Ni slabo,« je ocenil Pavel in sledil psa v četrto nadstropje, kjer se je žival lajajoč ustavila pred nekimi vrati. »Apolonij pl. Bobrski« je prebral Pavel. »Srečo imam, je iz dobre hiše!« Pozvonil je. šele čez minute je odprl neki gospod srednjih let v spalnem plašču. »Ali je gospa doma?« je vzrašal Pavel diplomatsko. Gospod si je ogledoval nezaupno obiskovalca. »Oprostiti morate, imam tako strašno slab spomin, da sem gospejino ime popolnoma pozabil!« Obraz se je gospodu v spalni halji por. dečil. »Tu ne stanuje že šest let nobena dama. odkar je moja žena umrla, razumete? In če sedaj ne izginete, boste doživeli nekaj, česar se boste navzlic svojemu strašno slabemu spominu še dolgo spominjali.« Zaloputnil je vrata in Pavel si je osuplo ogledoval svojega psa, ki si ga je s svoje strani ogledoval pričakujoče z nagnjeno glavo in dvignjeno šapo. Ko sta stopila na cesto, si je Pozoj stro. kovnjaško ovohal pločnik, odstranil se je nekoliko korakov in pogledal Pavla s po-zivajočim pogledom. Temu ni bilo treba daleč hoditi, pes ga je vedel v veliko najemno hišo in v tej pred vrata, na katerih je bila ploščica z napisom: »Josip štepih«. Tukaj torej stanuje, si je mislil Pavel in pogumno pozvonil. Vrata so se previdno odprla in moški glas je vprašal skozi režo obiskovalca za ime. »Pavel Plesničar.« »Tako,« je dejal glas nerazumevajoče. V vratih se je pojavil mladenič v hlačah in srajci, brez ovratnika in ovratnice. »Nimam denarja doma!« je zagotavljal mladi mož. Pavel se je čudil. Ta lastnica rokavice je bila cela prevejanka! Dva ljubimca v enem popoldnevu! Sočutno si je ogledoval za silo oblečeno mladeničevo postavo, nato je odšel. fozoj pa, četveronogi detektiv, je sledil vneto vohljajoč sled, kakor mu je ukazal gospod. Pavel je moral ugotoviti, da je lastnica rokavice zapustila tudi tega gospoda in se podala v vil podobno hišo, kjer se je pes ustavil, mahljajoč z repom. Služkinja je odprla. Pavel je vprašal po gospodični. »Gospodična šarlota je pravkar dospela domov,« je dejala služkinja. Pavel je v elegantnem salonu z napetostjo pričakoval gospodične šarlote. Vrata so se odprla, prikazala se je neka matrona. Trepetajoč si je ogledovala njej neznanega obiskovalca. »Jaz sem gospodična sarlota,« je dejala, »kaj bi radi?« Pavlu se je zdelo najbolje priznati, da je našel žensko rokavico in da ga je pes vodil do njene lastnice. Gospodična šarlota si je ogledovala corpus delieti. »Moja ni,« je izjavila, »toda prišla sem šele demov, morda ima moj nečak obisk. Vprašala ga bom.« Nečakova soba je bila zaprta. Slišati ga je bilo, kako je znotraj ropotal. Nečak, ki je bil po vsem videzu le površno oblečen, je stegnil glavo pri vračih ven in zagotovil, da ne Ve ničesar o nobeni to-kavici. Pavel se je oprostil in je odšel tako naglo, da je gospodična šarlota z bojaznijo pregledala m preštela srebrnino, ki je stala v p? Ionu. Toda Pozoj je svojega gospoda dalje vodil. Pavel mu je sledil z naraščajočim zanimanjem. Na vsak način je moral ppc-znati to žensko, ki je obiskovala moške drugega za drugim in ostavljala vsakega pol slečenega. Sedaj ni stopal več za svojim psom, ker bi upal na kakšno galantno pustolovščino, temveč zato, ker je bil radoveden. Rad se je odpovedal ženski, ki je svoje prijatelje osrečevala po umiku. Tokrat je moral precej daleč, v predmestje. Pred majhno, enonadstrepno hišo se je Pozoj lajajoč ustavil. Odprlo je komaj dvajsetletno dekle. Pavel se je zastrmel vanjo. Bilo je popolno nasprotje tega, kar je bil pničakoval: nepobarvane ustnice, svetle oči, rdeča lica. »Gospodična,« je začel Pavel strogo, »ali je ta rokavica vaša?