OSNUTEK DRUŽBENEGA PLANA RAZVOJA občine Ljubljana—Bežigrad 1976—1980 Ta osnutek druibenega plana obfii-ne Ljubljana Bežigrad temelji na osnut-kii zakona o družbenem planiranju, osnutku družbenega dogovora o osno-vah srednjeročnega plana občine Ljub-ljana Bežigrad, osnutku dogovora o družbenem plagu Socialistične repub-llke Slovenije, Izhodiščih srednjeroč-nega plana občine in osnutkih srednje-ročnih planov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organi-zacij, samoupravnih interesnih skup-nosti, krajevnih skupnosti in drugih skupnosti ter predstavlja temeljni do-kument gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja občine Ljubljana Bežigrad v naslednjih petih letih. Izvršni svet skupščine občine Ljub-ljana Bežigrad daje v javno raspravo za vsklajevanje in dopolnjevanje pred Izdelavo končnega srednjeročnega pla-na razvoja občine vsem dejavnikom naslednji OSNUTEK DRU2BENEGA PLANA RAZVOJA OBCINE UUBLJANA BE2IGRAD 197ft—1980 I. UVOD Dstava in osnutek novega zakona o družbenem planiranju sta prinesla tudi nove poglede na sistem družbenega planiranja ptfi nas, saj na novo opre-detjuijeta vlogo drražbenega plamdirainja in vlogo nosiloev v družbeneim pla-niranju. Nov sistem planiranja je zasnovan na drugačnih koncepcijah kot nekdaj. Vanj so vgrajeni vsi elementi samo-upravnega dogovarjanja in sporafcume-vanja. Plan nima več direktivnega znadaja, arnpak je skupek sporazumov in do-govorov nosilcev planlranja ob vseh bistevnlh parametrih razvoja, temelji na samoupravnih sporazumih m druž-benih dogovorih o osnovah samouprav-nih in družbenih planov, kl zavezujejo vse sopodpisnike za uresničitev za-danlh v planih si nalog. Temeljnl nosil-cti pa so organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, kra-jevne skupnosti in druge samouprav-ne organizacije in skupnosti. Prav po-sebno in pomembno vlogo tmajo v-planiranju družbeno politi&ie organiza-cije, družbene organizacije In družbe-no politične skupnosti. Družbeni plan razvoja je plan Inte-gralnega razvoja s področja občine Ljubljana Bežigrad. v njem so zastav-ljeni cilji, ki jih bomo dosegli le z vi-soko produktivnim delom na vsakem delovnem mestu kot tudi v družbenih službah. Potrebna bodo velika materi-alna sredsfcva tar medsebojno vskla-jevanje interesov. Dostikrat bo potreb-no osebne interese podrediti in prila-goditi splošnim družbenlm interesom. Ta načrt je dinamičen dokument. Skladno s prednostnimi potrebami se bomo po posameznih letih podrobno dogovorili z samoupravnimi sporaaumi in dogovori o uresničevanju določe-nih nalog. S tem za 25,8 20,1 16,0 27,9 ObSinska sredstva 4,8 4,2 1,8 1,7 3,8 Republiška sredstva 1,0 — 03 0,4 — Zvezna sredstva _____ SKUPAJ:__________ 100,0 100,0 100,0 100^ 100,0 Vidimo, da delež investicij, kl jlh ftoancirajo gospodarske organizactje raste do leta 1973 medtem, ko pada delež bank in občine. ResniCna mlnl-malna udeležba v investioijah pa je s strani republiške, medtem ko udelež-be zveznih sredstev v zadnjih štirih le-tih sploh ni. Zato lahko sklepamo, da je bila udeležba drugih v Investicijah majhna tn da nosijo glavno breme in-vestdranja delovne organizacija. Zanl-mivo bi bilo ugotavljati učinke inves-ticij, vendar o tem nimamo podatkov. Da pa investiranje In zaposlovanje ni-sta vsklajena lahko pokažejo tudl na-slednje planske številke za leto 1975: predvidoma naj bi se v letu 1975 v gospodarstvu občine na novo zaposlilo okoli 2300 delavcev, od tega pa naj bi bilo akoli 428 delavcev, to je približ-no 19 odstotkov na novo zaposlenih. V kolikor so ti podatki realni, so zelo zaskrbljujoči, saj bi moralo poveča-nju zaposlenih v glavnem sledibi pove-čanje fizičnega obsega proizvodnje. 4. V letih 1968 do leta 1974 je real-na produktivnost rasla za 8,7 odstotka tako, da je bila povprečna letna stop-nja rasti produktivnosti 1,4 odstotka. Glede na leto 1971 pa je realna produk-tivnost v naši občini Se vedno nad slovenskim povprečjem, vendar pa ]e njena rast počasnejša cxl rasti v Slo-venijd. TABELA 5 Pavpreftna letna stopnja rasti v % ______________________ 1973/1968__________1973/1971 1974/1971 Občina lfi —2,1 +U Rapublflia . 4,6 3,0 3,3 V obdobju 1968/1973 je realna pro-duktivnost naraščala, v obdobju 1971/1973 pa padla. V letu 1974 je ta padec zaustavljen. V Slovenskem pov-predju je bila stopnaa rasfci produktiv-nosti v vseh treh obdobjih višja od občinske, pa tudi padca ne zasledimo. Padec reatoe produiktivnosfci v obdob-Ju 1971/1973 (cxsiToma 1971/1974) je predvsem posledica padca produktiv- nosti v dejavnosti gradbeništva in trgo-vine. Zaskrbiljiijoče je, da se je v tam obdobju produktivnost minimalno po-večala v industriji, ki pa beleži pa-dec produktivnosti nasproti letu 1968. MoCno povečanje nasproti letu 1971 pa beležimo v dejavnosti kmetijstva in prometa. V ostalih dejavnostlh produk-tivnost v zadnjih štirih letih pada. Kot amo že ugotavJjali v poglavju o investicijah, je povečanje prodnk-tivnosti ozko vezano na moderniza-cijo proizvodnje, na uvajanje nove teh-nologije in boljšo organizacijo dela. Z zastarelostjo naših proizvodnih sred-stev in s slabo organizacijo dela pa je ozko povezan problem slabega izkori-ščanja obstojefiih kapacitet. Ob spoz-navanju z našimi organizacajami zdru-ženega dela le redko srečujemo take, ki svoje kapacitete optimalno izkori-šCajo. Poseben problem našega gospodar-stva predstavlja tudi uvajanje nove tehnologije, ki je na žalost vse preveč vezana na uvoz iz tujine. Z uvajanjem tehnologije iz inozemstva se vežemo tudi na uvoz proizvodndh sredstev in končno tudi na uvoz surovin, kar si-gumo povečuje defictt v naši zunanje trgovinski bilanci. Po drugl strani pa že dolgo časa ugotavljamo, da je inova-cijska dejavnost pri nas premalo raz-širjena in to prav zaradi premajhne stimulacije. 5. Na dan 30. 9. 1974 je bilo v občinl Ljubljana Bežigrad zaposlenih v druž-benem sektorju 24859 ljudi, od tega 20187 v gospodarstvu. Tako se je Ste-vilo zaposlenih v letu 1974 povečalo proti letu 1966 za 44 odstotkov ali za 6,3 letno. Ta stopnja bi se gibala okoll 3.5 odstotka v kolikor ne bi imell izjemno veliko povečanje števila za-poslenih v gospodarstvu leta 1969, kar za 15 odstotkov in v letu 1974, za 10 od-stotkov. V obdobju 1971/1974 je blla povprečna letna stopnja- rasti števila zaposlenih nekoliko nižja, 5,4 odstatka za celotno gospodarstvo, vendar še ved-no višja od slovenskega povprečja, 4,3 odstotka letno. Razlike opazimo v zaposlovanju T gospodarskem in negospodarskem sek-torju: v obdobju sedmth let je število zaposlenih v gospodarstvu raslo po povprežni stopnji 6,5 odstotka, v ne-gospodaj-stvu pa po povprečnd stopnjli 5,0 odstotka. V zadnjih treh letth se ja to razmerje precej spremenilo, št. za-poslenih v gospodarstm se je povečalo letno povprečno za 5,4 odstotka, v nego-spodarstvii pa za 5,7 odstotka. 2e ia teh številk lahko sklepamo, kakšen pomen so v zadnjih letih dobile družbe-ne dejavnosti. V posameznih dejavnostih se je St. zaposlenih najbolj poveealo tako v šestletnem kot v trtletnem obdobju r dejavnosti prometa, kar se ujema % zelo hitrim razvojem te dejavnosti. Po-dobno se je glede na 1. 1968 močno povečalo št. zaposlenih v dejavnostl trgovine, v zadnjih treh letih pa je povprečna letna stopnja zaposlovanja v tej dejavnosti okoH 1,1 odstotika, kar 1e v skladu z nazadovanjem dejavnosti. Tudi ostale dejavnosti povečujejo šte-vilo zaposlenih z razvojem le-teh, le t gradbeništvu opažamo glede na očitno stagnacijo te dejavnosti premočno za-poslovanje: v obdobju 1974—1968 j« bila povpre&ia letna stopnja zaposlo vanja 7,3 odstotka, v obdobju 1974— 1971 pa 8,8 odstotka. Mnmja smo, da bo potrebno zaposlovanje v gradbenlštvu omejiti in omogočrti tej dejavnostl modernejši razvoj. Predvsem bl bil _- želen proizvodni načio gradnje, ki Je v svetu v mestih kakršno je Ljubljana, že zdavnaj vpeljan. S tem bd se znižala količina živega dela vloženega v grad-njo, znižali bi se pa tudl stroški grad nje. Verjetno pa bi imel tak nafiin gradnje za posledico tudi manjšo fluk-tuacijo delovne sile, ki je v tej dejav-nosti še vedno najmo&iejša. Dosežene povpreCne letne stopnje zaposlovaaja so v preteklem obdobju visoko nad tistinii, ki jih predvidevata v naslednjem petletnem obdobju tako republlka kot mesto Ljubljana. Zato je potrebno omejiti zaposlovanje z ustreznimi ukrepi, predvsem pa mora obvladati načelo, da r>°v"*nn odsto-tek šterila zaposlenih poveča najmanj za isti procent fizični obseg proizvod-nje, za kar smo se še posebej dogovo-rili v družbenem dogovoru o osnovah plana. V dosedanjem razvoju srno prernato upoštevali posledice takega stihijskega zaposU)-.-::.n;"' no eni strani prananjkuje delavcev z dolofenimi poklici, po drugl strani pa se s tem poiavljajo določeni soclalni problemi, saj je pretežnl del na novo zaposlenih priseljen iz drugih TABELA6 obdin, predvsem pa lz drugih repub-lik. Tako se povečujejo stanovanjski probleml, pojavljajo se problemi var-stva In šolanja otrok in podobno. Po nekaterih ocenah stane družbo eno delovno mesto od 700 do 800 ti-sož dinarjev. Ob tej številki pa je že vredno premisliti ali bodo delovne or-ganizacije zaposlile nove delavce ali pa bodo raje kupile nov stroj, ki bo za-poslil le »enega« delavca. Kl'jub povečanemu zapoSlovanju pa Se vedno obstoja pomanjkanje kad-rov: po eni strani kvalitetnih kadrov, po drugi občutimo sploSni primanjklaj delavcev z določeno izobrazbo. Pred-vsem zadnje naj bi zagotovila nova po-litaka kadrovanja in s tem tudi nov način štipendiranja. 6. Prebivalstvo v naši občini je od 1. 1948 do 1. 1971 naraščalo z indeksom 262, kar je daleč nad slovenskim pov-prečjem (indeks 1974/1948 je 123). Gle-de na rast števila prebivalstva v po-vojnih letih ie naša obfiina na prvem mestu v Sloveniji, blizu za nami pa je občina Ljubljana Siška. Ostale sloven-ske občine so se razvljale veliko počas-neje: Občine (po vrstnem redu) Indeks porasta 1974/1968 St. preb. 1974/1971 Ljubljana Beagrad IJubljana Siška IJubijana Moste-Polje 242 193 m 110 109 Povprečna letna rast 1974/1971 "3,5 ~ 3,2 2,9 SLOVENIJA 123 102 0,7 Tako naraščanje prebivalst^i je po-vezano z intenzivno gradnjo stanovanj-skih kompleksov. Zanimivo pa je, da sc je v zadnjih dveh popisnih otodobjih spremenila starostna struktura prebi-vklstva: ob popisu/1. 1961 je bilo 70 od-stotkov prebivalstva starih pod 40 let, 1. 1971 pa 64 odstotkov. Istega leta ]e bilo v Ljubljani in v Sloveniji 63 od-stotkov prebivalcev mlajših od 40 let. Struktura prebivalstva po spolu in starosti je bila v popisih 1961 in 1971 sledeča: TABELA 7 0—14 15—24 25—34 35—54 55—64 64invefi 1861/100 20,5 18,7 15,9 28^ 8,4 7,6 1071/100 33,6 17,5 20,1 24,4 8^ 5,9. V destlh letih se je povečalo števi-lo otrok, stariii do 14, leta (za 2,9 od-stotka) in število Ijudi, starih od 25 do 34 let. Povprečno Stevilo otrok po-meni tudi pomanjkanje vrtcev, šol, igrišč itd., poveč; koeficient prirastka prebivalstva v na-ši občini 8,6 kar pomeni, da se je na 1000 prebivalcev povečalo število pre-bivalstva zaradd rojstev in 6mrti za 8,6 prebivaJcev. V Sloveniji je ta koefi-cient 6,4. Koeficient živorojenih na 1000 prebivalcev je v občini 15,2 v Sloveniji pa 16,4: koeficient umrlih pa je v občdnl 6,6, v Slovenlji pa 10,0. Selitveni koeficient je bil tega leta za našo občino 11,7, za Slovenijo pa 1,9. Zanimiv je ob tem podatek, da je bilo 1. 1961 v občini 3557 prebivalcev drugih narodnosti, 1. 1971 pa 4917. Tako je število prebivalstva v 10 letnem ob-dobju poraslo za, 32,2 odstotka, prebi-valstvo drugih narodnosti (kar je pred-vsem rezultat priselitev) pa za 38,2 od-stotka. Iz tabele v prilogi 9 je razvddna struktura prebivalstva po iaobrazbi za občino in za Slovenijo. Izobrazbena struktura bežigrajskih občanov je bolj-ša od slovenskega povprečja, ujema se z strukturo ostalih ljubljanskih ob-čin, pa tudi spremembe v 1.1971 na-sproti 1.1961 so opame: povečalo se je števtlo preblvalcev s komčano osnovno-šolsiko izobrazbo, gimnazijo in z višjo oziroma \isoko šolo. III. KLJUČNI PROBLEMI, TEMEUNI CILJIIN NALOGE DRUŽBENO EKONOMSKEGA RAZVOJA Analiza preteklega obdobja je imela namen pokazati stanje našega gospo-darstva, njegov razvoj v zadnjih letih, predvsem pa izluščiti osnovne proble-me iz gospodarstva v naši obCini, saj bo prva naloga naslednjega planskega obdobja prav reševanje današnjih ne-skladij. Med osnovne pobleme, od ka-terlh so nekateri značilni celo za celot-no slovensko oziroma jvigoslovansko gospodarstvo, nekateri pa specifični za občino, lahko štejemo predvsem na-slednje: 1. Razdrobljenost ter heterogenort to-dustrije in slabo organizirano povezo-vanje trgovine in industrije, čemur je delno krivo tudi medsebojno nezaupa-nje, saj si je trgovina večkrat neopra-vičeno prisvajala del dohodka, ki ja bil sicer ustvarjen v indvistriji. 2. Strukturna nesoraamerja tako t odnosu med ponudbo tn povpraševa-njem kot tudi znotraj ponudbe, so po-sledica slabega dogovarjanja o delit-vi dela. Tržni presežki, do katerih pridemo s prekapacitiranjem struktur-no neustreznih proizvodnih zmogljivo-sti, prav zaradi visoke obremenltve s stroški, niso konkurenčno sposobni, še posebej za plasmane na tujem trži-šču ne. Dnižbena sredstva so zaradl tega večkrat premalo rentabilno upo-rabljena, po drugi strani pa tudi delov-ni prispevek delavcev ni ustrezno ovrednoten. 3. Zastarelost obstoječih kapacitet; ta zahteva več živega dela (povečano zaposlovanje) ter modernizacijo, ki pa je zaradi pomanjkanja denarnih sred-stev omejena. Ob tem lahko še omeni-mo uvoz tuje tehnologije, kd je prl nas še vedno prevelik ter z dejstvom, da temu problemu posvečamo pre-malo pozornosti. Nasproti temu prob-lemu se pojavlja problem • neizkorišče-x nosti kapacitet, kar pa je posledica slabe organizacije dela ter slabega po vezovanja na trgu. 4. Zaradi vseh teh problemov in tudl zaradi situacije na svetovnem trgu se izvoz našdh organizacij združenega dela zmajnjšuje, strah pred nekonkurenčno-stjo pa nam kažejo tudi njihovl plan-ski podatki. To razmerje je toliko bolj negativno, ko opazujemo neprestano večanje uvoza. 5. Predvsem prejSnja leta je bdl delež investicij v družbenem produktu dalefi premajhen v primerjavi s tistim, kar bi naše gospodarstvo potrebovalo in kar bd pogojevalo hiter gospodarski razvoj — deloma zaradl pomanjkanja denamih sredstev in prevelikokrat za-radi vezanosti na uvoz, deloma pa tudi na račun povečevanja osebnih dohod-kov ter sredstev družbenega standar-da. Investicije so blle marsikje pre-malo kapitalne. 6. Nelikvidnost našega gospddarstva to preveliko povečevanja zalog sta splo- šna pojava, ki imata na gospodarski razvoj prav gotovo negativen vpliv. Prav splošnost teh pojavov zahteva ta-kojšnje ukrepanje. 7. Previsoka stopnja zaposlovanja ob neusklajenem razvoju občinskega gospodarstva zahteva veliko angažira-nje družbeniii sredstev predvsem v družbenih dejavnostih, zato je tudi učinek teh sredstev na posameznika relativno manjši. Kot rezultat teh problemov in ob pomanjkanju ustreznih strokovnih ka-drov je razumljdvo, da rast družbenega produkta, narodnega dohodka, narod-nega dohodka na prebivalca ter pro-duktivnost relativno padajo. Napredek gospodarstva, predvsem pa cilj obdrža-ti trenutno mesto obfiine v hitrem raz-voju slovenskega gospodarstva, bo mo-žen le ob povečani rastl družbenega pro-dukta, ob večjem Izločanju sredstev za investiclje, ob manjšem zaposlovanju ter večji produktivnosti dela ter ob manjSanju deleža osebne potroSnje v korist skupne in splošne porabe. V naslednjem planskem obdobju 1976 do 1980 lahko predvidevamo, da. se bo občinsko gospodarstvo razvijalo hitreje In bolj skladno kot dosedaj. To naj bi omogofiiilo frudii hitrejšo rast socfalne sfere in vsaj delno nado-mestitev zaostanka tega področja v pre-teklostl. Pri opredeljevanju temeljmih ciljev in nalog razvoja obfiine v planskem obdobju so zlastš pomembni trajnl smotrl razvoia našega samoupravnega socializma, kl se kažejo tako v aflr-maciji človeka In njegove integrlrane osebnosti, kadcor tudi v izgrajevanju materlalne osnove združenega dela. Med najpomembnejše cilje bodočega razvoja štejemo: 1. Iagrajevanje saimau/pravnih druž-beno ekonomskih odnosov, s tem razu-memo nadaljnjo kvalitetno dzgradnjo sistema samoupravl.)anja v u&inkovito delegatsko upravljalske strukture. Pre. ko takega sistema bo zagotovl.jena pra-vica odločan.ia o prihodnosti občana — delavca na podTočju ustvarjanja in delitve dohodka. Razvijanje takega si-stema odločanja pomeni dosledno iz-vajanje ustavnih določil in le kot tak predstavlja garancijo za naša nadaljni razvoj. 2. V gospodarskih In družbenih de-javnostih se bo povečala produktivnost dela ter izraba produkcijskih sredstev in časa, prav tako pa iudi donosnost naloženih sredstev v gospodarstvu, ob odločnem in doslednem izVajanju sta-bilizacijskih ukrepov ter razvijanju optimahie strukture gospodarstva z iz-vozno intenzlvnlm obeležjem. 3. Ob naraščanju družbenega pro-dukta bomo zagotavljali, da bo hitreje rasla akumulacija, ostale oblike pora-be pa bodo naraščale podasneje. Tako naj bi v povprečju lzvajali za razširje-no reprodukcijo leta 1975 36 odstotkov družben^a produkta, leta 1980 pa vsaj 38 odstotkov. 4. Izboljšana bo kvabfikacljska struktura delavcev predvsem na pod-lagi usmerjenega izobraževanja. 5. Skladnejša in boli funkcionalna bo tast kvartamega eekborja, to je družbenih dejavnostl, hitrejša rast ter-ciamega sektorja ter bisfcveno poveča-na produktivnost v sekundarnem sek-torju. Struktura bežigrajskega gospo-darstva nl takšna, da bi zagotavljala normalen razvoj gospodarstva in s tem razvoj celotne obfiine. Nesorazmemo visok delež predstavlja trgovina. Po drugi strarai pa je za industrijo znadil-no, da je ta predivsera predelovalna, da je kot taka vezana na uvoz pre-cjejšnjlh količin surovin, in s tem zelo odvisna od mednarodnih ekonomskih odnosov in gibanj. Prav tako pa ni preveč usmerjena v tevoz, saj je velika večina teh izdelkov namenjenih za do-mači trg. To nasprotje bo potrebno v srednjeročnem programu popravljati. Poudarlti je treba, da naše gospodar-stvo dela z zelo iztrošenimi kapaciteta-1 mi ta še to oTj dvotretjinskem tekari-stku kapacitet. Potrebno bo obnovitl kapacatete, yandar taiko, da ne bomo graddli preobsežntfb. kapacltet, ki bodo potem neizkortščene. 