,}^>l
PRIMORSKI DMEVMIK
  GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
X. • Štev. 181 (2800)
ZAHTEVAMO TAKOJŠNJE POJASNILO GLEDE VCE. RAJ OBJAVLJENEGA ZAKONSKEGA OSNUTKA O DRŽAVNIH NAMEŠČENCIH ZVU KI JE BIL OBJAVLJEN V VČERAJŠNJEM cGIORNALE Dl TRIESTE« IN KI PREDSTAVLJA POSKUS DOSLEJ ENEGA NAJHUJSIH DISKRIMINACIJSKIH POSTOPKOV DO SKORO POLOVICE TRŽAČANOV!
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. J. gr.
TRST, nedelja 1. avgusta 1954
Cena 25 lir
m je to res
KoniDrnmi«* ~I ~ -T - ~
« alede Trsfa ie zen in pogajanja še
doseči trikjo.
To lahko
ti«, j	«mico	beremo
n,2 ia,n v 'talijanskem
Pijj« 1 ■ '"‘“JansKem caso-miLJ Ve P°bedati tudi 'tolik* nx Č6m ob$taiajo še "ocodno CZlmii m’tanski, ,d°br° obveščeni
’"«d tem; S‘’ran navaja mai
prav za vpraša-
Kito t2~l r-°yMkami tUdi K®-
niio, da	kar	bi pome-
£a svob°dno kuhaje tT2nila?spodarsko iivlje-»4?Tlh Slov^v. Prav dneva „ 7“ je prav- da 'z lauamn °n ^0^r°bno obrav-!teu noV--—”30 teb jam-
lostj
rt, ,„narodne enakoprav-- d»°]ezKnosti itd.
*?m mestni?* 2™° prav nn Otti vr.f pred dnevi zaklju-
"lerni llrl c.ankov 0 soraz-itvnih. ,7-7bl Slovencev v
Pokra
. službah —
državnih.
^ SJ* __ občinskih 'n
Pkliicn ,,x-7. smo že imeli
včeraj
01916 di Trieste« ceiot-
•Gioi
^ Cedilo
precitati v listu
nočna n,0ve°a zakonske-
'-Vme v
nost naslov: b‘ Pri^7v^ud osebiu v služ-List	uPravah	STO».
,,Cl načrt°C(>’ 3e ta zakon-n	odobrila
Sen,ltna"kP!a':kar *adeve „ s,Ja oa notranje
p'ei odobrila’! k° ga ^ že 5fce zbn«,;i ^misija poi
poslan-
p0r°čilo (Ce' ^ot trd* isto v?lfavo f.,.0 . zakon stopil v fkal še 0fc° 9a bo pod-
k*	rTbii-
n 5 tJmn bo objav-da ^ ,ls^. To po-
* ^ dneh° l0hk0 Z30di
aol ° koterem se je 5°, ^osicen, nt‘ menda takoj 'batu ^ 0srtl° oktobrskem tudi že pred prePrečn‘. VOlitvami’ nai L °jozen sedanjih e n«meE }en°Vanih držav-nbodoT2Cev Pri ZVU,
^VTprima
u*be .rst
o«ni
ru povratka odpuščeni' iz lem nameščen-
72 iooič^0'1 ,e,n 1
ie u' ,a b°do ostali še
2~Vali !'***>ni službi J. Pres 50 iiliV* državljani, „ d. m 3Prejeti v službo Prjd j**** 1948 oziroma
n?***' Uembroni :** f,. Preti
1951,
oktobrom
knr'^ °sebiP7n'° i,nenovano
'Z* >£ta%rnil0 ;a'
*ie? 'ž Petih 2 sestop Si kmi člen- len°v- Toda ?r|lt)zn«-. ' 1 le najvažnej-ali pred-se dobesedno
•Oj
jSTiaki jih pred-
v, °':t)e prejšnjih
^l(i
kvf2nittl 'ukrenjUČeDi' 2 mot'-
S," ;, iSS,«1-»' f
•ia t.0<!oeSa eCitvi P°vraika * !tal'kii	sa »«“•
ttl[i eCpkak° b°do tol-
p0nTntni organi v k*n*J,e Trst’\'taJ.ijan'ke
^orna -°Plt v veljavo.
da on l -	— —
K ^ b°do v°d0. pačili
Pa ie zelo
n« ! naštet.„ Vse v tem zn' ktoEn*toeL'eianie držav-•it 1 Prot; ’ ki so storili ie/ “'•Pujtij; vrnitvi STO Ita-'tali, i-	državne služ-
bi „ nS(im na cesto. V •or0 “^čencT •taftJ,:ni držav-»ta 6h® avL:,menud'ejo «co-^eterw,:Mblano compiuto
">0(1. ‘ertniM 0 comPiuto diretU in •it^ii11 tito^UlVOCO ad impe-<	dal TLT al-
e*edi!0'a-mmo original-diktJarHi v italijanščini
"ožnJ' a dpf-0a- da bl ngši - n0s’ icU da obstaja
st0 °*t, i
k,	2.'bo vržen na ce-
Ce. k ^a ’hpXVni uslužbenec, (leml S° lr,2 °.ne nameščen-te ) *«fcon„ * v Prvih treh 1<iq1 kaie !n za katerega b°disi',da je 9 "nedvoumen
dii
kot f ”• P'.
Ul«i l. ot ' * '• vnpaaai n J°t e fes m,	„ ««n, bo-
liJ»r>. kateri ko-Vfatk, Se ie i,anki ali skupi-bodo U sTq k 73¥ proti po-*amr*akon k ‘tahji Oni, ki
^očiii Jahko t"aJbntl' b0,i0 l V ‘em • hesede tol-'Kokri s')oiec?llSlu tembolj,
T1 prnv
^ K ^ »v	ir	eden-
5S^do pZTHo ldentii-
dil. ^črto ti
aU6^i,
v ‘e0a zakon• e tolma-
pr°-
» Hi stranke in
0,t>0boda To 7eh,l° po*ebei
fronta P^edt,',em ntg ,tolija , ln e nio
^»t, ki Sloveti ljudsk° Si°nistil *° « tem SkuP' toopu Lnim pfr, Protianek-S P‘ e ^ 2aP,ro^«mom na.
Ora'hom 'neksi°nhm V0Utvah-*'Cle J° ho*toD»tn m pro’
Vskn fcuPine n/ tudl ««e » ■ Slo. Ntjo j Slouer. 1 lludsko '''o v ^bl1* nad !0 skup-
kl3Pteh °’"Z J3 °dstot-
^tL^ej ?a««k*en za-litneoa t\tQkine}° st°nmo
»ope,^ vtačenfn *el° ver'
rak0nla.U9a
tn0
•Jaui
P rop
fc‘ b0
naj-
Ver-
V Priinerlratkem v „c.
‘ tta PPide do
kompromisne rešitve tržaškega vprašanja? Ta zaključek je zelo enostaven, hkrati pa predstavlja prav gotovo največjo in najbolj grobo diskriminacijo do 42 odstot. volivcev cone A STO. Ta zaključek se glasi; Na podlagi tega zakona njegovi izvajalci lahko izključijo načelno od možnosti do ohranitve državne službe več kot 42 odst. državljanov! Praktično pa ta zakon lahko izključi od ohranitve državne službe vse one, ki so vključeni v ta veliki odstotek volivcev in ki kot nestalni državni nameščenci državno službo že imajo.
Ta zakonski načrt odvzema torej skoro polovici državljanov eno izmed najvažnejših državljanskih pravic pravico na državno službo. Zato se takšen zakonski načrt ne. more imenovati drugače kot pravi monstrum, ki gd ne moremo zlepa srečati v zakonodaji katere koli države na svetu.
Za tržaške Slovence pa . P0-meni ta zakon še nekaj mnogo hujšega. Lahko namreč trdimo, da spadajo med omenjenih nad 42 odstokov protianeksionističnih volivcev prav vsi volivci slovenske narodnosti. Ce je torej kateri koli Slovenec sedaj takšen državni nameščenec, ki spada med one, ki jih naštevajo prvi trije členi zakonskega načrta, potem bodo vsi ti državni nameščenci odpuščeni iz službe pod pogojem, da se jim z »motiviranim ukrepom« dokaže, da so »izvršili določena dejanja u-. smerjena na nedvoumen način k preprečitvi povratka
STO k Italiji«.
Kako se takšen zaikonski u-krep strinja z jamstvi za naše pravice, za našo enakopravnost in še posebej z jamstvom — ne samo do ohranitve državnih služb sploh, temveč celo do sorazmerne u-deležbe. v državnih službah? Kako naj imenujemo ravnanje italijanske vlade, za katero po eni strani njeno časopisje piše, d.a je voljna prav s sedanjimi pogajanji zajamčiti enakopravnost Slovencev, po drugi strani pa istočasno uveljavlja zakon, po katerem obstaja možnost, da izgubi državno službo še tisto pičlo število nestalno nameščenih nameščencev slovenske narodnosti, ki ja po zmagi nad fašizmom vendarle uspelo dobiti kakršno koli državno službico? Prav zares, ne najdemo besed, da bi dovolj točno označili takšen postopek-!
Vendar pa nam na misel prihaja možnost vnaprej preračunane špekulacije, italijansko časopisje je še pred kratkim pisalo, da besedilo kompromisnega sporazuma o tržaškem vprašanju ne bo prišlo pred italijanski parlament, temveč da bo vlada ob tej priliki postavila parlamentu le vprašanje zaupnice prav zato, ker bi bil ta sporazum samo začasen. Sporazum torej ne bi predstavljal za Italijo zakona kakršnega predstavlja vsak drugi mednarodni sporazum, ki ga parlament odobri. No, istočasno pa bo zgoraj obravnavani diskrimi-
nacijski zakonski načrt postal pravi zakon, ker ga bo sprejel parlament in ker ga bo podpisal šef države — kot smo povedali v začetku članka. Predstavljajte si sedaj izvajanje omenjenega sporazuma in izvajanje omenjenega zakona! Tisti, ki bodo dolžni o-boje izvajati, bodo imeli možnost izgovora: v prvi vrsti moramo izvajati zakon o državnih nameščencih, ker je to pač zakon, ki ga je po vseh predpisih sprejel parlament itd.; sporazuma pa ne moremo izvajati —- vsaj kolikor nasprotuje zakonu — kajti sporazum pač ni zakon itd., a zakon ima prednost.... In podobno.
Kar po vsem tem lahJto najmanj rečemo, je to, da takšna vrsta pogajanj spričo takšnih možnih trikov in prav tako možnih špekulacij, ne morejo dovesti ko kakršnega koli sporazuma. Zato za sedaj zahtevamo, d.a n. pr. vedno dobro obveščeni glasnik rim,ske vlade «Giornale di. Trie sten, to čudno zadevo pojasni, ko je že imel za potrebno, da omenjeni zakonski načrt objavil
Z NENADNIH POTOVANJEM V TUNIZIJO
uvaja Mendes-France novo severnoafriško politiko
nmsKe
Predsednik vlade je na sestanku s tuniškim bsjem prečital izjavo o podelitvi notranje avtonomije Tuni' ziji, ki jo je predvčerajšnjim odobrila trancoska vlada > Tuniško vlado bo sestavila stranka «Neode-stur»? - Pritrdilne izjave Habiba Burgibe in bejevega sina Šedlija, odpor v krogih francoske desnice
PARIZ, 31. — Francoski ministrski predsednik Mendes France, ki je Franciji že dal premirje v Indokini, je napravil danes revolucionaren korak v praksi voditeljev francoske politike: osebno je odpotoval v Tunizijo in tam v razgovoru z bejem prikazal svojo ponudbo notranje avtonomije, ki jo je na včerajšnji seji odobrila francoska vlada. Po skoraj soglasni oceni političnih opazovalcev je Mendes-Franceova odločitev nov pogumen poskus, da se Francija otrese še enega vprašanja, ki je postalo resna ovira za njeno politiko.
Ministrski predsednik se je odločil za svoj korak po živahni seji vlade včeraj zvečer, ki je trajala pet ur in med katero so desničarski člani vlade, pa tudi nekateri ministri Mendes-Franceove lastne radikalno - socialistične
kovo prizadevanje, da se do-1 zijo. ki je bila ob istem času seže sporazum, predaleč. Zdi I objavljena tudi v Parizu. Do-
se, da je ministrski predsednik obranil svoj načrt reform v Tuniziji samo z grožnjo, da bo odstopil.
Zlasti so Mendes-Franceovim načrtom nasprotovali golisti, predvsem pa general Koenig, ki ga je ministrski predsednik povabil, naj ga spremlja v Tunizijo. Ko je Koenig na seji vlade to odklonil, je premier odšel k telefonu in poklical maršala Juina, ki je bil pred leti generalni rezident v Maroku.
Mendes-France je odpotoval iz Pariza ob 2. urj ponoči in šele zjutraj se je razvedelo o njegovem odhodu. Tudi v Tunisu skoraj nihče ni vedel, da prihaja na obisk francoski ministrski predsednik. Opoldne je Mendes-Francea sprejel tuniški bej; po kratkem pozdravu je ministrski pred-
stranke grozili z odstopom in J sednik prečital svojo izjavo o zatrjevali, da gre predsedni- notranji avtonomiji za Tunt-
končno besedilo izjave je predsednik izdelal šele med poletom. Med prevajanjem izjave v arabščino je bej izročil Mendes-Franceu najvišje tuni-f,V odlikovanje.
' 7 svoji izjavi je Mendes-France izjavil, da »francoska vlada brez pridržkov priznava in proglaša notranjo avtonomijo tuniške države«. Dodal je, da je francoska vlada pripravljena ((prepustiti tuniškim osebam in ustanovam vse notranje izvajanje suverenosti«.
Nato je francoski ministrski predsednik predlagal, naj se takoj ustanovi nova tuniška vlada če to želi bej, da bi se lahko pogajala o konvencijah, ki bi jasno določile medsebojne obveznosti Francije in Tunizije in jamstva, ki jih bo Tunizija priznala Franciji in Francozom, ki žive v Tuniziji.
Ameriška politika na Daljnem vzhodu v izjavi o razgovorih s Singmanom Rijem
Južnokorejski predsednik ni dobil podpore za svoje bojevite načrte, dosegel pa je večjo ameriško gospodarsko in vojaško pomoč - 6. septembra na Filipinih verjetno začetek konference o ustanovitvi SBATO
WASHlNGTON, 31. — Razgovori med južnokorejskim predsednikom Singmanom Rijem in predsednikom Eisen-hotverjem, ki so bili včeraj podaljšani za en dan, so se končali. Po razgovorih je bilo objavljeno skupno uradno po. ročilo, ki izraža najprej »namen, da se v skladu z Listino OZN in 2 resolucijami glavne SKupšcine 0.£N .0 Koreji nadaljujejo prizadevanja za u-resničenje združene, demokratične in neodvisne Koreje«, nato pa nadaljuje;
»Zaradi neuspeha ženevske konference, ki ni mogla najti rešitve za korejsko vprašanje, sva razpravljala o ukrepih, ki bj jih bilo treba podvzet-i, da si prizadevamo doseči ta cilj. Naši vojaški in gospodarski izvedenci bodo nadaljevali podrobne razgovore o onih vprašanjih skupnega interesa, ki so v njihovi pristojnosti. Končno potrjujeva najino odločenost, da se nadaljuje tesno medsebojno sodelovanje za dosego skupnih ciljev glede Koreje.«
Poročilo dodaja, da je prišlo med razgovo.ri do »prisrčne in koristne izmenjave mnenj« o določenem številu vprašanj, ki zanimajo obe deželi. Nato opozarja poročilo, da sta 8. avgusta 1953 predsednik Singman Ri in državni tajnik John Foster Dulles sklenila, da se bosta posvetovala, če politična konferenca o Koreji, ki jo predvideva
NESPREMENJENA NAPETOST MED COSTARICO IN NICARA6U0
Predsednik Costarice trdi, da s« rojaški premiki v Aiicaragni samo del zivenc vojne profi njegovi vladi Ameriška emisija dobre vol je» odpotovala v (•ostarico
SAN JOSE' DE COSTARI-CA, 31. — Napetost med Co-starico in Nicaraguo se nadaljuje. Radio San Jose je naznanil, da so opazili vojaška letala in ladje Nicarague na reki San Juan, ki‘razmejuje obe deželi. Radio dodaja, da so letala raztresla po ozemlju Costarice letake, lri pozivajo prebivalstvo, naj se «o-trese« predsednika Juana Fi-guaresa.
V Costarici trdijo, da gre za manevre predsednika Nicarague Somoze in se, kot kaže, zaradi alarmantnih vesti ne vznemirjajo preveč. Poleg tega je včeraj ameriško veleposlaništvo v Costarici objavilo poročilo, ki pravi, da gre pri premikih čet v Nicaragui za običajne vojaške manevre, ki jim prisostvujejo tudi nekateri člani ameriške vojaške misije v Nicaragui,
Predsednik Costarice Josč Figueras je izjavil danes tisku, da pomenijo vojaški premiki v Nikaragui samo del živčne vojne, ki naj spodkoplje zaupanje prebivalstva v vlado. Sicer pa, je dejal Figueras, je Costarica pripravljena za vsak primer. Zunanji minister Mario Echandia pa je izrazil mnenje, da se ni bati napada Nicarague na Costarico, ker je v Nicaragui prav zdaj ameriško odposlanstvo.
Predsednik Figueras je imel
danes dolg razgovor z načelnikom svojega kabineta in z načelniki glavnega stana vojske. Čeprav o sestanku ni bilo nobenega uradnega poročila, sodijo, da je poveljstvo vojske dobilo navodila za nekatere varnostne ukrepe. Vsekakor pa vlada zanikuje govorice, da so se začeli premiki čet na mejo z Nicaraguo, razen ((običajne izmenjave patrulj«. Oddelki, ki so sodelovali v bojih z uporniškimi oddelki More Moline, so se vrnili v San Jose.
V New Yorku je predstavnik Costarice pri OZN izjavil, da ne namerava protestirati pri Varnostnem svetu. Ce se bo Costarica odločila iskati zaslombo pri kakšni mednarodni organizaciji, se bo obrnila na organizacijo ameriških držav.
Medtem je obrambno ministrstvo ZDA sporočilo, da je sedem ameriških letal vrste C-47 danes odletelo v Costarico kot »misija dobre volje«. Letala, na katerih so samo člani posadk, se bodo zadržala v San Jose več dni.
WASHINGTON, 31. — Predsednik Eisenhower je izročil danes bolničarki Genevievi de Galard, ki je do zadnjega ostala z ranjenci v Dien Bien Fuju, medaljo svobode z bronastimi palmami.
sporazum o premirju, ne bo pripeljala do zadovoljive rešitve korejskega vprašanja. «Ta konferenca — nadaljuje poročilo — je bila v Ženevi od 26. aprila do. 15. junija 1954, toda na njej komunisti niso hoteli sprejeti nobenega predloga za združitev dežele na osnovi resnično svobodnih volitev pod nadzorstvom OZN.«
Predstavnik Bele hiše James IIagerty je izjavil, da v tem poročilu proglašeni namen ZDA in Južne Koreje, da se podvzamejo nadaljnji ukrepi za združitev Koreje, verjetno pomeni: da bo korejsko vprašanje predloženo devetemu zasedanju Glavne skupščine OZN, ki se bo začelo septembra. Pri tem je opozoril, da je bila ob koncu ženevske konference o Koreji 15. junija izdana izjava ki pravi, da bo Združenim narodom predloženo poročilo o neuspe. hu konference, kar se tiče združitve Koreje.
Singman Ri se je danes predpoldne odpeljal z letalom iz Washingtona. Na letališču, kamor ga je spremil državni tajnik John Foster Dulles, je Ri izjavil, da je zadovoljen s svojimi washingtonskimi razgovori.
V političnih krogih v VVa-shingtonu zatrjujejo, da se Riju ni posrečilo prepričati ameriških državnikov o pravilnosti svoje teze, da je treba Korejo združiti s silo. Pač pa pravijo, da je Ri dobil od Eisenhowerja zagotovilo, da ZDA — ki sicer nasprotujejo vsakršni pustolovščini na Daljnem vzhodu — ne bodo dopustile «nobene kršitve juž-r.okorejske suverenosti«. Sicer pa pravijo, da izhaja iz zaključnega poročila o razgovorih, da se je južnokorejski predsednik obvezal, da ne bo poskušal s silo pospešiti združitev Kuneje.
Na drugi strani pa vse kaže, da je Eisenhower obljubil še večjo gospodarsko in vojaško pomoč Koreji. Ta pomoč bi se izvajala na sledeče načine; gospodarska pomoč in pomoč v ameriških tehnikih za modernizacijo južnokorej-skega kmetijstva in industrije, »popolnjevanje južnokorejskih specialistov v ZDA, znatne pošiljke vojaškega materiala, tudi reakcijskih letal, manjših vojnih ladij in oklepnih vozil.
Kot spada obisk bojevitega južnokorejskega predsednika, ki je svoje nevarne nazore lahko razlagal nič manj kot izza predsedniške mize ameriškega senata (čeprav je pri tem senat molčal kot grob), v okvir ameriške strateške koncepcije na Daljnem vzhodu (drugi aspekt je na primer povečanje pomoči Cang-kajšku na Formozi), tako nadaljuje washingtonska diplomacija s prizadevanji za ures. ničenje Dullesove zamisli o južnovzhodnoazijskem obrambnem sistemu.
Filipinski zunanji minister Carlos Garcia je danes po razgovoru z ameriškim veleposlanikom Spruanceom izjavil, da se bo pripravljalna konferenca za sklenitev SEA-TO (jugovzhodnoazijski o-brambni pakt) verjetno zače-
la 6. septembra v Baguiu, poletni prestolnici Filipinov. Garcia je sporočil, da so ZDA sprejele vabilo filipinske vlade, naj bo konferenca v Baguiu, Filipini pa so pristali na ameriški predlog, naj se konferenca začne 6. septembra. Vendar je minister dodal, da gre za začasne sklepe. ki utegnejo biti še spremenjeni. Po izjavi ministra Garcie bo a.Janško delegacijo na konferenci vodil sam državni tajnik Foster Dulles.
V vvashingtonskih diplomat, skih krogih pa izjavljajo, da se posvetovanja o sklicanju konference za SEATO nadaljujejo, in izražajo upanje, da bo konferenco mogoče sklicati 6. septembra v Baguiu. Prav tako izražajo upanje, da bo v razgovorih s prizadetimi državami do takrat mogoče v zadostni meri sbli-žati mnenja glede oblike tega zavezništva, tako da konference ne bi bilo treba preložiti.
V Washingtonu potrjujejo tudi, da bo pogodba za jugovzhodno Azijo vsebovala določila o gospodarskem sodelovanju, za kar se je posebno zavzemala Anglija, pa tudi oba partnerja ZDA v paktu ANZUS, Avstralija in Nova Zelandija. Po washington-skem mnenju bo k paktu pristopilo vsaj sedem držav: ZDA, Francija, Velika Britanija, Avstralija, Nova Zelandija, Siam in Filipini. Tako v Londonu kot v Washingtonu
tli v Mi
Danes začetek konference mednarodne nadzorstvene komisije v Novem Delhiju
HANOI, 1. — Danes zjutraj ob 7. uri (ob 1. uri ponoči po sicdnjeevropskem času) so bile ustavljene sovražnosti tudi v osrednjem Vietnamu. 7. in 8. avgusta bodo končane sovražnosti v Laosu in Kambodži, 11. avgusta pa še v južnem Vietnamu. Takrat bo vojna končana v vsej Indokini.
Medtem bo v Novem Delhiju v nedeljo predpoldne indijski ministrski predsednik Nehru otvorii zasedanje mednarodne komisije za nadzorstvo premirja. Na prvi seji bodo navzoči samo predstavniki Indije, Kanade in Poljske, treh članic mednarodne komisije. Konference v Novem Delhiju se bodo udeleževali zastopniki osmih držav, vendar predstavnikov Francije, Vietminha in treh pridruženih držav doslej še ni v indijskem glavnem mestu. Računajo pa, da bodo prišli o pravem času, da bodo lahko sodelovali že na popoldanski seji konference. Na obeh sejah bodo določili dnevni red konference.
