Dopisi. Od Kapele blizn Radgone. (Občni zbor) naSega bralnega društva se je 13. t. m. prav dobro obnesel. Prostori so bili prenapolnjeni. Nekaterim >Bračkijancem« seveda ni bilo vse po volji in so že gotovo tolažbe iskali pri svojem »blagem orebovem očetu«. Naši vrli pevci so si zopet rešili čast. NajzanimivSe točke vsega vsporeda pripravil nam je mešani pevski zbor, ki ob velikih praznikib navadno v cerkvi popeva v čast božjo: tokrat je pa tudi narodu v čast javno nastopil. Poročilo o odborovem delovanju je kazalo, da se je odbor zavedal svojih dolžnostij ter skrbel za raznovrstno podučljivo, zanimivo in poSteno berilo, zraven tega pa tudi dobro gospodaril z društvenimi denarji. Pridobil si je popolno zaupanje ter bil enoglasno zopet voljen. Izrekla se je tudi srčna zahvala vsem blagim podpornikom: zahvaljujemo se njim še tukaj javno in jih prosimo, naj nam bodo tudi v tem letu naklonjeni! Na željo zavednih mož smo se po zborovanju podali k g. Rudolfu Horvatu; ondi smo"se pri navdušeni slov. besedi in lepi pesmici zabavali prav po domače in pošteno. Nekatere nemčurske šeme so hotele 'sicer~Ves lepi red motiti, toda zaman. Pokazalo se je,*'kako se Slovenec vš veseliti v pošteni družbi brez plesa, ki le povspeSnje pohujšaaje naše slov. mladine in jo vefiinoma vodi na pot divjih strastij. Naša bralna društva imajo edini namen, blažiti srce in bistriti razum; v to svrho se moramo posluževati le primernih in poštenih sredstev, izogibati pa se vsega, kar bi utegnilo srea slovenska pačiti. Z geslom: Vse za vero, dom, cesarja, dragi rojaki, združimo svoje moči in ne zabimo, da sloga jači, nesloga tlači! Iz Ribnice. (Bralno društvo.) Majhna iskra od velikega narodnega plamena imenovati bi se moralo skromno naše bralno društvo. Vendar če tudi okoli in okoli s pepelom narodnega spanja obdana, ona tli in žari čvrsto, kar je tudi ob zborovanju dne 13. jan. pokazala. Ker se vsled globokega snega ni bilo nadejati dalnjih gostov, zato se je tudi vabilo v »Gospodarju« opustilo. Vreme se nam je ravno tisti dan grdo sprevrglo, strašen veter delal je velikanske zamete, da smo mislili, da se ne more zborovanja nikdo udeležiti. Pa če tudi je zima huda, sneg velik in veter strašansk, vse to ne premaga junaških Pohoreev, katerih kri je tembolj vroča, čim več napora se potrebuje. Zbrala se je lepa družba odličnih mož in nekaj domoljubnega ženstva v hiši g. Fuchshoferja v Ribnici. Zborovanje je otvoril g. predsednik s pozdravom in živio- klicem na presv. eesarja. Sledil je podučni govor č. g. župnika o namenu društva in pubezni do materinega jezika. Kakor navadno, beseda odličnega govornika je bila navdušena, da gre do srca. Nato je drug odbornik govoril spisan si životopis f Luke Držečnika. Sledila je zatem lepo deklamovana Gregorčičeva: V pepelničnej noči. Sedaj se je z vsklikom volil odbor društva. Nato smo se upisovali v društvo in nabrali smo lepo svotico. Pri prosti zabavi so se potem med sviranjem izvrstne godbe in pevanjem slbvenskih pesmij gostje veselili prav dolgo. Udeležili sta se zabave tudi dve odlični rodbini nasprotne stranke in s tem pokazali svojo naklonjenost do nas. Tako je prav! Na tem pragu — prijenljivosti — si bomo najlaglje podali roke k skupnemu delovanju. Da se vidimo še večkrat! Iz Ljntomera. (Vabilo.) Predpust bodi čas veselja. Zato tudi mi Ljutomerčani pridno pojemo v pevskem društvu; v kratkem se bomo zopet javno pokazali, da nekaj znamo. Dne 6. febr. pa priredi čitalnica lepo plesno veselico s kostumi. Na noge torej, Ormužani, Radgonci, Št. Jurčani itd.! Pričakujemo Vas z odprtimi rokami. Saj nam je tako treba, da se malo poveselimo, da potem laglje prenašamo težke napade naših ljubeznivih sosedov. Pri tem pa se bode tudi našla prilika, da si katero modro povemo, da bodemo vedeli, kako in kaj se nam je zanaprej, ne samo na plešišču, ampak tudi na narodnem bojišču obrniti. Iz Crešnjevca. (Domoljubni opominj.) Pri nas je vse ledeno. Neki rodoljub je izprožil misel o bralnem društvu, kar bi bilo dobro in sila potrebno, pa menda bo težko iz te moke kaj kruha, ker je premalo narodne navdušenosti. To se lahko razvidi iz imenika Mohorske družbe in pa iz števila naročnikov »Slov. Gosp.