6. Rast zaposlovanja bo povprečno 3-odstatna letoo, ter bo povečano šte-v3o zaposlanoh od sedaujih 26600 na okoli 30800 v letu 1980. Politika zapo-slovanja bo izhajala iz osnovnega stali-šča, da razmerje med stroški delovnega mesta, skupaj s stroški, (stanovanje, Solstvo, zdravstvo. varstvo, itd) naflprati narašdanju dru5benega produkta ne stne biti negativno. 7. Z integracijskimi proeesi smo šele na začetku poti. Siroke možnosti In seveda ekonomske prednosti so v po-vezavanju in združevanju tako v verti-kalni kot horizontalmi smeri. Pri tem nas ne emejo amejevati abčlnske nifci republiške mojo, Z ncmi \tstavo so ti procasi dobdH Se mo6nej& poudarek in jih velja izfcoristiti. Mnogo je še za napravdti na podrofiju povezovanja blagovnega prometa in proizvodnje, saj imamo v občini vellk del trgovine ki še ni tako organizirana. Uresniče-vatl moramo nafielo mdnulega dela prav z pavezovanjem in vlaganjem trgovine tja, kjer je bll dohodek ustavarjen. 8. Stabilnl pogoji gospodarjenja ni-so nujen predpogcjj za nadajjnjo rast gospodarstva ln razvoj družbe nasploh. So pa nujen predpogoj za hitrejšo rast ta še kvalitetnejšl razvoj družbe. Ni-kakor ne moremo mimo ugotovltve, da v naslednjem planskem obdobju ne moremo neprizadeto opazovati pojave, ko delovne organizacije po nepotreb-nem all vsaj ne iz kakega neposred-nega vzroka dnrigujejo lastne cene, da bi na tak način zagotovile normalno in razširjeno reprodukcijo. Sploh mo-ra imeti naslednje plansko obdobje protilnflacijskl značaj. 9. Stevilo prebivalstva bo povečano na okoll 61500 prebivalcev v letu 1980, kar impliclra tudl dolo6eno politiko stanovanjske izgradnje z vseml ustrez-nlml, apremljajočimi objekti. Predvi-devamo, da bodo izgradill vsako leto okoM 1000 novlh stanovanj. 10. Med temeljme predpostavke raz-voja spada tudi spretnemba strukture investioij v oanovna sredstva gospo-darstva. Primamega pomena bodo in-vesticije v tehnologijo, industrijsko in- fra strukturo (energija, voda, odplake, toiplcrta), Invasticije, fci nadomeš6ajo ži-vo delo, naložbe v znanje dn organiza-oijo dala, Je posebej pa investiciije, ki . vodljo produkcijski program v koope-racijo, integracijo in druge oblike zdru-ževanja in sodelovanja in ki irna4o za posledico izboljšano delitev dela ter-znižanje stroikov na enoto prolzvoda. 11. Prav gotovo (ie moremo že v te-meljnlh ciljih iin nalogah mimo za delavca in obfiana zelo važnega dejstva, ki je v razvijanju splošnega zadovolj-stva In počutja. Seveda morajo talka izboljšave temeljiti na poveCanju druž- ¦ bene storilnosti s tem, da se dosledno uveljavi načelo deMtve po delu in rezul-tatoh dela. V naši socaalistiični sfcupnosti se moramo zavzemati za to, da delavcu ne bo treba trpeti za svoj eksistenfini minimum, da se bo počutil v družbi kot socialno varnega. Postopno zmanj-ševanje razllk v materialnem standar-du med naml ln razvitejšemi deželaml bo moralo vplivatl tudi na manjšo ekonomsko emigracijo. 12. Na področju škupne porabe bo-mo preko samoupravnih sporazumov s posameznimi interesnimi skupnost-md zagotovili obliko, nažln ln višino sredstev, s katerimi botno lahko zado voljevati potrebe to raavoj šolsbva, zdravstva, otroškega vaistva, socialn* ga varstva in socialnega skrbstva, kul-ture tei telesne kulture jn raziskova-nja. 13. Varovanje ekoloSklh pogojer J« bilo do sedaj vse premalo upošteva-no. Kaj več kot flarovanje vodnlh rezenmtov za pitno vodo nlsmo na-pravili. O vprašanjih laščite okolj* pred neugodniml vplivi civtlizaclje pa ponavadi nismo razpravljali, še manj pa delali, saj smo -vse prevefflcra* na-va.jali prevelike stroSk«. Vendar tako ne gre vefi dalje. VpražanJ« odiščenja vodotokov. oftiščenja zraka, odstranje-vanja odipadkov ta iaolTiranijB hrupa bo-do morala biti prtsotna prl vseikem novem posegu v naravno okolje. Zaičett bomo morali tudi popravljati staro sta-nje. Sem lahko vtelju«mo tudS nujna, bolj zavzeta prlzadevanja za uresniče-vanfe ustrezne dolgoročne proatorske politike. 14. Krepitev pripravljenostl sploS-nega ljudskega odpora mora bltl prl-sotna na vseih nivojdh družbe. Postatl mora Integralni dokument nagega raz-voja nasploh. Vse premalo srno doslej temu vprašanju posv«čaiU pozomost, ki Jo sicer nedvomno ra^inifr' A. PROJEKCIJA GOSPODARSKEGA RAZVOJA 1. Projekcija razvoja primarneg* sektorja Delež pnLmamega selkitorja je v nabrar-janju dnižbenega prodiikta občine ml-nimalen. Zastopan je samo z zasebndin kmetijstvom, katerega tukaj tudl ob-ravnavamo. Obdina Ljubljana Bežigrad inia ra» meroma majhno kmetijsko udeležbo. Celotna kmetajska proizvodnja se od-vija na cca »00 ha. Ker je več kot polovlca površin v mestnem območju, se zaradi urbanizacije kmetijske povr-šine vedno bolj krčijo in to ne samo v otoriru mesta ampak tudti v izvenme-stnam predelu. Gradnja stanovanjskih sosesk, Industrijskih objektov ter in-frastnikture nagto odvzema kmetijske površine. Zakon o kmetijskili zem-ljiščih je varstvo kmetijskih zemljišč opredelil kot osrednjo in najvažnejšo nalogo pri izvajanju nove zemljiške po-litike. Varstvo kmetijskih zemljiSč za-jema na eni strani ukrepe s, katerimi preprefiuje drobitev površin In preha-janje zemljišč v last nekmetov ozlroma nekmetioskih "rjaijizaoij, pospešuje aperacilje za zaruzevaAJe zemljišč na podlagi zamenjav tar ščiti perspaktiv-ne kmetaje, na drugi strani pa že skromne ob^ielovaane povTšine zaš&ti s pjostorsfcim načrtom pred večjimi potrebami drugah upoTabndkfv pro-stora. Vamsfcvo kmetijskdh površin v naša občdni se mora še posebej usmeriti ta-ko, da bo ob doseganju glavnih smot-rov nove zemljiške politike ohranjaio tudi pogoje za življenjskl obstoj fcme-tov, ki jim je kmetovanoe edind ali glavni vir dohodkov. Kljub temu se bodo t obdobju 1976—1980 zmanjšale kmetijske površine že za 100 ha. Fo podatldh popisa iz leta 1971 je bilo v naši občini še 817 kmedkih prebi-valcev (1,4 odstotka). Po podatkih Za-voda za sociatoo zarvarovanje je bilo v preteklem letu v naši občini še 210 nosilcev kmedkega zavarovanja ter 319 vadržervancev. Seveda živl na kmetijah več ljudd, vendar so zaposleni izven kmetij. Po naši oceni imajo kmetje nasled-nje število kmetijskih strojev: trak-torji 130 kom, sadilci strojni 38 kom, pobdralcd za seno 66, sflo kombajnd 8, iSkropilnice 37, molzni stroji 25 kom. Opremljanje s strojd presega v zadnjih dneh pričakovanja, vendar pa pri tem ne bl ameld prevaeti osnavnega principa, da moramo z mehanizacijo racionali-zirati proizvodnjo. To pomeni, da ne mehanizlraino kmetijstva temveč pro-isavodne poetioipke. Vedno v©6je pamflin.i-kanje delovne sile je bilo potrebno nadomestiti z mehanizacijo. Opremlje-nost zasebnih kmettjskih gospodarstev 8 kmetijskiini stroji, zlastl s traktorji («q traktor na 12 ha obdelovalne zem-lje), je zelo napredovala, vendar je zaradii raajdrobljenosti kmetijsDva me-hanizacaja slabo iaiorlščeina. KmeUjska zemljišča so razdrobljena, velikost par-cel je od 15—40 a, iz tega sledi veliko število parcel na posamezno kmetijo. Vse to pa seveda ovira racionalno upo-rabo kmetijske mehanizacije. Večina sfcrojev je bila nabavljena z denarjem, M 80 ga kmetje dobili od prodaje zeonljlš«. Ve&je stroje, ld jffli rabijo le seaon&ko, pa je kupilo več ktnetov sfcupaj tn so organizirani v strojndh skupnostih. Tehnična opremljenost kmetij je v sedanjih pogojih zadovolji-va, zato se število strojev v nasled-njem obdoLju ne bo bistveno povečalo. Sedanja rastlinska proizvodnja Je enostransta) usmerjena t govedorejo, k terau je prilagojena tudi izraba kme-tdjskih površin. Skoraj polovtoo njih je zasejanih s krmnimi rastlinaml, če-prav so v strukturi površin močno za-stopanl travnikl ln pašniki. Zato bo potrebno Cimveč njiv koristitti za pro-izvodnjo hrane, z intenzlvno rabo trav-nikov in pašnikov pa bo treba ohraniti delež živinoreje v kmetijskl proizvod-njd. Tu imamo v mislih predvsem aron-darane površine (večina travnikl), kl se že 11 Iet izkoriščajo skrajno ekstenziv- STANJE 2IVALSKEGA FONOA no. Doseženl pridelkl poljščin so so-razmeroma nizki, kar je posledica slabo izvedendh agrotehnlčnih ukrepov. Po-vršine pod žiti in krompirjem se po-časi zmanjšujejo v korist krmnih rast-lin, zlasti silažne koruze. Pridelovanje vrtnin pa stagnira zaradi pomanjka-nja delcmie sile ter neurejenosti trži-š«a. Najvažnejša kmetijska panoga y ob-ftini je živinoreja. Preko nje se realizi-rajo, v celoti proizvodi travinja in 50 odstotkav njivskih površin. TABELA 8 1974 1975 Govedo 1675 Pxašidi Konji Perutn. 650 180 7500 Govedo 1700 Prašiči Konjl 680 J75 Peruto. 7900 Kmetje reddjo krave svetlo lisa-ste, sivo rjave pasme in križanke dru-gih pasetn. Kvaliteta plemenske živine je slaba, zato je tudi proizvodnja mleka nižja (cca 2500 1 po kravi). Stalež go-veje živine rahlo raste, števiio prašičev in konj pa se zmanjšuje. Naraščajočemu obsegu povpraševa-nja po kmetijskih izdelkih bo morala slediti v prihodnjih letih večja inten-zivnost izkoriščanja obstoježlh kmetij-skih zmogljivosti. Ugotovitve kažejo še na rezerve v nekaterih pridelkih, v pri-rastu in mlečnosti v govedoreji. V po-ljedeljstvu prieakujemo manjše struk-turalne spremembe v izboru poljščin in seveda določeno povefianje pridel-kov kot posledico površinske intenzi-fikacije. Tu imamo v misllh predvsem intenziviranje proizvodnje krme. Prl-delikl travinja (zlasti na arondiranih površinah) so zelo nizkl ter bi že ob nekoliko večjih vlaganjih dosegli znat-no povečanje pridelkov. Tako pričakujemo pri žitih zmanj-šanje setveoih poTršin, povečale se bo-do površine pod koruzo. Tudi površi-ne pod krompirjem se bodo zmanjša-le, vendar zaradi boljših pridelkov se količina skupnega pridelka krampirja ne bo zmanjšala. Pri rrtninah ne pri-čakujemo porasta, ker te zahtevajo precej ročnega dela, delovne sile pa bo na kmetijah vedno manj. Težišče planiranega povečanja kme-tdjske proizvodnje v celoti, posebno - povedanje v živinoreji, je prav v pro-izvodnji krme na travinjo. Ne le sklad-nost med potrebnimi in pridelaniml lcolifiinami krme, temveč kvaliteta pri-delka, lahko mnogo pripomore k raci-onalnej&i in cenejši živinorejski pro-izvodnji, prav tako pa k bistvenemu izboljšanju krmne bilance. Stalež goveje živtae se v tem obdobju ne bo povečai, pač pa bi bllo Ireba postopoma za-menjati večkio plemenske živine, ker obstoječe stanje v govedoreji zaradi slabega plemenskega materiala ni za-dovoljivo. šele potem bo možno vpelja-ti oplemenjevanj« plemenic s pro genostestiranimi plemenjaki, kl je učinkovit ukrep za zvečanje rastnosti in mtečnostl. Ker pa je ta prooes dolgotrajen, v bližnji pnihodinosti v go-vedoreji še ne pričakujemo ugodnejših rezultatov. Prašičereja je na našem področju manj pomembna, saj služi pretežno le za domače potrebe, cca 15 odstotkov odpade na tržni višek. TABELA 9 VREDNOST PROIZVODNJE IN NARODNl DOHODEK (v 000 din) _____________________ 1973_____________1974________1975 (ocena) Vrednost proizvodnje 24.509 27.134 28.490 Stroški . ' 8546 9.900 10.256 Družbeni prodzvod 15J64 17.234 18.234 Amortizacija 467 517 547 Narodni dohodek 16.097 16.717 17.687 Vrednost kmetijske proizvodnje bo v letu 1975 po oceni dosegla okoli 28^mnilj. d&nairjev in bo v primerjava z letom 1974 povečana za 5 odstot-kov. Na rast vTednosti kmetijske pro-izvodnje so vplivale predvsem višje cene kmetijskih pridelkov. Obračun na-rodnega dohodka zasebnega kmetijst-va je poleg ugotavljanja vrednosti bru-to proizvodnje osnovan tudi na ugo-tavljanju materialnih stroškov. Mate-rialni stroški Izhajajo its dveh obldk. Materdalni stroškl v naravi in stroški v denarju. Na amortizacijo odpade tri odstotke od vrednosti družbenega pro-izvoda. Osnovna kategorija v obraču- nu pa ]e narodni dohodek. Za leto 1975 pr^Safcuijemo, da » bo naxcxinl dohodek v kmetijstvu povedal za okoll 4 odstotke in prav tolikšno letno rast predvidevamo tadl v obdobju 1976— 1980. Tudi v bodoče naj bi se kmetijska prodzvodnja raznjala v glavnem v dve smeri t. j. profevodnja mleka in mesa ter pridelovanje vrtnin. Za osnovnl ciTj smo ai postavilM večjo prodavod-n]o hrane, večjo produktivnost, doho-dek prodzvajalcevin obvladovanje pro-stora in deagrarizacije. Za dosego tega oal]a moramo prestrukturirati proizvod-njo in iaboljšati njeno organiziranost. 1. Prestrukturiranje proizvodnje — pod tem razumemo proizvodne pre-usmeritve, modemizacijo, specializaci-jo dn koncentracijo proizvodnje v de-lavnih organizacijah in kmetijah. Po-večati moramo proizvodnjo in omo-gooiti vsem proizvajalcem Mtreijši na-predek. ¦ z izboljšavo pridelavalnih po-stopkov,' večjo uporabo gnojil in za-š&tnih sredstev, pogostejša menjava semena, izboljšanje osnovne krme. ¦ Z racianalizacijo pridelovanja v sicer neustreznih zemljiško posestnih razmerah preko združevanja sredstev in dela proizvajalcev med seboj (faz-ne proizvodne skupnosti) in proizva-jalcev s kmetijskimi organdzacijami (kooperacija) ¦ z dajanjem v zakup zemljišč kmetijskega zemljiškega skiada pre-ko Kmetijske zemljiške skupnoetl, ti-st.im ktnetom, ki bodo to zemljo smo-trno uporabljali oz. uporabljali v pro-cesu organiiziraine proizvodnje. ¦ z racionalnim usmerjanjem knietijskih investicij in razpoložljivih sredstev na tista proizvodna področ-ja, kd so opredeljena s podrobnimi proizvodnimi načrti in konkretniTni proizvadndrai pogodbami. 2. Splošna modernlzacija kmečklh gospodarstev ln vasi Splošna modernizacija kmetij In vasi obsega: ¦ izobraževanje in strokovno izpo-polnjevanje proizvajalcev kar omogo-ča pravilno in racionalno uporabo vseh tehničnih in bioloških novosti. ¦ povečano uporabo osnovnega re-produkcijskega materiala in intenziv-nejše izkoriščanje kapacitet (zemljiSč, Crede itd.) kar zagotavlja večjo pro-izvodnjo. ¦ uvajanje kmetijskih strojev (in-dividuataa raba univerzalnih strojev ter skupinska raba specialnih strojev v okviru strojnih skupnosti), karomo-goča večji učinek živega dela In več-jo delovno storilnost. ¦ izboljšanje odkupnih razmer, za-gotavljanje plasmana s pridelovalni-mi pogodbamd s dimer zagotavljamo smotmost usmerjanja v tržno gospo-darjenje. ¦ sanacijo stanovanjskih in gospo-darskih objektov na kmetijah z manj-šimi popravšli in adaptacijami v ok-viru razpoložljivega dohodka in po-moči Hranilno kreditne službe in po trošniških posojil. Splošna modemizacija mora zajeti vsa kmečka gospodarstva, vse kmete kot tudi polkmete. Pri usmerjanju kmetiij bodo potreb-ni različni pristopi glede na velikost posestii, zaposlenosti izven kanetij ter starosti ljudi na kmetiji. Najpomembnejši stimulans moder-nizacije kmetijstva pa je ureien trg. Tega bomo pri obstoječi razdrobljeni ponudbi najlaže obvladovali s pogod- benrim pridelavanjem. S- tera bomo vplivaM na izbar pridelkov, usmarjem obseg pridelovanja ter zagotovili pro Iavajalcem prodajo. Prodaja pa je naj-pomembnejša, čeprav v časovmem za-poredju posledne faza pospeševanja. Ob neustreznih postopkih lahko poru-ši rezultate vsega prejšnega pospeše-vanja dela. Zato bo treba težiti za tem, da neposredni pospeševalec v de-hi s kmetom začenja v proizvodni proces in ga s prodajo tudi konča. Tako se ustvarja zaupanje v prodzvod-do sodelovanje iz katerega raste traj-nost in intenzivnost koooperacije. V obdobju 1976—1980 naj bi velja-la posebna sfcrb zaščitendm kmetijam. Preko njih bomo skušali izvajati na-šo kmetijsko politiko. S tem ni reče-no, da ostale kmetije ne bodo delež-ne družbene podp*ore, vendar je ra-zumljdvo, da naj bi se vsa večja vla-ganja usmerjala v razvoj perspektiv-nlh kmetij. Seveda pa na bo mogoče v tem obdobju dokančno urediti vseh teh kmetij, to je odvisno od razpo-ložljivih finančnih sredstev in seveda od pripravljenosti sodolovanja samih kmetov. Kot pogoj za večja vlaganja družbenih sredstev v razvoj kmetij bo vsekakor pristop k pogodbeni proiz-vodnji v sodelovanju s TOZD Koope-racija pri Emoni. Ne moremo pa ta-koj pričakovati vjdnih rezultatov, tre-ba je namreč vedeti, da v naši občinl do zdaj ni bilo sodelovanja med fcme-ti ln družbenim sedrtorjem kmetijstva in da bo treba še nekaj časa, da se bo novo ustanovljena pospeševalna služba uspešno vključila v proces po-družabljanja celotne kmetijske proiz-vodnje. 2. Projekcija razvoja sekundarnega sektorja Sekundami sektor Otosega industri-jo, gradbendštvo in proizvodno obrt. Sekundami soktor prinaša okoli 63 odstotkov dohodka občine, od tega industrija 32 odstofckov, gradbeništvo pa 27,5 odstotka, ter minimalno pro-izvodna obrt. tndustrija in gradbend-Stvo sta bila nosilca napredka in raz-voja občine, poleg trgovine in sta da-jala osnovno spodbudo za socialno ekonomske spremembe v občlni. ' Ta sektor še naprej ostaja domi- . nanten za razvoj občine. Njihov delež v dohodku bo v naslednjem obdobju narašdal predvsem na račun kvaldtativ-nega razvoja. Predvidevatt je tudd, da bo na razvoj sekundarnega sektorja vpli-valo sorazmemo pomanjkanje stirovin tn energije, kar pomeni predvsem pre-orientacijo na rast kvalitete. Produk-tivnost bo naraščala ob bistveno manj-ši stopnji zaposlovanja kot do sedaj. Rast produktivnosti bo izhajal iz bolj-še, modernejše tehnologije, boljšega izkoristka osnovnih sredstev in zna-nja na osnovi višje kvalifikacije de-lavcev. To" je osnova politike razvoja sekutriarnega srfrtorja r obdobju 1976 do 1980. Kot je dogovorjeno že v družbe-nem dogovoru o osnovah plana bodo investicije v tehnologdjo in znanje prvenstvenega pomena, naložbe v zgrad-be pa praviloma le za ekonomsko opravičene razširitve zmogljivosti in za izboljšanje delovnih pogojev delav-oev. Pogoj za učinkovito, praktično upo-rabo znanja, tehnologije in organiza-oije dela je tudi večje medsebojno povezavanje. Indusu-ija in gradbeni-štvo morata postatl vodilna nosilca medsektorskega združevanja v različ-nih oblikah. Delavci v industriji in drugib. dejavnostih bodo z medseboj-nimi sporazumd sprožili integracijske procese, kar bo vsekakor pripomoglo k uresničitvi ciljev, ki smo si jih za-stavili v tem srednjeročnem planu. Industrija zaposluje letos 8300 de-lavcev, eno tretjino vseh zaposlenih v gospodarstvu obfiine, leta 1980 jih bo pa okoli 9550. V industriji so po membne panoge: elektroindustrija, ko vinska, kemična in grafiCna industri-ja ter živilska industrija. 