Francosko delegacijo bo vodil veleposlanik Stanislav Ostrorog, poljsko veleposlanik Grundzinski, kanadsko pa visoki komisar Kanade v Novem Delhiju Reid.
V četrtek je vietminško poveljstvo izpustilo 120 vojnih ujetnikov, ki so včeraj prispeli v Hanoi.
pa upajo, da še bodo paktu pridružile še druge azijske države, ki so v dosedanjem številu kaj borno zastopane. Zaradi tega se Anglija posvetuje s «colombskimi državami« (Indija, Indonezija, Pakistan, Burma in Ceyl°riL Končno sodijo tuji diplomatski krogi v Washingtonu, da bo SEATO po obliki manj podoben , atlantskemu paktu, ki določa avtomatično intervencijo v primeru napada na eno izmed članic, kot paktu ANZUS, ki predvideva posvetovanja med državami podpisnicami o ukrepih, ki bi jih bilo treba skupno podvzeti.
v ii
f
NOVI DELHI, 31. — Po vesteh iz Patne so poplave, ki so opustošile pokrajino Bihar, neposredno ali posredno prizadejale poldrugi milijon ljudi. Katastrofalna poplava je zalila 10.000 kvadratnih kilometrov zemlje. 250.000 ljudi je brez strehe ali se je moralo umakniti pred poplavami. Porušenih je vsaj 5000 hiš. Doslej ugotovljeno število smrtnih žrtev znaša 12.
Prometne zveze s prizadeto pokrajino so popolnoma prekinjene. Vse razpoložljive čolne in ladje so rekvirirali za evakuacijo prebivalstva. Pokrajinski minister za informacije Sinha, ki je z letalom preletel poplavljeno področje, je izjavil, da je položaj »strašen«.
Mendes-France je nadaljeval, da se mora dejavnost Francozov v Tuniziji «ne le nadaljevati, temveč se tudi razvijati v ozračju zaupanja ir. prijateljstva«. V primeru sporov se bosta Francija in Tunizija poslužili arbitraže.
Takoj po sklenitvi konvencij bo notranja avtonomija v Tuniziji nekaj dokončno vzpostavljenega in Francija ne bo postavljala nobenih drugih omejitev razen onih, ki bodo določene v konvencijah. Politične reforme bo spremljala upravna, gospodarska in socialna akcija, pri kateri bo Francija dala svoj prispevek.
Nato je Mendes-France pozval Tunizijce k miru in opozoril. da bo francoska vlada ravnala kar najstrože in najodločneje, če se bodo sedanji atentati nadaljevali, pri čemer bo uporabila tudi vojaška ojačanja in drakonske ukrepe za javno varnost.
Končno je Mendes-France izjavil, da upa, da se bo kmalu vrnil v Tunizijo in ostal tam dalj časa, in zaključil z izražanjem upanja, da se bo med Francozi in Tunizijci začelo razdobje tesnega sodelovanja.
Na poti v Tunizijo sta Mendes-Francea spremljala maršal Juin in general Boyer de la Tour. ki ga je vlada včeraj imenovala za novega generalnega rezidenta v Tuniziji, Oba sta bila tudi navzoča pri slovesnosti v bejevi palači. V pred-bil tudi minister za tuniška in maroška vprašanja Fou-chet. Po slovesnosti je bej obdaroval Mendes Francea še z zlato uro, posejano z diamanti.
Po slovesnosti je imel Mendes France kratko tiskovno konferenco, med katero je izrazil upanje, da bo tuniški bej njegove predloge sprejel. Kasneje je sprejel vrsto francoskih m tuniških osebnosti, med njimi predstavnike nekaterih tuniških strank, skupnosti in ustanov. Medtem ko je maršal Juir. ob 18. uri odpotoval v Philippeville v Al-žeriji se je Mendes France ob 20. uri z letalom odpeljal v Pariz. Minister Fouchet pa je zaenkrat še ostal v Tunisu.
Pred odhodom je Mendes France imel še svoj običajni tedenski nagovor, ki ga je tokrat spregovoril v Tunisu in ki je bU posvečen Tuniziji. V tem nagovoru pravi ministrski predsednik, da je v zadnjih tednih, ko si je prizadeval «končati krvavo vojno, večkrat pomislil, da se
TEHERAN, 31. — Zaradi nenadne poplave nekega hudournika v hribovju Rudbar. 150 km severozahodno od Teherana, je 250 oseb izgubilo življenje, 300 pa je ranjenih. Do katastrofe je prišlo prejšnjo noč. Število žrtev je tako visoko, ker je voda ponoči nenadoma narastla zaradi hudega deževja. Vodovje je podrlo vsaj 200 hiš. Tudi na ostalih področjih hribovja Rudbar je prišlo do poplav.
sporazumov«. Nato pravi premier, da je v zadnjem času izdelal nekaj načrtov, katerih izvedba se mu zdi potrebna. Med nje spada tudi ureditev odnosov s Tunizijo, poleg tega pa predvsem načrti za gospodarsko ozdravitev Francije.
Na letališču je Mendes France dal še nekaj izjav novinarjem. Med 'drugim je izjavil, da čaka zdaj na tuniški odgovor. Sestava tuniške vlade je stvar, ki se ne tiče Francije, temveč tuniškega beja. Francija pa si želi sestavo vlade na široki osnovi, ki bi v največji meri predstavljala Tunizijo, s katero se bo Francija pogajala. Dejal je tudi, da je naletel na razumevanje za svoje realistične predloge.
Politični opazovalci sodijo, da je francoski ministrski predsednik predlagal, naj se poveri sestava vlade zastopnikom stranke «Neodestur». Obenem pa menijo, da ne bo šlo brez težav, če ne zaradi
ranil
(Od našega dopisnika)
RIM. 31. — Danes je zunlš njepolitična komisija italijanske poslanske zbornice odo brila zakonski načrt o ratifikaciji pogodbe o evropski o brambni skupnosti. Ratifikacijo je komisija odobrila s }8 glasovi proti 11 in 3 vzdržanimi. Za ratifikacijo so glasovali poslanci vladne večin*, proti njej poslanci KPI ii* PSI, vzdržali pa so se monarhisti in neofašisti.
Komisija bo predložila zbornici tri poročila. Poročilo večine bo podal demokristjan Gonella. v imenu manjšin* pa bosta poročala, vsak s svojega stališča, Nennijev socialist Riccardo Lombardi in neofašist Anfuso.
Z današnjo odobritvijo Y pristojni komisiji (o raznih vprašanjih v z vez j z ratifikacijo so razpravljale tudi komisije za državno obrambo, komisija za finance in državni zaklad in pravosodna komisija) lahko pride zakonski načrt o ratifikaciji na plenarne seje poslanske zbornice. Ker pa bo poslanska zbor. nica — ki je danes začel« razpravljati o proračunu notranjega ministrstva, pri če-
diugega, zaradi odpora tuni-■ .gr gQ p0SianCi opozicije ostro skega beja proti ustavni ob-j liki vladavine. Bejev najsta-1 rejši sin princ Sedli, ki je'
znan po svojih simpatijah za tuniško nacionalistično gibanje, pa .. je • izjavil novinarjem: ((Praznik Aid el Kehir je naš največji praznik. Današnji dan pa je še mnogo večji praznik«.
H a b i b Burgiba, voditelj stranke Neodestur. ki je interniran v Montargisu v Franciji. pa je izjavil, da pomenijo današnji Mendes Franceovi predlogi »osnovo in odločilno stopinjo na poti. ki vodi k popolni suverenosti Tunizije«. Nadaljeval je: «Popolna neod. visnost ostaja ideal tuniškega ljudstva. Toda pot k temu cilju odslej ne bo imela več značaja borbe med tuniškim ljudstvom in Francijo, temveč bo se bo razvijala s sporazumi in dogovori med tuniško in francosko vlado«.
S svojim današnjim korakom je Mendes France korenito preokrenil francosko severnoafriško politiko, ne da bi se pri tem oziral na parlament. V narodni skupščini bo debata o tuniškem vprašanju po 10. avgustu, ko se bo parlament verjetno že znašel pred izvršenim dejstvom. Verjetno bo mnogo takih, ki bodo protestirali proti temu, čeprav se bo za njihovimi formalnimi protesti večinoma skrival odpor proti politiki, ki jo je uvedel ministrski predsednik. Na drugi strani pa drži Mendes France z grožnjo, da bo odstopil, parlament še vedno dokaj
prav v bližini že nekaj me-1 trdno na vajetih. Vsekakor pa secev preliva kri Francozov , gre za hud prelom s tradicijo, in Tunizijcev, ki so zdaj lo-J ki ga bodo mnogi francoski čeni zaradi nedopustnih ne- politiki le stežka prebavili.
kem odšla na poletne počitnice, se to verjetno ne bo zgodilo pred jesenjo. Nato se mora vsa procedura ponoviti še v senatu, tako da je težko verjetno, da bi do italijanska ratifikacije lahko prišlo mnogo pred koncem leta, zlasti ker je pričakovati močan odpor kominformovske opozicije, ki bo verjetno diskusijo zelo zavlekel.
Na drugi strani pa kaže, da za odobritev ratifikacije ni nevarnosti. Današnje glasovanje v komisiji odraža približno tudi razmerje sil v poslanski zbornici. Poleg tega mnogi še upajo, da se bo vladi posrečilo prepričati monarhiste, naj glasujejo za ratifikacijo, zlasti še, ker so med monarhisti samimi mnenja o tem deljena., Vsekakor je položaj vlade olajšan tudi s tem, da neofašisti ne glasujejo proti.
Obenem pa poudarjajo mnogi politični opazovalci, da je zavlačevanje ratifikacije — ga je svojčas nalašč zavlačevala sama vlada — oslabilo italijansko stališče v pogajanjih o tržaškem vprašanju, čeprav so si prejšnje vlade, zlasti Pellova, obetala prav od tega korist.
Ministrski predsednik Scel-ba pa je imel danes daljši razgovor z zunanjim ministrom Piccionijem.
A. P.
NOV kominformovski zločin mednarodnega pomena
Albanski kominformisti umorili jugoslov. graničarja M. Nalčiča
Momčilo Nalčič je obnavljal obmejne znake na osnovi sporazuma, ki ga je albanska vlada sama predlagala
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 31. — V neposredni bližini albansko-jugo-slovanske meje na planini Koritnik pri Prizrenu blizu karavle Krsteč je skupina osmih albanskih vojakov 30. t. m. streljala iz pušk in avtomatičnega orožja na skupino jugoslovanskih vojakov, ki so obnavljali obmejne znake. Albanski vojaki so s streljanjem na jugoslovansko ozemlje u-bili desetarja JLA Momčila Nalčiča.
Državni podtajnik za zunanje zadeve Veljko Mičunovič je zaradi tega divjaškega napada na jugoslovanske granč
Keprulu odpotoval iz Ankare na Bled
Urejeno vprašanje podržavljene turške imovine v Jugoslaviji
ANKARA, 31. — Turški zunanji minister Keprulu je nocoj odpotoval iz Ankare v Carigrad na poti v Jugoslavijo, kjer se bo udeležil konference
zunanjih ministrov Jugoslavije, Grčije in Turčije na Bledu. Na železniški postaji v Ankari so se od turškega državnika poslovili predstavniki zunanjega ministrstva, člani jugoslovanskega veleposlaništva v Ankari ter pred
luja ie generalni sekretar zunanjega ministra Nuri Birgi ter ravnatelj drugega oddelka ministrstva Orhan Eralt. Predstavniki jugoslovanske
in turške vlade so podpisali v Beogradu sporazum, ki ga morata odobriti ie obe vladi, glede odškodnine za podržavljeno turško imovino v Jugoslaviji. S tem sporazumom je formalno potrjeno, da bo Ju-| goslavija plačala Turčiji z izvozom vsoto 3,750.000 dolarjev
stavniki domačega in tujega J odškodnine. O tej vsoti so se 1
načelno sporazumeli že med
tiska.
Turško delegacijo na blejski j nedavnim obiskom predsedni-konferenci bodo sestavljali po-, ka republike maršala Tita v leg zunanjega ministra Kepru- j Turčiji.
čarje pokličal danes dopoldne albanskega poslanika v Beogradu Karasilija ter mu izročil najostrejši protest jugoslovanske vlade. Jugoslovanski predstavnik je sporočil sl banskemu poslaniku stališču jugoslovanske vlade glede položaja, ki je nastal z umorom pripadnika jugoslovanske armade v trenutku, ko je oprav, ljal svojo službeno dolžnost na osnovi nedavno doseženega sporazuma med jugoslovansko in albansko vlado po obnovi obmejnih znakov.
Tudi predsednik jugoslovanskega dela mešane jugoslovanske - albanske komisije za obnovo obmejnih znakov polk. Mihajlov Vojnovič je poslal predsedniku albanskega dela mešane komisije pismo, v katerem go obvešča, da je izdal ukaz, naj se takoj preneha vsako nadaljnje delo z jugoslovanske strani.
Zločin albanske obmejne straže na jugoslovansko - albanski meji je izzval veliko nezadovoljstvo in ogorčenje v Beogradu. Nocojšnja «Borba» ugotavlja, da gre za vnaprej pripravljen in organiziran umor Okoliščine, v katerih je prišlo do zločina, dokazujejo, da gre za zločin mednarodnega pomena, zločin proti mednarodnemu pravu in proti miru in mednarodni varnosti. Medtem ko se Jugoslavija trudi, da bi normalizirala odnose z vsemi svojimi sosedi v ,n-teresu miru, pa ravna Albanija ravno nasprotno, in to kljub vsem svojim miroljubnim izjavam.
»Politika« pa ugotavlja, da je jugoslovanski graničar izgubil življenje v trenutku, ko je delal pri izvajanju sporazuma o obnovitvi obmejnih
znakov, sporazuma, ki ga ;• albanska vlada predlagala avgusta lani, da bi se, kot j* poudarila v predlogu, odstranili vsi vzroki nesporazumov in incidentov na jugoslovansko - albanski meji. S tena zločinom, poudarja «Politika», so albanski obmejni organi n« samo vzeli življenje jugoslovanskemu državljanju, temveč je albanska vlada obenem tudi prekršila sporazum, ki ga je sama predložila. Vse to dokazuje, da je želja albansk* vlade, izogniti se obmejnim incidentom, samo fiktivna, i» da se za njo skrivajo namere, da se z zahrbtnimi umori odgovori na konstruktivne napore Jugoslavije.
B. B.
SOLUN, 31. — Jutri bo v Solunu slovesnost ob začetku rednega poslovanja jugoslovanske svobodne cone. Ta cona je bila vzpostavljena g sporazumom med Jugoslavijo in Grčijo.
Upravljali jo bodo jugoslovanski organi, ki bodo izvajali tudi carinsko službo.
Obe državi sta se sporazumeli tudi glede potrebnih u-krepov, ki naj bi olajšali prevoz blaga iz Jugoslavije v svobodno cono in obratno. Z uvedbo te cone bo zelo olajšan izvoz in uvoz v Jugoslavijo. predvsem za Srbijo in Makedonijo
WASHINGTON, 31. — Predsednik Eisenhower je danes ponudil pomoč v živilih žrtvam poplav v vzhodnoevropskih. deželah
M1MM1IN-K.I ONKV1
Na današnji dan so bile leta 1943 v Ljubljani velike demon-stracije za izpustitev političnih jetnikov. Demonstracije je organizirala OF.
W7
m
DANES, nedelja 1. avgusta Makab. bra-je De tom.r Sonce vzide ob 4.47 >n/.a‘onLeu“ 19.35. Doižina dneva 14.48 Ul vzide ob 7.34 in zatone on JUTRI, ponedeljek 2. avgu«3 Pore. Alfonz, Bojan
V SEPTEMBRU SE BODO LAHKO ZAČELA RAZLAŠČEVANJA ? IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
OBSOJENA NA 9 MESECEV ZAPORA
zaradi prisvajanja tuje lastnine
PRIPRAVLJEN JE NAČRT „SARTORI“ za razlastitev slovenske zemlje v Zavljab
Kot večkrat, bodo tudi tokrat razlaščali slovensko zemljo z ameriškim denarjem - Gradnje 1500 stanovanj v Žavljah ne narekuje potreba industrijskega pristanišča, ki zaposluje komaj sedem sto delavcev
Kot smo že pisali, je dr. Sar-tori, ravnatelj oddelka za finance in gospodarstvo ZVU, na svoji tiskovni konferenci o proračunu za drugo polletje 1954, obširno govoril tudi o gradnji delavskega naselja 1.500 stanovanj v Žavljah. Načrt za to gradnjo je pripravil sam Sartori, in sicer na pobudo Delavske zbornice. Dr Sartori je dejal, da je ravnateljstvo oddelka za finance in gospodarstvo pri sestavljanju tega načrta upoštevalo naslednja tri dejstva:
1. Delavska zbornica že dolgo časa predlaga, da bi bilo treba podpreti težnje delavcev, da postanejo lastniki stanovanj, tudi če ne razpolagajo s 25 odst. kapitala, potrebnega za gradnjo s posojilom Aldisio;
2. Ustanova industrijskega pristanišča v Žavljah je ze dolgo proučevala možnost, da bi odstopila del zemljišča, in sicer tistega, ki ni primerno za industrijske objekte, za stanovanjsko naselje, ki bi sluzilo delavcem;
3. Ameriška ustanova MSA, ki so jo sedaj prekrstili v USOM, je večkrat izjavila, da bi bila pripravljena dati ugodna posojila iz tržaškega sklada ERP za gradnjo hiš, ki bi prešle v last delavcem. Pri tem je samo postavila nekatere pogoje, kakor na primer pogoj, da morajo biti stanovanjske hiše za uradnike in delavce skupne, ne pa ločene in raz-lične, češ da se tako ustvarjajo neljube diskriminacije.
Dr. Sartori je ob upoštevanju teh dejstev pripravil načrt za novo mestno naselje, povezano z industrijsko cono, da bi nudil delavcem udobna stanovanja, ki bi nato prišla v njihovo last. Omenjena ustanova USOM je načrt sprejela z navdušenjem, odobrila je uporabo fondov ERP za gradnjo tega naselja ter je zagotovila še vsakovrstno in vsestransko pomoč. Načrt določa, da se zgradi veliko naselje v bližini Industrijskega pristanišča. Ulice in ceste naj bi zgradili s fondi, namenjenimi za SELAD. Prav tako bi zgradili cerkev, šole in druga javna poslopja z denarjem, namenjenim za javna dela.
Iz fondov ERP bi dali posojila za gradnjo 1500 stanovanj, ki bi jih delavci odkupovali. Posojila lahko dosežejo stoodstotno vsoto gradbenih stroškov, če delavci ali pa podjetja, pri katerih so zaposleni. lahko dajo zadostna jamstva. Pri tem se je tudi upoštevala možnost, da bi se stanovanja opremila s pohištvom. Predviden je celo primer zavarovanja družinskega glavarja, tako da bi ^ bili _ v primeru njegove smrti dediči oproščeni vseh dolgov glede hiše. Stroške za zavarovanje naj bi krili z znižanjem obrestne mere posojil, ki ne bi smela preseči 4 odst. Posebne olajšave bodo dali delavcem, ki bi takoj plačali del gradbenih stroškov, ali ki bi skrajšali amortizacijsko dobo. S tem bi se namreč povečala razpoložljivost fondov. Po drugi strani pa bi to služilo za pospeševanje varčevanja.
Mala industrija in obrt bi imeli od teh gradbenih del mnogo koristi, zlasti če se upošteva, da bi se ta stanovanja tudi opremila in bi vse pohištvo izdelali v Trstu. S tem bi se tudi zmanjšala brezposelnost. Dr. Sartori je ponovno poudaril, da ie finansiranje iz skladov ERP dejansko zagotovljeno. Pogoj za to je le. da bo tehnični načrt orga-ničen in racionalen, da bodo zidali našel ie na na jbol j primernem področju.
Ravnateljstvo oddelka za finance in gospodarstvo je pozvalo Ustanovo industrijskega pristanišča naj po komisiji strokovnjakov ugotovi, katero področje je najbolj primerno za gradnjo naselja bodisi iz higienskih in zdravstvenih razlogov bodisi glede učinkov burje. Poleg tega je treba najprej napraviti splošni načrt, takoj nato pa načrte za poslopja Splošni načrt ki je tesno povezan z izbiro področja, je v izdelavi in bi moral biti gotov v septembru Glede posebnih načrtov je javnatelj-stvo za gospodarstvo m finance priporočilo Ustanovi industrijskega pristanišča, naj izkoristi sodelovanje tržaških arhitektov in inženirjev, pri čemer naj ne pozabi na naj bolj mlade.
V zvezi s tem programom nastaja vprašanje razlaščanja zemlje na podrbčju Industrijskega pristanišča. Ustanovi za industrijsko pristanišče so dali navodilo, naj za sedaj ne raz-lašča. Razlaščanje pride na vrsto šele, ko bo dogotovljen splošni načrt in se bo vedelo, katera področja bodo neogibno potrebna. Dr. Sartor’ je obljubil, da bodo ravnali pravično in upoštevali interese prizadetih, zlasti tistih, ki bivajo na področju in ki živijo od neposrednega obdelovanja teh zemljišč.
Do tu poročilo dr. Sartorija O razlaščanju slovenske zemlje smo že mnogo pisah kakoi tudi o odločnem odporu vseh prizadetih kmetovalcev Vse kaze. da se tukajšnje oblasti ne marajo odreči svojim raznarodovalnim načrtom in hočejo po vsej sili zgraditi stanovanjsko naselje na kraju, kt nikakor ni primeren. Pri
tem uporabljajo izgovor stanovanjske krize, ki pa ne drži, ker je drugod še dovolj prostora za gradnjo stanovanjskih hiš. Da je Delavska zbornica dala to pobudo, je spričo njene šovinistične usmerjenosti razumljivo. Koliko pa je resničnih delavcev, ki bi se s to pobudo okoristili, pa je drugo vprašanje. Mnogi delavci namreč nimajo niti toliko denarja, da bi se z njim sproti preživljali.
Drugi pobudnik je Ustanova industrijskega pristanišča. Če bi ta ustanova razlaščala zemljo za gradnjo tovarn, bi to lahko še razumeli, saj je bila za to ustanovljena in so ji tudi za to odmerili določeno področje. Da pa ta ustanova skrbi tudi za gradnjo stanovanjskih hiš, je zelo sumljivo in nam jasno kaže, kam s tem merijo. Navada je, da večja podjetja (vzemimo za primer podjetje Marzotto) gradijo naselja poleg svojih tovarn. Ustanova industrijskega pristanišča pa ni podjetje, ki bi moralo skrbeti za nastanitev svojih delavcev. Razen tega je namen Industrijske cone skrbeti za razvoj industrije, ki mora biti seveda rentabilna in prinašati dobičke. Stanovanjsko naselje pa ne bo prinašalo
nobenih dobičkov, marveč bo le v breme vsej javnosti, ker bi fondi ERP mnogo več do-našali. če bi jih vložili v industrijo. Torej ne gre za ni-kak rentabilen račun, ki bi bil odločilen za sleherno industrijsko dejavnost. Iz čisto ekonomskih razlogov bi bilo terej razumljivo razlaščanje zemlje za gradnjo industrije, ki bi več donašala kot razlaščena zemljišča. V tem primeru pa se uničijo zemljišča, posejana z zelo rentabilnimi kulturami ter se s tem gospodarsko uničujejo slovenski kmetje. To nima nikake zveze s cilji, zaradi katerih je bila ustanovljena Ustanova za industrijsko pristanišče.
Končno moramo poudariti še eno dejstvo. Doslej dela v industrijskem pristanišču samo kakih 700 delavcev, kajti delavcev rafinerij Aquila in Standard ne moremo prištevati k ostalim industrijskim podjetjem, ker sta bili na tem področju ze prej. Od teh 700 delavcev pa je večina prav gotovo že nastanjenih v mestu ali okolici. V Industrijsko pristanišče se je namreč preselilo precej podjetij, ki so že delovala v mestu, kot na primer mlin Mulich in Loren-zetti itd. in ki niso sprejela
novih delavcev. Večje novo podjetje je samo tovarna cementa. ki bo najbrž pripeljala iz Italije svoje strokovnjake.