«, da smo v našem okraju mi v tem oziru najzadnji. V žganjepitju pa je žal, pri nas živahno gibanje, posebno pri onih trpinih, ki morajo čez teden večkrat lačni zmrzovati in težko delati, da le imajo v nedeljo svoje krvavo prislužene krajcarje za smrdljivo žganje! Žali Bog tudi je par takih možičeljnov, kateri znajo te onamljene nevedneže hvaliti in jih ni sram, da sct ga zraven naližejo. Oh, kedaj bo te nevedneže pamet srečala, da bi prepustili ta smrdljivi strup tistim, ki si ž njim žepe polnijo! Iz Srednjega Gasteraja. (Lanska letina.) Ker sta nas hitro po novem letu velik sneg in mraz v hiše na toplo napodila, premišljuje marsikateri rad nekatere bolj znamenite reči iz kronike lanskega leta. Letino imeli smo v tem kraju še precej dobro. Spomlad je bila lepa, deževati je začelo v majniku ter precej zadržalo ljudi od dela. "Sena je bilo veliko, a otave v primeru drugih let manj. Živina se je drago prodajala. Pšenico in ječmen smo imeli lepo, toda žito (rž) je vsled nekaj neviht silno padlo. Sadja se je obilno pridelalo, posebno cepljenega sadja; jabolke so se lahko drago prodale, posebno mošanceljni. Tudi jabolčnika so si nekateri mnogo napravili za poletno pijačo. Sliv je bilo malo, a bile so drage. V vinogradih se je prikazalo srednje, cvetelo je sicer obilo, vendar se je potem celo slabo obneslo. V vinogradih smo lani spet videli, da pomaga škropljenje. Krompir je bil obilen, jednako tudi bela repica in korenje. Sploh pa moram reči, da imamo uzrokov dovolj, da hvalimo ljubega Boga za tolikanj dobro letino 1894. K—k. Iz Artič pri Brežicah. (Onovemletu) odpovedal se je g. A. Deržanič težavnemu bremenu obč. predstojnika, katero je nosil celih 14 let v blagor njemu izročene občine. Ko je prevzel ta težavni stan, prejel je med drugim tudi 1800 gld. dolga, kateri bi bil moral v teku 30 let plačan biti. Vsled štedljivega gospodarstva z obč. premoženjem pa je g. A. Deržanič izplačal to svoto že v 14 letih', kar je tolikanj več vredno, ker občina plačuje le 2900 gld. direktnega davka, in pri vsem tem obč. doklade niso znašale nad 35% na leto. Vsled tega po pravici zasluži javno zahvalo; Bog ga ohrani še mnoga leta! Njegovim namestnikom izvoljen je bil g. Janez Slovenc, ki pa ni samo po priimku Slovenec, ampak vsakokrat v dejanju. Želimo mu, da tudi njemu ljubi Bog blagoslovi trud za blagor njemu izročene občine! — V kratkem predložili bodemo tudi peticiji za slov. gimnazijo v Celju in za preosnovo domovinske postave. — Prav pridno smo se tudi poprejeli novega zasajanja vinogradov z amerikanskimi trtami, posebno mi je omeniti gg. Adama Deržaniča in Jožefa Kovačiča, katera sta pretečeno jesen vsak okoli 8 polovnjakov dobrega mošta nabrala, kateri je imel lepo ceno, namreč po 70-75 gld. polovnjak. Pa tudi drugi marljivo delajo, posebno odkar njim slavna štaj. hranilnica brezobrestna posojila dovoljuje. — V 2. številki »Slov. Gospodarja« t. 1. dopisnik iz brešiškega okraja omenja, da si moramo še dva topa skovati, in to sta po večini slov. okrajni zastop in slov. uradovanje po vseh občinah. Zatoraj morara tudi to povedati, da z drugim topom tudi Artičani streljamo na nemško trdnjavo brežiško, ker vse slovensko uradujemo; prvega pa si bodemo prizadevali pri letošnjih volitvah v okrajni zastop z združenimi močmi skovati, in v to nam pomozi Bog in sreča junaška! C—.