2.1. Elektroindustrija: V elektroindiistriji že imamo nekaj organizacij združenih v velike delov-ne organizacije, ki delujejo na območ-ju ¦ celotne Slovenije oziroma Jugosla-vije in je njihov nastop na tržišču prav zaradi take organiatranosti zelo pomemben. Hkrati pa je podrodje elektroindustrije med prioritetami raz-voja. Tu so Iskra Tela, Enegoinvest Crnuče, Elma in IMP TOZD TEN. Dejstvo je da je prav elektroindustri-ja ena mlajših panog, ki ima še veli- fprihodnost in fci bi morala slone-na močni kadrovskl strukturi iin ve-liki opremljenosti dela ter vedno manj-ši količini vloženega živega dela. Pred-vsem Energoinvest TOZD Transofrma-torji v Crnučah bo potreben širše družbene pomoča, da bo lahko moder-niziral svojo proizvodnjo ter saniral stanje v organizaciji. Globalna poena predvideva visoko stopnjo rasti fizičnega obsega proiz-¦vodnje, okoli 12 odstotkov. Zagotovl-tev preskrbe, z repromateriali pa nar rekuje povezovanje v proizvodne kom-plekse z ustreznimi panogami na os-novi samoupravnih sporazumov in združevanja sredstev. Zagotovljenih je okoli 70 milj. sredstev za investicije v Elmi. Zaposlovanje bo naraščalo po 2,5 do 3 odstotni stopnji. Obenem bo potrebno izboljšati kadrovsko struk-turo delavcev. 2.2. Kovinska industrija: Kot druga vodilna panoga bodoče-ga razvoja je kovinska industrija (TKG, Tuba, Unis-Rog), ki se je vsaj v prvih dveh primerih oslanjala v svo-jem razvoju predvsem na lastne mo-či. Prioritetni pomen, ki ga ima ta panoga v bodočern razvoju mesta Ljub-ljane in tudi republike, pa nalaga ta- ko organizacijam adruženega dela kot družbi dolžnost organiairati proizvod-njo na takSen način, da bo* iahko maksimalno izkoriščala svoje kapaci-tete. Tudi tu bo odigralo bistveno vlo-go razvoja pcvezoranje proizvodnje z trgovino, Cemur je bilo v preteklem obdobju posvečeno premalo pozorno-¦U. Z.3. Grafična industrlja: Na področjii grafične dndustrije Ima-mo na območju naše občlne organi-eacije združenega dela Delo, Mladin-ska knjiga TOZD Tiskarne, Kuverta, v negospodarstvu pa ie Učne delav-nice, ki pa skupaj predstavljajo pre-cejšen delež celotne grafične industri-je. Dejstvo je, da so razvojne mož-nosti te panoge še neizkorižčene, in da bi preko tiskane besede moralii nu-diti človeku tako možnost povečanja znanja kot razvedrila. Upoštevanje os-novno značilnost za nadaljnji razvoj grafične, časopisne in založniške dejav-nosti, da je pogojen z vsesplošnim gospodarskim razvojem »plošnega in osebnega standarda ljudi, je predvi-den razvoj skladno z rastjo družbe-nega produkta, prgduktivnosti ter strukturndh sprememb pri zaposlova-nju in izobraževanju. Načrtovanih je za okoli 350 milj. dinarjev inve&ticij. Predvidena je stapnja fizične rasti okoli 12 odstotkov letno, v tem pa ti-*ska za okoli 8 odstotkav, kar upošte-va predvsem povtedano razširjenost časnikov kot pogoja za boljša infor-macijski sistem. Cilj založništva je do-seči proiavodnjo štirih knjig na pre-bivalca in prilagoditev strukture tiska družbenim zahtevam. Predvidena Je gradnja doma republiškega infordR-tivno-TMlitičnega tiska. Narčtovanja je rast zaposlovanja po stopnji 2,8 od-stotka pri čemer so predvideni tudi kvalitetni premiki v strukturi zapo-slovanja. 2.4. Kemična industrija: Na področju kemične industrije de- lujejo Belinka, Jub, in Jugocrjrl. Be- linka se bo vključila v program pred- videne sestavljene organizacije zdru- ženega dela Belinka-Teol-Ilirija-Vedrog, verjetno so vlagala v SOZD LekKrka. Predvidenlh ]e investlcij za okoli 750 >¦ milijonov, din, od tega okoli 63 mili- ' jonov v infrastrukturo. Zaradi poveza- nosti proizvodnje, potroSnje in prede- lave kemičnih izdelkov v Jugoslaviji, saj vsaka panoga potrebuje v prov- prečju okoli 8,5 odstotka kemičnih. iz- delkov, je potrebno skleniti družbeni dogovor o razvoju bazne kemsije ter ¦ ustrezne samoupravne sporazume. Tu- ' di Jugocryl načrtuje bistveno poveča- nje proizvodnje. Računamo lahko na ¦ ' veliko ekspanzijo kemične industrije j pri nas. Efekt tega dela bo viden tu- di na izboljšanju zunanje trgovinske bilance Jugoslavije, saj veJino izdel- kov te panoge pri nas zelo primanj- kuje. l. 5. ZivUska industrlja: V živllsJd lndustrljl (Ljubljanske mlekame, Mercator TOZD Emba) ni pričakovati tako bumega razvoja, predvsem zaradi dokaJSnJe omejenosti pri nabavi surovto za predelavo. Svoj razvoj bodo organizacije združenega dela iz te panoge prllagodUe potre-bam slovenskega tržišča s tem, da bo-do povefiovale predvsem kvaJiteto svo-jih proizvodov. Glede na potrebe po prehrambenih izdelkih ln dvlgu dohod-kovne stopnje zaposlenih v kmetijstvu ter na osmovi dviga tatenzivnosti iz-koriščanja površin kmetijske proizvod-nje bo živilska industrlja rasla po povprečni stopoji okoli 8 odstotkov letno. Fredvidena vrednost investicij je okoli 170 milijonov ddnarjev, od ka-terih pa je le polovica sredstev zago tovljenih z lastnimi vlri, ostaia sred-stva pa bi predvidoma dobili z banč-nimi dolgoročnimi posojdli. Predvideno zaposlovange znaša okoli 2,55 odstot-ka letno. 2.6. Energetika: V energetskem sistemu Slovenije imatno pri nas v industriji še TOZD Elektroprenos Kleče, ki se vključuje kat vzdrževaiec prenosnih naprav na področju osrednje Slovenije. Glede na to, da bomo naslednjih 5 let veliko investirali v elektrosistetn in bo tudi na področju naše občine. za okoli 1S0 milijonov dinarjev, predvsem v RTP Beričevo prikljuiiki in RTP Kleče, je tudi razvoj tega področja zelo po -meniben. Tu tmamo Se DES TOZD Elektroservisi, ki je šele v letu 1975 začel delovati in načrtuje okoli 5-od-stotno rast. 2.7. Tekstilna in industrlja gradbe-nega materiala: V občini imamo še tekstilno indu-strijo (Tonosa, Tip-Top) in pa Opekar-no Crnuče in Tehjiiko TOZD IBI v industiiji gradbenega materiala. Ope-karna je že dosegla svoj optimalni razvoj in bo sedaj samo še sledila rasti družbenega produkta in pa šte-vilu prebivalcev. V načrtu pa je tudi močnejše povezovanje z gradbeništvom. Tehniko TOZD IBI pa je že vkljude-na v TOZD Giposs, ima dolgoročne pogodbe ter načrtuje rast okoll 8 od-stot&ov ter zaposlenosti okoli 4 od-stotke. Tekstalna industrija je prl nas zad: njih nekaj let nazadovala predvsem na račun Tip-Topa, kl je stalno ustvar-jal izgubo. Letošnja sanacija, ki jo iz-vaja Labod Novo mesto naj bi ponov-no oživila to panogo. Tekstilna Indu-strija je bila izrazito delavno intenziv-na panoga. Možnost obstoja in razvo-ja pa je iskati predvsem v kapitalno intenzivni proizvodnji. Rast fizičnega obsega bo slonela v pretežni meri na boljšem izkorlšfianju časa in strojev. Po programih bo rast prolzvodnje oko-li 7 odstotkov letno. Tekstdlna indu- strlja bo lahko realizirala s^oje nadr-te le z medsebojnlm sodelovanjem, skupnim poslovanjem ia združevanjem dela in sredstev tako v okviru lastne grupacije, kot s surovinsko bazo, tr-govino in bančnlm sistamom. 2.8. Gradbenlštvo: V gradbeništvu bodo nosrilci bodo-čega razvoja predraem montažne de-lovne organizacije, kl imajo znotraj svojih organizacij že organizirano pro-iavodnjo. Povezava proizvodnje in nu-denja storitev na eni strani zmanj-šuje stroške poslovanja, na drugi stra-ni pa na osnovi dobrega poznavanja tržnlh potreb, nudi širše razvojne nložnosti. V naši občini bi lahko imela veli-ko možnost razvoja tudi operativna gradbena podjetja, kjer pa so danes dela še vedno preveč razdrobljena in ni možno uvesti industrijskega nači-na gradnje. Prav v tem pa je bodoč-nost razvoja operative gradbeništva in verjetno edinl način pocenitve grad-nje. Ureditev odnosov tako znotraj grad-beništva kot v povezavi z drugimi de-javnostmi gospodarstva, tudi v lnteres-ni skupnosti za indusfcrializacijo stano-vanjske gradnje in drugih, določitev enotne tehnol<^iije, Izboljšanje delitve dela in organlzacije dela, globalnl pri-stop k gradnji, ureditev sistema cen in planiranje gradnje, od urejanja te-rena do zaiključne faze izgradnje ob-jekta, racionalizacija gradnje in stan-darizacija v okviru družbenlh dogo-varav, to so osnovne predpostavke raa-voja gradbeništva nasploh, ne samo v našl občini. Ena najzahtevnejših na-log bo prav stanovanjska izgradnja. To pa terja od gradbeništva, da re-ši probleme, ki so vezani na obrtni-Ska, montažna ln finalna dela. Iabor take tehnologije proizvodnje predfabri-katov, ki omogofiajo prenos instaladj-skih del in drugih finalnlh del že v fazo predfabikacije bi bistveno pripo-moglo k reševanju teh problemov. Gradbeni&tvo v občini predvideva okoli 460 milj. dinarjev investicij v iiasleHinjih 5 letah, s sorazmemo viso ko lastno udeležbo, približno dve tre-tjinl lastnih sredstev. Povprefina rast je predvidena med 6 tn 7 odsotkov let^ no, zaposlovanje le za okoli 2 do 2,5 odstotka ter rast produktivnosti dela za 4 do 5 odstotkov letno. Vedetl mo-ramo, da na področju gradbeništva y naši občioi deluje 14 projektivnih or-ganizacij združenega dela, 6 montaž-nih temeljnih OZD ter 4 gradbene de-lovne organizacije, ki imajo skupaj 9 TOZD. Najbolj izstopa delovna or-ganlzacija IMP, ki ima v nafirtu veli-ko ekspanzijo na področju montaže, predvldena rast dohodka je 15.5 od-stoka, pri čemer odprade na rast 7 odstotkov, ter 8,5 odstotka na rast produktivnosti dela. Gradbeništvo bo moralo še naprej vlagati sredstva v razvojno raziskoval $'¦¦•¦ ¦ no dejavnost ter izboljševati in uvaja-ti nove organizacijske oblike, ki so temelj uspešnega poslovanja. Prav na področju gradbeništva lahko pričaku-jemo nova integracijska gibanja, kar naj pripomore k dvigu produfctiv-nosti, skrajšanju rokav gradnje, zmanj-šanju angažiranih sredstev in bolj ra-cionalni organizaciji dela. Podrodje proizvodnje obrti je zaje-to v posebnem poglavju o obrti in malem gospodarstvu zaTadd lažjega pregleda in zajemanja podatkov. 3. Projekcija razvoja tercialnega sektorja Terciami sektor zajema trgovino, promet, gostinstvo, storitveno obrt in komunaltio dejavnost. Vemdar bo ta sektor orgaruzacijsko prikazOTal po sebej trgovino, promet, družbeno go-stinstvo, komunalno dejavnost in pa malo gospodarstvo. 3.1. Trgovina:, Trgovina je v naši občini najrrioč-nejše zastopana glede na delež celot-nega ustvairjem.ega družbemega prod.uk* ta. Njeno zaostajanje v zadnjih letih je sicer dokaj opazno, vendar lahko trdimo, da je tu vključen proces zbtiže-vanja proizvodnje in trgovine, ki je nujno potreben za zdrav razvoj obeh dejavnosti. V prejšnjih letih se je trgovina hitreje razvijala kot ostale dejavnosti, imeia je možhost zalsuž-kov in ekstra profitov, sam razvoj v zadnjih letih dokazuje, da se mora trgovina, na osnova ustreznih delitve-nih razmerij med proizvodnjo in trgo- TABELA 10: vino, prilagoditl razvoju ostalega go-spodarstva. V naši občini imamo na eni -strani trgovinske OZD, ki vključujejo tudi proizvodnjo (Lesnina, Dinos), na drugi pa take OZD, ki se bavijo izključno z trgovino ter zastopništvom (Astra, Com-merce, EeUctrotehna). Razvoj trgovin-skih OZD bo zagotovljen ob večjem povezovanju s proizvodnjo in ob pove-čanju izvoza. Ugotavljamo, da so bile naše OZD vse premalo angažirane na področju tretjega sveta, kjer je tržišče dokaj nezasičeno. Ob zahtevah za po-večanje izvoza pa je treba misliti tudd na večjo produktivnost in s tem na znižanje cen, kar bo našim izvoznikom zagotovilo boljši položaj med konku-renti na svetovnem trgu. Ob naaraščanju kupne raoia prebd-valstva in povečani stabilnosta trga bodo ustvarjali za 7 dp 8 odstotkov rast blagovnega promefa na drobno, intenzivnejše vključevatvje trgovine v preskrbo prodzvodnih organizacij, ki jo pogojuje racionalnejša delitev de-la, kar daje osnovo tudi za dinamično rast trgovine na debelo. Delež narašča-nja produktivnosti bo ponovno prevla-dujoč in bo tako tudi trgavina prispe-vala k naraščanju družbene produktiv-nosti dela. Z racionalnejšo izgradnjo objektov, kar naj zagotovi funkcional-nejšo uporabo objektov, bo nujno tes-nejše sodelovanje trgovine in urbaniz-ma. Omeniti je treba tudi maloprodaj-no mrežo v naši občini, čeprav pri nas nimamo takih OZD, ki bi se bavi-le izključno z maloprodajo. V tabeli 10 imamo prikazano število trgovin in primerjavo z mestom in Slovenijo. (Stev. PoM^o MteUao ofcmoe-je ^ ^ ^o trgov. 1972 Slovenija 1696 1.751.506 1033 LjuMjana 3M 267.857 696 ILjubljana brez občine Center 358 227.715 883 OBežigrad S6 43.971 785 1974 iBežigrad 4S 46336 055 Ocena 1980 - Bežigrad « 62 62.000 1000 Vštete so trgovine z mesom, «nes-rami izdelki, perutnino in ribami, trgo-vine s sadjem in zelenjavo, trgoviae z raznimi ži>vili in živilskima izdelka in kruhom. Značilno, da se povečuje šte-vilo prebivalcev na eno trgovino, ven-dar pa to ni negaitiven pojav, saj so na račun klasičnih trgovin povečuje število marketov, ki krijejo bistvene večje potrebe prebivalstva. 3.2. Promet: V dejavnosti prometa delujeta de-lovna organizaoija Cestoo podjetje ter TOZD Inex adria avio promet. V obsegu dejavnosti v gospodarstvu občine se je promet razvijal najhitre-je, predvsem na račun zelo intenziv-nega razvoja TOZD Inex adria avio promet. Delež družbenega produkta dejavnosti prometa v družbenem pro-duktu gospodarstva občine se iz leta v leto povečuje. Ker potrebe po letal-skem prometu rastejo, lahko tudi v prihodnje pričakujemo intenzivno rast te dejavnosti, saj se tudi transprot-ne zmogljivosti povečujejo. Inex adria avio promet načrtuje nabavo še treh novih letal DC-9, torej 50 odstotkov povedanje zmogljivosti ter temu ustrezno tudi rast ostalih kategorij. Vir sredstev bodo krediti ameriških bank, računajo pa tudi na izvozne benificije in pa zmanjšanje stroškov uvoza letal, kar jdin bo omo gočilo približno iste pogoje dela, kot jih imajo tuji prevozniki. Cestno podjetje Ljubljana pa se bo razvijalo v skladu s programom vla-ganja v cestno gospodarstvo. Njihova vloga in funkcija bo natančno opre-deljena ob ustanavljanju samouprav-ne mteresne skupnosti za cestno go-spodarstvo. 3. 3. Gostinstvo: Podrodje gostinstva je v naši ob&-iri soraismerno slabo razvito. Dosedaj so delovale tri OZD, predvidena je še v letošnjem letu integracija gostin-skega podjetja Crnufie in pa Gostin-sko prehrambenega centra v enotno organizacijo zdmženega dela. Bezul-tati tega združevanja bodo vidni pred-vsem v razširjerii mreai gostinskih lo-"kalov in pa izboljšanju uslug. Raču-nati je, da bo produkt v gostinstvu rasel po povprečni stopnji 6 odstot-kov, števllo zaposlenih pa od 4 do 5 odstotkov letno. 3.4. Komunalno stanovanjska * do-' javnost: Komunalna in stanovanjska dejav-nost pospešuje ali pa zavira razvoj celotnega gospodarskega in družbene-ga življenja. Obseg in kvaliteta dela teh dejavnosti, kd vpliva na stanovanj-sko in drugo gradnjo ima močan vpliv tudi na življenjski standard. Na pod-ro6ju občine je komunalna stanovanj-ska dejavnost sorazmerno slabo za-stopana (le 4 OZD: 2iva, Soseska, Sta-novanjska zadruga RTV in Komunal-no podjetje 2ale). Bačunati je, da bo produkt v komunalni dejavnosti rasel povprečno po 8 odstotkov letno. Kot dejavnost posebnega družbene-ga pomena zahteva komunalno gospo-darstvo posebno družbeno skrb, kd se mora odraziti tudi v njegovi material-ni bazi. Komunalne interesne skupno-sti bodo v naslednjih letih imele po-membno vlogo pri ugotavljanju po-treb po komunalnem opremljanju in zagotavljanju kvalitetnih kcftnunalnih storitev, kakor tudi pri zagotavljanju pospeševanja integraci.iskih procesov v komunalnem gospodarstvu. 3. 