Njihovo število pa bo vsekakor omejeno. Torej ni nobene nujnosti, da se zgradi tako veliko število stanovanj za delavce Industrijskega pristanišča. Ce torej nameravajo zgraditi tako veliko naselje, ga zgradijo le iz političnih razlogov, to je v raznarodovalne namene. To smo ze mnogokrat poudarili in je to pot še bolj jasno in na dlani. Tu naj le še ponovno poudarimo, da bodo raznarodovali našo zemljo zopet z ameriškim denarjem, kakor je v teh 9 letih ta denar že mnogokrat služil za okrepitev pozicij italijanskih šovinistov in iredentistov.
Vsaka pobuda za gradnjo stanovanj v Trstu je spričo hude stanovanjske krize koristna in jo pozdravljamo. Ne moremo pa pozdraviti pobude, ki je nedvoumno naperjena proti interesom slovenskega življa in ki ji je skrb za delavstvo samo dobrodošla pretveza. Če ne bi bilo tako, ne bi silili z gradnjo stanovanj na rodovitnih zemljiščih, od katerih živi na stotine slovenskih kmetovalcev, medtem ko je dovolj prostora drugod.
Kot hišna pomočnica je obtoženka jemala iz stanovanj razna oblačila, denar in druge predmete, ki so nato izginili
Marija Počkar por. Sancin s Konkonela se je pred leti sprla z možem in je hotela ločeno in samostojno živeti. Toda brez dela ni šlo in se je zato preselila v mesto, kjer si je poiskala sobo pri 70-letnem Giov - nijil Laurentiju v Ul.	J atteri	7	ter si	služila
denar z opravljanjem hišnih del pri raznih družinah.
Nekega dne pa je Počkarje-va	izginila	iz	stanovanja >n
z njo je izginil tudi Laurenti-jev	44.000	lir	vreden	plašč.
Zato je možakar prijavil žensko policiji, ki je ugotovila, da leži v njenih arhivih še več podobnih prijav, ki obtožujejo Počkarjevo raznih tatvin.	Ugotovili	so, da	se je
Počkarjeva zadržala le 3 dni pri Bianci Sommer por. Kladnik iz Ul. Valdirivo, pri ka-
v katerem ji je obrazložila, kje je skrinjica in jo nato prosila, da naj prijavo prekliče, kajti v nasprotnem primeru jo bo tožila. V zvezi s skrinjico je policija ugotovila, da jo je Počkarjeva vzela iz zaprte omare in ker je v tistem trenutku prišla v stanovanje lastnice, jo je hitro skrila pod omaro,
2ensko so tudi obtožili, da je Laurentijevi podnajemnici Antonietti Paolin por. Spon-za ukradla 1.000 lir, mrežasto torbo, par nogavic, 2 prazni steklenici za mleko in rabljeno zobno ščetko, kakor tudi, da je ukradla nekemu Lau-rttijevemu gostu 1.500 lir.
Januarja pa je ženska delala pri 48-letnemu Salvatoru Gaspi v Vicolo Ospedale Mi-litare. 3. istega meseca je
teri je delala, in je nato od-1 ženska vzela gospodarju kiju šla ter pustila pismo, v kate- če in 4. je v njegovi odsot-
rem je obvestila gospodinjo, da je morala pustiti delo zaradi smrti svoje matere. To seveda ni odgovarjalo resnici, kajti Kladnikova je tedaj opazila tudi, da je izginila njena skrinjica z zlatnino in 1.500 lir, last njene hišne pomočnice Nade Kraljeve.
Kladnikova je zadevo prijavila in časopisi so že naslednjega dne objavili vest. Počkarjeva pa je vest verjetno orečitala in je zaradi tega takoj poslala Kladnikovi pismo,
Odhod otrok ! POMEMBEN JUBILEJ SLOVENSKE PROSVETNE USTANOVE
v kolonijo v Mekinje
Obveščamo starše otrok, ki | se odpeljejo v kolonijo v Me-1 kinje, da naj pripeljejo trža-1 ške otroke v torek 3. t. m. na glavni kolodvor k vlaku, ki odpelje ob 6.58 iz Trsta.
Otroci s Proseka, Kontovela in iz Malega Repna naj vstopijo na vlak na Proseku; otroci iz Bazovice, s Konkonela, iz Velikega Repna, s Cola, Opčin in Briščikov pa na Opčinah ob 8.15 uri.
Še ena ladja manj
skozi tržaško pristanišče
Ladja na turbine «Achillefs» grškega brodarja Petrosa M. Nokimosa, ki je na brzi progi za prevoz potnikov in omejenih količin blaga med pristanišči Vzhodnega Sredozem. lja in Severnega Jadrana povezovala tudi Trst, ne bo od 1. avgusta dalje več pristajala v Trstu in se bo omejevala samo na pristajanje v beneškem pristanišču. Zato bo prihajala ladja v Trst le priložnostno. Vsekakor pa ni izključeno, da bo kasneje ladja zopet redno pristajala v Trstu.
Iz tega poročila agencije »ASTRA« se torej vidi, da bo Trst še ob eno pomorsko zvezo, kar je nov dokaz hiranja prometa v tržaškem pristanišču.
SPOROČILO INAM
Zavod INAM sporoča svojim zavarovancem, da bo od 2. avg. dalje zobotehničm laboratorij zobozdravnišega ambulatonja v potispecialističnem cemru v Ui. Parne to 3 na željo interesentov Izdeloval zoDre proteze tudi v plastični masj (resirva).
Z motorjem v avto
Popoldne je 42-letni Luigt Tripodi iz Gambinijeve ulice, ki je vozil s svojo lambreto po cesti Devin-Scsl.ian, tedaj ko je prehitel v višini gostilne »Kralj« neki ob pločniku stoječi avto, opazil pred seboj drugo vozilo, katerega je vozil 60-ietni Vincenzo Fran-ceschini iz Ul. Torrebianca, ki je tedaj privozilo z dvorišča omenjene gostilne. Kljub zaviranju pa Tripodi ni mogel preprečiti trčenja in je s precejšnjo silo priletel v bok avta in se nato zvrnil na tla. Tripodi je kljub ranam sedel na svoje motorno kolo in se odpeljal v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zvitje zapestja in gležnja ter udarce na komolcih in kolenih. Po zdravniški pomoči, ki so mu jo nudili v sprejemnem oddelku bolnišnice, je Tripodi odšel domov, kjer se bo sam zdravil 5 dni.
Danes proslava 50-letnice proseškega Godbenega društva
nosti prišla v stanovanje m mu odnesla obleko in plašč.
Zenska je precej tatvin tajila, nekaj	pa	je morala	le
priznati. Na vprašanje kam je spravila obleko in plašč, je Počkarjeva pojasnila, da je plašč 1° suknjič zavila v papir in ga odnesla	v	shrambo	za
prtljago na avtobusni postaji, medtem ko	ji	je	hlače nekega dne, ko	je	šla	na obisk	k
sorodnikom domov, odnesel močan veter.
Izgovor je bil precej za lase privlečen in so jo sodniki za vse tatvine obsodili na 9 mesecev zaporne kazni in na 9.000 lir globe.
Preds.; Ostoich, tož.; Vralii, zapisn.:	Petrocelli, obramba
odv. V. Bologna.
Marici Vogriče vi v spomin
24. t. m. je preminila v Bojanu Marija Bole vd. Vogrič. V počastitev njenega spomina nam je tov. Josip Kontelj iz Varaždina poslal nekrolog, iz katerega posnemamo nekaj podatkov iz življenja ugledne pokojnice.
iz rodnega kraja so jo fašisti skupno z možem in drugimi Slovenci (med njimi je bil tudi pisec nekrologa) pregnali v Trbiž na Koroško. V tamkajšnji slovenski koloniji je bil Maričin dom vsem zatočišče in nadomestilo za izgubljeni dom v rodnem Trstu. Marica je bila vzor gostoljubne žene, vzor matere svojih treh otrok, iskren značaj in neusahljivi vir dobre volje. Sama vzgojena v slovenskem duhu, je v takem vzgojila tudi svoje otroke, od katerih študira Milan na ljubljanski univerzi. Pred nekaj leti je pokojnici umrl mož Franjo.
Pisec nekrologa zaključuje: Lahka naj bo Marici slovenska zemlja, katero je tako goreče ljubila in zaradi nje tudi mnogo pretrpela.
Javna knjižnica zaprta
Županstvo tržaške občine obvešča. da bo javna knjižnica zaprta od dne 2. do 22. avgusta. in sicer zaradi letne revizije.,
Motoklub aAmatori* organizira za veliki šmaren 14. in 15. avgusta izlet v Opatijo, štiridnev-i izlet 15., 16., 17. in 18. avg. Ljubljano, Maribor, Bled in desetdnevni izlet od 10. do 20. avg. na Reko, v Zagreb, Beograd n Subotico. Vpisovanje samo za člane vsak dan na sedežu od 17 do 19.30 ure do vključno srede avgusta.
Mladina z Opčin javlja, da je mladinski izlet v Vipavo odložen zaradi tehničnih ovir na 8. avgusta. Vpisovanje se nadaljuje.
PD aSIavko Škamperle* pd Sv. Ivana priredi za Člane in prijatelje društva dne 22. t. m. izlet v Idrijo, združen z ogledom rudnika živega srebra. Vpisovanje od jutri do 8. avgusta na stadionu «Prvi maj», vsak dan med 20. n 21. uro, v nedeljo pa med 10. n 11. uro.
Motoklub «Skedenj» priredi 14., 15. in 16. avgusta izlet v OpatiV jo - Crikvenico. Vpisovanje na sedežu v Skedenjski ulici 122 vsak dan razen sobote od 18. do 20. ure.
Motoklub «MIadost» Nabrežina
organizira dvodnevni izlet v Ljubljano in na Bled 14. in 15. avr g usta.
Enodnevni izlet v Gradišče, Novo Gorico in Postojno pa 15. m.
Vpisovanje na običajnih me-sfcifi se zaključi 4. t. m.
Ljudska prosveta
PD alvan Cankar* vabi pevce na pevsko vajo, ki bo v torek 3. avgusta v običajnih prostorih.
Razna obvestila
Zveza prosvetnih delavcev.
Tajništvo zveze javlja, da bo od 1.' avgusta dalje zveza uradovala samo enkrat tedensko, in sicer v četrtek od 17. do 18. ure.
Pri pripravah za jubilejno proslavo je sodeloval ves Prosek Nastop večjega števila godb in pevskih zborov s Tržaškega
Danes bo na Proseku velika reč. Vsa vas se že dalj časa pripravlja na proslavo 50-letnice proseške godbe, ki je od leta 1904 pa vse do današnjih dni gojila slovensko pesem, tudi v času fašistične vladavine, in s tem doprinesla k ohranitvi slovenske besede in pesmi v tržaški okolici. Proseška godba, ki je ob svojem nastanku štela 24 članov, je pod vodstvom dirigenta Majcena kmalu zaslovela, tako da so jo poznali ne samo v bližnji okolici, temveč se je njen sloves razširil po vsem Krasu in po vsej Vipavski. Predvsem starejši ljudje se pomnijo 24. avgust 1924. leta, ko se je godba udeležila proslave gasilcev v Sežani, a so dokončanje programa	prepre-
čili fašisti, ki so ob tej priliki ranili tri godbenike, enega pa spravili v zapor. Toda kljub temu je godba komaj dobrih deset dni kasneje praznovala 20-letnico	svojega
obstoja ter na proslavo povabila druge številne godbe in pevske zbore, tako da je proslava nad vse dobro uspela.
Petdesetletnica obstoja godbe je pomemben jubilej in prav zaradi tega lahko rečemo, da bo pri današnji proslavi sodeloval ves	Prosek.
Vaščani so si med sabo razdelili delo, tako da so n. pr. domači mizarji opravili razna mizarska dela (eden izmed njih ie izdelal dva in pol metra visoko liro. ki bo postavljena nad vhodom na veselični prostor), dekleta so poskrbela za cvetje, s katerim bodo okrasili oder in slavolok, žene bodo točajke v kioskih, kier bo na lazpolago odlična proseška kapljica in domač pršut, punčke oodo	prodaja-
le značke, ki si jih bodo obiskovalci nabavili namesto vstopnine.
Včeraj so na veseličnem prostoru že pripravili «brjar» in oder, ki je postavljen ta ko, da bo kar najbolj odgovarjal zahtevam akustike. Danes dopoldne pa bodo še postavili kioske ter prostor okra. sili, tako da se bodo obiskovalci v njem kar najbolje počutili.
Pričakujejo, da se bo proslave udeležilo več tisoč ljudi. Veselični prostor je prav na sredi vasi, in sicer ob avtobusni postaji, tako da bodo Tržačani, ki bodo danes prav gotovo v velikem številu pri-
šli na Prosek, lahko z avtobusa stopili naravnost k pripravljenemu odru.
Začetek proslave je najavljen za 15. uro, toda praktično se bo proslava začela že pol ure prej. Po vseh poteh, ki vodijo v središče vasi, bodo takrat istočasno prikorakale razne godbe, ki se bodo združile na trgu, kjer jih bo čakala proseška godba. Od tod bodo združene godbe odkorakale s proseško godbo na čelu proti veseličnemu prostoru, medtem pa igrale koračnico. Ob 15. uri pa se bo začel odvijati spored, med katerim bodo nastopile razne godbe in pevski zbori, potem pa se bo začel ples, ki bo trajal pozno v noč.
Objavljamo celotni spored proslave, ki se bo začela ob 15. uri:
1. Pozdrav predsednika; Govor:	Zgodovina godbe; 3.
Godbeno društvo Prosek:	p.
Souppe: «PESNIK KMET«, E.
Stol z:	((KRONINGS OUVER-
TURE«; 4. Mešani zbor Prosek - Kontovel: J. V. Vrabec: »BILECANKA«, Gotovac: »NOVE BRAZDE«; 5. Godba Sv. Križ:	Bartoluzz i:	»LTNNA-
MORATO«, Bartoluzzi:	«PIE-
ROT IN FESTA«; 6. Moški zbor Sv. Križ. Zajc: ((SVOBODE 2AR«, Gotovac,- »JADRAN«: 7. Godba Nabrežina: Čajkovski: »FEtlORA«. Giorgi: »SLADKE SAN.lE«; S. Oktet Prosek - Kontovel:	«ZEMLJA
SLOVENSKA, »IMEL SEM LJUBI DVE«. 9. Godba iz Trebi■ Zrinjski:	»HRVATSK1
DOM«. «VENEC NARODNIH PESMI«; 10. Godba iz Ricmanj-Boršta; potpuri »VERDIANA«; n Godba iz Barkovelj:	F.
Souppč: »CAVALLERIA LEG-GERA«, JV. N.: ((VESELE NARODNE PESMI«; 12. Mešani zbor Barkovlje: I. Grbec: «PE SEM MLADINE«, Papandopu-/o: »SVATOVSKA«; 13. Skupen nastop godb in pevskih zborov:	«KORACNICA»; 14.
PROSTA ZABAVA.
Tatovi izpraznili trgovino z radio aparati
Po telefonskem obvestilu so policijski agenti odšli včeraj zjutraj v Ul. Rossetti kjer so na vogalu z Ul. Giotto našli pri trgovin; z radijskimi aparati lastnika Giovannija Tau-rianija iz Ul. Battisti. Povedal jim je, da so neznani zlikovci ponoči vdrli skozi polkrožno okence brez šip nad rolojem v trgovino in odnesli 2 avtomobilska radijska aparata »Clamor«, l «Autovox», prenosljiva radijska aparata znamke «Brown» in ((Siemens«, 4 prenosljive radijske aparate «Vatt». več električnih aparatov za britje znamke ((Philips«, «Unic» in «Remington» ter drugo. Tatovi so vzel tudi 22.000 lir v gotovini in 50 avstrijskih šilingov ter tako povzročili Tauraniju za 790.000 lir škode. K sreči je bil lastnik trgovine zavarovan proti tatvini. Policija je uvedla pre. iskavo.
Za popiavljence v Sloveniji so darovati:
Fornasaco 1.000, Fonda David 1.000. L povec Emilija 500, M.B., Skedenj 1.000 Meduzzi N., Kisič. N.N. Skedenj, so darovali več kosov oblek in perila.
Zopet morski psi
Izlet na Gradišče, SHPZ obvešča, da je izlet, ki bi moral biti 15. avgusta na Gradišče, odložen.
SPDT sporoča, da se nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491.
14., 15. in 16. avgusta izlet v Trento, k izviru Soče, na Triglav in Jalovec. Vpisovanje vsak, dan na sedežu.
Okrajni odbor OF za dolinski okraj priredi 14. in 15. avgusta dvodnevni izlet z avtobusom Ljubljano in na Bled. Vpisovali ie na sedežu v Dolini, po vseli c*alih vaseh na običajnih mestih, v Borštu pa pri tov. Vlasti Družina do vključno 5, avgusta
Osvobodilna fronta III. okraja sporoča, da je nameravani izlet v Sežano, ki bi moral biti 15 avgusta t. 1., iz tehničnih vzrokov preložen na kasnejši čas Novi datum izleta bomo pravočasno javili.
Okoli 10. ure je pristaniško poveljstvo obvestilo pristaniško policijo, da so nekatere osebe opazile v morju med Barkovljami in Miramarom dva velika morska psa.
NEVIHTA PREDZADNJE NOČI JE ZAHTEVALA SMRTNE ŽRTVE?
Še vedno nobenega sledu
o pogrešanem čolnn s 5 osebami
Vsa dosedanja iskanja policijskih patrolnih čolnov so bila brezuspešna - Malo upanja, da se je pogrešanim uspelo rešili na obalo
Vihar, ki se je v noči od četrtka na petek nenadno razbesnel nad našim mestom in zalivom, je kot žal vse kaže, zahteval tudi smrtne žrtve. Ze včeraj smo poročali, da se je med silovito burjo, katere sunki so presegli 100 km na uro, potopilo več čolnov, katerih večina so bili prazni, in ki so se odtrgali od večjih ribiških ladij ali pa iz pristanov, kjer so bili privezani. Mnogi čolni, ki jih je nevihta zalotila na odprtem morju, pa so se zatekli v najbližje pristane povečini v coni B in niže ob istrski obali. Od teh so se »Urania«, »Giovanni Paolo II«, »Santa Maria« in »Maria R.» vrnili že predvčerajšnjim zvečer, nekaj pa se jih je vrnilo včeraj.
- «irimilo italiHno»
v razlagi Hala
Včerajšnje »Delfi« (o katerem piše zadnji «11 Lavorato-
re«, da se le slabo razširjaj skuša v akrobatskem člančiču raztolmačili pomen Vidalije-vega govora v Milanu, oz. tisti stavek, ki govori o »trion-fo italianes. «DeIo» pravi, da je Vidali hotel s tem pouedati le to, da bi ustanovitev Tržaškega ozemlja pomenila za Italijo triumf, »kajti z njegovo ustanovitvijo bi bila v ustavodajni skupščini večina sestavljena iz predstavnikov italijanskega porekla in to dejstvo bi zadostovalo, da se pomirijo vsi tisti, ki se boj", da bi s STO ndmanjkala obramba orebival-stva italijanskega porekla, njegove kulture, njegovega jezika itd.«
Citiramo razlago »Dela», do bodo naši čitatelji laže doumeli vlogo tega psevdo-slovenske-
tka politika za goljufanje slovenskega prebivalstva. Ko smo prebrali omenjeno razlago, smo dobili vtis, kot da prebiramo današnji klerofašistič-
slavija ne more braniti svojih raztegnjenih meja z lastno vojsko in da se bo morala nujno koncentrirati ali okoli Beograda ali pa v severnem
ni #Messaggero«, ki se »boji«> delu in da bo lahko Jugosla
slovenskega vpliva v Trstu te poziva italijanske iredentiste v enotno fronto proti tej «nevarnosti*. Res ne vemo, ali se je urednikom «Dela» zmešalo ali kaj, da objavljajo člančič. iz katerega se da razumeti, da se Vidali resnično ban za italijanstva Trsta. Ali u-redniki »Dela« ki drugače pišejo, da prodajamo Trst Italiji,’res ne vedo, čigava kultura in čigav obstoj jezika je v nevarnosti?
Ali pa vedo, pa so se ie tolikp nalezli vidalijevskega internacionalizma, da se požvižgajo na slovensko kulturo in jezik?
lil! Ilastrnta stratagija
Ko smo čitali De Castrova nimo
viji priskočila «na pomoč» le Italija s svojo armado, smo se spomnili tega-le starega vica: Nekega dne se milostiva spomni, da bi lahko svoji služkinji pomagala pri delu in ji pravi; »Ce želite, danes sem pri volji, da vam malo pomagam.« Služkinja pa ji je odgovorila: «Hvala, gospa, rajši jutri. Danes imam preveč dela.«
'Poleg tega pa smo se spom. nili tudi na tistega francoskega generala, ki je rekel: «Ce imamo Italijo za zaveznico potrebujemo za obrambo 20 divizij, če pa jo imamo za nasprotnico, pa le 10.»
In končno nam bistri strateg in vojskovodja De Castro ne bo zameril, če ga spom
Le o enem, komaj 4 metre dolgem čolnu, «Sardelli», ki je na večer pred viharjem odplul s petimi osebami na morje, še ni nobene vesti in nobenega sledu. Kot vse kaže, so bili v njem; Erminio Spon-za z zaročenko Albino Sodnikovo, 21-letni Scheriani z 21-letno ženo Albino in komaj 9-mesečno hčerko Adriano. Po vesteh, ki jih je bilo mogoče dobiti, so si omenjeni hoteli privoščiti majhen izlet po zalivu, saj je bilo morje takrat mirno in lahka sapica nikakor ni mogla napovedovati strašne nevihte.
Kaj je s čolnom, kaj z njegovo posadko? Rekli smo že, da ni doslej o njem nobene vesti, nobenega sledu, čeprav je policija tudi včeraj ves dan in celo noč patruljirala s čolni po zalivu in iskala pogrešane. Patrolni čolni so pregledali vso gladino v teritorialnih vodah cone A in tudi izven njih, a vse zaman. Glede na to, da so se doslej vsi pogrešani čolni na en ali drugi način javili, zdi le malo verjetno, da bi »Sardelli« u-spelo zategi se v kakšno istrsko pristanišče ali pa kam na italijansko obalo. Toda policija še vedno ni obupala in nadaljuje z iskanjem. Medtem pa svojci pogrešanih in z njimi prijatelji in znanci z zaskrbljenostjo pričakujejo vesti. ki bodo danes ali jutri najavile tragedijo.
je nepričakovano in iz do sedaj še nepojasnjenih razlogov izgubil ravnotežje in padel na tla.
Takoj po nesreči so prišli na mesto policijski agenti in tudi policijski zdravnik, ki je samo izstavil potrdilo o nastopu smrti, nakar so truplo nesrečnega zidarja odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Abesmijo, Libijo,
Pri padcu z zidarskega o dra obležal z razbito lobanjo
Kolesar v žensko
V trenutku, ko je 56-letni Giovanni Dudine od Sv. Ja' koba privozil s svojim kolesom s Trga Dalmazia do kri' žišča z Ul. Romagna, je s krmilom oplazil 22-letno Marijo Lavrentič iz Valdoltre, ki je hotela tedaj prekoračiti cesto. Oba sta padla na tla in ker sta se le malenkostno opraskala sta se odpravila do po staje Rdečega križa za prvo pomoč, kjer so jima izprali praske in ju nato poslali do-mov. Oba bosta okrevala najkasneje v 4 dneh.
Darovi in prispevki
Gdč. Ana Marija Sancin iz Skednja je 28. julija t. 1. diplomirala z odliko za doktorja vsega zdrav_ stva na rimski univerzi.
Čestitkam prijateljev in znancev se pridružuje tudi Primorski dnevnik.
Danes se poročita tov. Adrijana Cok in tov. Stanko Škrinjar. Ob tej priliki jima iskreno čestitajo pevke in pevci Prosvetnega društva v Barkovljah.
Od očerai do danes
ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE
Dne 31. julija se je rodilo v Trstu 9 otrok, umrlo je 5 oseb poroka pa je bila ena.