« Dekle je zardelo. »Da,« je dejala in segla po njej. »Pa se nič ne sramujete?« je pozvedo-val Pavel dalje. »česa naj bi se človek sramoval, če Izgubi rokavico?« je odgovorila začudeno. »To se vendar lahko vsakemu pripeti. Zelo se vam zahvaljujem. Pomagam namreč svoji lastni materi pri poslu v čistilnici in sem pravkar nesla naškrobane srajce trem gospodom, k jih potrebujejo Se za nocoj.« IKAJ VEM? IKAJ 320. Kaj dela pes? 321. Kdo je bil Moloh? 322. Kdo so bili bardi? 323. Kateri božiči je Parid prisodil pro-slulo jabolko? 324. Kako so se imenovale irske boginje maščevanja? Rešitev nalog 13. t. m.: 317. Moriski so se imenovali muslimani v Španiji, ki so prestopili na videz v kr-šCanstvo, da bi se izognili preganjanju s strani inkvizicije. ,. _______ 318. Znamenja oziroma ozvezdja Živalskega kroga so: Ribi, Devica. Rak, Lev, Lokostrelec, Škorpion, Kozorog. Bik. Tehtnica. Vodnar, Oven in Dvojčka. 319. Geodezija je zemljemerstvo. Starost drevja Starost, ki ga dočaka drevje- je kaj različna. Nekatero drevje doraste in odmrje že po nekaj desetletjih, drugo vzdrži vse -vremenske in druge neprilike več stoletij, medtem ko so nekatere redke vrste dreves, ki merijo fetarost po tisočletjih. Breskev vzdrži komaj 30 let. Sliva ali češp-lja dočaka lahko 100 let., jablane in hruške pa tudi do 150 let. Seveda doseče posamezno drevo pod ugodnimi pogoji lahko tudi večjo starost. Brest raste nad 300 let. Naši iglavci, pred vsem smreka, jelka in bor, dočakajo do 350 let. Maklen raste 500. breza pa tudi do 600 let. medtem ko vzdrži na suhem 6\etu skromna oljka do 800 let. Mogočne bukve rasto 900. kostanj pa do 1000 let. Enako pa še večjo starost dočakajo tudi lipe, platane in orehi. Te prekaša hrast za celih 500 let. Cedre rasto do 2000 let. tise pa celo 3000 let. Mamu-tovo drevo doseže do 4000 let. a prvenstvo nosi cipresa, ki mere doseči res častitljivo starost 6000 let ' 1 •» Prav tako kakor starost drevja je različna tudi trdnost in trdota lesa. Glede trdote 90 razdelili les v sedem skupin Zelo mehak les dajejo topoli ali jagnedi, l'pe in vrbe. Mehak les, vendar nekoliko trši. dobimo od jelše, breze, leske, smreke, bora in macesna. PrUično trd les imajo: kostanj, jerebika, c©> dra. cipresa, brest, sliva in platana Trd les dajo: jablana, hruška, javor, akaciji, breskev, oreh, hrast, brin. češnja in murva. Zelo trd je drenev les. Izredno trd les ima zelenika ali puSpan, tisa, češmin in oljka. Najtrši les je ebenovina. »'JUTROV SE. ¥58 S CetrteS, 15. VD. 1943-XXt ŠPORT Bežni vtisi iz bazenov » Naš mojster plavalec Branko Žižek kramlja o svojih številnih nastopih po Italiji in pripoveduje še marsikaj, kar bo zanimalo prijatelje plavalnega športa Rim, julija. S precejšnjo zamudo se vam oglašam, ker je bil te tedne spored plavalnih prireditev, pri katerih sem bil skoraj povsod aktiven tudi sam, precej obsežen in sem moral mnogo