5. Ma)o gaspodarstvo: V prizadevanjih za hltrejši in sklad-nejši družbeno gospodarski razvoj bo v prihodnjlh letih igralo pomembno vlogo tudl malo gospodarstvo to je obrtna in drobno industrijska proiz-vodnja izdelkov tn storitev, tako v okviru združenega dela kot v raznih oblikah samostojnega osebnega dela s sredstvi v lastniri občanov. V smislu družbenega dogovora* o pospeševanju malega gospodarstva v Obdobju od leU 1976 do 1980, razu-memo pod malim gospodarstvom sle-deče dejavnosti: B organizacije Edruženega dela s področja obrti, ¦ organizacije združenega dela s področja drobao industrijske proiz-vodnje blaga in storlterv (izdelkov, polizdelkav in sestavnih delov, ki se proizvajajo v manjših količinah ali po individualnih naro6ilih, bodisi kot dopolnltev industrijski proizvodtiji ali za popestritev ponudtje blaga in stori-tev) z največ 100 dplavci, ¦ servisne enote trgovdnskih in in-dustrijskih organizacij združenega de-la, ki imajo status temeljnih organi-zacij združenega dela, g ustrezna poslcmia adruženija obr-ti in male industrije, ¦ obrtne zadruge, ¦ pogodbene organizacije združene-ga dela (POZD) in samostojni obrtnd-ki, kl na podlagi določil obrtnega za-kona s samostojnim osebnim delom, s sredstvt, ki so lastnina občamov, op-ravljajo obrtno, goetinsko, avtopre-voznlSko, in brodarsko dejavnost in prodajo na drobno, | občanov, ki v skladu z obrtnim zakonom v svojih zasebnih gospodinj-stvih sprejemajo na prenočevanje go-ste, katerim nudijo hrano in pijačo in B občani, ki opravljajo domačo in umetno obrt. Navedoni kriteriji, ki sicer mso povsem skladni z obstoječo nomenk-laturo posamezniih gospodarskih de-javnosti, omogočajo uvrščanje med TABELA U: malo goapodarstvo tudi tistim orga-nizacijam, ki so razvrščene v drugih panogah, a tako po nafiinu svoje pro-izrodnje oziroma opravljanja storitev, kot po obsegu dejavnosti in številu zaposlenih, sodijo med malo gospo-darstvo. V našem gospodarskem sitemu je v pretekelem obdobju opazno izrazi-to zaostajanje razvoja malega gospo-darstva. Obrtne In druge male orga-nizacije združenega dela so se razvi-jale z nižjo stopnjo rasti, kot ostale gospodarske panoge, posledica tega pa je razmeroma slaba opremljenost z delovniml napravami in orodji ter visok koeficient odpisanosti delovnih naprav in nihova tehnološka zastare-• lost. To je tudi vzrok, da so zmoglji-vosti teti organizacij, tako proizvod-nih, kot tudi storitvenih, znatno izpod potreb, ki jih nairekuje proizvodnda, tržišče in nlposredne potrebe prebi-valstva. Z razvojem malega gospodar-stva se na eni stranri povečuje učinko-vitost indiistrlje in drugih gospodar-skih dejavnosti, na drugi strani pa rast življenjske raTOi delovnih Ijudi. Malemu gospodarstvu je potrebno po-svefciti posebno pozornost tudi zato. ker glede na sorazmemo skronma produkci.iska sredstva omogoča hitrej-še doseganje otpimalnih rezultatov. Hkrati je pomemben vir idej in ino-vacij, kajti v teh obratih se proizva-jajo sorazmerno majhne količine pro-izvodov oziroma storitev zato je ra-cionalizacija proizvodnjega procesa iz-redno pomembna. Male industrijske oziroma obrtne organizacije pa imajo frudi to prednost, da se mnogo laže tn hitreje kot velika podjetja prilagajajo tako potrebam tržišča, kot spremem-bain v pogojih poslovanja. Pospešen razvoj malega gospodar- ¦ stva v prihodnjdh letih bo terjal več-Je prizadevanje vseh gospodarskih in družbeno-političnih dejavnikov, zlasti v uresničevanju sklenjenega družbene-ga dogovora o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v obdobj« 1976 do 1980. V malem gospodarstvu, Ce ga me-rtmo po številu zaposlenih delavcev, je bilo zaposlenih v letu 1974 prlbliž-no 3600 oseb. Od celotnega števila za-poslendh jih kar 81 odstotkov dela v družbeni in zasebni obrti, gostinstvu In avtoprevozništvu in le 13 odstot-kov v organizacijah združenega dela s področja drobne industrijske pro-izvodnje blaga in storitev. Ostalih 5 odstotkov pa je zaposlenih v nabav-no-prodajnlh zadrugah. Servisnih enot trgovinskih in industrijskih organiza-cij združenega dela, ki rmajo status TOZD, v občini nimamo. 1 Zasebna obrt je v občtni Ljublja-na-Bežlgrad glede na potrebe razme-roma slabo razvito gospodarsko pod rodje. V letu 1974 je bolo v 601 obrtoih delavnicah zaposlnlh 1223 ljudi oziro-ma v povprečju dva zaposlena na eno obnio delavnico. Le-ti so ustvarili 72 milj. dinarjev družbenega pradukta. število obrtnih delavnic sicer iz leta v leto malenkostno narašža, ravno ta-ko število zaposlenih, vendar glede na bodoče potrebe odločno porepočasi. Tabela 11 nam daje podrobnejšo sld-ko dejanskega stanja in bodočih po treb do leta 1680 po obrtnih storitvah. OBRT Stev. zajp. v otiritl/10,000 prefofrvalcev Skupno StevilD zaposlenih 1974 1975 1980 1974 Sbup. diružbena obrt. obrt potrebe po normativu ajcuj). dm*. olwt oftnrt 1975 1980 potnibe po nannativu Stavbna otoirt Živilska obrt Osebne in daruge storitrve Storitve gosp. ta teh. storibve 1B3,O 45,4 77^ 166,4 191 fi »?4 2H4 960 767 1<1'18 4,2 — 4,2 65,9 Tl ,7 20 — 20 303 443 46,7 4,7 44,0 SG,6 106,0 228 23 205 426 656 218,3 1625 55,4 133,1 147,6 1018 759 259 618 908 SKUPAJ: 394,2 213,0 181^ 457,0 508,0 1640 996 644 2103 3125 V tabeli je prikazano števllo zapo-Blenih v zasebni in družben obrti v letu 1974 ter potrebo po obrtnih storlt-vah v letih 1975 in 1980. Potrebe za leto 1980 so izdelane za predvideno število 62.000 prebdvalcev v občini, nor-mativi pa so vzeti iz materialov o obrti, ki jih je izdala Gospodarska Ebornica Slovenije. ob upoštevanju predvidene strukture 1,2 odstotka kmeč-kega prebivalstva v letu 1980. 2e da-nes je opazno zaostajanje za potreba-mi za približno 15 odstotkov, do le-ta 1980 pa bo potrebno pov«5ati šte-•vilo zaposlenih v obrti kar za 70 od-stotkov, da bodo lahko potrebe po obrtnih storitvah zadovoljene. Ob tem je treba seveda upoštevati podatek, da predstavlja število zaposlenih v obrti le 46 odstotkov od skupnega šte-Tila zaposlenih v obrti, pri čemer so kot zaposleni v družbeni obrti štete le tiste osebe, ki obrt neposredno iz-vajajo brez administratiivnega osebja. Opazno je tudi, da je več kot 75 od-stotkov zaposlenlh v družbeni obr* skoncentrlranlh v skupini — storitve gospodinjstvom in tehnične storitve, mecttem ko je zasebna obrt enakomer-neje poiraadeljena. Iz tega sledi logičen sklep, da je v predstoječem obdobju potrebno pospeševafa družbeno obrt predvsem v ostalih treh skupinah, za-sebno obrt pa v vseh štirih skupinah enakomerno, vendar glede na bodoče potrebe zelo intenzivno. Občinska skup-ščina mora za prihcxlnje srednjeročno obdobje izdelati program razvoja In pospeševanja zasebne obrti, ki mora temeljiti na gomjih ugotovitvah in podrobneje izdelanih analizsb Banke so pripravljene dodeljevati kredite pod ugodnimi pogoji za financiranae razvoja zasebne obrti, vendar pod po-gojem, da ta racvoj temelji na izdela-nih prc^ramih. V občini ]e do leta 1980 predvidena izgradnja veCjega šte-vila novih sosesk ln zlastl v njih bo poferebno zagotovlti zadostno število lokalov za izvrševanje obrtne deja.v-nosti in eventuelno poskrbeti tudi za regresiranje najemnin ald dodatne davC-ne olajšave za začetnike. Zlasti davčna politika mora biti takšna, da bo »ti-mulativno vplivala na pospeševanje razvoja zasebne obrj in to v vseh Stirih osnovnih skupinah. Pred očml moramo imeti podatke, da zasebna obrt v letu 1975 krije le 40 odstotkov potreb tn da je družbena obrt prevež skoncentrirana v najbolj donosnih pa-nogah, kot so avtorrehanika, ličarstvo ,ln ključavničarstvo, izredno slaba pa v skupini osebnih in drugih storitev, medtem ko je v živilsksi obrti sploh ne-zastopaoa. Raziskati bopotirebno tudd možnosti za večjo pritegnitev zaseb-nih sredstev, zlasti zdomcev, na občin-ski ravni pa bo potrebno ustaajoviti poseben sklad za pospeševanje razvo-ja zasebne obrti. Osebno delo je pot-rebno poštaviti in obravnavati v za konskih mejah ter mu zagotoviti eko-nomsko in pravno varnost, pri tem pa zagotoviti, da se bo tudi na tem področju lahko u\3ljavil napredek v organizaciji dela, tehniki in tehnolo giji, da se čimbolj omejijo možnosti prilaščanja in razpolaganja z rezulta-ti tujega dela in da se delavci, zapo-sleni pri tem delu, v sVojih material-nih in samoupravnih pravicah čimbolj izenačijo z delavci v združenem delu. Predvidena' je približno 7—8 odstot-na rast produkta na področju družbe-ne obrti, ter zaposlovanja po stopnji okoli 4 odstotke letno in produktiv-nost po stopnji 4 odstotke letno. Pred-videnih je za okoli 200 milijonov in-vest.icij v naslednjih petih letih, vendar pa sredstva še niso zagotovlje-na., Področje malega gospodarstva je še posebej obdelano v srednjeročnem programu razvoja malega gospodar stva v občini Ljubljana-Bežigrad v obdobju 1976/80. V nadaljnjetn usklajevanju oziro-ma prilagajanju malega gospodarstva potrebam gospodarstva bo treba skrbe-ti za izvajanje dmžbenega dogovora o pospeševanju raaroja malega gospo-darstva, pri čemer naj dobijo poseb-no mesto kredfti za povečanje obsto-jedih zmogljivosti in ustanavljanje no-vih organizacij združenega dela v pro izvodnji. Posebno pozornost pa bo treba posvetiti vlaganjem za poveča-nje zmogljivosti storitvenih dejavno-stl. B. PROJEKCIJA SOCIALNEGA ; RAZVOJA Namen petletnega planiranja je predvsem v zagotavljanju socialno ekonomskega razvoja našfe družbe, s tem dviganje splošnega standarda pre-bivalstva, ki bo pogojeno in bo hkra-ti zagotavljalo večje, šii^e in kvalitet-nejše znanje prebivalstva ter dvig splošnega, kulturnega in zdravstvenega nivoja. Povraten učinek socialnega eko-nomskega razvo.ja bo tako čutiti na večji produktivnosti in znanju ter na bol.jših učinkih gospodarjenja. Samoupravno delovanje na osnovi delegatskega sistema delovnih ljudi se preko TOZD, SIS in KS odraža tudi na področju planlranja, kar zagotav-lja vsestransko usklajevanje posamez-nlh planov ter na drugi stranl maksi-malno možno zagotavljanje zadovolje-vanja človeških potreb. Gre za to, da se delavec pojavlja kot planer hkrati v TOZD, kl zagotavl.iaio s svojim ust varienim delnm fii-.dn^no sredstva ter v SIS in KS, ki so porabnlki teh sredstev. Občina Ljubljana Bežigrad skupaj % ostalimi ljubljanskimi občinami iz-vaja enotno politiko skupne In sploš-ne porabe preko občinskih in mest nih interesnib/ skupnosti. V ta nainen se predvideva, da bomo v naslednjih petlh letih izločali letno okoli 31 od-stotkov družbenega produkta. Ta zne-sek vključuje tako potrebe občin, me-sta kot potrebe regije oz. republike, s tem, da se na vseh ravneh spora-zumno doloCljo prioritetne naloge. De-Htvena razmerja v družbenem proiz-vodu za skupno in splošno porabo bodo zagotovljena z družbenjmi dogo-vori o razporejanju dohodka in o obsegu skupne in splošne porabe za vsako leto. 1. VZGOJA IN IZOBRA2EVANJE sta osnovna elementa pri oblikova-nju človeka ter osnovna nosilca bo-dočega razvoja naše družbe, ki teme-lji na humanističnih in socialističnih odnosih. Zato je treba posvefiati po-sebno pozornost tako vzgoji In izo-braževanju otrok in mladine kot do-polnilnemu izobraževanju odraslih ter strokovnemu iisposabljanju prosvetnili kadrov. Kot izhodišče naloge so v srednje-ročnem načrtu navedene predvsem: iz-enačevanje pogojev za vzgojo in izo-braževanje, povezovanje z ostalimi SIS, s krajevnimi skupnostmi, OZD, in druglmi družbenopolitičnimi orga-nizacijaini. Poseben poudarek je po-svečen prehodu na celodnevno šolo in s tem na novo kvaliteto izobraže-valnega procesa. Na podlagi navedenih smernlc bo-' dočega razvoja, je izobraževalna skup-nost sprejela sledeCa izhodišča sred-njeročnega razvoja: 1.1. Vsako leto bi v občini Beži-grad prešlf z eno šolo na sistem ce-lodnevne šole. V letu 1975 bo nada-Ijevala to obliko dela šola Franceta Bevka v obeh tretjih razredih. V je-senskem roteu pa bodo skupno s šo-lo dr. Vlta Kraigherja itfvedene Inten-zlvne priprave za prehod na celodnev-no šolo v vseh prvih razredih Obe šoll bi nato sukcesivno preha.jala na to obliko v vsakem naslednjem šol-skem letu z novimi oddelkl ter bi bi-lo leta 1980 veCina oddelkov v takem sistemu dela. Za ostale šole ttsUii red nl do-končno določen. 2e naslednje leto bi bilo mogode vključiti Solo Danile Ku-mar, leta 1977 pa Solo Dol. Leta 1979 preride na ta slstem dela v celoti šo-la Maksa Pečarja v Crnučah in z iz-gradnjo BS-3 še šoli v Crtomirovi ter šola Mirana Jarca. Dopuščena je mož-nost, da se bo zaradi iz.iemno ugod-nih rezultatov dela celodnevne šole na šoli Pranceta Bevka in drugod, že prej katera od Sol odlofiila za tak prehod ln da bodo v tem času naj-dene enostavnejše oblike prehoda. Dejstvo je, da bi z vključevan.iem staršev v sistem celodnevne šole bilo mogoCe premostiti števllne kadrovske probleme, s smotrno uporabo precej- šnjega števila prostorov (prehraitiiae-ne možnosti obratov družbene prehra-ne bližnjih OZD, razne športne dvo-rane, dvorane Svobod, manjše telovad-nice, razna igrišča, neizrabljeni klub-ski prostori, nezasedena nadstrešja, delno zasedene učilnice za Interno iz-obraževanje, kopallšča, pokrlbi baze-nl ipd.), prav v Bežigradu ublažili bo lečo prostorsko stisko. 1.2. Do leta 1980 bl v Bezigradu dnsegli z ižgradnjo novlh kapacitet v šolstvu 1,5 izmene. Obseg izmene je planski in temeljd na predvidenih in-vesticijah: 0 osnovna šola v Crtomirovi ul. je bila programirana za leto .1973. Gradbena dela začeta leta 1975 ta kon-čana leta 1976. 0 Osnovna šola v soseski BS-7 je v programu za leto 1975—76. Šola bo imela 18 učilnic in telovadnicp ter bo v sklopu Oš Danlle Kumar. V tem šolskem letu dela imenovana šola v polnih dveh izmenah, v naslednjem letu bo treba uvesti tretjo izmeno, ker nl možna sprememba šolskega okoliša na račun druge šole. • Osnovna šola dT. Vita Kraigher-ja je v tem šolskem letu za^ela s štirlmi oddelki celodnevne šole. Sta^ novanjska gradnja v tem okolišu za-hteva, da najpozneje v treh letih prl dobi šola z nazidavo osem novih u6il-nic, telovadnico ter ustrezne zunanje površine. 9 V soseskd BS-3, kjer poteka us-merjena stanovanjska gradnja lz soli-darnostnega ,sklada je predvideno v letu 1975 1976 400 stanovanj, v letu 1976—77 880 stanovanj, ko bo sose-ska zakljuCena do leta 1978—79 bo skupno 2364 stanovanj. Po dogradit-vl bo štela soseska skupaj s starimi in novimi občani 8970 prebivadcev, od tega 1018 šoloobveznih otrok. Na tem področju ie potrebna nova šola, ki bo po predvidevanju zgrajena iz sa-moprispevka II. Do dograditve novega šolskega objekta bo otfoke sprejema-la osnovna šola Mirana Jarca. S tein bomo seveda onemogočili tej Soli pre-hod na celodnevno šolo in vključeva-nje vseh potrebnih otrok v podaljša-no bivanje, Ceprav je šolski okoliS šole Mirana Jarca med socaalno naj-težjimi v občini. % Probleinatika nove šole v Cmu-Cah je znana. Prenatrpanost oddelkov in prevažanje otrok v Dol otežkoča šolsko delo. V teku so intenzivne pri-prave za gradnjo nove šole, kl bo s šolo Maksa Pečarja tvorila celoto. V samoprispevku II. bo imela šola v Crnučab prednost, za začetek dela pa je treba poiskati premostitvena sred-stva. Z dograditvijo navedenih petih os-novnošolskih objektov bo za določe-no obdobje v občini Ljubljana Beži-grad rešen problem osnovnošolskega prostora, v kolikor ne bo intenzivna erradn.ia v soseski BS-7 v smeri pro-ti Ježici 07 Savliam teriala še dodat-nega objekta za pouk na razredni stopnji. TABELA tt: V oenoviuh šolah naše občine bo do leta 1980: (1975 1976 1977 1978 1979 1980 1. štev. šol 7 7 8 i 8 ~~8~ 2. štev. učencev 4696 4843 5164 5176 S663 6112 3. štev. od.delk.ov 165 178 190 202 215 228 — razredna st. 87 98 108 116 lai 136 — predmetna st. 78 80 82 80 ' 94 102 4. štev. učiteljev 313 225 246 268 293 320 6. u&t. *na odd. 1,3. 1,3 1,3 1,3 1,4 1,4 6. uč./udit. 32,0 21,5 21,0 20,4 19,3 19,1 7. fcoefic. u6ne iatnene 1,2 1,2 1,2 1,2 1,2 1,2 V prihodnjih letih je nujno potreb-no urediti kuhinjo in jedilnico pri OS Borisa Kidrlča in na ta način omo-gočiti normalno prehrano otrok. 1.3. Iz sredstev samoprispevka so bili dograjeni vzgojno varstveni zavo-di v Sentjakobu I. faza za 60 otrok, WZ v soseski BS-7 za 250 otrok in WZ v Savskem naselju za 120 otrok. Odlok o samoprispevku programira v letu 1976 WZ v soseski BS-3 za 200 otrok. Programska izhodišča za ta objekt so sprejeta, v teku je po-stopek za pridobitev lokaoijskega do-voljenja. LUZ je izdelal lokacijsko do-kunnentacijo, Soseska je pridobila zemljišče, manjka še ena parcela, ven-d&r to ne zavira postopka za izdela-vo glavnega projekta. V soseski BS-3 ie poleg omenjenega vrtca iz sredstev samoprispevka programiran še en VVZ za 200 otrok, za katerega prav tako predvidevaino, da se bo finan-ciral iz samoprispevka II in dve eno-ti v stolpiCih, vsega za 40 oz. 50 otrok, skupno torej 80 do 100 mest. V teku so raagovori z investitorjem glede financiranja omenjenih dveh emot v blokih oz. stolpičih. Druga faza gradnje VVZ v Šentja-kobu bo financirala iz I. samoprispev-ka, po odloku je predvidena za leto 1976. Razčiščena so stališča glede pro-gramskih odnosov a pristojnimi KS, interesno skupnostjo izobraževanja in IS otroškega varstva. Po dograditvi bo VZ šentjakob imel 7 oddelkov za 128 otrok v starosti od 2. do 7. leta in kuhinjo. Intenzrvna stanovanjska gradnja v črnučah terja razširitev kapacitet ob-stoječega VVZ. Primerna in racional-na je dograditev enote pri Elmi. Po oceni dinamike stanovanjske gradnje je treba v soseski BS-7 prograniirati nov VVZ ob Kamniški progi s kapa-oiteto cca 180 otrok. 1.4. Tako zasnovan in realiziran na-črt izgradnje šolskega prostora bi omogoč]] nadaljnjo širjenje števila od-delkov podaljšanega bivanja učencev in bi s tem vsaj delu naših otrok omogočili postopno navajanje na ce-lodnevno šolo. TABELA 13:______________________________________________ _______________________________»1975 1976 1877 » 1978 1979 1980 St. učencev v podaljž. biv. 1346 1400 1450 1500 1560 1600 % od steup. štev. ojkroik 28;6 B3^ 28A 27^ 26,7 26,1 Na tem mestu je potrebno pouda-riti, da bomo v Bežigradu imeli 26,1 odstotka otrok v podaljšanem biva-nju in 26,3 odstotka otrok v celodnev-ni Šoli. To pomeni, da nam še ved-no ostane izven teh dveh intenzivnih TABELA 14: oblik vzgoje in izobraževanja približ-no 47 odstotkov vseh naših otrok. V naši občini predvidevaino tudi nadaljnje razvijanje interesnih dejav-nosti in s tem krepitev vzgojno—izo-braževalnih vpllvov: 1975 1976 1977 1978 1979 1980 ©tav. učencev tateres. dejav. 2100 2800 2360 2600 2800 3056 •/o učencev inteTes. dejav. 44.7 45,4 45,6 47,4 48,3 50,0 š/bev. ui letno na oddelek 50 50 50 50 50 . 50 Ob tako zasnovanem načrtu bi uS-ni uspeh naših šol bil še boljši kot doslej. Zato predvidevamo, da bi osip v osnovni šoli povsem odpravili že leta 1978, vendar najkasneje do leta '1979 (pripaminjamo, da glede osipa občina Ljubljana' Bežigrad že doslej ni predstavljala problema in je med najboljšimi v SBS). 