CIVILNA POROKA:	narednik
ameriške vojske Arthur David Bird in gospodinja Erna Ferrari.
UMRLI SO: 72-letnl Giovanni Battista Schneglberger, 64-letni Antonio Belletti, 7-letrvi Sergio Stefanutti, 80-letna Antonia Pa dovan vd. Rahar in 5 mesečni Giovanni Vascotto.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI: iz Gradeža z 31 |>ot niki ital. ladja «Grado», iz Isken. deruma z 2.185 t žita Ital. ladja «Lamone», iz Adalie s 480 t raznega blaga ital. ladia «Chioggia»
ODHODI: proti Reki z 9 potniki Jug. ladja »Bakar«, proti Benetkam s 448 t raznega blaga in 73 potniki ital. ladja »Espe-ria«, proti Pireju s 120 t lesa grška ladja «Astipalea». proti Gradežu s 57 potniki ital. ladja «Grado», proti Benetkam s 124 t raznega blaga ital, ladja «Lore dan«, proti Dakarju prazna ital ladja «Humanitas».
Usodna padca
Okoli 17. ure je 60-letni zidar Luigi Timeus iz Humina nepričakovano padel s 6 me
Zaradi padca v lastnem stanovanju so včeraj nekaj minut po 12. uri pripeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na ortopedskem oddelku, 77-letno Marijo Bonni vd. Ser. rini iz Ul. Foscolo 6. Zdravniki, ki so ji ugotovili zlom kolčnega sklepa leve noge, menijo, da bo ženska okrevala, če seveda ne bo komplikacij, v 60 ali 90 dneh.
Prav tako zaradi nerodnega padca pred hotelom «Centra-
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 26,1, najnižja 17,9, ob 17. uri 24,3. Zračni tlak 1009,1 v porastu, veter za-padrvik 17 km/h, vlaga 58 odstot. nebo 3/10 pooblačeno, morje -az-gibano, temperatura morja 21,2 stopinje.
LOTERIJA
trov visokega zidarskega odra	Pr*	čemer si je zlomila
v notranjost stavbe v gradnji kolčni sklep in tudi stegne-na vogalu Sonninovega dre- j nlco leve, noge, so popoldne voreda z Riguttijevo ulico in! sprejeli na ortopedskem od-zaradi prebitja lobanje oble- I delku 75-letno Erminio Mot-žal na mestu mrtev.	ka vd. Schifflin iz Ul. Mu-
Timeus je bil tedaj zaposlen , ratti 1. ki se je zatekla v pri gradbenem podjetju «Lo- , bolnišnico z rešilnim avtom, renzi« iz Milana, pri oblaganju I ^janje ženske, ki si je po-
ki se ga poslužu-1 razglabljanja v predzadnji j Grčijo, Albanijo, Jufloslaoijo, j notranje stene velike dvorane škodbe povzročila predvčerajš-
pn časopisa,  „ - r -	,	-	-	.	.	.	,
je kominformovska prevarant-! «Stampi» o tem, kako Jugo-i Rusijo itd.
, z malto, kjer bo nov kino, ko ihjim okoli polnoči, je resno.
BARI	79	85	10	49	50
CAGLIAR1	11	22	12	53	ol
FIRENZE	58	90	29	55	8
GENOVA	16	55	88	34	77
MILANO	31	17	85	75	53
NAPOLI	58	44	55	11	61
PALERMO	32	65	75	34	47
ROMA	24	54	70	8	22
TORINO	80	8	6	36	50
VENEZTA	48	10	65	46	50
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM, Al Cedro, Trg Obertl;:
2; Picclola. Ul. Oriani. 2; AUa Ralule, Ul Giulia, 1: Seravallo Trg Cavana, t: Harabaglia v Bar koyljah in Nicoli v Skednju.
PREDEN
DOPUST,
GRESTE
NA
se naročite na
«PRIMORSKI DNEVNIK«
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina samo L 180.— Telefonirajte na št. 37-338
Ezcelsior. Zaprto zaradi obnove.
Fenice. 15.00:	((Pravica ubijati«,
H. Boyart, G. Grahatns.
Nazionale. 15.00: «Vsi smo Mi-lanci«, C. Campanini, U. To-gnazzi.
Fnodrammatico. 15.00: «Otok ženske, za katero se pulijo«, A. Negishi. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Arcobaleno. 16.00:	#Velik	kon-
cert«.
Auditorium. 15.00: »Priprto okno« B. Driscoll, B. Hale.
Astra Rojan. 15.00: ((Morski roparji sedmih morij«, J. Payne,
D. Reed.
Cristallo. (Trg Peruginoj 14.30: #Kiliifanidžarska snežišča«, G. Pečk, S. Hayward,
Grattacielo. 15.00:	»Večno	žen-
ska«, W. Holden, G. Rogers.
Alabarda. 15.00: «Poročila sem se s pilotom«, R. Stack.
Ariston. 17.00, 18.45, 20.30 in 22.15: Cvetlice v prahu«, G. Garson, W. Pidgeon.
Armonia. 14.15:	»Tekmica moje
žene«, D. Sberidan, K. Kendah
Aurora. 14.30: «K-2, protivohun-ska operacija«, M. Toron.
Garibaldi. 14.30:	»Onečaščena«,
M. Vitale A Farnese.
Ideale. Zaprto zaradi obnove.
Impero. 15.00:	»Nedelja dobrih
ljudi«. M. Flore, S. Loren.
Italia. 15.00: «Delirij», F. Arnoul, R. Vallone.
Viale. 14.00: ((Krvava arena«, T. Power, R. Hayworth.
Kino ob morju. Zaradi počitnic zaprto,
Massimo. 15.00: «Mali ubežnik«, R Andusco.
Moderno. 17.00:	«Velika pusto-
lovščina generala Palmerja«,
E. 0'Brien.
Savona. 14.00: «Kri na reki«, C. Calvet. Mladini izpod 16 let prepovedano.
S, Marco. Zaradi počitnic zaprto
Vittorio Veneto. 14.30:	«Ljudje
brez miru«, R. Vallone.
Azzurro. 14.00: »Črni oblak«, B.
Cravvford.
Belvedere. 16.00:	«MontecristOV
PONEDELJEK, 2. avgusta U54
.1 OUUSLOVAKSJf*
C O V A T lt » T A
254,6 m ali 1178Jte P
Poročila v slov. ob 5.40, ■ I
13.30, 19,00 in 23.30.	„
5.50 Jutranja glasba; 7.w .j tranji koledar; 7.30 zen3k. ček; 14.15 Beležke o, h
8
Obzornik; 15.00 Pojeta	.
čevar in Reztka Koritnik, -.prajor ž
lja ju vaški sekstet; 17.« ^.j po;
ja ju vasici se-K-suci, oesn)' iabavni orkestri; 17'JU„„,„>aa trski
jo ob Jadranu; j8.00
'hrvaščini; 18.15 Glasbeni^č«jJ |a
18.30 Šport doma in P0,;jjfc-J 19.20 Sjjort; 23.40 Glasba u Be ko noč.	JL
J It Ni 11-	Wat
306.1 m ah 980 kc-sek
11.30 Zabavna glasba: 12-1 j ^ vsakega nekaj; 13.00 Melod o, operet; 13.30 Operne dueti; 14.15 KulturmV edti; 14.25 Slovenski motivi. ^ Plesna glasba; 18.00 DelW ^
Koncert za klarinet; --želska glasba; 19.00 Man' Napoveduje: 19.15 Prill.ubSV
f »teri
lobije; ' 20.00 Športni kom j e g 20.15 Glazunov: SimfonU3^ # , 21.00 Okno v svet; 21.001 Dd*
5dil.
„_.45 Verdi: Don fi j, f 3. in 4. dej.; 23.05 Večerni	>
jeve skladbe; 21.30 Lahk£ ^« dije; 21/c	non ^ * l
11.30
TO, lUff it
T K N T » -
Komorna gl3Sb.al« 0 F*”' Igra salonski orkester:. 21-® cert operne glasbe, dirtff1	lu
rio Fighera.	tok,
si,ovsxiJi	jjj,
327,1 m, 202,1 f. 2123*
Poročila ob 5.00	6-®"-	jltJUt«,
13.00. 15.00, 17.00. 19-30 *
12.00 Domače napeve Trio Avsenik: 12.20 Kmetigt*io^
sveti; 12.30 Opoldanski ni spored; 13.30	\l*t
ve&no-; 14.30 Novi
Narodne pesmi P<>|e h ^ vokalni kvintet; 15.30	,
poslušajte;,. J6.15
koncert; i7.10 V plesnem *- tBl 18.00 Nasveti za dom;
Mali
jjjl
UGODEN NAKUP PARl^noO,<
BSA 85-«r, hn(
100,-
80.000.—, 120.000,- , ..
Bianchi Lusso 140.000.	°i
cije OSTUNI MOTO, M3C !pro li, 28.	i(lile	t
ISTRAN, 36 LET STA”
dopisovanja s 26 do 3°/1 in ' spodično z namenom, ( no pokliče k sebi in pao||,jCrj?
da jo (1
i s«
poroči, pisati na naslov
s«
purocj. r-isrfii na	w
Zurban, Box 329 Creigb'	zg0(
Ont., Canada.	rtOO®10	1
MOTORNA KOLESA P° it»i :
lir, kolesa po 8.000.- "e' bi ra motorjev na obroke -	i, s,
CON - Ulica Pieta, 3.	...	jpl ta
SLOVENSKA DRUŽINA P f
no pomočnico. Naslov na vi lista.
KADARKOLI
se Vam zdi in ne ^ v začetku meseca lahko naročite n3
"PRIMORSKI
Dovolj, da
telefon'11
na štev. 37338 ah <*• ročite Vaš naslov £
mu raznašalcd.
«UNIQN»
Svetovno znana zavarovalnica od letfa 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO H tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK
sin«, L. Havvvard.
Marconi. 14.30:	»Škotski	princ«,
E. Flvnn.
Novo cine. 14.00: «E1 gringo«, J. Payne.
Odeon. 14.30:	((Kraljica Sierre
Morene«, A. Rivelles.
Radio Zaprto zaradi obnove. Vecezia. 14 00 «Warpath», E. 0'Brien.
POLETNI KINO:
Ariston. 20.30 in 22.15: «Cvet,lice v prahu«, G. Garson, W. Pid geon.
Rojan. 20.15 in 22.00: «Zivio Zapata«, M. Brando, J. Peters.
Paradiso, 20.00 in 22.00: »Sovražnica«, E. Gegarci.
Ponziana. 20.00: «Ana, vzemi puško«.
Arena del flori. 20.15: «Broad-wayska uspavanka«, D. Day.
Garibaldi. 20.15:	«Onečaščena».
M. Vitale.
Secolo, 20.30: »Luisianski pustolovec«, T. Ptwer.
NEDELJA, 1. avgusta 1954. .1 IIROM.OVA ANKA C O A A » at N 1 A
254.6 m ali 1178 Kc
Poročila v slov. ob 8.00, 13.30,
19.00 in 23.30.
8.15 Slovenske narodne; 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Na nedeljsko jutro; 9.15 Mladinski ted nik: 13.45 Glasba po željah; 15.00 Naši kraji in ljudje: Ob 85-let-nlci železarne na Jesenicah; 16.00 Poje zbor DPD »Svoboda« iz Kopra; 16.30 Promenadni koncert;
17.00 Spored narodnih pesmi; 17.30 Glasba po željah v hrvaščini; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.10 Jurtna in Framina; 18.30 lz ritma v ritem; 19.20 Šport; 23.40 Glasba za lahko noč.
TK S I' II.
306.1 m ali 980 kc-sek 9.15 Slovenski motivi; 9.45 Hanson: Koncert za orgle, godala in harfo; 11.10 Lahke melodije; 11.30 Komorna glasba; 12.00 Pestra operna glasba; 14.30 Parada lahkih orkestrov; 15.00 Beethoven: Koncert za klavir št, 2;
15.30 Zabavna glasba; 16,20 Slavni tangi; 16.30 Melodije iz operet in revij; 17.00 Koncert moškega zbora «Soški fantje«; 17.20 Plesna glasba; 18.00 Saint Saens: Simfonija št. 3; 20.00 Šport; 20.05 Promenadni koncert; 20.40 Vesela glasba; 21.00 Verdi: Don Carlos . 1. in 2. dejanje.
T It »I l' I.
13 25 Poročilo o Touru; 14.00 R, Strauss: «Elektra», opera v 1 dej.; 17.30 Simfonični koncert festivala v Aix-en-Provence; 20.15 Šport; 21.00 Glasbeni variete.
K 1,0 V I. A (JA 327,1 in, 202,1 m, 212,4 in Poročila ob 6.00,	7.00,	13.00,
15.00, 19,30 in 22.00.
9.30 Lepe mfelodije; 10.00 Dopoldanski simfonični koncert;
13.30 Želeli ste - poslušajte!; 15.15 V pesmi In plesu po Jugoslaviji; 16.15 Glasbena medigra;
16.30 Javno nagradno tekmovanje solistov in ansamblov v velikem studiu; 17.30 V plesnem ritmu; 18.00 Radijska igra . Ernest Adamič: Lovrenc Košir - idejni izumitelj poštne znamke; 20.00 Ope retna in lahka glasba; 20.30 Športna poročila; 20.40 Večerni operni koncept.
MAJ
ADEX 1Z1
14., 15. in 16. avgust* izlet v LJUBLJANO CELJE MARIBOR ZAGREB	.
AJDOVSCINO-VI*^
y0
...t P*
Zl«t'
14. in 15. avgusta i; REKO-OPATI JO
v NOVO GORIco SOLKAN KOMEN VOJSCICO
Vpisovanje do 5, av®'
■us1*'
‘'■t,
■•tu h i
*»«,
tisj
p‘fci
e<j
'til!:
%
»s.
Ilir, 5 l
21. in 22. avgusta lZ‘
ie'
ILIRSKO BIS PIVKO KANAL
MOST NA SOCI TOLMIN
tr'c° f
22. avgusta
TOMAJ - DUTO SEŽANO
Vpisovanje dol2-av (Jj ej, pri «Adria-Expre*sl292<i F. SeVero 5-b - te y %
K
m
IZLETI - U.V.S ^j ;
Turistični “5.5!* Ul. F. Filzi 5 - Tel-:
14. in 15. avgusta izlet v LJUB LJA
na BLED ^«1$
v ILIRSKO OPATIJO in na
v KANAL
most na
Lucija) TOLMIN KOBARID BOVEC
SOCi
(S'1-
.v«"1
stl'
Vpisovanje do 4
1954 lZ'
22. avgusta
l(t
k“njevico
TOMAJ DUTOVLJE ŠTANJEL
AJDOVŠČINO	uSt»
irn.nnttnnip HO 1 *
Vpisovanje do 1
29. avgustaJzlpj jE KOZINO-HEB^*1 LOKEV SKOCIJAN
Vpisovanje do
sta 1954.
-[KJA ZGODOVINSKEGA DRUŠTVft JUGOSLOVANSKE CONE STO
1 sto strani obsegajoča knjiga razprav, recenzij in raznih dokumentov
Jo-
[Oti*
4.4:
Hjr
^ 'Ma’ kar se f; T'Lobse,žna knp*a
ail{: ga i ^Vlnski zbornik,
S° At4vodal° Z.godovin-
STo Jugoslovanske v Kopru.
'fcSto j „
Potrebi • razSlab’jamo 'ania , ,ln umestnosti 18 t3V“"" zbornika
^amei
zdi
se najbolje, če
e “f
j' *dnišWa UV.°,dne besede u-
P* «7 , 0|dbora ■ fm‘rk se „ Dornik, s ?	; rui£t’o zgodo-
• 'e Vto ^^ovanske co-t 'UslovaJj?'? Podstavlja \ di[ j ‘y Javnosti, se te
h W:l’en}a 'n neha-fem, j,: a pb Jadranu.
Lltr 'toletii8<I Je moral tu ^'Člocefc \ Prenašati delov
'tli) . 1 Te bil žaren
t*. ‘da 3arcm
zares težak.
t • »u vi, Pe stauni P kraČ a zgodovina •j* raz Z'n liudi> tako zom ■ Zat0 si ie
!°Tarjcu že °b
ite« »st
m se-
11,0	*° težki,
^tod°br0^tnaHeo se **> k \?\eda-v mar-
!’ l^\erS ‘eŽ1Mc»>“
Pii "• želja a v k°ristno
*£•
iSKžS«’”1 ’*a-
fKi,?«. Je pl0d
c°lje :;u‘’ ki s° dali
' ovinTPOla°° ««* "*ke dokumen-
Žrostib liurf°braŽenceo ^
i£•%,’■« - m
ir/> z^dov ‘I*0?* v teh besedah i04** ■bisiiimodgaoče po
* t> neP?08e Je goto-Preedmlja in lit'- kollkor
bile sem Pa n f zaslu'
:	f'»
v°dil n *«čiw ’ tem* a1 »omea0 Poprej ^>me' 0 hiih ki i. Postav-
^Tud^u^l
/ u- * Z3neo,si Jasno, da
K *"* beuSa' '
ikV^lov«-
in Uuod-P«sti°ie2iŽnost 36 Uporab-Ni **iie «Je v nc-
Kj; . i2vedpn acel° troje. K	da
H „Iak0 i„ v ,Vojem 1^' Sla:."'8 va,»f®
!« Ll kateri a‘,*“cu° del
taVS*
I a0o ®* ni —“JU
K Č kateri af !aci‘° trdit
tl. *"*»SJCi!
bi
•* Hov nskih m nekate-
»lt“ pe,e* Past
i>iSCeV 0 «a-“0‘graeije
—prava
uOotovit•
^Sn’cihdaib‘
Ir tfu. kto I^oz: Ko-‘^eAS J3**- Avtor
ajoh,.^ Zven n in«. ‘Sl,.Vedelo.
‘b Hrva-
tPiki’ l ‘o a
'	i
»a." Pel, k
n ■'S K0" Jih n“Ja velike 8t» J ,r ie b pvavil; u-
u-
^St- ^
0». “''tan naP'sal ne C° razPra-n,be itali-
janskega iredentizma v Istri. Italijanska iredentistična društva, katerih naloga je bila vršiti italijansko asimilacijo med slovenskim in hrvatskim prebivalstvom, so bila vedno bogato podpirana od oblasti in pa seveda od Italije.
Ker je razprava Degli Slavi Istriani župnika Giovan-nija Antonia Facchmettija sedaj že zelo redka, je prav, da jo je zbornik ponatisnil. Znano je, da je bil Facchi-netti človek, ki je bil objektiven in je tako tudi pisal. Kandler je sicer v svoji reviji «L’Istria» objavil Fac-chinettijevo razpravo, česar pa se je pozneje gotovo kesal, saj ta revija nikoli pozneje ni več objavila kaj podobnega. Seveda italijanski iredentisti pri svojem pisanju nikoli ne omenjajo Fac-chinettija. V Facchinettijevem spisu je očitna tudi ljubezen, s katero je spremljal življenje svojega ljudstva.
Miroslav Pahor prihaja v članku Nekatera vprašanja primorske in slovensko-istr-ske historiograjije do zaključ^ ka, da bj v bodoče kazalo razširiti Zgodovinsko društvo, ki je sedaj omejeno na jugoslovansko cono STO, tudi na Slovensko Primorje in s tem v zvezi razširiti tudi društveno publikacijo. V članku Nekatera vprašanja naših arhivov .(tem stereotipnim naslovom bi bilo mogoče izogniti se) pa razpravlja M. Markii, o tem, kako bi S| arhivi v jugoslovanski coni STQ najprimerneje shranili, zaščitili in napravili obenem dostopni za študij.
Razmeroma skromen del zbornika je posvečen recenzijam (25 strani). Uredništvo pravi, da izbira knjig za recenzije ni bila lahka. Odločitev je končno padla na dela o Trstu, ki se niso pojavila v nobeni tržaški bibliografiji, a nosijo pečat iredentistične literature, ki je namenjena popularizaciji in ponarejanju tržaške primorske, istrske in dalmatinske zgodovine. Recenziranih je tudi nekaj novejših del predvsem iz leta 1952, Navedene pa je tudi nekaj pozitivne literature.
niimiiii/r« '<
Nad vse zanimiv pa je tretji del zbornika Dokumenti. Od listine iz leta 1349, s katero beneški senat imenuje poglavarja Slovencev (capi-taneus Sclauorum) v Kopru, do poziva OP Istranom 29. aprila 1945 tik pred osvoboditvijo se na 60 straneh vrsti več kot 20 dokumentov v latinščini, italijanščini, slovenščini in hrvaščini, 18 dokumentov o NOB v slovenski Istri. Med temi dokumenti najdemo v slovenščini pisan Pravilnik Bratovščine sv., Rešnjega telesa v Dolini pri Trstu že iz leta 1635 ter razne dokumente v boljši in slabši slovenščini iz poznejše dobe. Vsekakor so to dokumenti, ki morajo biti neprijetni vsem tistim, ki ne marajo videti prave zgodovinske slike Istre in ki so hoteli vedno to sliko potvarjati.
Na koncu je pod zaglavjem Društveno poročilo še kratko poročilo Srečka Vilharja o Arheoloških raziskovanjih na Koprskem. Iz poročila navajamo zgolj imena, kjer so bila raziskavanja:	Krkavče,
Sv. Mark pri Kopru, Stara vas pri Krogu, Kortina, Socerb in Predloka.
Prvi letnik Istrskega zgodovinskega zbornika je gotovo dostojna znanstvena revija, ki zasluži vso pozornost ditateljev (ne samo poklicnih zgodovinarjev) in upravičuje izkazano pomoč, s katero je lahko zagledal beli dan, kot je povedano v u-vodu. Obenem je ta knjiga sama priporočilo za nadaljnjo pomoč pri delu Zgodovinskega društva. (Nekoliko več pozornosti bo v prihodnje treba pri korekturah; nekaj napak je bilo popravljenih s posebnim vložkom, vse pa ne; predvsem ne bi smele biti napake na naslovni strani; Jogoslovanske...).
Z zanimanjem pričakujemo prihodnjega letnika revije.
mm
Sekaj drobiža o otoški; književnosti, gledališču in filmu v Italiji
«Zeleno gledališčen na otoku San Giorgio Maggiore (Benetke)
Pred nedavnim se je vršit v Rimu mednarodni kongres sodobne glasbe, ki sodi med najvidnejše kulturne manifestacije takšnega značaja v zadnjem času.
Razen zanimivega obravnavanja splošnih aktualnih vprašanj, ki zadevajo delo glasbenikov in glasbenih kritikov, je bila za to priliko pripravljena tudi serija trinajstih koncertov, izbranih izključno med deli sodobnih skladateljev.
Na kongres so bili povabljeni najvidnejši skladatelji in muzikologi vseh držav, vršil pa se je pod geslom «Glasba v XX. stoletju«. Udeležili so se ga, da naštejemo nekaj najbolj znanih
RAVAIiKASO	vmrsimoUVUVS, v
<»
■IV
	 fl	Ul	7(0
1 jj	1 jJL	La
MODERNA GALERIJA (Jakopičev paviljon)
NIKOLAJ PIRNAT
Spet moram začeti s katalogom k Pirnatovi spominski razstavi, ki je razkošno opremljen in bogat na reprodukcijah in ki mu je uvodno študijo, ki je obenem prvi obširnejši biografski prikaz Pirnata-umet-nika in obenem poizkus vrednotenja njegovega slikarskega, kiparskega in risarskega opusa, napisala u-metnostna	zgodovinarka
Ljerka Menaie.
Usoda Pirnata - umetnika je svojevrstna. Kot Me-štrovičev učenec na zagrebe ški Akademiji ima namen se vsega posvetiti kiparstvu. Toda življenjske prilike ga prisilijo, da postane predvsem časopisni in knjižni ilustrator in se v tej
zvrsti tako izpopolni, da u-stvari na področju zlasti knjižne ilustracije nekaj vrhunskih storitev v slovenski umetnosti (Don Kinot). V. dobi okupacije ga italijanski fašisti pošljejo v taborišče v Gonarsu, kjer neutrudno dela in prinese s seboj nekaj svojih najlepših del; Svobodne ilustracije k Finžgarjevi «Dekli Ančki«, nekaj portretov in žalostnih prikazov življenja in ljudi v Gonarsu in nekaj čudovito mehkih a-kvarelov z ljubezensko tematiko, ki učinkujejo kot nežne lirične pesmi. Leta 1943 gre v partizane, od koder so znane njegove bojevite ilustracije s prikazi .fašističnih zverstev, pa tu-; di satirične upodobitve fašistov, nacistov in belogardistov, ki bodo obnovile zavoljo svoje tipičnosti najmanj zgodovinski valeur.