potovati in preživeti v vlakih lepe dneve, ki bi jih bil rajši prebil v vodi. Spomini na nekatere prireditve so že nekoliko obledeli, toda kljub temu upam, da vam bom ustregel, ker boste med mojimi vtisi gotovo našli še kaj prav posebnih, ki jih lahko doživi samo tekmovalec, ki sam poskuša borbe s športnimi tovariši/ Na štirih »traversatah« Če sežem nazaj, moram omeniti, da smo imeli prvo plavalno prireditev na dolge proge — ah tako imenovano »traversato« — o kateri sem vam pisal že zadnjič, dne 23. maja v Spezii. Proga je merila tamkaj okrog 550 m; udeležba je bila glede na to, da so bili vsi zimski bazeni po Italiji zaprti, še dovolj številna. Tu sem se prvič srečal s starimi tekmeci na takih progah, kakor so Ognio, ki se ga gotovo še spominjate z mednarodne tekme na Bledu, dalje mladi Capurro, ki se je lani dvignil med najboljše, potem gasilski prvak Nocetti in še nekateri. Težke naloge tukaj nisem imel, ker sem potegnil že kar od začetka pred vsemi ter se plasiral skoraj za celo minuto pred njimi. Pri tej tekmi je sodeloval tudi naš bivši tovariš 5z državne vrste Dvofak, ki je preplaval to progo v klasičnem prsnem stilu. Po precejšnjem odmoru — takrat smo počivali kar 14 dni — smo šli na drugo »traversato« v Salerno. V tem mestecu sem se silno čudil, da nas je vsak poznal skoraj tako dobro kakor vse imenitnejše nogometaše. Povsod, kjer sem se pokazal, me je oblegala množica navdušenih malih plavalcev Salernitancev, ki so le s težavo izgovarjali moje ime ter me obsipali s prošnjami za avtograme. Publika na progi se je seveda najbolj zanimala za mladega domačina Guariglio, ki se je spustil v ogorčeno borbo z Ogniom za drugo mesto, kajti za prvo sem bil jaz edini kandidat. Pot od starta do cilja je vodila tamkaj ves čas ob obali, ki je bila gosto zasedena po gledalcih, mnogi pa so tudi v čolnih zasledovali potek tekme. Jaz sem tudi tukaj storil enako kakor v Spezii ter se takoj od starta oddaljil od ostalih ter z lahkoto prišel prvi z več kakor enominut-no razliko. V dvoboju med prej omenjenima domačinoma je zmagal bolj rutinirani Ognio za udarec roke, ali tehnično za de-setinko sekunde. Tudi tukaj je startal naš Dvorak, ki je plaval vso progo prsno in prišel zaradi močnejše konkurence komaj na 20. mesto. Po tekmi smo bili odlično pogoščeni in znova nagrajeni z bogatimi nagradami, ki jih je posebno na teh »traversatah« res v bogati izbiri. Tudi sicer smo bili na vse strani deležni največje pozornosti. Sredi junija smo prišli v Fiumo, kamor je bil povabljen tudi tovariš Močan, kar je zbudilo še več zanimanja, ker so vsi menili, da ga letos ne bo na ta tekmovanja. Prireditev je bila tem bolj privlačna, ker so bili vsi enodušni v tem, da je že dolgočasno zmerom in zmerom gledati žižka kot belo vrano na čelu pred vsemi drugimi. Močan je bil v dobri kondiciji in je res tudi od lani neprimerno napredoval, posebno glede dela nog. Proga v FiumI, ki je vodila po luki, je dolga 1700 m. Z Močan cm sva se takoj po startu odtrgala ter plavala skupaj do konca, odnosno tik do tja, kjer sem jaz potegnil za en sam zamah bolje in bil prvi. Hude borbe so bile za naslednja mesta, toda na nas vse pa je nekcliko vplivala hladna voda. Listi so mnogo pisali o tej tekmi, toda mnenja glede