1.5. Za predvidene naloge bo SIS potrebovala v letih 1976—80 naslednja flnančna sredstva (v miljcttiih din) 1975 1976 1977 1978 1979 1980 65,8 82,6 100,2 M6y* 185,7 kar pomeni, da bodo morali delav-ci v združenem delu zbrati in dode-liti podrodju vzgoje in izobraževanja 595,8 milijona ddn, če bodo hoteli, da , se izvedejo osnovne naloge tega na-6rta. 2. OTROSKO VARSTVO V žarišCu vseh prtzadevanj za raz-toj otroškega varstva je otrok in se-veda tudi skrb za njegovo družino in okolje, v katerem živi. Zato moramo postopno odpravljati vse zapreke, kl zavirajo napTedek otroka in izhajajo iz neenake razvitosta in neugodnlh razmer okolja, v katerem se otroci rodijo in preživljajo predšolsko ob-dobje, ki je odločilno za kasnejši raz-voj. Urejeno varstvo bo zaposlenim staršem omogočilo bolj produktivno delo, strokovno usposabljanje in druž-beno udejstvovanje. Razvoj otroškega varstva v nasled-njem srednjeročnein obdobju gradi-mo na enakih izhodiščih kot v pre-teklem obdobju. Pri uresničevanju oi-ljev moramo upoštevati spoznanje, da razvoj otrošk^a varstva ne dohiteva družbenoekonomskih sprememb, kar ne samo zavira vsestransko zdravega razvoja celotnih generaeij otrok, tem-več tudi rast družbene produktivnosti. V naslednjem srednjeroCnem obdob-ju naj bi dosegli naslednje cilje: 2.1. Pomofi staršem ob rojstvu otroka in pri varstvu dojenčka. Učinkovitejšo pomoč naj bi doseg-ii z razvojem ustrezne svetovalne služ-be mladim pri odločanju o rojstvu otroka, z izboljšanjem ob-porodnega zdravstvenega varstva otroka in z ma-terialno pomočjo drtižbe pri obliko-vanju družine ter vzdrževanju otroka, kjer bodo prizadevanja usmerjena k nasledn.iim oblikam: 0 za izpopolnjevanje sistema varst-va *ob rojstvu otroka in za zagotovi-tev ustreznega varstva v prvem letu starosti moramo izboljšatl socialno vamost mater z valorizacdjo nadome-stila v času porodniškega dopusta, usklajeno z rastjo osebnih dohodkov; 9 Zasnovati in izpeljati je treba po-stopno izenačevanje kmečke proizva-jalke z delavko v zvezi z materins^ vom ter tako zagotovifci osnovno var-nost vsaki materi; ^ okrepiti materialno pomoč mla-dim, ko si ustvarjajo družino in jim nameniti večji flel novozgrajenih sta-novanj. število in potrebe otrok v družini bo potrebno upoštevati tako pri subvencioniran.ju stanarin kot v različnih obHkah davčnih olajšav in odobravanju kreditov za pridobitev ln ureditev stanovanja; 9 s podaljšanjem porodniškega do-pusta je sicer znatno olajšano star-šem, da zagotavljajo varstvo do 1. le-ta starosti v lastni družini, vendar bo ta-eba še urejati v gosto naselje-nih območjih z intenzivnim zaposlo-vanjeni po potrebi oddelke za varst-vo dojenčkov v WZ in tudi varstvo " v drugih družinah (n. pr. soseska BS-3). 2.2. Vzgoja In varstvo predšolskih otrok # v WZ za otroke od enega do . treh let je treba povečati števiio mest ra okrog 450 in doseCi vsaj 65 od-stolkov zajetje teii otrok. V ta na men je potrebno tudi razviti varst-vo otrok v drugih družinah, poseb-no v območjih mtenzivnega zaposio-vanja in velike gostote naseljenosti. 0 za otroke v starosti od treh do Sesuh let naj bi brganizirali predšol-sko vzgoijo tako, da tu ob celotai m programirani dejavnosta namenjeni tem otrokom v VVZ zraslo še niz programov, društev in organizacij, Ki naj bi zavodom pomagali, da bodo predšolske vzgoje deležni vsi otroci. Zmogljivost WZ bomo morali razši-riti tako, da bodo zavodi lahko spre-jeli 3040 otrok ali okrog 75 odstot-kov vseb otrok v starosti od 3. do 6. leta. Z ustreznimi programi in strokov-nim izpopolnjevanjem vzgojiteljic bo-mo morali zagotoviti predšolako vzgo-jo in rehabdlitacijo razvojno motenim otrokom. Q za vse otroke stare šest let bo mu morali izpeljati celoletni program umaie šole«. Za 80 odstotkov te ge-neracije bomo poleg tega zagotovili tudi pogoje za celodnevno bivanje otrok v VVZ zaradi zaposlenosti nji-hovih staršev. Za uresnifiitev tega programa bo potrebno: 0 izšolati okrog 45 strokovnih vzgojiteljic in okrog 29 varuhinj. Ob-enem pa tudi zagotoviti vzgojitelji-cam možnost Izobraževanja na višji stopnji in pa izpeljatt strokovno uspo-sabljanje varuhinj. 0 za pridobitev novih mest v VVZ je potrebno razvijati predvsem indu-strijsko gradnjo objektov, (mont. gradoja) za vzgojo in varstvo otrok ter poiskati vse možnosti cenenega pridobivanja funkcionalno ustreznih prostorov, zlasti tudi v stanovanjskih podjetjih. L raz&iriti mrežo VVZ tako, da bi v vsaki KS nastala vsaj ena staina enota za vzgojnovarstveno dejavnost. V tesn obdobju naj bi se VVZ raz-vili v centre za predšolske otroke oz. za predšolsko vzgojo. . 0 še nadalje bo potrebno Lzpopol-njevati stotem, po katerem bodo star-ši diferencirano pokrivali stroške v WZ glede na njihov skupni dohodek. Ob zagotovitvi gospodarnega poslo-vanja teh zavodov bomo poskrbeli, da povprečni delež plačil staršev, ki znaSajo okrog 30 odstotkov stroškov-ne cene, ne bi porasel. Skupnost otroškega varatva bo s skupnostjo za izobraževanje usklaje-vala načrtovanja razvoja teh zmoglji-vosti In kadrovske šole ter se dogo-varjala o skupnih obveznosbih pri za gotpvitvi sredstev za subvencioniranje stroškovne cene v WZ ln v druglh oblikah predšolske vzgoje. t. 3. Druge organizirane oblike otro-ikega varatva naj bi zagotovile vsem otrokom čim boljše pogoje za vsestranski raz- voj otroSkega varstva ter naj bi se zavzele tudi za: 9 razSiritev programa preventivne-ga zdravstvenega varstva otrok vseh starosti in za ureditev ustreznega zdravstvenega nadzora v družbenih ustanovab (vrtci, šole, letovanja...) namenjenlh otrokom. % pospešeno razvVJanje šolske pre-hrane tako, da bomo šolarjem čim preje zagotovill v šoli še en dnevni obrok (kosilo). Pri tem se bo treba opreti tudi na obrate družbene pre-hrane v delovnih organizacijah in na živilsko industrijo. % urediti oz. pridobiti bo potreb-no nova otro&ka igrišča, ki naj bi bi-la vzdrževana. Otroci bodo morali imeti tudi strokovno vodstvo na igri-Sčih. % razširitev obsega letovanja otxak tako, da bomo lahko vključih v usv rezno počitniSko letovanje okrog 2100 otrok (predšolskih in šolskih). 0 poskrbeti bo treba za prizadete otroke v že obstoječiii VVZ oz. s po večanjem zmogljivosti v posebnih za-vodih. Skupnost otroškega varstva bo za uresmčitev teh nalog dajaia pobu-de, pripravljala načrte in se povezo-vala s KS ter s skupnostjo zdravsi venega varstva, skupnostjo za teles-no kulturo in skupnostjo sociainega skrbstva. 2.4. Denarne pomoči družinam V naslednjem srednjerodnem ob-dobju bomo moraii zaradi potreb po spešeno razvijati vzgojnovarstveno de-javnost in druge oblike organiziranega varstva otrok; potrebno bo izpopol-njevati sistem denarnih dajatev dru-žinam, tako da bo pomoč družinam čimbolj učinkovita za razvoj otroka in da bo upoštevan raaterialni poio-žaj družine. Takšne spremembe v sistemu mo rajo potekati postopno in morajo lz hajati ix stvarno ugotovljenih odno sov med razvojem družbeno orgaru-ziranlh oblik varstva m vzgoje otrok ter materialnimi možnostmi družine. 2.5. Materialna osnova za uresni-čitev začrtanih clljev Za uresničitev ciljev, ki jlh začrtu-je program otroškega varstvu do leta 1980 bi morali združevati sredstva v obsegu, ki bi zagotovil, da bl bilo otroško varstvo udeleženo v družbe-nem brutu proizvodu celotnega gos-podarstva z višjim procentom kot do sedaj in še vnaprej združevati sred-stva tudl s samoprispevkom. Z nadaljnjtai vfcLjuCevanjem pred-šolsklh otrok v WZ oz. njlhove de javnostl bodo rasle potrebe po sred stvlh za naložbe In za subvencaoni ranje cene v teh ustanovah. Z zagotavljanjem sredstev za ta narnen bomo tudi naju&nkavitejše pre-magovali socialne razllke med otrokl. 3. KT^LTURA Obfiinska kulturna skupnost Beži-grad naj bi v letih 1976—1980 usmer-jala razvoj kultumih dejavnosti v prvi vrstt v krajevnih skupnostlh, de-lovnih organlzacijah, vzgojno Izobra-ževalnih ustanovah In društvth, Po-sebno skrb naj bi v tem razdobju posvetila prldobi-vanju obdlnstva za spremljanje kultumega dogajanja v naših osrednjih profesdonalnih ustano-vah. NekaJ osnovnih Izhodlšč: 0 kulturna skupnost Bežigrad naj bi vsebinsko in prganizacijsko skrbe-la za razvoj kultumega življenja v vseh krajevnlh skupnostih ob&ne, tam pa, kjer kulturnega življenja ni v nlkakršni obliki, naj bi uresničeva-la načrtovani kulturni minimum. Glav-no vodllo pri tem bi naj bila v vsa-ki krajevnl skupnosti vsaj ena kul-tuma prireditev na mesec, prlpravlje-na prek komisije za kulturo pn sve-tu krajevne skupnosti ter prilagoje-na potrebam in željam prebivalstva, prostorskim in tehničnlm možnostim ob upoštevanju ponudbe odgovornih dejavnikov Ljubljane oz. občine za kulturno akcdjo. • OKS mora posvetita posebnopo-zornost strokovnim kadrom v kultu-ri sploh, ^e posebej pa v ljubiteljskl. V tem razdobju bi morali doseči, da bi vse kulturne dejavnosti vodili stro-kovno pripravljeni ljudje z redno do seženo strokovno kvalifikacijo ustrez-ndh visokih izobraževalnih zavodov. Za nadaljnjd razvoj zveze kultump pro-svetnlh organlzacij oziroma njenih društev še to posebej velja. Zato bo treba prav to zvezo kadrovsko okre-piti, ji pridobiti novih strokovnih so-delavcev, če hofiemo, da bo svojo se-danjo dejavnost še razširila v okviru druStev, pa tudi v fcrajevndh skupno-stlh sploh ter delovnih organizacijah in vzgojno—izobraževalnth zavodlh. % Na območju Bežigrada je veli-ko obratov oziroma domov, kjer do-lajo in živijo delavci iz drugih repub-lik. Zato naj OKS vsestransko skrbi za njihovo kulturno življenje s speci-ličnimi prireditvami zanje, pa tudi z njihovim vključevanjem v naše sploš-no kulturno dogajanje. % OKS naj vsestransko podpira ljubiteljsko kulturno dejavnost in umetniško ustvarjanje v vseh naSte-tih sredinah in skrbi zlasti za usta-navljanje kultumo umetniških društev po Solah. Kulturno umetruška dejav-nost naj v tem razdobju zajame vse zvrsti kulture in umetnosti. Idejna usmerjenost programov teh Ijubitelj-skih prizadevanj naj temelji na nače-lih in ciljih socialistdčnega humaniz-ma, oblikovani pa naj bodo tako, da se bodo vključevali in uveljavili naj bi se v vseh sredinah in v sodobnih družbenih procesih sploh. Amaterizem naj bi se razvijal v dveh smereh: v zgolj Jjubiteljsko dejavnost ijudi v prostem času brez vidnejših možno-sti oziroma teženj po visoki izrazno-sti, po drugi strani pa naj bi podpi-ral izrazite talente in jih vzpodbujal k čim višjim poustvarjalnim ter ust-varjalnim dosežkom. Ob vsem tem je treba doseči čim večjo odprtost vseh dejavnosti in čim širše povezovanje sorodnih zvrsti drugih občin pa tudi Slovenije sploh. V sedmih KS v ob-čind so že ustanovljena kulturno-umetnlška društva, do leta 1980 pa naj bi bila le-ta ustanovljena tudl v ostalih štirlh KS. Hitreje je treba ustanavljati šolska kulturna društva s čimer bodo podani pogoji za nadalj-nji razmah kulturne dejavnosti. 0 Postopno bo v skladu z mest-nimi dogovori treba uresničevati na-črt o razvoju splošno izobraževalnih knjižnic za širše Ijubljansko območ.ie, s tem da bi okrepili matično Ljud-sko fcnjižnico Bežigrad, njene krajev-ne knjižndce pa tudi širili izposojeva-lišča knjig v krajevnih skupnostih oziroma podpirali in koordinirali de-javnost ljubljanskega bibliobusa. Po-sebna skrb OS naj bi veljala ob pod-pori LKS dejavnosti knjižmce Beži-grad v njenih novih prostorih. 0 OKS naj bi se po svojih mož-nostib. tvorno vključevala v vpraša-nja o dograditvl in opremljanju osred-njega kulturnega doma za Bežigra- 0 Posebna skrb OKS mora ob so-delovanju z LKS veljati dejavnosti Pionirskega doma. 0 Vellk pomen tega razdobja naj bi imela animacija občanov in prido-bjvainje občinstva za osrednje profe-sipnatae ustanove. Ob tem in ob šir-jenju kultumo umetniške dejavnosti društev bo treba posvetiti posebno po-zomost kulturnim izletom, združenim z družatnnimd srefianji ter za kultuT-no — zabavno življenje odraslih in mladine. 0 OKS mora v znatao večjii meri kot doslej skrbeti za gmotno osnovo kulture, za tekoče vzdrževanje in ob-navljanje vseh objektov, namenjenih kuJturi, za posodabljanje opreme, za funkcionalnejšo preureditev nekaterih objektov in ne nazadnje za novograd-nje z večnamensko uporabo, ne-le za kultume dejavnosti, pač pa za druž-bene dejavnosti v krajevni skupnosti sploh. 0 Pet obstoječih dvoran (Crnuče, Savlje, Beričevo, šentjakob, Dol), bo treba v petletnem obdobju oskrbeti 8 klavirjl, predvsem pa predlaga ob-činska kultuma skupnost naj bi v planskem obdobju usposobili oziroma sanirali vsaj dva objekta letno. 4. TELESNA KtJLTURA krepi delovno sposobnost in omogo-ča zdrav razvoj Jjudi. Tudi tu je os- novna naloga uveljaviti princtp mno-židnosti ter kjjub temu omogočati raz-voj vrhunskega športa. Osnovne nalo-ge na posameznih področjoh so: 4.1. Na področju vzgoje in izobra-ževanja imamo v občini dokaj dobro organizirano otroško varstvo, ter bi tu z dobrim programom (ureditvijo prlmernih igrišč in z uvedbo vsaj 2 ali 3 ure redne tedenske telesne vzgo-je) lahko nareddli mnogo več. Zato so osnovne naloge: • pri vseh WZ bi morali uredl- ti primema telesno vzgojna igriSča, pri novOzgrajenih WZ pa bd morali ta igrišča urediti sočasno z gradnjo objekta, ; 0 vsem otrokom v organiziranero varstvu bi morali nuditi 2 do 3 ure tedenske telesne vzgoje. V osnovnih Solah je potrebno za-gotoviti, da vsi učenci višjih razre-dov osnovnih šol, po možnosti pa tu-di tisti iz 4. razredov, opravijo naj-manj 3 ure telesne vzgoje tedensko, za učence nlžjlh razredov pa bi mo-rali zagotoviti vsaj 2 uri tedensko in to obvezno pod vodstvom u^itelja te-lesne vzgoje. V vseh osnovnih šolah bi morali uvesti obvezna šolska in medšolska ter občinska tekmovanja v osnovnih športnih zvrsteh, kot so at-letika, plavanje, smučanje, streljanje z zračno puško, gimnastika, igre z žo-go (košarka), tek v naravi. Tam pa, kjer so pogojd in zanimanje tudi za druge športe, naj bi gojili tudi te. Delo v športnih krožklh je treba razviti do maksimuma, Solska Sportona društva morajo resneje in odgovome-je opravljati svoje poslanstvo, če že-limo, da bodo v prihodnosti nov, mlad kader za delo v TK organizaci-jah. Sole za usmerjeno izobraževanje (srednje šole) moramo tako kot os-novne šole vkljufiiti v naše skupno telesno kulturno delovanje. Na teh šo-lah je nujno zagatoviti delovanje športnih društev, ker absolventi sred-njih šol odhajajo v velikenL, številu v proizvodnjo in na visoke šole in bi povsod laliko veliko naredili koi te-lesnokulturni delavci. Vdsokc^olske ustanove bomo preko njihovih športnih društev vključili vTiporedno z drugimi iolskami šport-nimi društvi v športno dejavnost In jih tudi podprli pri njlhovem specd-fičnem športnem udejstvovanju. Tudi te šolske institucije bi morale uvesti za svoje študente vsaj tri ure redne tedenske telesne vzgoje, ker bo sicer prekinjen proces telesnega izobraževa-nja in utrjevanja, preden bi nekdo zapustil šolo in odšel na svoje delov-no mesto. 4.2. Krajevna skupnost naj bi bila okolje. v katerem bi se morali obea nl v svojem prostem času telesno iz- obraževatl, utrjevati svoje zdravje in telesne sposobnosti in koristno upo-rabljati svoj prosti čas. V srednjeroC-nem obdobju bi morali poleg občas-ndh akcij in pqskusov, da bi krajane čim večkrat mobilizirall z našimi pri-reditvami (Vsi Slovencl hodimo, teče-mo, smučamo, kolesarimo) izgraditl primerne objekte, kjer bd vsakdo lah-ko dobil priložnost, da bi se telesno izpopolnjeval in rekreiral. Z reallza-cijo našega programa izgradnje TK objektov iz sklada za objekte družbe-nega standarda, ki predvideva uredi-tev TK centrav po vseh območjih na-še občine, bodo ustvarjenl (vsaj del-no) resničm pogoji za vsakodnevno in raznoliko udejstvovanje krajanov v telesni kulturi. Vaporedno z gradnjo objektov bo potrebno zagotoviti zadostno Stevilo kadrov, z vodsfcvi krajevnih skupno-sti pa se bo potrebno dogovoriti o večji skrbi le-teh za področje šport-ne rekreaoije, saj tega podrodja ni mogoče urejati iz enega občinskega centra. 4. 3. Združeno delo: tudi to področ-je je še zelo neraziskano in neureje-no, čeprav dokaj aktivno po športni dejavnosti. Delavske športne igre ta-ko v okviru občine kot tudi na vseh drugih ravneh je potrebno spraviti na ustrezno raven, mijno pa je tudi uve-sti sistem intenzivnejše in časovno ne-prekinjene vadbe za vse vrste dejav-nosti in za vse starostne kategorije obeh spolov. Seveda bo treba zagoto-viti zadostno število kadrov za vode-nje delavske športne rekreacije, kaj-ti prav na tem področju je pri nas precejšnja vrzel. 4.4. Gledc na pogoje In možnosti v naši občini je v prlmeru vrhunske-ga športa treba določiti tiste športe, ki bodo bolj podpirani od ostalih. Prav tako pa bb potrebno rešiti pro-blem statusa amaterskih športnikov in njihovih trenerjev. Telesna kultura mora biti organizirana in vodena s strokovnimi kadri na vseh nivojih, za-to je potrebno mediti nagrajevanje tako amaterskih kot profesionalnih kadrov. 4.5. Opremljenost s telesnokultuml-mi objekti v občini Bežigrad leta 1975 je pod republiškim povprečjem Iz leta 1970, ko je po popisu Sekre-tariata za prosveto in kulturo znaSa-lo republiško povprečje 1,45 raV preb. Danes je v občini le 1,08 m! korist-nih površin na prebivalca (mednarod-ni normativ je 4—6 m2 (preb.). Si-tuacija je slaba tudi pri zaprtih ob-jektih, kjer imamo 0,006 m' pokri-tih telesno—kulturnih površin na pre--blvalca (nonnativ je 0,25—0,40 m! na preb.), de upoštevamo vse šol-ske telovadnioe, ki so zasedene zara-di šolskega pouka (ob perspektivl ce-lodnevne šole bo situacija še slabša), imamo še vedno 1« 0,14 m1 pokri-tih TK povrSin na prebivalca. Program TK objelctov do leta 1980 predvtdeva slledeea pove5anj&: 1. odprte koristae TK površine 2. potoite TK povT&ine tijpoštevaje šolske telovadnlce pa od 1,08 fcvad. m na preb. — 1975 na 2,30 kvad. m na preb. — 1980 od 0,006 Icvad. m na preb. — 1975 na 0,21 kvad. m na preb. — 1980 od 0,14 ktvad. m na preb. — 1975 na 0,37 lcvad. m na preb. — 1980 Možnosfci za TK dejamost bodo v občini leta 1980 še vedno pod medna-rodnim normativnim minimumom. Vendar Imaino s podpisom samoup-ravnega sporazuma in ustanovitvijo sklada za družbeni standard, katere-ga sprejett in potrjeni progTam je osnova za izračun leta 1980 predvide-nih površin, garancijo, da bodo vsa n&vedana predvidevarjja todi reaJao iz-polnjena. S. ZDRAVSTVENO VARSTVO: Zdravstveno varstvo je po zakonu sestavni del družbene reprodukcaje to važen dejavnik prodiiktivnosti dela ter obrambne sposobnosti naroda ta&o, da sodi med bistvene elemente socialne politike in življenjske ravni vseh de-lovnlh Ijudi in občanov. Osnovne na-loge v. planskem obdobju bodo pred- . vsem v zagotovitvi razvoja zdravstve-ne službe do tak» ravnd, ki bo ustre-zala rasti prebivalstva in obolelostim ter seveda razvoju gospodarstva. Izhajajoč iz sedanjega olcvira in upo&tevajoč trende razvoja osnovne zdravstvene službe bo treba v obdob-ju 1975—80 zgraditi nov zdravstveni center v Crnučah, saj je zaradi hlt-re rasti prebivalstva pomanjkanje ta-kega objekta ze\o pereft problem. Prav tako bo potrebno izgrajevati in raz-vijati zdravstveni center za Bežigra-dom. Posebno pozornost bo treba po-svetlti pomanjkanju kadrov. Tako na prlmer ugotavljamo v edinem pred-šolskem dispanzerju na območju na-še občine pomanjkanje zdravniškega kadra, saj tu delujeta le dve zdravni-cl. 5. 