£
i
Nikolaj Pirnat — Avtokarikatura
Kot umetnika se je Pirnat sam takole karakteriziral:
Slikar, kipar, pisatelj,
feljtonist, poklicni risar, pesnik,
humorist — oblek sedmero moje
garderobe —; zdaj pa izberi, da ne bo
narobe.
Feen
Malokdo, ki ni živel v Ljubljani med obema vojnama, ve, da je bil Niko Pirnat svoj čas tudi uspešen in duhovit feljtonist in karikaturist, ki je svoje karikature pospremljal z duhovitimi, kdaj tudi jedkimi in celo strupenimi verzi. Ne morem se iznebiti vtisa, da je šel ta posel Pirnatu najlaže od rok. Morda bi bil lahko postal ■ nekak slovenski Aretino, da mu tega nista branila neka izrazita srčna dobrota in čut za pravičnost, ki sta na koncu pri njem zmeraj prevladala.
Na zunaj se je nosil Pirnat kot eleganten boem. Po zimi je hodil v temni suknji, s polcilindrom ali mehkim sivim klobukom na glavi in z mehkim belim šalom okrog vratu. Dal je veliko na svojo zunanjost, čeprav je imel rad, da je bil videti kljub eleganci nekoliko «salop», Rad je poudarjal, da ni nujno, da bi moral biti slovenski u-metnik na zunaj zanemarjen boem. Mislim, da ni bilo med letom 1930-40 človeka v Ljubljani in v o-stalih večjih mestih Slovenije, ki bi ne bil poznal Nikolaja Pirnata. Bil je v pravem pomenu popularna osebnost. Družbe so ga vabile v svojo sredo in se ga obenem bale. Pirnat je bil duhovit, toda znal je biti tudi resnično strupen. Dokler je šla njegova strupenost na račun nekoga tretjega, se je družba imenitno zabavala. Toda revež tisti, na kogar se je izlil nje-
U K	*e vn .
k -	sitar, P°***n	no
04
•ote,r0r^
in
V.'^Jlr '“^Oa J.', zdrsi k, Solo p°<i ia dol
C !n «1	00r^**°
S l^oljdg^elej ■
!Pa
, l°k0 Taro
odanr:‘y k
tja na
loka
'lo č/«” "Had,
In
*K‘ 6e
čS n«d £
j|Qs la 5 °d daj
l	Kajti
vrinil ud ioJti
seru ost v
, 9a k;'uvnoetne-
- hnta
: ^zntl “Jen; ■ Te fz-
nH>C "*<«, ČLn' tr°' s !>«,„ tneJši J '£rt’°oel
“di «» i. 'n-
J^tih g1. Jeseni 6i!° to
I -n Sfi alco *	1	se
Kj ; ‘‘‘skali „° ®ePe"
'enCa
st'
Obvl sela: Ola fc„Kla nad
i <n mes‘° lm0r 1no'
o p0 »«BŽle * Te
. «e ]e , m sod
ukaz,,
že so se zbrali avditorji v gimnazijskem poslopju.
Gimnazijo je zasedlo vojaštvo takoj v začetku. Razrede so razdelili po raznih stavbah. Med drugimi smo zasedli tudi mestno u-bdinico. Kam so sprarili mestno ubožnico! Kam so spravil obožce? Se danes ne Vem. podoba je, da jih je vojna enostavno črtala s programa. Ubožci in pokveke v vojni itak nimajo kaj opraviti.
Zasedanje vojaškega sodišča je bilo kratko. Upor proti nadrejenemu — jasna stvar, ki ne dovoli odloga in cincanja. Smrt z ustrelitvijo, Vojna je tisti čas poganjala svoje prve pomladne cvetove, oficirji so nosili še trde, črne čake, prve črnožolte kokarde za civilne ljubitelje krvavega športa so prišle v promet. Upor? Smrt z ustrelitvijoI Pregovor o novi metli je sicer banalen, popolnoma nejunaški, velja pa tudi za vojno. Pregovori ne poznalo izjem — prati to je njih
globlja vrednost.
Šoferja, očeta štirih otrok, so torej soglasno obsodili na smrt. Ker je poravnal umazano žalivko s klofuto.
Po mestu je završalo: smrt. Za prostor usmrtitve so določili zeleno faroviko loko doli pod mestom.
Da — je tolmačil meščan meščanu — vojaško sodišče ni šala! Upor. —
Upor — je ugovarjal drugi, — že prav! Upor ni dovoljen... Toda oni ga je žalil! Zeno mu je žalil, sem slišal...
Tam na oglu je vreščala gruča žensk.
— Za klofuto pa smrt? Veste kaj, ženske!
In štirje otroci, vsi majčkeni! —
— Oh, pri nas v oštariji je pokazal fotografijo ~ pravi angelčki!
— Ha, onemu hudiču se bo že še maščevalo! Ne bo imel mirne ure več, , ne!
— Poslušajte, naši Mici je pravil neki šofer, da je tudi oni Dunajčan... Zaradi ženske sta se, zaradi žen-
ske... Oni je prej hodil z njo... — O ješ, o Marija! Talko in še drugače so govorili ljudje, črna senca je obvisela nad mestom.
— Kdo pa bo streljal? V mestu so samo šoferji in «trenerji»! Ali bedo trenerji streljali? —
Streljali so trenerji. Iz hleva so pripeljali štiri stare, osivele može, oborožene s starimi verndlovkami.
Ob zidu, na starem Pungertu se je trlo ljudi. Smrt je senzacija, posebno taka smrt.
Ko so obsojencu prebrali sodbo, se je začudil: «Ne, to nt mogoče! Zaradi klofute? Ni mogoče!» — Bil je zdrav, dober Dunajčan, ni mogel razumeti... In vendar je bilo mogoče.
Streljali so trenerji, štirje stari, osiveli možje. Ko io stopili v vrsto pred moža z zavezanimi očmi, so jim omahovale verndlovke v tresočih se rokah.
sž!s wir d nicht gehenlls je vzkliknil zdravnik. Oficir je komandiral.
Štirje streli drug za drugim, so presekali tišino. Obsojenec se je obupno vzpel ob kolu in divje zakričal. (Ljudje ob zidu pravijo, da so ga slišali.) En sam strel ga je zadel v vrat.
Se enkrat so streljali preplašeni starci. Ranjeni šofer se je trgal ob kolu in strahovito ječal.
Takrat je priskočil zdravnik. Z drhtečimi rokami je izdrl majhen brovning iz bledožoltega toka. nastavil ga je šoferju na srce in sprožil.
V krču se je zvilo močno telo in na usta mu je s kapljico krvi privrela beseda:
— «Nicht!»
Zdravnik se je zgrabil za prsi, z obupno geste je prislonil brovning na šoferjevo sence in sprožil. Šofer je spolzel ob kolu.
V vrsti so trepetali stari trenerji z dvignjenimi puškami in na glas jokali, O-ficir si je grizel ustnice in gledal proč, tja nekam v gozd nad loko.
Da, takšna je bila smrt na farovški loki. Tistega zdravnika sem videl potem, ko se je peljal z vojaškim vozom mimo naše hiše. Bil je močan, velik Človek. Sedel je v vozu sam, s krvavimi očmi in neprestano se je brisal z robcem. To je bil prvi mož, ki sem ga videl jokati,
NIKOLAJ PIRNAT
gov žolč. Danes, ko se spominjam takih prizorov in vem za njegovo hudo vnetje v ušesu, se mi dozdeva, da so utegnile biti povod za njegovo jedkost njegove neznosne bolečine v ušesu, ki jih je zatajeval in prikrival s heroično potrpež-lj ivostjo.
O njegovem človeškem liku govori najbolj živo galerija njegovih avtoportretov in avtokapikatur. Mislim, da ni bilo slovenskega umetnika, ki bi .se bil tolikokrat in na toliko načinov sam portretiral in karikiral. Od serioznega portretnega kipa in avtoportreta v olju je tu še cela vrsta portretnih skic, risb in karikatur, ki prikazujejo u-metnika v različnih obdobjih in situacijah življenja. Mislim, da Pirnatu ni odrekati neke simpatične nečimrnosti, ki se je je pa sam zavedal in jo krepko preganjal s humorjem in satiro na lasten račun. Ce sem že omenil Pirnatovo simpatično nečimrnost, potem moram reči, da je bil Pirnat po vsem, od svoje zunanjosti do svojega čopiča, dleta, svinčnika in peresa ena najbolj privlačnih in simpatičnih osebnosti našega kulturnega življenja. Toda kakor si je znal pridobiti prijatelje, tako si je znal pridobiti tudi ugled in upoštevanje. Zavedal se je svojih prednosti in jih znal tudi uveljaviti.
Moje osebno občutje je, da je bil Pirnat kot umetnik predvsem literat, in sicer literat v žlahtnem pomenu besede. Ne verujem sicer, da bi se bil toliko let odrekel svojega kiparskega dela, če ga ne bi bilo vendarle zelo močno privlačevalo njegovo ilustratorgko in feljtonično delo, ki imata oba v bistvu isti izvor: ilustrirati zgodbe in ilustrirati dnevne dogodke in aktualne osebnosti. Pirnat prijemlje, kot sem omenil, velikokrat svinčnik in pero obenem. Sam pripiše satirične verze svojim karikaturam in sam ilustrira svoje verze ali feljtone.
Nikolaj Pirnat je risar, da mu ga zlepa ni enakega. V par neskončno sigurnih potezah karakterizira človeka, prizor, tip. Pirnat ima izrazit smisel za tipično tako pri človeku kot v dobi. S tega vidika je njegov opus v visoki meri dokumentaren za njegovo dobo.
Kakor je bil nekoč izrazito aktualen, tako bo čez
čas živ umetnostno historični dokument. Toda tisto, kar ima pri Pirnatu samo po sebi umetniški valeur, njegove ilustracije k Don Kihotu, Dekli Ančki, Bevkovim »Pastircem«, nekaj njegovih akvarelov, portretov in avtokarikatur, to je že danes pomembna obogatitev našega stalno rastočega umetnostnega fundosa.
Nikola Pirnat kot živ u-metniški dokument svoje dobe pa je že danes prešel v zanimive in znamenite osebnosti naše kulturne historije.
MODERNA GALERIJA Grafik in slikar TOMISLAV KRIŽMAN
Hrvatski slikar Tomislav Križman praznuje petdesetletnico svojega plodovitega umetniškega dela. Rodil se je leta 1882 v Orlovcu blizu Karlovca na Hrvatskem. Študiral je na Dunaju najprej na umetnostno-obrtni šoli in nato na Akademiji likovnih umetnosti, kjer se je zlasti učil vseh tehnik grafike, ki, jih mojstrsko obvlada. Bil je najprej član naše «Vesne», s katere člani je tudi razstavljal; pozneje se je povezal tudi z našimi umetniško revolucionarnimi «Savani», razstavljal je z njimi v Beogradu, Sofiji in na Dunaju in je ostal zlasti z Rihardom Jakopičem v prijateljskih vezeh do njegove smrti.
Tomislav Križman je izšel iz «secesije», ki je bila na prelomu stoletja zlasti v Srednji Evropi in še posebej na Dunaju napreden afront proti puhlemu akademizmu poznih Makartovih epigonov. Pozneje se je, kot se zdi, močno osamosvojil ob odkritju nove in izredno zanimive tematike:	bosan-
ske, hercegovske, dalmatinske in makedonske krajine z njenimi zdaj orientalsko starinskimi pazarji, zdaj v njeni nedotaknjeni pristnosti in divjini, zdaj z lepoto obalnih mest. Človeške figure v originalnih narodnih nošah, tipika napol o-rientalskega malomestnega življenja, ozke ulice in vitki minareti; vse to je nudilo Križmanu bogat vir za lepotni navdih in za uporabo njegove izredne tehnične popolnosti. Sigurna, kedaj podkrepljena linija daje njegovim grafikam jasnost in konciznost. Mojstrska razporeditev svetlobe in sence, temno-belih ploskev, da-
je njegovim grafikam in barvnim risbam živost in močan čustveni poudarek. Razkošna in pestra tematika skrbi s svoje strani, da ne zapade vsa ta obsežna galerija črno-belih ploskev v prehudo enoličnost. Mnoga umetnikova dela ihiajo danes poleg umetniške tudi še dokumentarno vrednost. Grafična podoba Bosne in Hercegovine za časa avstroogrske okupacije in pozneje aneksije nam je v Križmanovih slikah v veliki meri ohranjena s ti-piko tedanjega življenja v bosanskih in hercegovskih mestih. Prav tako Dalmacija in Makedonija v letih po balkanski vojni in v stari Jugoslaviji.
Križman,.ki je izšel iz secesije, je rafiniran umetnik. Detajli so pri njem skrbno, včasih naravnost minucioz-no izdelani. Ima očiten dar za pogajanje slikovitosti, zanimivosti in tipičnega. Od leta 1922 je profesor na zagrebški Akademiji, kjer je vzgojil vTsto generacij poznejših grafikov, med njimi tudj Slovencev. Je redni član Jugoslovanske a-kademije znanosti rn umetnosti v Zagrebu. Tudi pisal je o umetnosti veliko in zdaj je strnil svoje petdesetletne grafične in umetniške izkušnje v knjigi «0 grafičnih umetnostih«.
Razstava v Moderni galeriji daje zaokrožen pregled dela tega velikega hr-vatskega mojstra grafičnih umetnosti.
VLADIMIR BARTOL
PRIPRAVLJAJO RAZSTAVO ■ISTRA SKOZI STOLETJA«
Inštitut za likovno umetnost pri Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu že dalj časa zbira kulturno in umetniško gradivo za razstavo »Istra skozi stoletja«. Poleg fresk bodo na razstavi-prikazali plastilko Istre, kakor tudi vrsto dragocenih kulturnozgodovinskih, zlasti glagolskih spomenikov o slovenskem poreklu kulture v Istri.
JEAN LOUIS BARRAULT NAPOVEDUJE Jean Louis Barrault napove.
duje za novo sezono v svojem gledališču Marigny v Parizu uprizoritev drame Franza Kafke Proces, in to v dramatizaciji Maxa Broda.
Dva avtckarikaturl Nikolaja Pirnata
imen, Igor Stravinsky, Da» rius Milhaud, Aaron Cop» land, Gian-Francesco Mal* piero, Roland, Manuel, Henri Sauguet in drugi. ,
V okviru kongresa je bil razpisan nagradni natečaj za najboljše glasbeno delo, ki se ga je udeležilo dvanajst skladateljev iz osem različnih držav. Udeležen« cem natečaja so bili stavljeni določeni pogoji, ki so s« jih morali držati! pogoje je stavilo vodstvo glasbe«: nega festivala, ki je natečaj razpisalo. Prva nagrada, znesek dvanajst tisoč švicarskih frankov, je bila prisojena italijanskemu skladatelju Mariu Perigallu.
Na glasbenem področja je torej opaziti neko določeno živahnost in prizadevanje, ki odpirata možnost nadaljnjih perspektiv. Tega pa ni mogoče trditi v zvezi s književno dejavnostjo* Jean-Claude Ibert poroča V «Nouvelles Litteraires«, da je književnost v primeri s prejšnjimi leti občutno nazadovala; ne po obsegu, pač pa po kvaliteti del, ki so iz« šla.
Splošno nazadovanje ali neka vrst* mrtvoudnostj, če hočemo to tako imenovati, ki v njej danes životari književna tvornost v svetu nasploh (torej ne samo pri nas!), mora zbuditi resnično zaskrbljenost. Toda, če je to pri nas v glavnem posledica velikanskih naporov V času našega osvobajanja, ko so se porabile neslutene količine ne samo fizičnih, ampak tudi umskih duhovnih energij, če pri nas gre Več ali manj za znake in pojave razumljive naravne preutrujenosti, vsega tega ne moremo trditi za vrsto zapadnoevropskih držav, kjer takšnih naporov ni bilo, odnosno jih ni bilo v takšnem obsegu. Razlogi so tu, kaže, drugačni. Družbeni sistem je tu pogojil takšno stanje v družbenih odnosih, pri katerem postane nujno, da se do najvišje stopnje razbohotita skrajni individualizem v praktičnem Življenju in skrajni subjektivizem na področju misli, Pri takšnem osnovnem stanju se ni čuditi, da začno kliti najrazličnejše malomeščanske svetovno nazorska, politične, družbene, kulturne koncepcije, ob katerih postane vse navzlic dobri volji vsaka nadaljnja pot nejasna. To se mora odraziti povsod, tudi na književnem področju, kar končno dokazujejo sami rezultati.
V Rimu, pravijo, pa da je zbudilo veliko zanimanje delo znanega Alberta Mora-vie «Rimske povesti«, kjer naj bi se znova potrdile izredne pripovedne sposobnosti imenovanega avtorja. Si« cer pa bo treba počakati jeseni, ker da se bo šele takrat začela prava ofenziva na področju književnega ustvarjanja. Tu so imena kot Alvaro, Brancati, Piove-ne Moravia, Eratolini, Sšlo-ne, Vittorini in še precej njih, ki se bodo predstavili z novimi deli, da si pridobe naziv najboljšega pripovednika Italije.
Na področju gledališke u-metnosti je opaziti, da se posveča premalo pozornosti novejšim delom. V »Tea-tro delle arti« je žela velike uspehe Machiavelijeva »La Mandragora«, v Teatro Eli-seo Anouilhovo delo «Alou-ette« (Skrjanček), «Cirano de Bergerac«, Goldonijev «Lažnivec», Shawov pygma-lion. Potem je še tu Zolajeva «Terese Raquin», ki so jo dajali v gledališču Val-le, vsakokrat natrpanem največ zaradi tega, ker je nastopala v vlogi matere slavna Enima Grammatica
Za konec še nekaj novic iz filmskega sveta. Luigi Zampa končuje svoj najnovejši film La Romana po istoimenem delu Alberta Moravie. V glavnih vlogah Italijanka Gina Lollobrigi-da, zraven nje Francoza Daniel Gelin in Raymond Pellegrin. Zanima nas, kako se bo tu odrezala Gina Lol-lobrigida, o kateri si kritika še ni na jasnem, ali gre za resnično nadarjeno igralko, ki je od nje pričakovati še mnogo, ali pa gre samo za mlado ambiciozno dekle, ki lahko da ima zdrava stremljenja, pa nima, razen dobre volje in privlačne zunanjosti, potrebnega talenta, ki bi se z njegovo pomočjo lahko povzpela do resnične umetniške kvalitete. Pilm »Kruh, ljubezen in fantazija« (Pane, amore e fantasia), ki v njem Lollo-brigida nastopa v vlogi, je žel precejšnje slavospeve, in zanj res ni moči reči, da
.(Nadaljevanje na fi, strani/
r
NAŠE NEDELJSKO BRANJE
-N
Sj'min! bfi&l
MAVRIS BISHOP
elzumil sem. bralni stroj,* je rekel profesor Entivhist-le, škripajoč sveženj energije, čigar izbruhi navdušenja so zmeraj učinkovali na njegove kolege ko sredstvo za bljuvanje, ali pa so jim pričarali pred oči strele. Vse glave v salonu za kadilce v fakultetnem klubu so se sklonile niže nad revije kakor v molitvi, molitvi, ki kakor običajno spet ne bo uslišana. «Jasno jen je nadaljeval profesor Entivhistle, «da pomeni branje največ jo potrato časa v našem kulturnem svetu. Človeku se je posrečilo malone vse pospešiti in prilagoditi sodobnemu tempu — obveščanje, promet, računanje. Se zmeraj pa po. trebujemo natanko toliko časa, da preberemo knjigo, kakor ga je potreboval nekoč Dante ali...n
»Veliki Cezar!* mu je posegel v besedo profesor am-fiobiologije in jezno zaprl trde platnice svoje revije, da je kar počilo.
«Ali veliki Cezar,* je nadaljeval profesor Entivhist-le. «Zato sem izumil stroj. Moj stroj deluje z napravo fotoelektričnih celic, ki tiskovne vrstice bliskovito ponatisnejo. Fotoelektrične celice delujejo sinhronično z mehanično napravo za obračanje listov — sila genialno! Računam s tem, da lahko moj stroj prebere tri sto strani obsegajočo knjigo v desetih minutah*.
«Ali zna brati tudi francoski?* je vprašal profesor biološkega gospodarstva.
itBrati zna vsak v anti-gul tiskan jezik. In treba je izmenjati samo glavno šablono, k' kontrolira delo fotoelektričnih celic, pa zna stroj brati ruski ali bolgarski ali kak jezik v cirilici. To pa še ni vse. Obrneš stikalo in že ti bere stroj hebrejski ali arabski ali kak drug jezik, pisan od desne na levo namesto od leve na desno*.
«Kitajski tudi?* je vprašal profesor amfibiologije z drznim korakom na areno. Drugi so ostali zatopljeni v svoje revije.
»Kitajski še ne,» je odgovoril profesor Enttvhist-le. «To se pravi, če vtaknemo vanj strani počez... Pač, mislim, da bi se dalo tsi-di napraviti... Svetlobni valovi, ki jih prestrežejo fotoelektrične celice, se spremene najprej v zvočne tresljaje*.
»Človek torej lahko sliši, kako stroj besedilo bere?*
«Nikakor ne. Zvočni tresljaji se vrste tako hitro kakor pač dopušča zmogljivost aparata*. Profesor Ent-whistle je bil zdaj ves v svojem elementu. «Pomislite na prihranjen čas! Študentu dajte bibliografijo, obsegajočo denimo petdeset knjig. In brez najmanjšega truda mu jo stroj med tednom prebere. In v ponedeljek zjutraj vam prinese potrdilo; vse sem skrbno prebral*.
«Toda študent ne bo vedel niti besede iz vsega kar je prebral*.
»Saj tudi zdaj ne ve nobene besede iz vsega kar prebere*.
»V tem oziru imate vsekakor prav*, je potrdil profesor amfibiologije. »Priznam, da imate prav. Kolikor pa lahko povzamem iz vašega pripovedovanja bomo morali dati diplomo stroju, študent pa bo padel pri izpitu*.
«Kaj Set, je ugovarjal profesor Entivhistle, eSobod-ni knjigovodja sploh ne misli na to ,da bi se sam ukvarjal z napornim množenjem in deljenjem. Cesto sploh ne zna množiti in deliti. To prepušča računskemu stroju, ki opravlja delo zanj. Knjigovodja mora samo vedeti, kako je treba s strojem ravnat i. To je delovna zmogljivost*.
sVendar pa se mi zdi, da nam gre za to, da posredujemo študentom vsebino knjige*.
«V našem mehaniziranem stoletju? Dragi moj, nam gre za to, da naučimo študente ravnati s stroj i. Pilotu ni treba poznati zgodovine aerodinamike. Zadostuje mu, da ve, kako je treba ravnati z letalom. Advo-
katu ni treba vedeti, kako so se razvijale teorije o rimskem pravu. Dobivati mora pravde, in sicer po možnosti tako, da najde pravilne odgovore na logična vprašanja. To je večidel mehanično opravilo. Morda bi se dal tudi za to delo izumiti stroj; morda bi lahko začeli s tem, da bi nam stroj dajal preproste pametne zaključke. Saj že veste; zaključke iz glavne in stranske premise*.
sTorej trenutek, prosim, ne oddaljujva se od bistva Vaš bralni stroj mora vendar nekaj delati, kar je prebral mora vendar nekako obdržati, mar ne? Kaj se pa zgodi potem., ko vam je posredoval zvočne tresljaje?*
»Potem pride najlepše*, je odgovoril profesor Entivhistle. «Zvočni tresljaji se spremene v svetlobne tres-
ljaje in sicer v drugačno vrsto svetlobnih valov, kakor so bili prvotni; in ti svetlobni valovi gredo v avtomatičen pisalni stroj, ki piše neverjetno hitro. Tu se spremene svetlobni impulzi v čitljivo pisavo, zmeraj v svežnjih po sto strani. Svežnji papirja lete iz stroja ko prazne pšenične vreče iz avtomatičnega mlina. Vidite torej, kar stroj prebere, se v polnem obsegu in trajni obliki konservira- Potem je treba strani samo še sešiti — toda za to delo zadostuje spreten pisarniški fant*.