mene in Močana so bila precej deljena, kajti eni so hoteli vedeti, da sem jaz »vlekel« Močana, drugi pa so dejali, da je Močan res v tako dobri formi in podobno. Iz Fiume smo s prvim vlakom potovali na drugo »traversato« v mesto z visečim stolpom — Piso. Na tej tekmi nam je nagajal silen veter, ki je precej oviral nemoteni potek. Proga v Pisi je dolga 1500 metrov, borba na njej pa je bila letos hujša z vetrom kakor z nasprotniki. Tudi tukaj sva z Jožetom »vlekla« skupno, za nama pa je bil najmočnejši znani Braschi iz Firenze in potem še nič manj kakor 46 ostalih udeležencev. Zaradi neugodnega vremena jih je mnogo odstopilo, midva pa sva bila to pot nekoliko bolj narazen kakor v Fiumi. Na državnem prvenstvu To bi bilo kratko o »traversatah«, zdaj pa še nekaj mojih pripomb o društvenem plavalnem prvenstvu konec junija v Triestu. Na teh tekmah je nastopilo mnogo mladih in lepo obitajočih moči, od katerih so se nekatere prerinile tudi na najboljša mesta. Jaz sam sem nastopil na progi 400 metrov prosto ter plaval samo za mesto in dosegel čas 5:20.1. Za menoj je bil Nardi s 5:32.8, potem pa še štirje s časi pod šestimi minutami. Na progi 1500 m presto je čisto prevladoval naš Močan od začetka do konca ter zmagal z lahkoto pred Braschi jem (časa sta bila 21:17.8 in 22:34.5). Na kratki hrbtni progi je zmagal v elegantnem stilu večkratni prvak Italije Angeli, zelo zanimiva pa je bila borba na 200 m prsno, kjer je prišel do prvenstvenih časti še enkrat »stari« Ber-tetti iz Triesta. Nastopil je sicer v družbi samih mladih tekmecev in tudi našega Dvofaka ter si po 100 m priboril vodstvo in vztrajal kljub nevarni bližini Toffinija do konca. Dvofak se je tukaj plasiral na tretje mesto s časom 3:10.4, medtem ko je Bertetti postavil sigurno znamko 2:58.8, Toffini kot drugi pa svoj najboljši čas 3:00.8. Beseda o dekletih H kraju še nekaj pripomb o ženskem prvenstvu v Benetkah. Ekipe so bile tukaj skoraj popolne, predvsem močna sestava tovarne čokolade Venchi Unica iz Torina ter društvo Triestma s svojimi prvakinjami. Brez presenečenja tudi to prvenstvo ni minilo. Med raznimi izidi mislim omeniti samo našo rojakinjo Dragušo Fine, k! je zmagala na 100 m prosto z 1:13 3 (to je zanjo slabo) pred simpatično klubsko tovarišico Belais, ki pa ji bo bržkone še delala preglavice to sezono. Finčeva je nekoliko zaostala v stilu, zdi pa se, da že z lahkoto prihaja v staro formo. Na progi 200 m prsno je proti pričakovanju zmagala Derenzini iz Fiume nad Triestinko Precop, ki je bila dozdaj državna prvakinja. Tudi sicer je to prvenstvo bolj zadovoljilo kakor moško, ker je na slednjem pač manjkalo marsikaterega znanega imena, ki je zdaj v službi domovine. Zanimanje za plavalni šport je zadnji čas v Italiji močno na.rastlo in listi posvečajo zmerom več prostora poleg nogometa tudi plavanju. Na domnevo, ki je tudi izšla v nekaterih listih, češ da bi jaz »vlekel« Močana in mu dajal tempo, pa je najbolj zgovorno odgovoril Ježe sam, ki je v Torinu na podobni tekmi tudi zmagal brez moje družbe za 30 m pred znamenitim specialistom za te proge Signorijem. Ko zaključujem, obljubljam še drugo poročilo ob koncu druge tretjine plavalne sezone in vas prosim, da izročite moje in Jožetove pozdrave predvsem