1. V občini LJubljana Bežigrad bo v letu 1976 nekaj nad 48000 prebivalcev, zdravstvene službe pa predvidevajo, da bodo v tem letu opravile okoli 226.000 pregledov. Podatki nam kažejo, da je naravni prirastek v naši občini večji kot v ljubljanski regiji, kljub temu, da je rodnost nekoliko manjša, umrlji-vost dojenčkov pa večja. Na večji na-ravni prirast vpliva predvsem manjša splošna umrljivost. LJublJanaka iregija I^Jubljana/— Bežigrad Bodnost (promili) 16,28 Spl. umrljivost (projMlll) 8,79 Umrljivost doj«n6kov na 1000 »varojenffli 20,00 Naravni prirast (promili) 7^0 16^1 21,30 10^3 5. 2. Glede na dokajšnjo nerazvitost zdravstvenega stanja ter z namenom izboljšanja stauja opisanega zgoraj, se bo občinska zdravstvena skuphost še naprej aktivfio vključevala v izvajanje srednjerodn^a programa mesta Ljub-ljane, regije in republike: • izpopolnitev pc^ojev in s tem celotne zdravstvene mreže za izvaja-nje neposrednega zdravstvenega var-stva občanov in še zlasti varstva delav-cev na delovnem mestu, ter razvoj šolskega m predšolskega zobozdrav-stva in dopolnjevanje oblik zdravstve nega varstva borcev NOV, 9 raavijati nego na domu ter po-sebrvo poromost posvečatt zdravstvcni negi starostnikov, # afcbhmo izobraževanje strokovnih kadrov, po drugl strani pa vzgoja pre-bivalstva tudi z aktivnim vključeva-njem (predvsem preko Rdečega križa) v zdravstveno aktivnost. 6. SOCIALNO SKRBSTVO Med cllji splošnega razvoja naše družbe so tudi socialni cilji, to je dvlg žšvljenjskega s^andarda prebival-stva oziroma nivoja blagostanja Ijudl. EHconomski in socialni faktorji v vellki merl skupaj določajo smer splošnega razvoja, saj drug na drugega odloču-ioče vplivajo. če upoštevamo aktualne probleme ter pojave in izhajamo iz osnovnih kon-cepclj razvoja socialistične družbe, mo-ra socialna polltika usmerjati svoje de-lovanje v dve osnovnl smerl: 0 nudenje anakih startnih možno-sti mladi generaciji 0 eliminiiranje all vsaj mdmimizira-nje delovanja vzrokov, kateri prive-dejo poedinca ali skupine v stanje esistenčne nesigurnosti. Ti vzroki pa so lahko objektlvni in subjektivni. 6. 1. Na osnovi dosedanjih izkušenj ln opazovan] bodo v obdobju 1975— 1980 prizadevanja usmerjena predvsem na naslednje: # Praivosodnim organom bo predla-gano, da z drugimi pristojnimi organi in službamd prouče možnost, da bi v bodoCe smel skrbstveni organ sprožiti postopek za uveljavljanje pravice do preživnine, tako za nedoletne otroke, katere so dolžni preživljati starši, ka-kor tudl za ostarele starše, ki so brez sredstev za preživljanje in so jih dolž-nl in sposobni preživljati otroci, ven-ciar sporazum o preživnini ni bil do-sežen. • Istočasno bi kazalo proučiti tudl možnost, da bi sodišča v bodoče dolo-čala višino preživnin procentualno (do-ločen odstotek od osebnega dohodka zavezanca) in ne v fiksnih zneskih. 6. 2. Pr) sodelovanju z OZD bodo poleg dosedanjih sodelovanj prizade-vanja usmerjena zlasti v izvajanje ukrepov za preprečevanje alkoholizrna tn nudenje pomoči pri zdravljenju in resocializaciji tistih "delavcev, ki so že zapadli alikoholu (v večjih OZD fo, na osnovi katere je obU-kovala svoje osnovne naloge 1. 1975—80 oz. je tako definirala področja, ki naj bi bila v tem obdobju znanstveno ob-delana: • Raziskave usmerjene v delovanje in razvoj drnžbeno ekonomskega si-stema v Slovemiji in Jugoslaviji: za-enkrat ni podatkov o ustanovah oz. organizacijah, ki so se in se še bodo bavile s temi raziskavami. 0 Baziskave usmerjene v razvoj rftaterialne osnove druženega razvoja, zlasti na področjih energetike, surovin, procesov in proizTOdov. Precejšea ded delovnih organizacij je po svoji osnov-ni dejavnosti vkljuden prav v to sku-pino. Nekatere organizacije so za to-vrstno dejavnost vodilne v Sloveniji bz. celo v Jugoslaviji. Tako je v raz-iskovalni program na področju energe-tike, posebno pa na področju ugotav-ljanja prirodnih bogastev in racional-nejšega izkoriščanja ter gospodarjenja vključen Geološki zavod. S svojimi dosedanjimi razvojnimi programi t©r plani geoloških raziskav splošno dmž-benega pomena je sledil potrebam re-publike. Geološka raziskovalna dela dajejo osnovne podatke na področju geološkega sestava republike, hidrogeo-loške in inženirsko-gsološke predloge, podafcke o minerainih surovinah ter o vodah (mineralne in termaine vode, • pitne vode). • Predlog bodočih raziskav sogla-ša s konceptom srednjeročnega prog-rama SR Slovenije, oziroma Razisko-valne skupnosti Slovenije. V program so tudi vključene intenzivne geološke. raziskave ležišč uranovih mineralov na območju Gorenja vsa — 2iri — Škofja Loka. Potrebna sredstva za financira-nje geoloških raziskav se v glavnem formirajo iz sredstev Raziskovalne skupnosti Slovenije, le manjši del iz lastne participacije in bančnih kredi-tov. • Poleg osnovnih geoloških razi-iskav kot je razvidno iz prejšnjth od-stavkov je pozornost usmerjena tudi v kemijsko indnstrij". posebro š tehno-loškega vidika, v iskanje takih reši- tey, kl eagotavljajo zmanjšanje onesna ženja okolja, lskanje novih materialov, ki naj bi zmanjšali deficitarnost neka terih surovin, itd. • Prav tako so raziskave nekaterih podjetij posvečene avtomatizaciji pro izvodnih procesov, kakor tudi raču nalniških metod. • Novi gradbeni materiali in ele-menti bi poskrbeli tudi za novo teh-nologijo ter naj bi tako pocenili iz-gradnjo stanovanjskih objektov sploš ne porabe. 0 Raziskave, usmerjene v Izboljša-nje življenjskih in zdravstvenih raz-mer; ekološke spiemembe so vedno bolj pogostne ter neposredno vplivajo na življenjske razmere in zdravje obča-nov. Hitra gospodarska rast oz. nage) •tehnološki razvoj zahteva visoko for-miranega človeka. Zato bo potrebno posvetiti več pozornosti raziskavam okolja tn prostorskemu planiraiiju, gradbeništvu, prometu, zdravstvu, pre hrani in posodobljanju vzgojno izo braževalnih procesov. V raziskovalni program s tega področja se bodo in-tenzivno vključile tudi nekatere insti-tucije z območja občine, za kar so že nakazale svojo raziskovalno dejavnost 0 Raziskave humanističnih in zgo-dovinskih ved: v okvlru teh raziskav za usmerjanje raziskovalnega dela imamo v občinl več institucij, ki so se že sedaj bavile s temi problemi, zato realno pričakujemo, da se bodo še bolj intenzivno vključile v srednje-ročni program. Občinska raziskovatoa skupnost zaenkrat še ni obveščena o programih te raziskovalne dejavnosti, vendarle upa, da bo lahko osnutek plana raziskovalne dejavnosti za sred-njeročno obdobje pravočasmo dopol-oila. 9. KRAJEVNE SKUPNOSTl Razvoj krajevnih skupnosti je v tem osnutku plana povzet po planih krajevnih skupnosti z namenom, da se v razdobju splošnih dogovarjanj enot-no določijo posamezne prioritetne na-loge. Gre za dejstvo, da zaenkrat na-čin financiranja krajevnih skupnosti Se ni sprejet in da krajevne skupnosti še ne vedo s kolikimi sredstvi bodo v naslednjem planskem razdobju raz-polagaie. Socialni razvoj naše družbe se odraža v krajevnih skupnostih, kjer ljudje živijo in preživljajo predvsem svoj prosti čas, kjer odraščajo In se vzgajajo otroci. Prav zaradi tega, ker so v planih krajevnih skupnosti želje prebivalstva, je treba temu poglavju posvetiti večjo pozornost. In ker se ti plani nemalokrat spuščajo na pod-ročja, ki jih planirajo tudi drugi no-silci planiranja, je usklajevanje še to-liko bolj potrsbno. S tem mislimo predvsem na dogovairjanje s samoup-ra/vnimi interesnimi skuipnostmi ter organizaeijami združenega dela na ob-močju krajeivne skupnosti. Vloga krajevne skupnostl je čedalje večja, njen prispevek k socializaeiji in humanizaciji človeških odnosov, kl jih pogojuje vsesplošna rast družbenega standarda ter dvig kulturnega nivoja IJudl, Je T»epomembneJSa. V abčini Ljubljana Bežigrad lmamo 11 krajev-nlh skupnosti. 9. 1. KS Bežigrid je tipično mastnega značaja ter dokaj zadovoljivo komunalno oprem-ljena. Ker ne razpolaga z večjimi ne-zazidanimi površinami, je kakršnokoli planiranje, vezano na večje lokar.ije, nemogoče. Osnovne naloge naslednjega planskega obdobja so: • Ker je od skupno 327 predšoj-skih otrok le 129 otrok v dnižbenem varstvu, je že sedaj treba urediti prob-lem varstva in zagotoviti varno bivanje 120 otrokom, v naslednjem obdobju pa bo potrebno zaradi porasta prebi-valstva odpreti VVZ s kapaciteto 200— 250 mest. 0 Zaradi pomanjkanja prostorov se ne morejo razvijati kultufa, telesna kultura, delo mladine itd. Zato pred-videvajo izgradnjo montažne dvorane za sestanke in manjše kinopredstave. Problem telesnokulturne dejavnosti bo rešen z izgradnjo večje telovadnice, ki bd pokrivala potrebe dveh ali treh KS, financlrana pa naj bi bila s sredstvi SIS za družbeni standard. • Na področju socialnega dela bo-bo povečali pomoč posameznim obča-npm tako v obliki denarne kot materi-alne pomoči (kurjava in ostale živ-ijenjslce potrebščine); osnovna naloga pa bo rešiti stanovanjske probleme 29 občanov. • S področja komunalne dejavno sti predvideva KS ureditev zelenic in parkov v izmeri 5000 m2 ter rešitev problema parkiranja vozil. Poseben problem predstavlja • prometna neure-jenost cest, ki jo bodo rešili z postavlt-vijo nekaj prometnih znakov. 9. 2. KS Boris Kidrič je glede na število prebivaloev ena največjih KS v naši občini. Ker je tnestnega zaiačaja, je njena problemati-ka nekoliko drugačna od tiste v KS izven mesta: % KS Ima v dnevnem varstvu od 632 predšolskih otrok v WZ 383 otrok ali preko 60 odstotkov, doma v varstvu 112 otrok, pri drugih ljudeh 47 otrok, v neustrezraem vanstvu pa je 89 otrok ali 23 odstotkov. Od sedanje zmoglji-vosti VVZ (390) se predvideva poveča-nje v letu 1978 za 60 mest, ko bo v aovem stanovanjskem naselju v Vojko-rt ulici dograjen VVZ s 60 mesti. S tem bo mogoče zajeti v VVZ že okrog 70 odstotkov vseh predšolskih otrok, i čimer bomo presegli povprečni plan v okviru občme za 20 odstotkov. Kljub temu je treba nadaljevati z iskanjem primernih privatnih varuhinj za otroke tako, da do leta 1980 ne ix> več predšolaldh otrok v neustrez-nem varstvu. • V KS je 703 šoloobveznih otrok, od katerih je na žoli Mirana Jarca 451 učencev, na šoli Borlsa Kidriča 245 učencev in na Posebni šoll 7 učen-cev. Zaradi prehoda na celodnevno Šolo in zaradi dograditve novih stano vanj v zazidalnem bloku BS-2/1 v Vojkovi ulioi se bo število šoloobvez- nlh otrok zviSalo. Zato je treba takoj prieeti z gradnjo nove šole v Crtoml-rovi uUci južno od WZ »Mladi rodt, ki naj bi bila dograjena najpozneje do Solskega leta 1977/78. Do leta 1980 se bo namrefi vkljufiilo v celodnevno aU podaljšano bivanje otrok v Soli od sedanjih 274 na 395. Soloobvezni otroci prejemajo šolske malice in sicer med poukom 471 učen-cev, nadalje prejema šolska kosila 391 učencev In pomoft, prl učenju prejema 294 učencev. Ta oblika pomoči se bo v prihodnjih letih stopnjevala. V letu 1980 se bo število malic zrišalo na 799 (za 70 odstotkov, kosila na 770 (za 97 odstotkov) in pomoC na 322 (za 10 odstotkov). To povečanje ima svojo utemeljitev s prehodom na celo-dnevno bivanje v šoli In v porastu šoloobveznlh otrok. Da bo mogoče za-dostiti povečanlm potrebam malic in kosil, bo treba z zgraditvijo nove šole v Crtomirovi ulici zgraditi tudi kuhinjo za najmanj 300 obrokov. • Za izvedbo nalog v WZ bo treba do leta 1980 sprejeti še 8 vzgojiteljic, 3 varuhinje in 6 uCiteljev; poleg teh predvideva VVZ »Mladi rod« sprejem 1 zdravnika pedlatra, 1 socialnega de-lavca, 1 psihologa, osnovna 5ola M. larca pa 1 logopeda. • Na območju KS živi 453 starej-ših občanov starih nad 60 let. Pred-videva se, da se bo v prihodnjih letih število teh občanov zvisalo za cca 10 CKlstotkov. Občami se obračajo na sociaino služ-bo v KS giede domskega in zdrav-stvenega varstva. Socialna služba bo še naprej posredovala pri pristojnih var-stvenih organih in službah, pri čemer bo tžsno sodelovala s patronažno služ-bo Zdravstvenega doma Bežigrad in Centrom za socialno delo. • že več let se opaža pomanjkanja strežniške pomodl (občasno pospravlja-nje stanovanj) prl starejšlb občanih, kateri živijo sami in pii starejših dru-žinah v primeru bal&mi. Zato se bo uvedla strežnlška služba in zaprosila eno osebo, ki bo redno zaposlena ˇ KS in bo hodila k strankam po naro čilu. Urediti je treba evidenco mladolet-nih prestopnikov in delinkventov, v zvezi s tem se mora socialna služba povezati s pristojnimi organi. Evidenco alkoholikov in njihovih družin je po-trebno kategoriziratl in stalno dopol-njevati. Socialna služba KS mora tes-no sodelovati s socialnim delavcem — referentom za delo z alkoholiki na Centru za socialno delo ter preko nje-ga spremljati obnašanje ozdravljenih alkoholikov v KS. • Za boljšo komunalno ureditev KS je treba urediti okolico Akadem-skega kolegija, urediti parkirni pro-stor med staro in novo Linb.artovo ull-co, asfaltirati hodnike na Llnhartovi ulici od Vojkove do Crtomirove ullce, obnoviti asfaltno prevleko na Vojkovl uMci, obnovdti — popraviti asfaltoo prevloko po raznih hodnikih (kjer so prevelike luže ob deževnlh dneh) in predvideti javno razsvetljavo na ulicah, ki je nimajo ali pa je slaba. • Na področju stanovanjske izgrad-nje se sicer predvideva izgradnja bloka BS-2/1, kjer bo prsdvidama 136 stano-vanj za trg, s čimer pa ne bo rešen problem 212 družin, ki trenutno žive ˇ barakah. Poleg teh so v KS še 102 družine, ki še nttnajo rešenega Btanovanjskega problema. • Poleg sodelovanja pri končni po-trditvi raznih urbanističnih programov na območju KS, bo na območju KS potrebno predvideti oz. poiskati mož-nost lokacije raznih otroških igrišč za področje ob črtomirovi ulici t?r Vo,j-kovi ulici in predvideti lokacije za telefonske govorilnice v bližini Ptuj-ske, Linhartove in Črtomirove ulice. 9. Si KS Beričevo Brinje je naša najmanjša KS, saj ima le ne-kaj nad 500 prebivalcev. Osnovni prob-lem, ki naj bi ga rešili v obdobju 1976 do 1980 je komunalna ureditev. Problem neurejene kanalizaci.je ni sa-mo stvar higlenske zaščite . prebival-cev, temveč je na to vezan tudi prob-lem gradnje individualnih stanovanj, saj prav zaradi omenjenega problema ie ni izdelan načrt vaškega jedra. 9. 4. KS Grnuče-Nadgorlca Zaradi iržedno hitre rasti prebdval-stva se KS srečuje z množico prob-lemov, ki jih bo z združeno pomočjo poskušala rešiti v naslednjem plan-skem obdobju: 0 s podrodja ustvarjanja pogojev «a druženi in gospodarski razvoj občine sta osnovni nalogi naselitev nove indu sfcrije v Cmučah in blokovna gradnja (po zazidalnem načrtu) za osrednjo Gmajno in Spodnje Crnuče. S prvo nalogo bo tako zagotovljenih dovolj delovnih mest za krajane, z drugo pa bodo reševali stanovanjske proble-me ob najcenejših stroških komunal-nega opremlj&nja. • S področja kmetijske clejavnosti bo poskušala zagotoviti in ziivarovatl obdelovalne površine, da bi si tako za-gotovila delno preskrbo s hrano (po-vrtnina, ozimnica) in da bi zagotovila dolgoročen položaj proizvajalcev. 0 Na področju šolstva bo nujno potrebno začeti z gtmtnjo nove osnovne šole. Poleg tega bodo skušali organi-zirati permanentno izftbraževanje od-raslih ter celoletno malo šolo. 0 Na področju otroškega varstva je treba zagotoviti odkup zemljišč na lokacijah za nove VVZ. Z OZD pa bo-do skupno zbrali sredstva za gradrijo te-teh. 0 Zdravstveno varstvo: zagotoviti je treba lokacijo za nov Zdravstveni dom ter čimpreje začeti z gradnjo. 0 Telesna kulturna dejavnost: v skladu s samoupravnim dogovorom o financiranju družbenega standarda bo KS sodelovala pri izgTadnji Sportne dvorane in športnih igrišč pri tovarnl Elma. Stremela bo za tem, da se biv-Sa telovadnica, (danes delavnica SOP Crnuče) vrne upQrabnikoin — TVD Partizanu za rekreacijskd udejstvova-nje občanov. Skupaj z Opekamo Crnu-fie bo organizirala zapis glinokopa, ki bo podlaga za bodoči špoitoi oenter. • Na področju komtinalne deJaT-nosti je prvenstvena naloga izgradnja kanalizacije za celotno KS, v prvi vrsti pa za naselje Gmajna, s čimer bi zaščitili podtalntco, iz katere čmuškl vodovod črpa vodo. Kot druga na-loga je postavitl pločnike z robniki ob cesti Ljubljana-Maribor ter asfalti-ranje najbolj prometnih cest. ReSiti bo potrebno tudi prehod za pešce preko Crnušnice, urediti javno razsvetljavo in povečati pokopališče. # Vse te probleme pa bo možno rešiti le ob pogoju, da bo izdelan re-gulacijski načrt za celotno KS, seve-da na osnovi dogovaTjanj s predstav-nlki KS. 9. 5. KS Dol pri LJnblJanJ je med manjšimi KS v okviru na-še obfiine. 0 V KS bo potrebno zgraditl vrtec s kapaciteto 100—150 otrok, saj že da-nes vozijo otroke v WZ izven KS. Hkrati bo potrebno organlzirati tudi redno malo šolo, tako da bo slstema-tična vzgoja predšolskih otrok zmanj-Sala osip v Soli. 0 Solskih prostorov je ˇ KS do. volj. Treba pa bo organizirati podaJj-šanje bivanja v šoli, česar do sedaj niso mogli zaradi pomanjkanja učitelj-sklh kadrov In v zvezl s tem pomanj-kanje stanovanj. 0 V petletnem plaiiu je predvldena gradnja igriSč v sk!opu šole tn bodofti rekreacijskl center pri Kurentu (za košarko, nogomet, tenis, atletsko ste-zo, strelišče — po nairtih SIS za družbeni standard). V izgradnjl Je trim steza, ki se gradl na osnovl prostovolj-nega dela in finančnimi sredstvi tovar-.ne JOB. 0 Zagotoviti je treba prostore, kjer bo svojo kulturno dejavnost razširilo DPD Svoboda. 0 V okviru komunalne dejavnosti je prva naloga zagotoviti zazidalnl ozl-rama urbanisti&ii načrt ter tako opre-deUti Tasivoj KS. 0 Zgraditi je^treba centraln) objekt s trgovino, lekarno, banko, knjižni-co itd. 0 Razširitl ceštišče II. reda skozl naselje in speljati enosta-anstel ploč-nik. Zgraditi priključek na Zasavsko cesto z dokončno ureditvijo že zgraje-nega podvoza. Tako bi tovorni promet izJočili iz ijaselja in taiko razbrementli staro Litijsko cesfo. 