«Ali pa bi lahko vse prebrali?* je vztrajal profesor amfibiologije pri svojem.
»Zakaj pa ne — seveda bi lahko prebrali, če bi nas veselilo*, je dejal profesor Entivhistle.
Nad fakultetnim klubom je plaval neznosen molk.
PO ANKETI MED 2.400 ŠTUDENTI
Motiv iz Ženeve
Ženeva bo dobila
prvo študentovsko naselje
Študentom hočejo predvsem poskrbeti cenena stanovanja ter vzpostaviti v neposredni bližini univerze središče študentovskega življenja
Oblasti v švicarskih univerzitetnih mestih se že dobrih 20 let ukvarjajo z vprašanjem študentovskih stanovanj. V Ženevi so se odločili za zgraditev študentovskega naselja. Ustanovili so odbor, ki bo pripravil vse potrebno. Predvsem bo treba zagotoviti pomoč pristojnih oblasti. V aveh ali treh letih se bodo študentje že lahko vselili v nova stanovanja.
V preteklem zimskem semestru so organizirali anketo, ki je zajela kakih 2400 študentov. Ugotoviti so hoteli, v kakšnih socialnih razmerah žive študentje. Anketa je pokazala, da je študentovsko naselje v Ženevi potrebno. Vprašalno polo je izpolnilo 905 študentov in študentk in od teh je približno tretjina pripravljena takoj vseliti se v Študentovsko kolonijo.
Tako hočejo študentom predvsem priskrbeti cenena stanovanja. Najemnine so v
ČE NAMERAVATE PREŽIVETI POČITNICE POD PLATNENO STREHO SVOJEGA ŠOTORA
I
V	tth dneh	se bodo	iz Savinjske doline	vrnili
mladi	tržaški taborniki,	ki so	preživeli nekaj	lepih
dni pod šotori v Savinjski dolini. Ker bodo tem prav gotovo sledili še drugi, objavljamo zanimiv članek «Mladine», ki govori o najlepših prostorih za taborjenje v Sloveniji.
Opisali vam bomo	nekaj ti-	Kljub	temu	pa leži	prostor
tako,	da ga	obseva ves dan
hih kotičkov pri nas za tiste, ki bi radi preživeli svoj dopust v mirnih in ubranih slovenskih krajih. Pri nas je dosti izbire; za planince in ljubitelje gora v temnih gorenjskih smrekovih gozdovih, za plavalce in pristaše vodnih športov pa ob mirnih ali divjih rekah. Vsega je pri nas dovolj, treba je le izbrati in se odločiti.
Opisali vam bomo nekaj tabornih prostorov, kjer so že večkrat taborile enote taborniške organizacije in posamezniki. Lastniki teh prostorov so taborjenju naklonjeni in prostori v glavnem odgovarjajo vsem zahtevam taborjenja.
Na Gorenjskem pod mogočno Martuljkovo skupino so že pred davnimi leti taborili gozdovniki. Na desnem bregu Save leži ob izlivu Martuljka lepa jasa, kjer je stalo že na stotine šotorov in nad tisoče tabornikov in drugih je tu že preživljalo svoje počitnice. Ta prostor je priljubljen, ker leži v osrčju gora, ker je izredno lep in je od železniške postaje Martuljk oddaljen komaj osem minut. Leži v občini Gozd, OLO Jesenice. Na tem prostoru se tudi v velikem dežju nikoli ne nabira voda, ker je nekoliko vzvišen. Obdaja ga starodavno drevje, ki nudi dovolj kurjave in prijetne sence.
Na razpolago so vam temni gorenjski smrekovi gozdovi, kotički v osrčju gora in prostori ob mirnih ali divjih vodah Tržačanom malo znana Dolenjska vabi tabornike h Krki, kjer je nešteto malih jas, primernih za postavitev šotorov
sonce. Ta prostor je primeren za taborjenje tudi zato, ker je izvrstno izhodišče za razne kratke in dolge gorske ture. Na glavni jasi sicer skoraj vsako leto taborijo taborniki, vendar je na bližnjih manjših jasicah še dosti prostora. Za pitje in kuhanje uporabljajo vodo Martuljka.
Kogar vabijo reke, naj se odloči za Krko, našo najlepšo reko. Skoraj vzdolž celega toka Krke na obeh bregovih leže čudoviti večji ali manjši taborni prostorčki, ki kar vabijo, da bi postavili na njih šoto-e in preživeli počitnice. Tiste, ki Krke ne poznajo, opozarjamo na nekaj prostorov.
Južno od Kostanjevice pri Brežicah leži pod vznožjem Gorjancev kotlina s prijetno jaso. Iz Kostanjevice gremo le en kilometer po lokalni cesti proti vasi Qšterc in mimo domačije Pri Marički. V bližini je zanimiva podzemeljska jama. Blizu prostora izvirajo trije studenci, ki nudijo obilo vode za pitje in za kuho. Bližnja Krka je tu primerna za kopanje in za vodne športe. Kostanjevica je zvezana z avtobusno progo z Brežicami in z Novim mestom. V. Kostanjevici si lahko nabavimo vso hrano. Pa tudi sicer je Kostanjevica za-
J/, 'm*
m--.m-!	?
'čMtjs
Z ' v/
-	>„	-	mm*
Tržaški mladinci na taborjenju v Kranjski gori
nimiva in spada med lepote naše Dolenjske. Znana je po svojem zanimivem gradu in blizu je znameniti kartuzijanski samostan Pleterje. Kostanjevica je tudi lepo izhodišče za izlet na Gorjance. Cez Orehovec in Opatovo goro pridemo na greben Gorjancev. Po izredno lepi in razgledni grebenski poti po vrhu Gorjancev' pridemo na Trdinov vrh v petih urah. Vrnemo se na Gospodično, kjer stoji tudi nova Pader-šičeva koča. in nato v Novo mesto, in z avtobusom nazaj v Kostanjevico.
Tistim, ki jim je Novo mesto bliže, naj se odločijo za Otočec pri Novem mestu. Tu taborijo vsako leto novomeški taborniki, toda na Otočcu je nešteto ljubkih malih jas ob Krki, prav primernih za en šotor ali za skupinico šotorov. Lastnik zemljišča Da Otočcu je Gozdna uprava Novo mesto. Tudi tu je dovoljeno pobiranje suhljadi. Ob v--liki jasi. kjer taborijo vsako leto novomeški taborniki, je tudi studenec s pitno vodo. Posebno priporočljivo je tu taboriti od srede junija, do 20 avgusta. Najbližnji ljudski odbor je Otočec, kjer je tudi pošta, čez Krko pa je avtobusna postaja proti Novemu mestu. Do Novega mesta je 6,5 km. Blizu leži še otok Otočec in tudi na njem je nekaj primernih in zanimivih tabornih prostorov. Otok je zvezan s kopnim z lesenim mostom.
Takih in podobnih prostorov ob Krki je še mnogo. Treba se je le napotiti ob Krki in na najbolj primernih mestih razpeti šotor in uživati. Malo pa je znana čudovita dolina Temenice, zanimive dolenjske ponikalnice, ki trikrat zgine pod zemljo in izvira vselej na zelo zanimive načine. Zadnjikrat pride Temenica na dan kot Prečna pri Lukenjskem gradu. Grad leži v skoraj nedostopni globači, ki jo odpira le Prečna. Tu je nekaj prav lepih tabornih prostorov in so tudi sončni. Tudi v neposredni bližini gradu je lepa jasa za take šotornike ki jih mika divjina. Cez gozdnat hrib proti Mirni peči in še dalje ob Temenici pa ležijo v prijazni dolini med tremi mlini čudovito lepi taborni prostori, kjer še ni nihče taboril, ker prostori niso znani. Kraj leži blizu Mirne peči na Dolenjskem, drva in pitne vode je dovolj, pa tudi mleka in zelenjave.
Ce je letos koga zamikala Štajerska, naj jo mahne kar ob Savinji. Preizkušen taborni prostor leži med Letušem
ob Savinji in Šmartnim ob Paki (Občinski ljudski odbor Šmartno ob Paki, OLO Šoštanj) Blizu je betoniran studenec za pitno vodo, Savinja pa je primerna za kopanje in za vodne športe. Tudi bližnja lepa okolica je primerna za taborjenje in zlasti za izletniške cilje. Na izlet gremo lahko na Mozirske planine.
Tudi taki so. ki imajo radi Primorsko. Njim priporočamo taborni prostor v Idriji pri Bači. Prostor leži na desnem bregu Idrijce za vasjo Idrija pri Bači, okoli 3 km od Mosta na Soči v smeri proti Idriji. ,N^ drugem bregu Idrijce je’ pitna voda v zazidanem studenčku, Idrijca pa je primerna za kopanje. V bližini so gozdovi in ni težav s kurjavo.
Pa tisti, ki ne gredo radi daleč iz Ljubljane ali pa bodo hodili taborit samo v soboto popoldne in v nedeljo? Tudi za take je mnogo lepih prostorov. V Iškem Vintgarju lahko pri vstopu v dolino postavimo šotore, pod Šmarno goro v smledniških gozdovih dostikrat taborijo nedeljski taborniki, zlasti lepo pa je pod Dobeno, kjer obrobljajo
jase lepi gozdovi in jih sekajo bistri potočki. Sicer pa, kamor koli se človek ozre, povsod je lepo in vabljivo, samo če ima človek odprto srce za naravo.
»MODRI VAL# IZ TRSTA V SAVINJSKI DOLINI
Prav te dni se poslavljajo od lepe Savinjske doline taborniki rodu «Modri val» iz Trsta.
Za taborjenje so si izbrali Polzelo, kjer so se utaborili pri zgornjem jezu ob Savinji. Takoj po prihodu so se seznanili s predstavniki krajevnih organizacij, ki so se spet dobro izkazali in smo lahko veseli prisrčnega sodelovanja. Občinski jjudski odbor in tovarna nogavic sta tabornikom pomagala s prevozi in materialom za ureditev taborišča. Klub tehnike tovarne nogavic pa jim je dal na razpolago dva kajaka.
Dan vstaje pa so praznovil z domačini in sindikalna podružnica tovarne nogavic jih je povabila na družabni večer, kjer je domačinom vodja tabornikov povedal, da so navdušeni nad razmerami v Jugoslaviji, kakor tudi nad gostoljubnostjo domačinov.
Nova	zgr
za 2.500	š
Ženevi precej visoke, ker živi v mestu razen mnogih tujih študentov tudi mnogo pripadnikov raznih mednarodnih organizacij. Stanovanjsko stisko in visoke najemnine čutijo zlasti tuji študentje. Te težave bodo odstranili z zgraditvijo študentovskega naselja. Najemnine v njem bodo ustrezale gmotnemu položaju študentov. Hkrati hočejo pristojne ženevske oblasti vzpostaviti v neposredni bližini un.verze središče študentovskega življenja. V minulem zimskem semestru je bilo na ženevski univerzi vpisanih 13% tujcev, predvsem orientalcev in Američanov. Tujih študentov je bilo na univerzi 55 odst. Ker večina ne more navezati stikov z domačini, ostane vsa leta, dokler traja študij, osamljena. Pa tudi medsebojnih pravih stikov študentje z redkimi izjemami nimajo. V študentovskem naselju pa se samo po sebi razvije skupno življenje in poglobi čut za skupnost.
Misel, da bi zgraditi v Ženevi študentovsko naselje, ni nova, pač pa je novo njegovo zunanje lice. Zgraditi nameravajo večje stanovanjske bloke, v katerih bo prostora za kakih 300 študentov in študentk. Sobe bodo povezane v skupine po 15 in Vsaka bo imela svojo kuhinje. Ker so imeli v Parizu slabe izkušnje s paviljoni, v katerih stanujejo študentje raznih narodnosti ločeno drug od drugega, bodo v Ženevi študente raznih narodnosti pomešali. Poročeni, ki jih je z'asti mnogo med ameriškimi študenti, bodo imeli ločena stanovanja. Študentovsko naselje bo imelo tudi restavracijo. v kateri bodo dobivali študentje poceni obede in večerje. Študentje, ki imajo več denarja, bodo plačevali ne-kcliko večje najemnine, da bode tako posredno pomagali revnejšim. Študentovsko naselje bodo zgradili dobrih deset minut hoda od univerze. To bo prvo takšno naselje v Švici. Ce se h° obneslo, bodo tudi druge švicarske univerze v tem pogledu posnemale ženevsko.
AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC
PREVOZ
POTIVIHOV
na STO, v Jugoslavijo, Avstrijo in druge državo
GARAŽA:
UL Timeus 4, cel »0-296
STANOVANJE :
Ul. F. Severo 6, tel 33-113
-
Te dni so začeli graditi v Beogradu nov blo^ zgradb Tehniške visoke šole, v katerih bosta dobili prostore tehnološka in strojna fakulteta. V novih zgradbah se bo lahko učilo 2500 študentov.
Strojna fakulteta bo imela tri velike dvorane s površino 700 kvadratnih metrov. V prvi bodo stali stroji za izdelavo orodij, parni stroji in stalna razstava strojnih modelov, V drugi bodo stali razni tipi motornih vozil in kmetijskih strojev, tretjo dvorano pa bodo uporabljali aeronav-tičarji S to dvorano bo povezan tudi velik aeronavtski predor za šolske poizkuse. Tehnološka fakulteta bo imela tudi veliko dvorano s stroji za preizkušanje materiala. Med temi dvoranami, v katerih se bo vršil praktični del pouka, bodo predavalnice, od katerih bo imela vsaka 450 sedežev. Poleg tega bo v
zgradbi večje število učilnic, prostorov za kabinete, laboratoriji itd. Velike risalnice bodo imele po 70 delovnih mest. Po številu prostorov in po sodobnih tehničnih novostih, ki se uvajajo pri gradnji blokov, bo Tehniška visoka šola v Beogradu med najbolj moderno urejenimi ustanovami te vrste v Evropi.
Anton Aškerc:
TLAKA
Riše: S. Pahor
JUGOSLOVANSKI MLADINCI V ZAHODNI NEMČIJI IN DANSKI
Skupina 37 mladih jugoslovanskih delavcev iz Srbije, Hrvatske, BiH, Makedonije in Črne gore je odpotovala na 14-dnevni obisk mladine socialnodemokratske stranke Zahodne Nemčije. Mladinci bodo obiskali industrijsko področje Porurja in navezali stike z mladimi nemškimi delavci. Razpravljali bodo o možnostih sodelovanja jugoslovanskih in nemških delavskih mladincev.
Skupina 29 jugoslovanskih mladincev, samih kmečkih fantov, pa je odpotovala na 14-dnevno turnejo po Danski, kjer si bo ogledala zadružništvo in delo danske mladine v kmetijstvu.
Ik
i	„	hnržunu	in	svili — In Baltežar se s sinom, s hče- Za plugom gre Mmdorf po »Oh, delati — kaka sramota! Tam v senci kraj njive sod
ha hi	.	rami.	z	ženo	brazdi	molče,	O	Bog!	vina	leži
Ne! tlaka le v kmečki obleki ob[eii ko. raševnat mora si sin goni mu roli — gospa Ob, škoda teh belih, teh než-	°	Pl>°	a’aJS	e
kroj...	tn	hčere	nih	je	roki.,.*	pjj0	p0j0	mi	veselo.
velja!
Hajd, menjajmo, Mindorf, za
da nesi
«Sedaj pa le delat — tlačani.* z motikami tolčejo grude. A kmetje v bariunu in svili?.
Konec
PREDSTAVNIK JUGOSLOV. ŠTUDENTOV NA POTI V AZIJO
Predsednik Centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije Miladin Sakič, je odpotoval na obisk k socialističnim študentovskim in mladinskim organizacijam Burme, Indije in Indonezije. V teh deželah se bo mudil 50 dni in se razgovarjal z ondotnimi študentovskimi in mladinskimi organizacijami o čim tesnejšem sodelovanju ter možnostih izmenjave študentovskih in mladinskih skupin med Jugoslavijo, Burmo, Indijo in Indonezijo. Predstavnik Zveze študentov Jugoslavije potuje v azijske dežele kot štipendist UNESCO.
Mizarji j Deske tmrs
podjetniki mact kmetovalci! ■*»•»•*«««»
Lesov in tra-
me vvdi na iu pr dne je
MSI
viaie Soiino ?4 le!. 80441
m
m
•<s> *• §
deft!
10
,E1#-
ZASTOPNIK IN GLAVNA ZAL°GAJ
MUH. IIOIUZDRCII ineovciv I JtSTJP
T R S T - Ul. Valdirlvo 3. tel- 39
§>
Sestavljena is najboljšega materid* ^ Izdelana po najnovejših tehniški1
Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo *a S let
Zahtevajte jo pri svojem
MOTOM48
DELF1NO 160 CCM
o*
m
_	  'Irfjj
Postaja za usluge v Nabrežini ■ FRA^ ZNIŽANE CEN®
so nai
Izdelek nejvečje
1	*	-M	#	1
varne, ki je v celofl" j Cowj
dilna neprava.
izdelan po mno90^£ kušnjah izključno |
tovarn«"1 ;
Električni hladilo^ edinstven izdela*11-J Ijiv v trajnosti. Hfl11
h
LEC je izdelan za Vas, ker ob vsaki priliki nudi svež® ^ ohranja zdrave in zadovoljne in Vam mesečno prihrani mr>°9
Zapomnite si: ,,LEG** mora v Vaše gospodinj*^-
Naročila sprejema s takojšnjo dostavo in petletnim jamstvom tvrdka
s M
7. sfcetie 3
TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVA
ni*
f
L _________________________
ŠKODA, a/ JE NI	MOGOČE V
Odločna volja slovenskega
kniečko-delavskega ljudstva
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
V kriškem vinogradu!
^ 2e večkrat
Itjijf' nam 3° ie povzročila * tur- i!beralna fašistična, leenjem naših prosvetnih MlPodarskih ustanov, zgra-(„}.	3 fetifcimi žrtvami in
^Povedmi, a pran toliko tulil . l!Ubeznti° in predanostma . - Stuari' S!coda, izražena, itev>ikah, je le medla mumttv resnične škode.
šlecie^T:0 ■ Se 8e Dotaknili ■ K' je sicer ne more-a : napesti tako konkretno lien« I!*'	in nosimo
Me k P°sledice od prvega Iliri,-. seJe tukaj pojavila Pa s. se 30 bomo čutili, boljšaL™ b‘ se Položaj iz-
N<tj se I°0lai>jU| ki
malo pomudimo pri
naše ”' tega globoko v Mrskn V-0 'n kulturnogospo-
"Mredek'3^ 5“ TaZVOj 'n
J	narodnega	gospo-
iar.
bolj V 3e bilo in je toliko 2nanostieS’ k° iivimo v d°bi
n° znan' 'n, tehnike■ potreb-ktnici T’ Delo, bilo v de-p°spcši 0,Jarni aii na polju, skrajša ter nje-*Pio*na tzb°ljša, potrebna bt<tzbu	str°kovna izo-
celo ,'a	teži	vsaka,
Kolik Zaostala država.
^“tiščati Sm° Se mi ’n tps„-! 2 'zsl?dki znanosti je	Ali: koliko tega
>reDovala mu ljudstvu po-kulturn cwH‘zirana, visoko bjQ’ Ka,tn dem°k.ratična Ita-~ 3 je t> ^etrt stoletju našemu
»ICt:
i enHu, d k-
^ečljem	bda našemu
’« lajjajU ijnDstvu skrajšala 9oue a trud, zvišala nje-
Pobudo 6 in mu dala
in r0OsPod,
°Pa
•«ži
ene
tn
zanj nisli
sicer
ki
lZVe*a
G ti
smo navedli ško- tvu, in to tembolj, ker imamo opraviti z upravo, ki so ji Mussolinijeva imperialistična prizadevanja, zakoni in metode bolj pri srcu kot pa naša borba za oropane pravice.
Naši kmetijski proizvodi predstavljajo sicer lepo, a vendar skromno vrednost treh milijard. Ta vrednost je le odraz tistih vrlin našega kmečkega človeka, ki so bile trden in uspešen jez proti fašizmu: delavnosti, vztrajnosti, skromnosti in ljubezni do svoje zemlje; v tej skromni vrednosti pa je tudi še večja obsodba fašizma in njegovih javnih in prikritih pristašev.
Ze nad 33 let (pod Italijo 25, pod angloameriško upravo nad 8 let) smo v zastoju in nam država po svojem brezčutnem davčnem aparatu le jemlje; brezobzirno dostav.
Ija davkoplačevalcem zamotane račune, ne da bi ta upoštevala dobro ali slabo letino, točo, sušo in druge nezgode. Za razmeroma nizke davčne zastanke — ki pa jih mnogi gospodarsko izčrpani niso zmogli — je fašistični birič pognal zadnje živinče iz hleva ali celo premoženje na boben.
Kdo bo poravnal to škodo, kdo povrnil krivično izterjane davke in propadle domove? Kako se bomo dvignili iz teh materialnih in moralnih ruševin? Namesto poravnave tega dolga nas zapadnja_ ški imperialistični računarji nameravajo ponovno potisniti v naročje istega italijanskega kapitalističnega sistema, ki nas je pod fašistično kavo davil že četrt stoletja. Priključiti nas hočejo deželi z najbolj zamotanim in nesocialnim davčnim sistemom, ki prija le kapitalistom in veleposestnikom; le-ti namreč imajo odprta vsa mogoča vrata, da dosežejo davčne olajšave in svoje davčne obveznosti prevalijo na malega človeka Enotna volja vsega slovenskega kmečko-delavskega ljudstva na Tržaškem pa je: Naj se pogajanja o tej naši zemlji zoključijo kakorkoli, slovenski človek se globoko zaveda, da ne more in ne sme več imeti nasproti državi samo pasjih dolžnosti, ampak mu pritičejo pravice kot človeškemu bitju, kot državljanu in družbenemu članu kot tvorcu materialnih in duhovnih dobrin. Se bolj se slovensko ljudstvo zaveda, da je Italiji materialno in moral, no že preveč žrtvovalo, da bi bilo voljno še enkrat postati brezpravna raja. Nočemo več pod nacionalistični, fašistični klerofašistični ali kakršen koli bič, niti usode beneškoslo-venskih bratov ali karnijskih kramarjev, temveč zahtevama bolj dostojen kos kruha in neoviran vsestranski razvoj in napredek, za kar so Trstu z njegovim zaledjem dani vsi pogoji.
Nočemo več sramotno krva. veti in umirati kot žrtev imperialističnih naklepov, ampak hočemo življenje človečanskih in kulturnih odnosov. Tako bo vsaj delno poravnano črno poglavje našega umiranja pod Italijo.
00 Up _
Produkt,
lo Za ..