plavalcem Ilirijanom in njihovim prijateljem. Branko 2 i ž e k. * ♦ * Pripis. Pravkar smo zasledili o našem mojstru in sotrudniku novo razveseljivo vest. ki spet znova potrjuje, da nikjer, kjer se -pojavi, nima pravega tekmeca. Preteklo nedeljo je v Orti nastopil v prvi tekmi za prvenstvo na dolgih progah in je med 35 udeleženci spet brez težav zasedel prvo mesto pred Močanom, ki je to pot zaostal bolj kakor običajno. Proga je merila 2200 m in sta bila časa Žižka in Močana naslednja: 31:02.3 in 31:19. Iz ponedsliskih list sv Tudi drugod okrog nas so preteklo nedeljo pridno gojili športe. Evo, nekaterih pomembnejših dogodkov z one strani severne meje: Graški železničarji so ta dan gostovali v nogometni tekmi proti svojim poklicnim tovarišem v Mariboru ter pred 800 gledalci zmagali nad njimi s 3 : 2 (2 : 0). V Gradcu so imeli velik atletski miticg za okrožno prvenstvo, na katerem so star-tali tudi nekateri atleti s Spodnje štajerske. Med njimi so kar trije zasedli prva mesta, in siccr Pere iz Trbovelj v teku na 5000 m s časom 16:41.2, Oroszy iz Maribora v skoku s palico do 3.30 in Gujznik iz Maribora v metu kladiva z znamko 41 .Q4. Med ostalimi so na boljših mestih še: Ple-teršek iz Celja drugi na 200 m (25.1). Agrež iz Celja tretji na 800 m (2:10.5). Blažek iz Maribora in Antloga jz Celja drugi in tretji na 5000 m (17:05.1 m 17:40.6). Na 16 km dolgi progi iz Zgornjih Hoc do Sv. Areha je bila v nedeljo kolesarska dirka za gorsko prvenstvo štajerske, kjer so razen enega vsa vidnejša mesta zasedli Spodnji Štajerci. Prvak )e postal Jofle Gre- gorič, ki vozi za mariborski klub »Edel-weiss«) s časom 50:30. V Erfurtu so bile v soboto ln nedeljo plavalne tekme za nemško državno prvenstvo posameznikov — za moške in ženske. Med številnimi izidi, ki so brez dvoma pod vplivom sedanjih časov nekoliko manj zveneči kakor svoje čase na takih prireditvah, ome njamo naslednje: 100 m hrbtno Schroder 1:12, štafeta 4 X 200 m prosto Hellas Mag-deburg 10:23.6, 400 m prosto dekleta Scha-ferkordt 5:54.4, 100 m prosto moški Schroder 1:01.9, 400 m prosto moški Lehmann 5:03.7 itd. Šved Arne Andersson je v stockholm-skem olimpijskem stadionu pred več de-settisoči gledalcev skušal porušiti svetovni rekord v teku na 1500 m, vendar mu to ni uspelo. Dosegel je »samo« čas 3:48.8, ki pa je obenem tudi nov najboljši uspeh letošnje sezone v Evropi. Tri nove najboljše evropske izide v lahki atletiki moramo zabeležiti iz zadnjih dni, in sicer dva iz švedske, kjer sta Strandberg s časom 10.4 na 100 m in Boricson z znamko 54.10 v metu kladiva prekosila vse dosedanje letošnje uspehe. Tretji najboljši evropski rezultat letošnje sezone pa je nemškega izvora, je pa bil dosežen prav tako v metu kladiva po zaslugi prvaka Karla Storcha, ki je zalučal orodje v Kasslu do 56.57 m in tudi že prekosil prej omenjenega Šveda. V Goteborgu se je teniški dvoboj med švedsko in Dansko -končal neodločeno 4 : 4 Spodnje štajersko Novi grobovi. V Mariboru sta umrla 66 letni hlapec Janez Voršič in 58 letni občinski delavec Peter Vavpotič. V Svečini je v 72. letu starosti preminula posestnica Neža Lorberjeva, roj. Serriko. Delovno zborovanje mariborskega okrožnega vodstva. Na zadnjem delovnem zborovanju okrožnega vodstva, ki je bilo 