0 Potrebno bo povefiatl •rodovod ter ga povezatl z vodovodom v Cmu-čah in tako zagotoviti pitno vodo. 0 V KS razen v tovarnl JUB kana liaacija Se nl speljana; ureditev spod-n.iega dela Kamniške Bistrice In Mlln-ščlce, to sta dva osnovna problema, kl ju bo v prihodnjem obdobju potrebno rešiti. 9. 6. KS Savlje-Kleče planlra v obdobju 1976/80 nasled-nje naloge: 0 Cimpreje je treba zgraditi novo brgovino samopostrežn^a tipa, kor je sedanja trgovina premajhna ter nefunk-cionalna in ne zadovoljuje potreb po-večanega števila prebivalcev. 0 IzgTadnja novega občlnSkega cen- ' tra za rekreacljo, ki jo je že pokrenilo ' društvo Partizan Ježica in za kar j« | že zemljlšče ža odkupljeno. 0Zaradi že sedaj povečanega šte- I vila prebivalstva ter glede na izgradnjo I nove soseske BS-102/8 bo potrebno I zgraditi nov VVZ, za katerega je loka- I cija že predvidena. f 0 V KS je potrebna vsaj ena tele- | fcmska javna govorilnica, medtem ko f na položitev novega telefonskega kabla I ie sedaj čaka okoli 100 interesentov. 1 0 Dokončna izgradnja in urediter L kanalizacije ' 0 Dokonfiatl je treba rekonstruk-cijo spodnjega dela Saveljske ceste, urediti in asfaltirati nove ulice v so-seski BS-108/2, asfaltirati cesto za to-varnami ter cesto in kJanec, kl pelja iz naselja Kleče do Namške ceste.' 9. 7. KS Savsko naseilje je med največjimi KS naSe občlne, mestnega znafiaija In zgrajen v zadnjih šestdesetih letih, tako da večjih proble-mov zaenkrat ni. Vsekakor bi bill potrebni v KS novi objekti, vendar zaradi stmjenosti naselja ni prostora, tako da iščejo rešitve za gradnjo po-sameznih objektov izven meje KS (osnovna šola). Kljub dokaj dobrl ko-munalni opremljenosti bo treba v pri-hodnjih letih obnoviti asfaltne površi-ne in peš-poti, obnavljati zelenice, na-pravita nova parkirišča, preurediti pre-hod iz Fabianijeve ul. na Linhartovo cesto pri Zavodu za rehabilitacijo ln-validov, izvršiti rekonstrukcijo javne razsvetljave in kanallzacije ter prenre-diti prom@tnl ro&m. V KS so že začell z napeljavo top-lotnega ogrevanja, v naslednjem ob-dobju naj bi s tem nadaljevali, saj je v KS t te namene zgrajenih že več postaj. 0 Med osnovne naloge Stejejo tudi: 0 Dovfšitev doma s čimer bodo da-n.i pogoji za aktivnejše delovanje mla-dine In normalnejše delovanje družbe-no-polita6nih in družbenato arganiizaciij ter društev, 0 usposobitt prostor za rekreacljo mladlne in občanov ob Stolpniški ulid ter izpopolniti druga igrišča v naselju. 0 Po zgradltvi šole v Crtomirovl ulici preiti postopno na uvajanje celo-dnevne šole, pred tem pa s poveča-njem kuhinje ter uredltvijo jedilnice ustvaribl boljše pogoje za podaljša-no bivanje otrok, 0 rekonstruiratl stavbo WZ na Sa-vski cesti ter povečatt kapaciteto, 0 čijnprej začeti z izgradnjo pp-trošniško tehničnega centa-a ob Topnl-ški ulici. 9. 8. KS Stadion je KS ttpično mestnega značaja z dokaj zadovoljivo komunatoo uredit-rljo. Bistvene naloge iz njeoega sred-njeročnega programa so: 0 lzgradnja doma KS Stadion, pro st»r okrog doma pa če je le mogoče razširiti za rekreativno dejavnost. To posebno velja za dele južno od doma, 0 telesna kultura se odvija pred-vsem preko TVD Partizan Ljubljana- Bežigrad, vendar je "njegovo delo one mogcx5eno zaradi pomanjkanja prosto-rov, saj trenutno gostujejo v osnovni 6oli Vita Kraigherja, " # rešiti vprašanje parkirišča tovor-nih vozil na Vodovodni cestl pri Vek-torju, proufiiti je treba možnost, da se ta prostor uredi kot park z zelenl-co, f komunataa komisija KS Stadion podpira težnje, da se naredl nogomet-ni stadion ob Savl. Sedanji Stadion pa naj bi bll Centralni atletski stadion, kot jih že imajo nekatera mesta v Slo veniji. % Rešiti problem manjkajočih ka-pacitet v WZ, predvsem pa problem manjkajočih kapacitet jasli. % V srednjeročnem programu se mora predvideti dokončna ureditev na-ših ulic, prioritetno bi se moiai uredi-ti prostor v Triglavski ulici pred sta-novanjsko hišo 17, 19. # Kot poseben problem se v KS pojavlja barakarstvo, ki naj bV ga v petletnem obdobju, če že ne odpravili pa vsaj amejild njegovo rast, s čimer bi bilo zmanjšano število socialnih tn higienskih problemov. 9. 9. KS Posavje število prebivalcev se bo do 1. 1980 zelo povečalo. Razlog povečanja je iz-gradnja novih stanovanjskih sosesk. . ,V izgradnji je 5. faza soseske BS-7, pričelo se je z izgradnjo soseske BS-3. V 5. fazi BS-7 bo predvidoma 1.200 stanovanj, v BS-3 pa 2.700 stanovanj. Predvidoma bo KS Posavje 1. 1980 štela preko 22,000 prebivalcev. % število socialnih problemov v KS raste. Pojavljajo se primeri, da občani ne zmorejo plačevati stanarine v novib blokih oz., da so že socialno ogroženi. Pri dodeljevanju stanovanj bi bilo po-trebno ugotoviti ali bo najemnik zmo-gel nositi breme stanartne ali ne. # Porast preblvalstva bo povzročil Le večjo stisko v WZ in šolah. Po predvidevanjih bo nujno zgraditi na območju KS vsaj 2 vzgojnovarstvena objekta ter tako povedati skupno kapa citeto. Obenem bo nujno zgraditi nove dodatne šolske prostore, posebno, če bo tudi ta šola prešla na celodneven ponk. Vzporedno s šolami in WZ bo nujno poskrbeti za nova otroška igrl-šča, # Prostora za kulturno dejavnost še sedaj ni. Tudi temu vprašanju bo potrebno posvetiti večjo pozornost — kinodvorana, prostori za knjižnico itd. Tudi sama KS bo ostala zaradi ruše-nja sedanje stavbe brez prostorov. 9 Glede telesne kulture in rekrea-cije bo stanje izboljšalo z izgradnjo novega doma TVD Partizan in ureditvi-jo nogometnega igrišča v podaljšku Tesovnikove ul. Za rešitev tega vpraša nja pa bo nujno preskrbeti dodatna finančna sredstva. 9 Na področju komunalne ureditve ostane še naprej najbolj boleče vpra-šanje kanalizacije in modernizacije ce-• stišč z asfaltiranjem. Vprašanje kana lizacije je najbolj nujno tudi iz razloga, da se nekanalizirana območja nahajajo v I. varstveni ooni vodnega razervata, . '. V,- . In da že sedaj obstaja nevamost okužbe podtaJmce iz obstoječih greznic. • KS Posavje bo v najboljSem Ca su (v teku 1 leta) ostala brez vsakih prostorov za svojo dejavnost, zasilne prostore, katere imamo sedaj v naje-mu, bomo ob rušenju stavbe izgubilj — stavba se ruši zaradi izgradnje me-stne obvoznioe. 9. 10. KS Tomačevo-Jarše je ena med manjšimi KS glede na število prebivalcev, glede na obseg ba-rakarstva pa zelo neurejena in prob-lematična. Njene srednjerofine naloge so majhne po številu, vendar bo iz-polnitev le-teh bistveno prispevala k urejevanju raamer v KS. #Nujno zajeziti nadaljnjo rast ba-rakarstva *in ga postopoma zmanjše vati. (Solidarnostna stanovanja), rešit-ve pa je treba iskati. na drugačne na-čine. • Komunalno opremiti naselje no vih gradenj, predvsem rešiti problem iraih gradenj • Nujna je pridobitev avtobusa mestnega prometa v FCS; • Perspektivno urediti šolski ob-jekt za potrebe šolanja osnovnošolcev iz naše KS, • Enako )• tudi nujno potrebno pridobiti WZ Ut otroško varstvo, • Prostor ob Savi urediti za re-kreativne namene. 10. SPLOŠNA fJTUDSKA OBRAMBA, CIVILNA ZASOITA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Kot je dogovorjMio v družbenem dogovoru o osnovah družbenega pla-na obfiine za naslednjih pet let bo-do vsi nosilci planiranja posvetili v svojdh planih posebno pozornost sploš-ni ljudski obrambi, civllni zaščiti in družbeni samoraščiti. Koncept splošne Ijudske obrambe pomenl, da morajo vsi dejavniki v občinl, torej OZD, Samoupravne in-teresne skupnosti, krajevne skupnosti in druge organizacije in skupnosti, predvsem pa ie družbeno—politično organizacije in družbeno politična skupnost in tmote teritorialne obram-be in upravni organi aktivno delova-ti in se vključevati v priprave ;a splošni ljudski odpor. Zagotcmti je treba, da bodo izvedene vojne pripra-ve in izdeland vojni nadrti na vseh nivojih, da bo vodenje splošne Ijud-ske obrambe kar najbolj uspešno. Z intenzivno strokovno vzgojo in vežba-njem je potrebno doseči, da bodo par-tizanske enote, enote teritorialne ob-rambe, civilne zaščite, civilnl sektor In prebdvalstvo iKposobljeni za uspeš-no vodenje SLO. Na področju zašči-te prebivalstva moramo doseči, da bo-do pri vseh stanovanjskih gradnjah izgrajena tudi zaklonišča za prebival-stvo, v že zazldanlh okoliSih, pa jav-na zaklonišča. Vse enote teritorialne obrambe in civilne zaSClte bomo mo-rali opremitl z ustreznim materialom in opremo, da bo njihovo delovanje v primeru vojne uspežno. . ¦' • Družbena samozaščita Je najširSt obrambni sistem naie socialistične sa-moupravne družbe, ki organdzirano brani svoje Interese m zagotavlja d»-mokratični razvoj samoupravnega si-stema. IzhajajoC iz ustavnih dolo«U je družbena samozaščita, pravica in dolžnost vsakega občana Zaradi tega si moramo vsestransko, na vseh nl-vojih prlzadevati, da bi pri slehemem občanu vrbudili zavest in občutek, da bo pri dnevnib opravilih in delu pri-pravljen varovati z ustavo in zakoni določenl družbeni red in samauprav-ni sisteni, branlti pravlce in svobo-ščine občanov, skrbeti za vamo živ-ljenje ljudi, za družbeno in zasebno premoženje, varovati javni red in mlr, skrbeti za prometno vamost in za za-ščito pred epidemijami, požari in ele-mentarnirni nezgodami ter skrbeti za varstvo okol.ja, narave itd. To bomo dosegli le s prizadevanji za višjo stop-njo splošne kulture, z dvigom sociali-stične zavesti in morale, z izobraže-vanjem delovnih Ijudi in z ustvarit-vijo takih pogojev dela in vzdušja, da bo delovnemu človeku zagotovlje-na pravna in dejanska varnost, kadar bo konkretno v skladu z zakoni uve-ljavljal svoje pravice in dolžnosti s področja dmžbene samozaščite. C. PROJEKCUA PROSTORSKEGA RAZVOJA 1. Urbanizem in prostorsko planiranje V občini Ljubljana Bežigrad bodo do leta 1985 izkoriščena v glavnem že vsa trenutna z urbanistiCnim progra-mom in načrtom predvidena zazidlji-va zemljišča. Zaradi tega se pospeše-no dela na spremembi in dopolnitvl urbanističnega programa in urbanistifi-nega načrta mesta Ljubljane za ob-močje občine Ljubljana—Bežigrad. Celotno območje obdelave se funk-cionaJno razdeli na tri sicer poveza-na delna območja: 0 obmo6je ož.iega' mestnega pw> stora (do nove obvoznice), 9 v obsavski prostor z nizom na-selij na južni strani Save, 0 v območje severno od Save, ki sega od Crnufi do zgornje obfiinske meje. V občini Bežigrad so preko Save predlagane ra razvoj stanovanjske gradnje naseija Crnuče, Podgorica, Be-ričevo in Dol, v ožjem mestnem ob-močju pa je predvidena Soseska BS-III in BS-7. Za izhodišče stanovanj-ske gradnje služi predpostavka 80:20 kot raamerje med kolektivno in indi-vidualno gradnjo. Individualna grad-nja je poleg tega predvidena le v Pod-gorici, Beričevem in Dolu, to je pe-riferno. Vellk problem predstavljajo zemlji&Ča za kolektivno stanovanjsko izgradnjo in za nestanovanjsko deiav-nost, torej vprašanje širjenja gospo darske dejavnosti, saj so potrebe gos-podarskih organizacij po zemljiščih že sedafl v velilki merri nezadovoljene. Kot možnost razširitve zazidljivih površin se kaže izraba povrSine v tri-kotniku med Vojkovo in Totnačevško Ulico, ter novo obvoznico. Ta površi-na pa je po sedaj veljavni urbanistič-ni dokumentaciji predvidena kot po-rršina posebnega družbenega pomena, namenjana pokopališču in zelenitai po-vršinam. Ce se spremeni namembnost te površine in se obseg in širitev po-kopališča omeji, je razpoložljdvo zem-ljišče lahko uporabno kot delovno 6b-močje ssa terciarne ali kvartalne de-javnosti bodisi za povečanje obsega kolektiva stanovanjske gradnje v ož-Jem mestnem območju, bodisi za po večanje števila delovnih mest ali po-večanje Inštttutske cone in športno rekreacijsk8 cone. V ožjem mestnem območju, to ie v obmooju do Save, ki je interesantno za stanovanjsko iz-gradnjo zaradi dosedanje dobre ko munalne opremljenosti tega območja ln bližine mestnega centra, so poleg rezervata 2ale možne še naslednje lo-kacije; v BS-8 (105/2), to je sevemo-od nove obvoznice, naselje Tamačevo, kjer je na divje pozidanih še okoli 66 ha zemljišč in brez ruSenja ni možnosti zaokroženja kompleksa ter Gramoznica severno od MS 12, kjer pa bi bilo pofcrebno presledati, kakš-na dejavnost bi bila po izčrpanju gra-moza na tem mestu še možna. Območja industrijskih con (BP 8 — Ornuče, IR Soteska, RI Dolsko) ne »dovoljujejo potreb naših delovnih arganiizacij. Območje BP 8 — Crnu-če v velikosti 20 ha je z rezervatom ceste zmanjšano na 13 ha; območje IR Soteska pa je pretežno že pozi-dano z objekti Tovarne Belinka. Mož-nosti širjenja p11 385 1124 572 1300 S KU P A J : 6279 Prt programiranju stanovanjske gradnje ne gre "zanemariti tudi indi-vidualne gradnje, za katerih je pred-videnih 180 lokaeij v soseskah BS 111/2, BS 111/4, BS 201 ter BS 202 v krajevni skupnosti Črnuče, 300 lokacij v soseskah BS 203/1, skupnosti Sentjakob, 40 lokacij v so-seskah BS 206 ter BS 207 v krajev-ni skupnosti Dol. V izdelavi so zazi-dalni načrti za tako imenovana vaška jedra, kjer bo možno najti še oko-li 500 lokacij za gradnjo individual-nih stanovanjskih hiš. Skupaj je pred-videno torej cca 720 lokacij za mdi-vidualno gradnjo. Iz primerjave med možnimi lokacijami za blokovno in individuatoo gradnjo vldimo, da je razmerja 1:9 v korist blokovne grad-nje. Dinamiko stanovanjske gradnje po srednjeročnem programu bo morala spremljati samoupravna stanovanjska skupnost skupaj s strokovnimd služba-mi občine. Sproti bo potrebno spre-jemati ukrepe za izvajanje programa, x v kolifeor bo prišlo do eventualnih zastojev. Glede na oceno sredstev, ki bodo na voljo za stanovanjsko grad-njo, lahko računamo, da bomo do konca leta 1980 zgradili okoli 5000 sta-novanj. V kolikor bodo vključeni v sprem-ljanje realizacije programa graditve stanovanj vsi faktorji v oboini, bo stanovanjski prfmanjkljaj lahko od-pravljen do konca leta 1980. Glede poslovne izgradnje je situ-acija sledeča; .- Ker nimamo vnaprej znanih inve- stitorjev, tudl ne moremo opredeliti odnosno planirati, kdaj bo šla kate-ra soseska v gradnjo, razen nekate-rih že zinanih. ' . 8) BO \/l — GR Za ta predel so predvideni investi-torji % GR z možnostjo izrabe 6.16002 brutto etažne povTSine, za katerega Se ni plana realizacije, • »Slovenijales«, ki naj bi začel s * f prvo fazo izgradnje v 1. 1976 (če bo- do sredstva), nadailnje faze pa do 1. 1980 (skupno 30.536 m2 brutto etaž. površine). Za »Hotel« z 20.227 m! brutto etaž. posršine pa je bil usta-novljen konzorcij za zbiranje potreb-nih sredstev. Urbanistična dokvimenta-cija je pripravl.iena. b) BO 2/1: Ta predel je v glaimem pozidan. Potrebno je zgraditi še stolpnico z 11.000 m/netto etažne površine (po-slovne), ki bo šla v izgradnjo pred-vidoma v 1. 1976/77. Pogoj za zače-tek gradnje ni dokumentaeija, pač pa porušitev objektov Titova 66 in 68. c) PTC; Na tem območju ob Linhartovi' in Topniški cestl je dokumentacija za realizacijo pripravljena. IzvajaJec grad-nje ne more pridobiti investitorjev, zato je vprašanje Tealizacije odvisno od finančndh sredstev. Računamo, da bi prišlo do začetka realizacije 1977/78. Celotna površina je 19.590 m2 netto etažne površine in garaže (11.500 mJ). d) BS 101/2 ob Titovi c. Na tem območju je predviden »Mednarodni center«, ki se bo gra-dil v III. fazah in to za cca 13.000 m2 brutto etažne površine, z začetkom gradnje I. faze v 1. 1976, obe ostali fazi pa glede na dotok sredstev do 1. 1980. Preostali del poslovnih površin pa je namenjen tržišču (coa 10.000 brut-to etaž. površin). Predvidevamo akci-jo realizacije tega dela takoj, ko bo izdelana kompletna urbanistična do-kumentacija. • c) BS 5/2 ob Titovi cesti De^soseske, predvidan za stanovanj-sko izgradnjo je že upoštevan v stanovanjskem delu, poslovni prosto-ri, ki so predvndeni ob Titovi cesti v površini 12.000 m! brutto površine, pa je težko predvidevati realizacijo, ker je odvisno od investitorjev. Mož-nost gradnje poslovnih objektov na pripravo dokumentacije 1. 1977. f) BS 2/2: Predvideva se del objektov za ma-la stanovamja GP Tehnike in GP Gro-suplje, ob Vojkovi c. pa poslovni ob-jekti. Pričetek gradnje malib stano vanj je predvidem v 1. 1977/78, po-slovni pa leto poanoje 1978/9. g) Bl 2: Predel med Vojkovo, All«idejevo, Titovo in Dimičevo je urbanistieno rešen glede posameznih investitorjev. Prav tako je celotno zemljišče že od-dano, razen objekt za poslovne pro-store cca. 4.000 m1 brutto etažne po-vršine, ki bo možno realizirati na os-novi naprej dogovorjenega investttor-ja. Predvideni objekti JNA bodo v gradnji od 1975 do predvidoma 1980 leta, vključno s pokritim bazenom. Prav tako je y gradnji ekonomska fakulteta, kjer bo prva laza gotova v 1. 1976, medtem ko bo šla v grad-njo II. faza po predvidevanjih v le-tu 1977. cD. Indnstrijsko serrisna izgradnja Na območju SOb Bežigrad imamo na raapolago edino površino po GUP za industrijsko izgradnjo in to v ve-likosti cca 12 ha, ker je del površi-ne zavzela bodoča avtocesta v sose-ski BP-8. Na osnovi sahtev KS črnuče, da mora bdti industrija z večjim števi-lom delovnih mest in čista, bo tre-ba takega • investitorja šele dobiti. Na osnovi razpisane ankete med delovnl-mi organizacijatni o njihovih perspek-tivndh površinah, se je pokazalo, da najbolj nujno potrebujejo nove po-vršine po GUP rezervirane za skla-BS-8, ki je tudi tabelarično prikazan v prilogi in bo možen pričetek grad-nje koncem leta 1976 ali v začetiku leta 1977. Na vzhodnem delu od BP-8 so po-vršine po GITP reaervrrane za sMa-diščne in servisne dejavnosti. Ker je po novih podatkih predviden v bližini vodni rezervat, bo možna priprava do-kumentacije samo za skladiščno dejav-nost. Predvideva se začetek realizacije v 1. 