Sospoij . mmbolj napredno ?‘°rej0 3Cp)e? Na to nam *i dom0l)0cno odgovoriti na-°JtDrnnim‘i 1'***’ ki so se z bTonilj .ZTtvami komaj o-?r031«<lli r,!e b°0’ tisti, Ki so e obli i, efc 3e2i,c 'n ve-Pren‘otileUbe 80 nas za hip
Se 'k**m0 20 h‘P’ >ieT a 51,10 k^ kmalu zavedli, st'Mih *°t žrtev makjaveli-ro8fePano f ‘matroni za neu-Pl*<t«o B rt(j0 pastirjev, za-nM. j ^topnemu iztrebije-n.a naio ^ c'ljem je stopila C^3, le 2em,jo liberalna, ta
^reVzel„ “< P.0ostreni meri, je V j , . 3as,stična Ualiia
in nar,‘eSji° znania’ Kul-a°5talost, ^a’ vsestranske
* «»- ’ n°niesto
pomoči arsKi razmah biča
imovi-
,e' ^'‘Pie^tn* S^roJnnc e<nijak ’ hi se bil naš
sahtopnjevaTUl SV0ji 2eml3> tin ? tehnično »po-
bil
na svoje do-
° njej m ,e ponosen, je bil r,i .VeDno r frialno in moral-a®en 0 3 °Pttstošen, pre-°n0 ‘n bre
'z volje ter z grozno, a stal-
hS£	in kam nai
V Ta f nil I2 fašističnih 0_ 2an°l rnrtvec jc one-
»Z«-"	n,T”".in"‘"P«”
O
vsakim nasled-
%ki. ga^ Poolavje 0 hara-
3e naša izmučena 2emlja
„ morala pla-Ki ,5p‘Cn’ hijeni, pote “ naših ^[^msno vkle-ti,,.terhne Dušah. Posledice «f Cn° obfi reakcionarne ere
Ztum°8e dnnes«
tr Oosn fnem -ivljenju, v “»eni °darskih vejah, a našem kmetijs-
VISOK SVETOVNI PRIDTLEK VOLNE
Svetovni pridelek volne leta 1954 cenijo na 2,004.912,000 kilogramov, medtem ko je lanski pridelek znašal 1,982.232.000 kilogramov. Sedanja produkcija volne je približno v skladu s potrošnjo. V deželah, ki porabijo največ volne, so porabili v treh mesecih pred 30. junijem 1954 5 odstotkov manj volne kot v pejšnjih 3. mesecih in 9 odstotkov manj kot v istem času lanskega leta. Skoraj vse dežele pri-delujejo zdaj enako ali še več volne kot pred vojno.
mtmi.
(V ■. p*
■mi * <.
VELIKE MOŽNOSTI UPORABE ELEKTRIKE V KMETIJSTVU
Pomembna vloga elektrike v razvoju	peru
Električne naprave v perutninarstva - Umetni valiimki ali inkubatorji
1. Električne ogrevalne naprave v perutninarstvu.
Malokje v kmetijstvu je toliko možnosti za uporauo n-lektrike kot v perutninarstvu. Omenimo naj samo električno razsvetljavo kot sredstvo za povečanje lezenja jajc v zimskem času. Mnogo pomembnejša pa je vloga električnega ogrevanja, ki se z uspehom uporablja razen v umetnih valilnikih tudi za vzrejo mladih piščancev, o-grevanje kokošnjakov, segrevanje pitne vode ipd. Sele elektrika je omogočila najširši razmah te nadvse važne veje kmetijstva, ki se je v nekaterih zapadnih državah, zlasti v Angliji in ZDA razvila v pravcato industrijo.
Priključna^ vrednost oz. poraba električnih ogrevnih naprav v perutninarstvu je razmeroma majhna, vendar pa doseže uporaba toka dokajšnje število kilovatnih jur,, ker je večina električnih priprav stalno vključena. Zato je e-lektrifikacija v perutninarstvu pomembna tudi za elektrarne, saj je poraba precej stalna in razen tega izkazuje izredno ugodno obremenitev, ker je le malo motornih pogonov. Kar se tiče zadevnih strojev, je šele elektrotehnika omogočila njih gospodarno obratovanje, ker so le občasno v obratu. Nasprotno pa je lučna in toplotna obremenitev zelo stalna in izrablja lahko tudi cenejši nočni tok.
Umetni valilniki
Umetne valilnike ali inkubatorje lahko delimo v dve skupini. V prvo spadajo tako imenovani majhni inkubatorji za 100 do 400 jajc, v katerih je svojčas za ogrevanje služila petrolejska svetilka. Danes se tudi v teh valilnikih uporablja električni tok za segrevanje, bodisi da neposredno greje zrak ali pa vodo za ogrevne cevi. Veliki valilniki imajo kapaciteto od 500 do 70.000 jajc in imajo popolno električno opremo, ki deluje povsem samodejno.
V umetnem valilniku mora biti med valjenjem stalna temperatura med 37. in 38. stop. C. To dosežemo s tako imenovanim termostatom, ki
ob previsoki temperaturi avtomatsko izklopi električni tok. Ker se nato inkubator počasi ohlajuje, pade temperatura na spodnjo mejno vrednost in električno gretje se avtomatsko zopet vidjuci. Grelci sestoje iz uporovne ž;ce, ki je montirana običajno ob zadnji steni valilnika. Okrovje, ki je praviloma iz dvojne lesene stene, mora biti izredno dobro izolirano, da so izgube toplote čim manjše. To je važno zaradi porabe toka. ki bi bila ob slabi izolaciji prevelika, ker bi tcplota prehajala na okolni zrak in grelci bi morali biti stalno vključeni. Dobra izolacija pa je nujno potrebna tudi zato, ker^ moramo le računati na možnost prekinitve električnega toka in v tem primeru mora vaUlnik vsaj nekaj ur ioh-raniti praktično stalno temperaturo.
V inkubatorju pa mora biti tud1 stalna vlaga, in sicer med 65 in 80 odst. Odstotki relativne vlage povedo, kolikšen del vlage je v zraku od tiste količine, ki ustreza popolnoma z vlago nasičenemu zraku za določeno temperaturo. Tak zrak ima relativno vlago 100 odst. in ob najmanjšem dodatku vlage ali padcu tennperature bi se vlaga zgostila. Med zgoščevanjem vlage se v zraku stvar-jajo drobne kapljice vode. ki v naravi tvorijo meglo, oblake in dež. V inkubatorju postane zrak vlažen zaradi vode, ki jo nalijejo v plitve posode na dnu valilnika. Voda na toplem zraku izhlape-va in ga ovlaži do zaželene stopnje. Ce je zrak preveč vlažen, se avtomatsko sproži ventilator, ki izsesava zgoraj vlažni zrak, medtem ko sveži, suhi zrak vstopa skozi odprtine na dnu valilnika^
Kakor smo že omenili, so svoječasno ogrevali inkubatorje s petrolejko, katero so danes zamenjali električni u-pori. Zato v valilniku ni več dima, odstranjena je nevarnost požara in odpadlo je vse delo s polnjenjem in čiščenjem svetilk. Cljnogočena je ne samo popolna avtomatičnost. marveč tudi zanesljiva signalizacija v -primeru prekinitve toka in preseganja
Nkusi z raznimi sortami paradižnikov
a^oda za pospeševanje gospodarstva v Kopru
8ot-brS'5eih pr''3 parad'žnik naida ugotovijo odpornost rastlin, Potr ®°VrtnjV° most° od vseh kar je zelo važno ugotavljati S0rt 110 nrln<l in 3e zato | pri uvajanju katerekoli rastli-ki bi p°j^evan3e raznih ne na nova področja
bas
v poštev pri
195-) s'JSPocW Za posPeševa-
p0skunadalievara tUd‘, V letu
ta , 1 So -.j s p°skusi. Ti 1952. Padaljevanje iz le-
* Saka atceli ■ s°rta »i, *> je
Vrši*'** le bil« 03 poskusni
■•XP0-
tačuo b°ljše	Podatki	30
iir na ,gledp°sti pre-
,n °še 2emliiščee tarsko poVr-3e „ Vr8ili ’ ,na katerem bila arave (n °. usi. je tež-
‘a ha0t,ana v?91' Njiva 3e tura 25 em E.3nKSeni	le-
»t°ti Cveta4a c '”e' Predkul-2aradi e!skegan°nl‘ S° Z ™
so z 500
sta .“u p0lhanikgn°^a na ha-tije’ ](£at**im Sndnja kompo-
finojij so upor^0,3’11 prci*-
«Ulfata' ‘n „_blli umetna
ata' 2n°S!Cerl 200 kg amon-
300 jj’ ‘u0 kg K* am' ♦?. SUperftr ahjeve *ol>
ha. \
-poganj
‘‘uperf°sfat»
ka- Seiau^^H na rina ha' Vse toPlo 80 27 f u8 pogapi-Eredo,	ebruarja v
*n 23
sto J apt‘la prB. -- K>uvirai v^etaci?dal3i IO^ro1 na pro'
pCulo2 - JSS t- feQ
Vi« m vZ,aradi oKiu-,.
enkrat
Pikirali
Potrth nih pada-ne- Tudi - ° zaliva-
r#stlibU°
” ““ ««55
2 namenom,
Dne 8. maja istega leta je toča nasad močno poškodovala. Pri vsem tem si je nasad precej hitro opomogel.
Deset sort, ki so Jih preizkušali v letu 1953, je dalo skoraj enake rezultate kot v letu 1952, razen pri sorti «Cuor di bue» in »Golden guen gial-lo», kjer se je pridelek močno znižal zaradi propadanja plodov po gnilobi, kar je povzročilo slabo vreme z močnimi padavinami zaradi neodpornosti sort.
Pri sorti «Prima Ravennan pa se je pridelek zelo dvignil, in sicer od 375 stotov na ha v letu 1952, na 540 stotov na ha v letu 1953, to je za 165 stotov na ha. To je dokaz, da sorti «Prima Ravenna«, poleg obilne vlage v zemlji (dovolj vlage je bilo tudi v letu 1952),* prija tudi vlažno ozračje.
Od ostalih sort je omembe vredna tudi zgodnja sorta «Pierete». Ima bolj enakomerne, le malenkost rebrate in bolj odporne plodove. Poleg tega pa je tudi rastlina dosti bolj odporna proti ove-nelosti listov kakor sorta «Pri-
ma Ravennan. Nadaljnjega I Sorta «Renska slava« je da-resnega opažanja bi bila vred- la 594 stotov pridelka na ha,
na tudi sorta «Imun» — zla-1 plodovi malo pogačaste oblike
sti zaradi svoje zgodnosti in pa nizke oblike rasti. Vzgajajo jo lahko brez opore, kar je zelo važno v naših krajih zaradi pomanjkanja potrebnega materiala in večje uporabe delovne sile,- Slaba stran omenjene sorte so e-dino le premajhni plodovi s slabo kožico, kar bi pa verjetno lahko izboljšali s selekcijo. Sorta «Imun» je dala nad 500 stotov pridelka na ha.
Čeprav se pri poskusih z novimi sortami ni mogoče o-slanjati le na enoletne rezultate, prinašamo nekaj ugoto-* vitev lanskoletnih poskusov, ki nam bodo služili kot podlaga za nadaljnja razisko-' vanja. Vredno je omeniti na primer sorto «Westlandia», ki je dala 612 stotov na ha. Ima lepe okrogle in gladke plodove, opečno-rdeče barve, odporne proti raznim boleznim, vsebuje malo semena in je dobra zaradi teh lastnosti za izvoz.
Sorta «Danski export» z nad 500 stoti pridelka na ha, o-kroglo pogačaste oblike, temnordeče barve in je (kar je velike važnosti), zelo od' porna proti raznim boleznim.
opečnordeče barve in dobro odporna proti boleznim.
Sorta «Abunda» je dala 594 stotov na ha, je lepe o-krogle oblike, plodovi opečnordeče barve, odporna proti boleznim bi prišla tudi v poštev pri nadaljnjih poizkusih
Za bodočo predelovalno "industrijo , ki ima v perspektivi konserviranje celega paradižnika (pelati), bi prišle v poštev sorti; »Principe Borghe-se» in »Sunrise« (Aurora).
«Principe Borghese« je dala 594 stotov pridelka na ha, barva temnordeča zelo odgovarja zahtevam tržišč in tudi zelo trdo meso odgovarja predelavi.
»Sunrise« je dala nad 600 stotov na ha, plodovi so opečno rdeči kar
»pelatov«, so trdi in meso je debelo in gosto. Slaba stran sorte »Principe Borghese« je ta, da ima premajhne plodove. To pa bi se mogoče dalo izboljšati s selekcijo in racionalno obdelavo zemlje in z gnojenjem. V isti namen bi lahko prišle v poštev sorti «£)anski export» in «Ailsa Craig«.
najvišje dovoljene temperature. To so seveda izredno važne okolnosti, saj gre pri večjih valilnikih za kakih 10 do 20 tisoč jajc, ki predstavljajo dokajšnjo vrednost. Signalno napravo za: javljanje prekinitve toka mora kajpak napajati neodvisen izvir napetosti, n. pr. suha ali akumulatorska bateiija.
Zanimivo je dejstvo, da je razvoj umetnega valjenja pripeljal do spoznanja, da je gospodarnejše uporabljati velike valilnike kakor več manjših. Razume se, da je poraba električne energije v velikih valilnikih samo neznatno večja od porabe v majhnih, medtem ko število jajc, ki se hkrati, valijo, daleč presega razliko v porabi toka. Izkušnja je pokazala, da je v velikih valilnikih- odstotek iZValjenja večji in da so tudi izvaljeni piščanci težji. Zato ni čudno, da so povsod po svetu nastale velike valilnice, ki se jih poslužujejo vsi kmetovalci določenega okoliša in donašajo jajca v izva-ljenje proti plačilu ustrezne pristojbine.
Umetne koklje Za vzrejo večjega števila piščancev, ki so izvaljeni v umetnem valilniku, je potrebna tako imenovana umetna koklja. To je preprosta naprava. kjer se piščanci grejejo ob temperaturi, ki mora vsaj približno ustrezati telesni temperaturi žive koklje. Včasih, ko še niso poznali e-lektrike, so napravili nekakšne zaboje, v katere so postavili petrolejsko svetilko. Ta rešitev seveda ni bila vzorna, ker so se piščanci gnetli okrog svetilke in najbližjim je bilo vselej prevroče
Elektrotehnika pa je na tem področju omogočila znatno boljše ir, gospodarnejše rešitve predvsem je bilo mogoče ogrevno napravo namestiti tik pod pokrovom. S tem je bil pridobljen večji koristni prostor in onemogočeno pregrevanje piščancev. Ogrevne naprave so pa zelo različne in večkrat se v ta name nuporabljajo žarnice. Za gretje so prikladnejše žarnice stare konstrukcije, n. pr. tiste z ogljeno nitko, ker ;e pri njih razmeroma več električne energije spreminja v toploto. Z žarnicami lahko izvedemo preprosto regulacijo, ker jih lahko vzamemo več, n. pr. štiri in uravnavamo zaželeno temperaturo tako, da so vključene samo dve, tri ali vse štiri žarnice.
Nekateri kokošerejci menijo, da svetloba, ki jo izsevajo žarnice, ni ugodna za piščance, vendar ni znan noben primer, kjer bi svetoba škodila. Kljub temu pa je elektroindustrija izdelala tudi take umetne koklje, kjer je pod pokrovom poseben grelec zunaj ob steni pa gumb,' » katerim lahko uravnamo poljubno temperaturo. Razen tega je predvidena signalna žarnica, ki je stalno priključena in ugasne, kadar je prekinjen dovod toka iz omrežja. To opozorilo je namreč potrebno, kajti v tem trenutku se prekine tudi gretje in rejec mora skrbeti za to, da se v tem času piščanci ne prehladijo. Saj to pa je tudi edina slaba stran električnih kokelj, kar dejansko predstavlja še nerešen problem. . ,
Naši kokošerejci so si znali umetne koklje sami izdelati Med dve vezani plošči so razpeli grelno žico (#cekas»), ki so jo neposredno zvezali s priključno vrvico z vtikačem Ploščo, ki je imela n.
ti ohlajevanju, kar bi zelo povišalo gradbene stroške. Razen tega bi bil v takem prostoru zelo slab zrak, kajti ventilacija bi toploto odvajala na Drosto.
Zavezniška vojaška uprava je odobrila za drugo polletje 1954 potrebno vsoto, ki bo do. deljena v obliki državnega prispevka z« nekatere važne pobude nanašajoče se na izboljšanja in povečanja krajevne proizvodnje. V ta namen bodo dani kmetovalcem prispevki za sledeče pobude:
1. Vinogradništvo in sadjarstvo. Prispevki, ki lahko dosežejo največ 70 odst. izdatkov za nakup trtnih sadik, oljk in sadnega drevja. Naročila se sprejemajo do sobote 30. oktobra t.l. Od tega datuma dalje se bodo sprejemala naročila samo za spomladanske saditve 1955.
2. Cvetličarstvo. Prispevek za nakup vrtnic in čebulic tulipanov, izbranih vrst, v najvišjem znesku 40 odst. Naročila se sprejemajo do 30 septembra tega leta. Ob naročilu mora prosilec dati določeno vsoto na račun.
3. Poljedelski stroji, prispevek za nakup predvsem koristnih in še malo poznanih kmetijskih strojev. Ta znaša največ 30 odst. nakupne cene. Prošnjo je treba vložiti do so. bote 30. oktobra t.l. Pri tem bo dana prednost tistim strojem, ki jih bo posebna komisija smatrala za bolj primerne za naše področje.
4. Živinoreja. Prispevek v znesku okoli 50 odst. za nakup odbranih bikcev sivo-rja-ve pasme. Naročila se sprejemajo do 15. septembra t.l. Hkrati pa mora zainteresirani živinorejec dati na račun 120 tisoč lir. Nagrade za dobro vzdrževanje (snaga in krmljenje) bikov. Posebna komisija bo odmerila imenovane nagrade, upoštevajoč krmljenje bika. rabo močnih krmil in pa higiensko stanje živali.
Nagrade za dobro rejo bik-sev. Te nagrade bodo dodeljene tistim rejcem, ki se bodo odlikovali v vzreji in z namenom, da s , to vsoto del-
To kočljivo vprašanje so re-	...	,	y,
šili tako, da	so v veliki, pre-	I	no	pokrijejo stroske.	ki	so	jih
prosti leseni	stavbi namesti-	[	imeli z	vzdrževanjem	matere
ti več stajic,	nad katere so	:n	bikca	samega,
obesili večje	število special
nih žarnic, ki izsesavajo več toplotnih žarkov. Te žarnice imajo posebno obliko in so polnjene s plinom, ki daje žarkovje, pomaknjeno proti infrardečem koncu svetlobnega spektra, O tem smo že nekaj slišali pri umetnem obsevanju rastlinjakov. Tako je uspelo dati stajicam potrebno toploto, četudi je v prostoru vladala temperatura do —24. stop. C. Kritična postane situacija, če se med tem časom pojavi motnja v dotoku električne energije zaradi napake v' električnem omrežju. Taka naprava mora pač uiti tako priključena, da ji je stalen dovod električnega toka dejansko zavarovan. Na večjih perutninarskih farmah se splača, da je za take primere na razpolago majhen Die-sel-električni agregat, ki se avtomatično sproži v trenutku, kadar se prekine dovod električnega toka.
Nagrade za vzrejo teličk. Za pospeševanje vzreje odbranih teličk in za olajšanje njih oddaje drugim rejcem področja bodo dane «nagrade za vzrejo teličk«. Za prejem omenjenih nagrad se morajo zainteresirani rejci obrniti na urad za živinorejo — Kmetijsko nadzorništvo — kjer bodo lahko prejeli bolj natančna pojasnila.
Prispevki, okoli 50 odst. za nakup odbranih merjascev pasme Large Whte. Naročila se sprejemajo do 30. oktobra t.l. Ob naročilu mora zainteresirani kmetovalec dati na račun 15.000 lir.
5. Cebeloreja. Prispevki v najvišjem znesku 30 odst. za nakup racionalnih panjev in v čebelarstvu koristnega orodja. Rok za naročila poteče 30 oktobra t.l. Vsa pojasnila prejmete na Področnem kmetijskem nadzorništvu — Ulica Ghega 6-1, tel. 38673.
OD SUVANA DO ŠKOFIJ
DEVIN
1 udi Devinlani ge ne moremo kopati
V svoji zadnji nedeljski številki ste poročali, kako so Kontovelci in Prosečani izrinjeni od grljanske obale. Tudi pri nas je ista pesem in se v svojem morju ne moremo kopati. V našem por-tiču, ki je bil od davnine naše kopališče, ni več mesta za nas, ker ima prvo besedo pri-dobitništvo. Kjer je bilo za kopanje primerno mesto, sta dva gostinska obrata: Kraljev in Metlikovčev. Ostala obala je za kopanje neuporabna, ker je strma, školji zaščitnega nasipa pa so zasedeni po tujih kopalcih in so tudi za otroke in starejše ljudi neprimerni. Kam naj torej gremo?
Opozarjamo občino na to za nas vsekakor važno vprašanje in predlagamo za njegovo rešitev to-le: Na stenah vzhodno od grada so sledovi bunkerja izza prve svetovne vojne. Tamkaj vodi steza h kotičku pod grajskimi stenami, ki je zelo primeren za kopanje, ker je peščena obala plitva.’Treba je le urediti dohod stezo z ograjo in vprašanje bi bilo vsaj zasilno rešeno. Toliko pa že lahko zahtevamo in upamo, da bo občina to tudi upoštevala.
r na ha, plodovi so opeč- • 3/4 metra v kvadratu, eči, okrogli^ gladki in to, | so' postavili na dve pokonč-je važno pri predelavi no stoječi zidni opeki, obe-
S E S E ] A N
Prva kopalna nedelja
Nedelja, 25. julija. Z r šega železniškega postajališča se v presledkih pomikajo dclge procesije in se spuščajo proti morju, kjer je ob obali več stotin raznovrstnih vozil s tablico TS, GO, TO, MI, K-A (Koroška-Avstrija) i. dr. Desna stran obale je kot Soldier’s Beach US Army, torej kot kopališče rezervirano za ameriško vojsko in civilistom nepristopno na nasprotni strani, pred kamnolomom, pa za angleško Tudi tukaj se očituje razmerje dolarja proti funtu obeh pa proti naši valuti oziroma proti odnosom nasproti civilnemu prebivalstvu Bolj petični kopalci si privoščijo kabine hotela C. Reg-
sili okrog plošče na več mestih prerezan zastorček in u-metna koklja je bila gotova. jga velikih perutninarskih farmah, kjer redijo tudi do 20.000 piščancev, je pa gretje velik problem. Ce bi hoteli vzdrževati potrebno temperaturo v večjem prostoru, bi
porabili ogromno množino	g:o,	drugi — pretežno	star-
električne energije. Poleg te-	ši z	otroki —	kopališče,	osta
ga bi morala biti stavba iz-	li pa se kopljejo in sončijo |	nila	tudi prva lepa poletna
redno dobro zavarovana pro-1 na	prostem.	Nekateri	jedo, |	nedelja.
OSSI
ELEKTR. APARATI ZA GOSPODINJSTVO, LESTENCI. MONTIRANJE TELEVIZIJSKIH ANTEN IN AVTOMOBILSKIH RADIJSKIH APARATOV TER VSA POPRAVILA.
RADIJSKI APARATI
MARELLF
UNDA
MINERVA
SIEMENS
PHONOLA
AUTOVOX
TELEVIZIJSKI APARATI
MARELLI	UNDA	PHONOLA
ELEKTR. GOSP. APARATI
HOOVER
HOOVER
LILLY RONDO
SIBIR
HLADILNIKI
STBIR	UNDA
Preden se odločite za nakup kakršnega koli radijskega, televizijskega ali gospodinjskega aparata bo v vašo korist, če obiščete
I PRODAJA RADIO SOSSI
MA fjRRnKF i OPdNE — UL. MONTE RE št. 4 (blizu šole) lin UUI1UHL TeIefon. trgovina 21-155	— stanovanje 21-154
) pijejo, čitajo — pretežno manj vredno literaturo — in počivajo pod platnenimi strehami ali v senci gostega drevja tik ob obrežju. V vodi je živ-žav, krik, smeh in žoganje, lov na žoge. Vsa ta večtisočglava množica bolj podzavestno uživa izredno mikavno in privlačno prirodo med divjimi stenami, polno sonca in svetlobe nad bujnim rastlinstvom, ki spominja na ono iz južnih zemelj. Vsako toliko ti zadiši mešanica parfumov tržaških div, ki se sprehajajo ob obali z nemalim samopoveličanjem in nečimrnostjo. V gozdiču ob obali taborijo Solnograjčarii. Polni dobre volje uživajo južno sonce, in kritično motrijo ko-pališčni sejem. Povprašam nekoga med njimi, kako se počutijo v naših krajih. Zelo so zadovoljni, le o naših kopalcih imajo svoje in ne preveč laskavo mnenje; ne morejo razumeti nemirnih, nestrpnih teatralnih kretenj in jih smatrajo za neresne, o-tročje, smešne. Zanima jih ozadje tega vsaj navidezno razkošnega življenja, njegova aven, usoda Trsta itd.