9. julija, je govoril okrožni šolski vodja Rachle o »Nemškem stališču«. Nato je uradni vodja Lackner podal pregled o delu v zadnjem polletju in dal navodila za prihodnje tedne. Storjen je bil načrt za proslavo ob priliki predaje zastav sedmim odlikovanim krajevnim skupinam, ki bo 14. avgusta. PorOčJli so se v Gornjem gradu Stanislav MHavec in Ana Sušnikova, *van Slapnik in Angela Podbevškova, Ivan Novak in Marija Ribičeva, Matej Zavolovšek in Marija Pajkova. Na stanovskem uradu v Vuzenici pa so se poročil; čevljar Viktor Peruš in poljska delavka Marija Gvoznikova, Jakob Rudolf in Pavlina Mikličeva, poljski delavec Franc Krše in Jožef'tra Rudolf ova, r>o-sestnik Jože Nabernik in hišna pomočnica Marija Stražižn:kova, železničar Jožef Pra-protnik in hišna 2-omočnica Gabrijela Go-lobcva, z^dar Ivan Lavko in krojačica Marija Pavličeva. Otroško slavje v Radencih. Za prihod otroških voditeljic Hermine Glogglove in Grete Malschingerjeve je bilo v Radencih 11. julija otroško slavje. Nad sto otrok je ob navzočnosti staršev izvajalo igre in tekmovalo v športnih disciplinah. Za zaključek so otroke pogostili. Plesni večer v Mariboru. Ob 25 letnici odrskega udejstvovanja ie mariborska baletna mojstrica Suzana Ufertova priredila v dvorani Heimatbunda plesni večer, ki je po poročilu mariborskega dnevnika dobro uspel. V dveh letih svojega delovanja na mariborskem gledališču je Suzana Ufertova vzgojila sposoben plesni naraščaj, ki uspešno nastopa na mariborskem odru Nesreče. Konj je brcnil 47 letnega hlapca Franca Vizjaka iz St. Lenarta v Slov. goricah in mu prizadeial zunanje in notranje poškodbe. — V Slatini-Radencih ie nadla po stopnicah 69 letna vdova notarja Marija Borovska. si zlomila roko v komolcu m izpahnila desnico. — 55 letnemu lovcu Francu Arlu ie neznan storilec pre-strelil obe nogi. — Na cesti pri Račiem si ie zlomil noeo 34 letni Rudolf Lobnik iz Frama. — 17 letna Hilda Felberjeva si je poškodovala pri paddel in dobil notranje poškod-r prepeljali v mariborsko bolnišnico. raiMiiiiiiiiiiiiim« Kupujte svoje potrebščine pri naših oglaševalcih! iIiirairaiiiMiiM^^ Mali oglasi Hišni posli dobijo službo Kuharica poštena in čista, ki opravlji vsa hišna dela sprejme k 2 ceebam v dobro, stalno službo. Nastop po dogovoru. Plača 400 lir. Naslov v vseh nos!. Jutra. 11827-la Pridno dekle razumno, nad 18 let, za vsa dela se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutr pod »Veselje do gostilne«. 11832-la Vzgojiteljico k deklici (dojenčku), iščemo. Naslov- Stepic. Lj., Bobenčko-va 7 (Vič-Milarna). ll&5Ma Zaslužek Pet mladih fantov išče kakršneko'i zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljivi«. 11831-2 Upokojenec vesten, zanesljiv se zn nadziranje gospodarskega dela — sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3000«. 11821-3 z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. 11399-6 Vrtne dežnike staro blago, dobro ohranjeni, pušpanjeve opore, več komadov, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11826-6 Nov športni voziček predvojni moterijal, prolam. Ogledati od 8. do ]2. Naslov vseh posl Jutra. 11828-6 Rjave čevlje št. 44 nizke. prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11835-6 Brezove metle in držaje za Iopan- i:d. d