1977. Približno 700 novo zaposle-nlh. Zaradi premajhnih površin na ob-močju SOb Bežigrad, glede na potre-be po delovnih mestih je predvideno v dopolnitvi in spremembi urabnistidne-ga programa in urbanističnega načrta mešta toubl!ianfi (regul. nadrt za SOb Bežigrad) za prekvalifikacijo v nove površine z razširitvijo zazidalnih povT-štn v Podgorici in sicer proti vzhodu za proizvodne namone in južno od Beriče-vega. Prav tako pa je v kombinacijl s stanovanjsko izgradnjo predvidena prekvalifikacija tudi za servisno de-javnost v zazidalnih otokih BP-206 in BS 205. Prav tako je predvideno, da se raa-širi obmodje Energoinvesta proti -vsiio-du in omogoči razvoj na sedanjem po GUP predvidenem zelenem pasu. Do-govorjeno Je tudi na SOb, da glede na potrebe novih delovnih mest in po- treta samih podjetij, kl so že na ob-1 močju obdine, predlagamo prekvalifi-kacijo območja BS-109 v servisno de-javnost. Ce hodetno pripraviti dokumentaci-Jo, jo potrebno naprej sprejetl spre-membo GUP. Zato lahko planiramo za ta piredeil po poftrditvl spremembe GUP in kompletiramo dokumentaoi-Jo v času dvčh let. Poleg naštetih območij so ostala manjša območja, kot je MB 3 ob Sav-eki ježi, kjer so predvidene obrtne dejavnostl. Za realiaacijo tega je prav tako odvisno od investitorjev, kl pa še niso znani. Dokumentacijo bomo Jrompletirali v letu 1976 in bo možen pričetek gradnje v tem letu, če bo možno sporazumno pridobiti zemlji-S5e, v nasprataem pa v letu 1978. 2. Razvoj komunalnega gospodarstva Komunalno gospodarstvo je z no-to zvezo in republiško ustavo pridobllo poseben družbeni poirien. Načelo je, da delovni ljudje zadovoljujejo svoje csetae in skiipne potrebe v krajevnih sfcupnostih ter da o njih enakoprav-no odločajo porabnikl in izvajalci. Z ustanavitvijo komunalnih interesnih sfcupnosti bodo dobile tudi komunalne delovne organlzacije. poseben pbmen, prav tako pa tudi samo komunalno gospodarstvo. Na obtnočju občine Ljubljana Beži-grad bomo v razdobju od 1976 do 1980 morali nadaljevati z izgradnjo ko-munalnih naprav predvsem na tdstih podiročjih, kjer je komunalna oprema. 6e pomanjkljiva. Ureditveno območje naše občine bo moralo vsekakor pri tem imeti prioriteto. Seveda pa ne bamo smeli zanemariti komunalne op-reme tadi izven mestnih naselij, pred-vsem tistlh, ki so že pozidana z no-vimi stavbami, oziroma ki bodo po-Eidana v naslednjih petih letih. Nalo-ge so zahtevne. Nujno je, da bomo zagotovili enoten tn realen model finansiranja, ki bo amogočll izvedbo programsldh osnut-Jcov. Predvsem je potrebno opredeliti ln upoštevati naslednje elemente finan-siranja: 0 cene komunalnih storitev naj za-B0tov4jo predvsem enostavno reproduk-cijo. 0 Vgraditev razširjene reprodukci-je v cene koomunalnih storitev pa mo-ra postaita element samoupravnega spo-razumevanja med nosilci in porabniki komunalnih storitev, # s samoupravnim sporazumom med stancrvamjskimi in komunalnimi irtteresnimi skupnostmi je potrebno »agotoviti delež stanovanjskih sredstev za komunalno rnfra strukturo na pod-iočju stanovanjske izgradnje, • prispevek potrošnikov za nave tnvesticije, ki se lahko zaračuna v ce-nah kotminataih storitev in je name-njen izMjudno za reaJizaeijo program-s&ih nalog. Uveljavi naj se prispevek ta nove iitvestieije zs vse potrošnike komunainih storitev, tako za nove in-vestitorje kot tudi ostale uporabnike. • mestaia in zemljiška renta se mo-ra delno prelivati v komunalno infra-strukturo, • sredstva investitorjev za uresni-čitev določenih družbeno verifioiranih nalog (gazifikacija Ljubljane, cestno omrežje), • vkljufievanje drugih kreditnih sredstev tako domačih kot tujih in-vestitorjev, 0 možnastš vključevanja samopri-spevka kot vira finansiranja dolooenih nalog na podlagi samoupravnega spo-razumeranja s krajevnimi skupnostmi in občinami. Skupne investicije s področja ener-getike in vodnega gospodarstva, kd so poverjene komunalnim delovnim orga-nizacijam individualne komunalne po-troSnje, vodni skitpnosti Ljubljanica-Sava in Elektro Ljubljana so dokaj obsežne in zahtevne. Za to komunalno infrastrukturo znašajo predvidene in-vesticije za srednjeročno obdobje 1976/1980: Elektro Ljubljana mesto Korrmnaina energetilka Plinarna bjubijana Mes»tni vodovod KanaHzacija VS Ljubljainica-Sava 134 milj. din 811 milj. din 312 malj. din 386 nuMj. din 328 milj. din 144 mmlj. din S K U PiA J 2104 mQj. din Da bodo naloge tudi uresničene, se morajo komunalne delovne organi-zacije individualne komunalne potro-šnje organizacijsko usposobiti s tem, da naj bo cilj integracijskih prizade-vanj celovita komunalna delovna orga-nizacija. IJe tako bo možnooperativno ufiinlkovito sodelovanje nosilcev plan-skih nalog na, emi strand ter tesna po vezanost nosilcev in uporabnikov ko-munalnih storitev. 2. 1. razvolcestne infrastrukture Vključila se bomo v prizadevanja za realizacijo 10-letnega programa cest-nega omrežja. Ta zajema našo občino z izgradnjo obveznice od Crnuč do Dolgega mostu, kjer je predvideno fi-nansiranje mesta v višini 25 odstotkov investicijskih sredstev, z gradnjo štiri-pasovnice Verovškove do Parmove uli-ce ter z gradnjo podvoza in ureditvi-jo križišča na Samovi ulici. Predvide-na je tudi rekonstrukoija Vilharjeve ceste na odseku od križišča s Titovo cesto do križišča s šmartinsko cesto. Vzporedno z gradnjo obvozaie ceste Crnuče Dolgi most je potrebno zago-toviti priključke magistralnlh cest na obvoznico in istočasno modemizacijo in rekonstrukcijo teh cest in sicer na območju občine Titove ceste od kri-žišča z Iinhartovo cesto do križišča z obvoznico v dolžinii 2,2 km z ureditvi-jo štiripssovne ceste, ureditvijo kri- žišč in izogibališč za mestni javni pro-met, kolesarskimi stezami in hodniki za pešce. Ta dela, kot tudi ureditev, rekonstrukcije Vilharjeve ceste za na-mene avtobusne postaje je predvidena v drugi etapi 10-letnega programa. Končni vrstni red gradnje mestnih cest bo dogovorjen s samoupravno in-teresno skupnostjo za gradnjo cest in .f ljubljanskimi obdinami, upoštevaje kri- S terije o obstoječi oprem.ljenosti ceste in vplivu na razbremenitev ostalih to-kov prometa. Po oceni stroškov iz Ie-ta 1984 znaša vrednost investicij vseh objektov programa 13G6 milj. din, od tega mora Ljubljana zagotoviti prib-ližno polovico, drugo polovico pa re-publiška skupnost za ceste. Na območju naše občine bomo na-daljevali ¦ z urejanjem prometnih po vršin predvsem tam, kjer — le-te še niso urejene npr.: obstoječa naselja v BS 6, BS7, Mala .vas, Stožice. Ježica, Crnuče in vaški predeli občine. Vzpo-redno z gradnjo novih sosesk bomo le-te opremljali s prometnimi .površi-nami. Poleg gradnje cest bomo posve-tild tudi skrb gradnji zadostnega šte-vila parkirnih mest, posebno še, &e bodo nekatere ulice v centru mesta zaprte za promet. čimprej bo potrebno prepovedati parkiranje kamionov na mestnih ulicah :n na površinah, ki niso primerne z» kamione, le-te pa usmeriti na urejena parkirišča. Kar se tide javnega prevoza, to je mestnega potniškega prometa, si bo-mo prizadevali, da bomo razširili avto-busne proge na tista območja, ki se intenzivno naseljujejo. Predvsem bo potrebno podaljšatd avtobusno progo ., proti Savljam, uvesti novo progo po Vojkovi ulici (v sosesko BS-3), v To-mačevo in povezati naselja ob Zasavski cesti z mestnim (all primestnim) pro-metom z mestom*. itd. v urejeni pro-methi režim spada tudi izgradnja se-maforskih krlžišč in oprema pramet-nih povTšin s prometnjmi 2iiaki s ci-ljem, da se zagotovi varnost prometa ta varnost pešcev. V prvi fazi izgrad-nje cestnega omrežja 10-letnega prog-rama predvidevamo tudi izgradnjo se-maforske mreže, katerih delovanje in opravljanje bo avtomatizirano in prog-ramirano z računalnikom. Nova avtobusna postaja v okviru prometne glave GUP je predvidena na sedanji Vilharjevl cesti. V srednjeroč-nem obdobju je potrebno zlasti ponov-no proufiiti ustreznost lokacije na Vil-harjevi cesti za centralno avtobusno postajo, upoštevajoč nujnost povezave prlmestnega in medkrajevnega avtobus-nega prometa na mestni javni avtobus-ni promet. Pri tem je treba ugotovita tudi vse realne možnosti za sočasno etapno gradnjo prometne glave s tem, da ima prioriteto avtobusna postaja. Prav tako bo potrebno pripraviti in sprejeti samoupravni sporazum o zdru-ževanju sredstev za finansiranje grad-nje avtoimsne postaje. Osnovtu nosdlcl gradnje avtobusne postaje so temeljne organizacije združenega dela, ko oprav-ljajo avtobusnl promet s tem, da je avtobusna postaja servis koristnikov, zgraditi bo potreba prvo fazo avtobus-ne postaje, tako da bo možno vsaj del-no že razbremeniti sedanjo avtobuano postajo. 2. 2. PTT promet in zreze: Osnutek programa razvoja PTT om-režja in kapacitet za leta 1975/1980 predvldeva nadaljnja vlaganja v sred-stva PTT prenosa. Tako bo podjetje za PTT promet na območju mesta do leta 1980 pripravilo prostore za 10 no-vih pošt. Te bodo odprte predvsem v novih naseljih mesta. V telegrafiji bo prednridoma poveCa-na avtomatska telegrafska centrala na 920 priključkov do leta 1980. Tako bo povečano števfflo naročnikov telexa na 760. PoveCano bo tudi število storltev in najemov zvez za prenos podatkov, uvedeo bo pirenos faksimila. V telefon-skem prometu je osnarao nadaljnje povečanje kapaoitet. Predpogoj so novi prostori za vse predvidene razširitve in nove cemtrale. I5o leta 1980 bo šte-vilo priMJuekov na 90.360. S temi zmogljivostmi bomo imeli v Ljubljani lete 1980 30 telefonov na 100 prebi-valcev. Favečanije kapacitet v teletontji in telegrafiji zahteva tudl ustrezno pove-čanje krajevnih omrežij in spojnih po-ti med ceutralamii, v cenferu pa tudd nove prostore za telekomunikacije. Glavno vpiašanje izvajanja progra-ma v bodoče je zagotovitev finančnih vlrov. Po sedanjih izračunih je PTT sposoben pokriti le 50 odstotkov pred-videnih stroškov. Organizaciia računa da bodo dejansko potrebne redne let-ne uskladifeve cen PTT storitev z ostali-ml cenami, potreben bo najem banč-nlh tn komercialnlh kreditov, prav ta-ko pa tudi pomoč samoupravne in in-teresne skupnosti PTT prometa tako glede financ kot tudi glede zagotovltve vseh potrebnih lokaciij za nove zgradbe v Ljubljanl. 2.3. Energetika Z azšram tia deficitaimost ener-getskih. virov v Ljubljami bomo soli-darno sodelovali pri reševanju tega vprašanja na vseh področjih energeti-ke (Elektro Ljubljana mesto in oko-lica, toplarraa, teomunalna energettka in plinarna. Prav tako bo irwesti-cijska politika gospodarstva temeljila na prodzvodnji, ki je raciomalna gle-de porabe energije. Na območju naše obfitne bo v ob-dobju 1976/80 dograjana razdelilna transformatorska postaja v Beričevem, ki je regionalnega potnena. Za potre-be občine oz. za preskrbo noviii so-sesk BS 7 in BS 3 bo potrebno zgra-dlti novo RTP na vzhodni stranl Voj-kove ceste. Poleg te RTP bo potrebno zgraditi še lok&lne TP v skladu z fa- stjo posameznih naseli]. Posebno pe-reča je gradrx)a nove TP v Nadgarici in Beričevem. Po osnutku programa Elektro Ljub-ljana mesto so predvidene naslednje jnvesticije: 0 izgradnja BTP 110/10 KW Polje, Tmovo, Bežigrad, fužine ln Gunclje ter povečanje že obstoječtti BTP Cen-ter in SiSka v vrednosti 129^ milijon din, 0 izgradnja vodovodov 110 KW v skupni dolžini 38km in sicer 2x110 KV Ljubljana Beričevo—Polje—Puži-ne—toplama—2 x 110 KW Ljubljana Vič—Trnovo—Ljubljana Berlčevo, 2x110 KW priključek za BTP Bežigrad, 110 KW, priključek za RTP Gunclje ter 110 KW kablovod toplama RTP Cen-ter, v skupni vrednosti 179,3 milijo-na dinarjev, 0 edektaufikacija stanovanjskih s& sesk zbranih z odlokom skupšfiine mesta Ljubljane, kjer so zajeti stro-ški za izgradhjo nizkonapetostnega omrežja za posamezno sosesko. Skup-na vrednost teh investicij je 70,7 mili-jona din, 0 obnova In povečanje propustno-sti 10 KW omrežja trato postaj in niz-ko napetostnega omrežja. Predelave in obnovei ruzkonapetost-nega omrežja so zlasti na obrobnih pcjdročjih nujno potrebne, saj je niz-ko napetostno omrežje pretežno nad zemljo. Z vloženlmi sredstvi se bodo izboljšale energetske razmere na po-sameznih področjih predvsem enako-merno na napetost v omrežju, zmanj-šanje i2igub in optimalno napajanje z električno energijo vseh potrošnikov v Ljubljani. Za to nalogo bo potrebno zagotovati 124 milijonov din. Skuipnl program Elektiro LJublja-na mesto predvideva za naslednje 5-let-no obdobje 374 mllijonov din in lnve sticijskih sredstev. Visoko napetostne naprave bpdo finansirali iz združenlh sredstev v okviru interesne skupnostj elektrogospodarstva ter najetih kredi-tov, elektrificiranje novih stanovanj-skih sosesk bo pokrito iz posojil in-vestitorjev in bank, s prispevki inve-statorjev in prispeviki za sofinancira-nje elekitJTCKiistribucijskih naprav. Ob-novo In povečanje propustnosti 10 KW omrežja z RTP in nizko napetostno omrežje pa bo flnansirala TOZD Elek-tro Ljubljana mesto iz lastnih sred-stev. Na področju občine Ljubljana Bežigrad bo pota-ebno obnovita nizko napetostno omrežje predvsem v Nad-gorici, Beričevem in Brinju. Kair se tiče toplovodniiih varov boto-plarna oz. komunalna energetika op-remljala s svojimi omrežji predvsem nove soseske BS 7 in BS 3. Predvidena je izgradnja primame mreže v teh 2. soseskah v dolžini 4,3 km. Vrednost investicije znaša 55 milijonov dinarjev. Predvldena je tudi gradnja plinske toplame v Crnučah. Tudi pllnama bo opremljala na ob-močju naše občine predvsem aon so-seski BS 3 in BS 7. Razen teh sosesk so odprte možnosti še za oekrbo so-sesk BS 111 in 112. Po sedanjih dogo-vorih bo Slovenija dobila zemeljskl pli2i leta 1978, prav tako tudi yuWja-na. Predvideng količine so nižje od potrebnih, zato bo del potreb še ved-no pokrit s tekofiim naftnim plinom. Do leta 1980 mora biti v Ljubljanl zagotovljemih za kritje potreb 42 mi-lijonov m> zemeljskega pllna in še 30,5 milijona kg tekočega naftnega pli- 2.4. Voda: Mestni vodovod predvldeva, da bo potrebno do konca leta 1980 zagotovi-ti v Ljubljani 24 odstotkov več vode kot v letu 1975. Območje občine je v celoti pokrito z vodovodnim omrež-jem. Ureditveno območje — razen Cr-nuč — napaja omrežje mestnega vo-dovoda, čmuče in naselja na izven ureditvenem obmoCju pa vodovod čr-nuče. Zaenkrat je območje občine za-dovoljivo preskrbljen z vodo. V naslednjih petih letdh bomo z®ra-dili omrežje na tdstih podrodjih, kl ¦ bodo v teh letih pozidana, nadaljeva- ti bo potrebno izgradnjo omrežja ˇ soseskah BS 7, BS 3, v Savljah, v Gmajno—Crnuče, Tomačevem tn del-no dopolnlti omrežje v vaških prede- ; lih občine. Pri tem velja omenlti, da si bomo prizadevali, da bi vodovod .... Crnuče pTifcljudili mesfcnamu vodoarodu, v čemer bi dosegli enotno načrtova-nje gospodarjaraja in oskrbo z vodo v območju naše občine. V letih 1976 do 1980 bo potrebno posvetiti zdravi pitni vodi vso pozor-nost. Na območju črpališč Cmuške-ga vodovoda bo potrebno zgraditi no-vo Crpališče, izvesti postopek za uza-kons.i«n]e zaščitnega pasu okrog drpa-lišč in v le-tem predpisati stroge var-nostne ukrepe za zažčito podtainlce. Ker so črpaliSča mestnega vodovoda tudi na našem območju (KleCe), bomo podpril prizadevan.ja mestnega vodo-voda za zaščito tega področja. Na obmo6]u občine Beričevo, V3-dem, Dol, Kleče — imamo občasne ' poprave, ki .jih povzroča Kamniška Bistrica, razne mlinske struge tn po-toke, ki se stekajo v navedene vodo-toke. Potoki prihajajo predvsem z vl-šinskih obrobnih predelov in so de-loma hudoumiškega značaja. Za pre-pre^itev povx>dnji bo potrebno nada-ljevati z deli na utrjevanju in ureja-raju nasipocv ob KamoiSki Bistrici in čiščenju Mlinščic, posebno pozornost pa bomo posvetili ttrejanju potokov. 2.5. Kanallzacija: V letlh 1976—1980 bo dokončano kanalizacijsko omrežje v starem na-selju soseske BS 6, BS 7, BS 3, toa-jevna skupnost Posavje), dalje v Ma- H vasl, Stožicah, Ježici, Savljah, Cmu-fcah. Prav taiko bo treba nadaljevati t delom pri izgradnji kanalizacije v Nadgorici in jo preko čistilne napra-ve speljati v reko Savo. Potrebno bo aačeti z gradnjo kanalizacije v Toma-ienrema ter šentjakobu. V oarautilcu srednjeračmega progTa-ma si je kanalizacija Ljuhijane zada-la nalogo, da zgradd primemo kanal-eiko mrežo osrednjega kanalizacijske-ga sistema mestnega območja, central-no čistilno napravo, sekundarne kana-lizacijske sisteme, načrtovane stano-vanjske in industrijske tegradnje, za-Sčito podtalnice na Ijubljanskem po-lju in kanalizaaijo izven mestnih ob-močij, ki so že ali bodo opremljena % vodovodom. 2. 6. Javna razsvetljava: Mestni del naše občine je razmero-ma zadovoljivo asvetijen raaen prede-la Stožic, Male vasi, Ježice in Crnuč. Pri tem pa moramo pripcnmniti, da je le okold 40 odstotkov javne razsvet-ljave sodobne in trajnejše izvedbe, meditem ko je ostalo omrežje javne raasveHOa/ve potrefbno temeljite retoom-efcrukcije. Posebno problematična je javna razsrotljava na Titovi cesti. Za-to bo potrebno » planiranem obdob-Ju pojačati javno razsvetljavo na ti-stth območjih, kjer ni zadovoljiva in lavesti rekonstrukcijo tam, kjer je inštalacija že dotrajana. Vzporedno z rastjo novih sosesk pa bo potrebno gradlti tudi omrežje nove javne raz-sveOJave. Na področju naše obdine je predvidenih potrebndh investicij za javno raasvetljavo v naslednjem 5-let-letoem obdobju v vrednosti 16,8 mili-jona diraarjev. 1.7. Zelenice: Vao skrb bomo posvečali že ureje-nitn zelenicam. Predvsem bomo skrbe-H z& redno vzdrževanje zelenic in za ofomoivo porušenih oz. poškodavaniih dreves in grmovnic. Stremeli bomotu-di aa tem, da bomo zelene površine raBšMi in uTedili nove. predvsem v novih soseskah. V soseški BS 7 bo potrebno rezervirati in ufediti manjši park, prav tafeo v soseskd BS 3. Ob-robne zelene površine kot npr. črnu-fiki hrib, Oljsko goro itd. bo potreb-no urediti za rekreacijske površine. TOZD RAST predvideva ureditev novfli parkov in zelenic na območju mesta v bližini vsch večjih stanovanj-skih naselij na razpoložljivih površi-oeh in predvideva naslednje nove par-kovne površine: park Zelena jama v isneni 2^ ha med Smartinsko, Po-kopaiiško in Kavčičevo ulico, park na-flproO vile Rožmik v izmeri 5 ha, park ob Titovi oesti za Bežigradom v izme-ri okoli 2 ha, Eede za ureditev krajin-skega parka, okoli 50 ha, 2ale nredi-terv okolice krematorija. Za ureditev teh parkov je potrebno 16 milijonov ypotrošno sfero«. Vsem, predvsem pa otrokom in mladini, naj bodo omogo-čene urejene možnosti za rast, raz-voja in življenje in delo v tem pkolju.