Seveda je pri njih vse bolj umerjeno, preračunano, ekonomično urejeno. Imajo svojo oskrbo, svojo kuhinjo, lekarno i. dr. vse pod praktičnimi šotori. Tako je tudi v koloniji mladih Štajercev (iz Leobna), ki disciplinirano, resno in dostojno prihajajo in odhajajo iz Sesljana v svoje taborišče v graščinskem borovem gozdu med Seslja-nom in Devinom.
Od vseh teh tisočev ne-1 deijskih kbpalcev imajo naši obcestni gostilničarji razmeroma zelo majhen zaslužek, kar pomeni, da je treba v črnih dneh beli novec razumno obračati.
TRST, UL. C. BATTIST1 231. Tel. 44-208 Telegr. lMPEXPOR I -TRI ES IE
UVAŽA:
Vsakovrstni les, drva sa kurjavo, gradbeni material
IZ V A Z .4 :
te k stil, kolonialno blago in ra». novrslne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
STARA IN ZNANA TVRDKA
m
R0D0LF0
ki se je preselila v
ia 15
tel. 95089
z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke
S1MCA
s križnim šivom za gumbnice, pri tr je vanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira.
25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljlvl stroji ln v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju.
SLIVNO
Z naše nedeljske šagre
25. julija smo obhajali cerkveni shod — sv. Magdaleno in se držimo svojega starega običaja, da se na ta dan sestanemo s svojo ožjo in daljšo žlahto ter osvežimo so-rodniške vezi in spomine. Radi vidimo v svoji sredi čim več prijateljev in znancev, kar je lepa slovenska in sploh slovanska lastnost.
Letošnjo šagro smo praznovali v prijetnem razpoloženju in je dobro voljo dvig-
MILAN SVAB S0A«E
0 PROJEKTIRANJE — MONTAŽA CENTRALNIH KUR-0 IAV IN VODOVODNIH INSTALACIJ — KLEPARSTVO
0 ULICA S. GIUSTO štev. 16 — TELEFON štev. 93-609
% SHfe Sli ITI Vremenska napoved za danes: Spremenljivo vreme z menjajočimi se pooblačitvami in razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 26.1 stopinje; najnižja pa 17.9 stopinje.
TRST, nedelja 1. avgusta 1054
PRIMORSKI DHEVK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 15.00:
Ob 85-letnici železarne na Jesenicah. — Trst II.: 17-00-Koncert zbora «Soški fantje«. — Trst I.: 14.00: H. Strauss: «Elektra», opera v 1 dej. — Slovenija: 18.00: E. Adamič: Lovrenc Košir, idejni izumitelj poštne znamke.
ŠPORTNI DNEVNIK
VELIČASTEN SPREJEM V MARIBORU
PRVI BELGIJEC WULLENWEBER
Ghidinijeva ofenziva na Petroviča ni uspela, čeprav se mu je približal za poldrugo minuto
VRSTNI RED NA CILJU :
V. ETAPE
LJUBLJANA — MARIBOR
1. Wullenweber 3.5001”; 2. Schoenmakers 3.51’26”; 3. O-srečki; 4. Gelissen; 5. Steen-bakkers; 6. Moens; 7. Simon; 8. Cvejin; 9. Ignatovič; 10. Šebenik; 11. Bergaud, vsi s časom drugega; 16. Ghidini 3.57T9”;	19. Bolzan 3.57’23”;
21. Accordi 3.58’45”; 22. Petrovič; 23. Della Santa nato Van der Weyden, Vidali, Bonin, Brajnik, Cimoroni, Ročic, Pod-milščak, vsi s časom Accordija.
MARIBOR, 31. — Pred startom predzadnje etape je bilo med kolesarji in med njihovimi vodji veliko nervoze. Vsakdo je pričakoval napad na Petroviča. Njegova dva glavna tekmeca sta bila Ghidini in Van der Weyden. Do Domžal je bilo vse v redu. Tamkaj je bučno pozdravljen od svojih sovaščanov Vidali ušel iz skupine in vztrajal v begu. Njemu so se pridružili še znani Eolzan. Ješič, Šebenik, Schoenmakers, Simon, Cvejin in Bat. Toda Vidaliju tudi tokrat ni uspelo. Defekt ga je ustavil, tako da je ostalo na vodstvu sedem kolesarjem. Ostali so bili strnjeni v veliki skupini, kjer so Jugoslovani stalno nadzorovali Ghidini j a in Van der Weydena. Na vzponu pri Trojanah je Luksemburžan Simon poostril tempo in prvi privozil na vrh in s tem pridobil poleg lepe nagrade še pribitek. Štiri sekunde za njim je prispel Cvejin, 8” kasneje pa kot tretji Šebenik, nato Schoenmakers in Bolzan. Skupina z Brajnikom in Cimoroni-jem, v kateri so bili tudi favoriti, je imela štiriminutno zamudo. Na spustu s Trojan je zaostal Ročič zaradi defekta. Toda Della Santa ga je počakal in po nekaj kilometrih sta zcpet prispela v vodečo skupino. 13 km pred Celjem po večkratnih neuspelih poskusih bega Van der Weydena in Ghi-dinija končno slednjemu le uspe pridobiti kakih 100 m prednosti. Za njim vozi tudi Vidali, ne da bi mu pomagal, tako da ju v Celju skupina dohiti. Izven Celja pa Vidali ponovno preluknja, a se zopet vrne med boljše, ki so vozili prav počasi. Na čelu je medtem pobegnila skupina, ki je narastla na 11 kolesarjev in pridobila nad pet minut naskoka. Nihče se zanje ni zmenil.
Vsi so gledali le na Petroviča, Van der Weydena in Ghidinija, ki so edini še v
bcrbi za prvo mesto. V Konjicah, nekaj več kot 35 km od Maribora, je iz skupine švignil kot strel Italijan Ghidini. Njegov tempo je vzdržal samo Della Santa, ki mu je bil stalno za petami. Vsi so že mislili, da Petrovič ne bo obdržal več rumene majice, kajti videti je bil v krizi in nerazpoložen. 1!) km pred ciljem je Ghidini, ki je med tem časom pustil za seboj tudi Della Santa imel že minuto naskoka. Za njim se je organiziral veliki lov, ki je lahko računal tudi na uspeh, saj je do cilja Ghidini obdržal 1’26” prednosti pred Petrovičem, ki je tako obdržal prvo mesto v generalnem plasmanu.
Med najboljšimi v današnji etapi je bil Della Santa, ki je ncsil najtežje breme v obrambi rumene majice.
V današnji predzadnji etapi je zmagal Belgijec Wullenwe-ber. ki je v zadnjih kilometrih pobegnil vsem in prispel sam na cilj, kjer ga je nad desettisočglava množica lepo razpoloženih Mariborčanov burno pozdravljala.
Še jutrišnja etapa in dirka bo končana. Vsi pričakujemo, da bomo prvič v zgodovini jugoslovanskega kolesarstva pozdravili individualno in ekipno zmago Jugoslovanov v tako močni mednarodni konkurenci. Samo smola bi sedaj to lahko preprečila. Jutri starta-mo ob 13. ob 17. bo na stadionu športnega igrišča «Zagreb» v Zagrebu svečani zaključek; upamo, da tokrat usDešen.
SPLOSNA OCENA PO SESTI ETAPI :
1. Petrovič 28.16’57”; 2. Van der Weyden zaostanek 34”; 3. Ghidini 2’2”; 4. Ročič 11*45”; 5. Bolzan 15’34”; 6. Lakovič 15’56”; 7. Schoenmakers 20’1”; 8. Bonin 32T6”; 9. Ignatovič 33’50”; 10. Della Santa 34’53”; 15. Accordi 48T5”; 19. Vidali 56’44”.
OCENA PO MOŠTVIH :
1. Jugoslavija I. 85.18’32”; 2. Holandska 85.55'46”; 3. Hr-vatska 87.18T9”;	4.	Luksem-
burg; 5. Slovenija; 6. Jugoslavija II.; 7. Belgija; 8. Partizan.
Po zadnjem vzponu na Trojane je bilo zaključeno tekmovanje za gorsko nagrado, ki je dalo naslednji rezultat:
1. Ignatovič 20 točk; 2. Petrovič 16; 3. Bolzan 11; 4. Van der Weyden 10; 5. Boellhou-vvers 10;	6.	Steenbakkers	9;
7. Keyser 8; 8. Kulevski 7; 9. Bajc 6; 10. Ročič 5;	16. Ac-
cordi 3.
- ,   - .  -.
PO SPORAZUMU MED SINDIKALNIMI ORGANIZACIJAMI IN RAVNATELJSTVOM CROA
ŠTIRIM DOBMOSKIM DIlAVGtM ne hi smoli skrajšali iliiiiiuiimii časa
Ladj e delniški delavci so mnenja, da sindikalne organizacije ne bi smele podpisati sporazuma
NEZANIMIVA PREDZADNJA ETAPA TOURfl
Tretja zmaga Bruyna
prav tako počasna tudi današnja etapa
n MA ril .III leiar	6. Orlrers 36’02”:
VRSTNI RED NA CILJU XXII. ETAPE NANCV — TROYES (216 km): 1. De Bruyne 6.35’03”;	2.
Croci-Torti i. č.;	3. Deledda
6.35*24”; 4. Van Est; 5. Pia-rezzi; 6. Hoorelbeke; 7. Van Genechten; 8. Hnedrickx; 9. Forlini; 10. Guerinel vsi s časom Deledde: 11. Mahe 6.35’38”; 12. z enako oceno 6.35’42” skupina 57 dirkačev.
TROYES, 31. — Ko smo že včeraj povedali, da bo od Nancyja naprej le še triumfalna vožnja Bobeta proti Parizu, se nismo zmotili. Ce bi se Tour končal včeraj zvečer, bi bilo prav tako v ledu. Danes Suykerbuycku, da kje pa-tudi jutri se ne bo. Lahko se samo komu zgodi, kakor danes Suykerbrycku. da kje pade in si zlomi ključnico. To se je belgijskemu dirkaču danes pripetilo na mestu okrepčila; ko je hotel sprejeti zavitek z okrepčilom, je zelo nerodno padel; seveda je moral odstopiti.
V zadnjih 20 km pa je Belgijec De Bruyne nekoliko bolj potegnil in pridružil se mu je Croci-Torti. Na cilju pa je bil boljši Belgijec. Kmalu za njima pa so prišli še drugi. Tokrat je De Bruyne zelo poceni dobil tudi nagrado za borbenost, medtem ko je bila nagrada za največjo smolo zelo zasluženo priznana Suyker-buycku. Med moštvi je na današnji etapi zmagala Belgija. Po točkah pa sigurno vodi Kiibler pred Schaerom.
JULES AUMONT
SKUPNA OCENA PO XXII. ETAPI :
1. Bobet 134.55’25”; 2. Kiibler zaostanek 15*49”;	3. Schaer
21'46”; 4. Dotto 28*21”; 5. Mal-
lejac 31*38”; 6. Ockers 36*02”; 7. Bergaud 37*55”; 8. Vitetta 41*14”; 9. Brankart 42*08”; 10. Bauvin 42*21”.
SKUPNA OCENA ZA MOŠTVA PO XXII. ETAPI:
1. Švica 404.57*57”; 2. Francija 405.16*24”;	3. Belgija
405.33*03”; 4. Holandska; 5. SE; b. Španija; 7. Zapad; 8. NEC; 9. SO; 10. Ile de France; 11. Luksemburg-Avstrija.
ACQUI, 31. — Coppi je končal prvi del zdravljenja z blatnimi kopelmi. Izjavil je, da se izvrstno počuti. Dejal je tudi, da je švicarska krožna dirka težka, čeprav se je ne bodo udeležili preveč močni nasprotniki. Coppi je pristal na udeležbo na tej dirki predvsem zaradi tega, da bi se dobro pripravil. Kmalu za tem bo namreč svetovno kolesarsko prvenstvo.
, Sporazum o začasnem odpustu večjega števila delavcev Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču, katere bodo po soglasnem sklepu med sindikalnimi organizacijami in ravnateljstvom CRDA dali v tako imenovano «cassa di in-tegrazione«, je prizadel tudi doberdobske delavce. Z zmanjšanjem tedenskega delovnega časa so bili prizadeti štirje Doberdobci, med katerimi ni niti enega, ki bi lahko to odločitev sprejel brez resnejših posledic, kajti 'vsi štirje so ali družinski poglavarji, iz številne družine itd. Na podlagi teh vesti lahko pridemo do zaključka, da so na nepravi način odločili, kdo izmed ladje-delniških delavcev bo delal po skrčenem delovnem urniku.
Med delavci obstaja mnenje, da bi bilo veliko bolje, če bi ne prišlo do sporazuma o odpustih, ker bi imeli delavci proste roke in bi ne bili po svojih sindikalnih organizacijah vezani na sklenjene dogovore, ki jim preprečujejo odločno stavkovno gibanje proti odpustom odnosno proti skrčenju delovnega časa.
Predvsem je bilo mogoče o-paziti, da sta s sporazumom zadovoljni sindikalni organizaciji C1SL in UIL, medtem ko je CGIL sporazum prav tako podpisala, vendar bolj zaradi enotnosti akcije, ki je trajala od samega začetka boja proti odločitvi ravnateljstva, kakor pa zaradi prepričanja, da je sporazum pravilen m koristen.
Čeprav je zaenkrat videti, da ne bo prišlo do novih odpustov, je vendarle nemogoče z gotovostjo trditi, da bo tako stanje trajalo dolgo časa, Italijanska ladjedelniška industrija, je zaradi svoje odvisnosti od Confindustrije zašla v hudo proizvodno krizo, ki se je najbolje pokazala z dogodki v genovski iadjedelnici «San Giorgio«. Najprej pridejo na vrsto največje ladjedelnice, potem pa ne bo prizaneseno niti tržiški ladjedelnici, ki je že itak na najboljši poti, da zaradi pomanjkanja naročil še bolj zmanjša proizvodnjo in odpusti delavce.
Da bi se preprečilo propadanje obratov, je popolnoma pravilno, da delavci zahtevajo ločitev podjetij IRI, med katerimi je tudi tržiška ladjedelnica, od Confindustrije in da se na tak način zmanjša vpliv veleindustrialcev na državni sektor, vpliv, ki samo škoduje ogromnim državnim ali pol-
državnim industrijskim objektom.
Obvestilo županstva
Goriško županstvo sporoča, da so na občinskem protokol-nem uradu na vpogled sledeči seznami: dodatni seznam dru. ge vrste za leto 1954 enotnih prispevkov v kmetijstvu in glavni seznam za leto 1954 enotnih prispevkov v kmetijstvu.
Seznama bosta na vpogled do 3. avgusta. Interesenti si lahko ogledajo navedena seznama v dopoldanskih uradnih urah.
Seja občinskega upravnega odbora
V petek zvečer je bila seja občinskega upravnega odbora, ki ji je predsedoval župan dr. Bernardis. Na dnevnem redu so bile številne točke upravnega značaja, ki se tičejo vprašanj oskrbe, vzdrževanja občinskih stavb in podobnega. V okviru javnih del je občinski upravni odbor med drugim odobril porušenje stavbe štev. 11 v Ul. Ascoli, katere zemljišče bodo uporabili za nove gradnje; nadalje ureditev cest in dela pri ureditvi pločnika na Travniku, ureditev Ul. Brigata Pavia v delu med Drevoredom XX. septembra in Ul. Boschetto ter ureditev Ul. Cra-vos in Blaserna.
Pred zaključkom seje je odbor imenoval nadzorovalno ko. misijo pri natečaju za mesto poveljnika mestnih stražnikov ter odobril dva ukrepa o preureditvi pravilnika za osebje.
Podpore ECA v avgustu
Občinsko podporno društvo v Gorici sporoča svojim oskrbovancem da bo razdeljevanje podpor za mesec avgust po naslednjem abecednem redu, ki si ga lahko vsak ogleda tudi na oglasni deski podpornega društva v Ul. Baia-monti štev. 22: torek, 3. avgusta črke A, B, C; sreda, 4. avgusta črke D, E. F, G; četrtek, 5. avgusta črke H, I, K, L; petek, 6. avgusta črke M, N, O; sobota, 7. avgusta črke P, Q. R; ponedeljek, 9. avgusta črke S, T; torek 10. avgusta črke U, V,Z. Interesenti naj se javijo dan pred določenim dnem po abecednem re-
HUDA KESKECiA MA BREGU MUK
Dirka po Švici
v
brez Švicarjev...
EPINAL, 31. — Ferdi Kii-bler je danes izjavil, da se bo mogoče kljub naporom na Tour de France udeležil tudi švicarske krožne dirke. Rad bi pa imel. da bi mu organizatorji kako kompenzirali izgubljeni zaslužek z nastopov po Franciji po končanem Tou-ru. Schaer pa je dejal, da se švicarske dirke ne bo udeleži), ker je preutrujen. Tudi Clerici je odrekel udeležbo. (Švicarska krožna dirka denarno mnogo manj nese kot Giro ali pa Tour in zaradi tega zanjo ne vlada posebno navdušenje med dirkači).
Starček padel na prod in se močno poškodoval
Nesrečo »ta opazila dva dečka, ki »ta nemudoma obvestila nekatere Ijndi v bližini
Na levem bregu Soče, in sicer na kraju, oddaljenem skoraj 1 km od mosta IX. avgusta, kjer se spušča v strugo kakih 15 m globok prepad, se je v petek okrog 15.30 dogodila huda nesreča. Dva dečka, ki sta se igrala nedaleč od kraja nesreče, sta namreč videla, kako je neki mož, star okrog 60 let, ki je malo prej šel tam mimo z dvema psoma, izginil v prepad. O nesreči sta dečka najprej obvestila nekatere ljudi, nato pa sta se spustila k Soči, kjer sta na kraju našla ponesrečenca v nezavesti in vsega v krvi. Kmalu zatem je prišel rešilni avto Zelenega križa, ki je neznanega moža odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Njegovo stanje je zelo resno. Po nadaljnjem pregledu so zdrav, niki ugotovili verjeten zlom lobanje ter hude poškodbe na glavi in desni nogi. o njegovem zdravstvenem stanju se zdravniki se niso izjavili.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od 25. do 31. julija 12 rojstev, 8 primerov smrti, 8 oklicev in 3 poroke.
Rojstna: Viviana Marangot-to, Romano Benedetti, Antonio Barresi, Gualtiero Medeot, Fausta Pagani, Gigliola Mav-
ric, Chiara Zumin, Ornelia Di. lena, Dario Gherardini, Mau-rizio Bressan, Fausto Bressan, Bruno Fava.
Smrti: 76-letni upokojenec Biagio Pagliana, 73-letni odvetnik dr. Virgilio Vinci, 74-letna gospodinja Amalija Kuret por. Domenig, 63-letna gospodinja Elisa Spiteri, 80-letni upokojenec Andrea Lestan, 55. letna gospodinja Maria Mar-chig por. Tromba, en dan star Fausto Bressan, 58-letni Leo-poldo Zbona.
Oklici: delavec Jožef Niko-lavčič in gospodinja Rina Za-nin, trgovski pomočnik Gior-gio Marega in gospodinja Maria Miculin, agent javne varnosti Giulio Cesare Colussi in gospodinja Angela Corso, orožnik Remo De Santis in gospodinja Bianca Vidale, kmetovalec Erminio Markosig in delavka Caterina Vitali, zidar Mario Montina in gospodinja Zora Pavsig, uradnik Albino Bresciani in gospodinja Pavla Ravnik, policijski stražnik Gaetano Curto in trgovska pomočnica Rosa Pisani.
Poroke:	pomorski strojnik
Ferruccio Bozzini in gospodinja Lica Rubin, trgovec Anto. nio Martel in gospodinja Eleo-nora Brandilin, mehanik Romano Mucelli in učiteljica Ne-lida Perco.
du na sedežu podpornega društva in naj prinesejo s seboj potrdilo o brezposelnosti. Po 11. avgustu ne bodo sprejemali več prošenj za redne podpore v avgustu.
Suša v Sovodnjah
Iz Sovodenj poročajo, da so kmetje zelo zaskrbljeni, kaj bo z letošnjim pridelkom, če bo suša še naprej trajala. Po poljih se brez izjeme pozna, da so prav vsi pridelki poškodovani, Ce bo suša še nadalje trajala, potem kmetje prav res ne vedo, če bodo kaj spravili v svoje skednje.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi. Raštel 27 - tel. 33-49; od 8. de 12. pa je dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 12 . tel 22-68.
KINO
CORSO. 15: «Uporniki Hondurasa«, barvni film. G. Ford in A. Sheridan.
VERDI. 15: «0 Cangaceiro«, A. Ruschel.
CENTRALE. 15: «Rdeči panter«, barvni film. R. Stack in J. Taylor.
V1TTORIA. 15: «Ujemite jih žive ali mrtve«, R. Meeker in S. Forrest.
MODERNO. 15: »Druga zastava«, C. Wilde.
LETNI KINO: 21: «Osporava-na ženska«, R. Widmar in R. Stewart.
KINO STANDREZ. 21: «Beli pekel«, S. Granger.
MEDTEM KO NARAŠČA BREZPOSELNOST
Statistike zabeležile
dvig življenjskih stroškov
Indeks se je v Gorici zvišal od 55,68 v marcu na 56,41 v oprilu
Ce računamo, da so življenjski stroški znašali v Italiji 1938. leta 1, potem so na podlagi podatkov 61 občin, ki so središča pokrajin, ugotovili, da so se življenjski stroški dvignili v mesecu marcu letos na 56,93, v aprilu pa so se še povečali in so znašali 57,29.
Posamezne panoge so se takole spreminjale: prehrana je imela v aprilu indeks 67,63, v marcu 67,08, kar pomeni, da se je podražila. Ugotavljajo, da je porast cen živilom pripisati porastu cen zelenjave, svežega sadja in vina. Nespremenljiv je indeks stanovanjskih najemnin, medtem ko se je indeks o elektriki in kurjavi zmanjšal zaradi znižanja cen kurjave za segrevanje, kajti v mesecu aprilu je bilo ozračje že toliko toplo, da ni bilo treba prostorov ogrevati tako kot v zimskih mesecih.
V primeri z mesecem marcem prejšnjega leta pa je indeks precej poskočil, samo pri elektriki in kurjavi tega niso zaznamovali. Izračunali so, da je indeks življenjskih stroškov poskočil od 56,68 v lanskem aprilu na 57,29 v letošnjem aprilu.
Tudi v Gorici so se življenjski stroški zvišali. Indeks teh
Mesta za učitelje osnovnih šol
V tem letu bodo razpisani natečaji za skoraj 8 tisoč učiteljskih mest, ki jih bodo razglasila posamezna šolska skrbništva. Po ministrski uredbi bodo razglasj natečaja javljeni v prvih dneh meseca avgusta. V goriški občini je prostih 12 učiteljskih mest, za katere bo razpisan natečaj, in sicer 1 mesto v Gorici in ostalih 11 v pokrajini.
bEl/LlE dobre in poceni
dobite za velika in mala v trgovini
/oAi/i Tbeuihatii
TRST, Ulica l/asari 1U - tel. 6RHR1
TRST — UL. TIMEUS 4 B — TELEFON 41-103
javlja cenjenim odjemalcem, da postreže s svežim mlekom tudi na dom. — Cena neizpremenjena. — Dostavlja na dom tudi druge mlečne proizvode, jajca, piškote in drugo. Naročila osebno ali po telefonu 41-103.
PRIZNANA STAVBNO POHIŠTVENA MIZARSKA DELAVNICA
PRAČEK	D
SKEDENJ ULICA Dl SERVOLA 124
Sprejema nova naročila in popravila, nudi plačilne olajšave ler se priporoča
tklaOeuiiva
Prodala ur in pribora na debelo '*\WW Inv - Ul. Battlatl. 14 - Tel. 36231
ZASTOPSTVO UR: »Longer* »Aureole* »El Ida. »Moerisr »Lancos »Lemoma. »Kolos. »Dichi. »Karos.
N
v„
TRST, Ulica Coroneo št. 3 Telefon štev. 238-18
izdeluje in popravlja krzna
PLIŠE - AJOUR - VEZENINE
stroškov je bil v marcu letos 55,68. v aprilu pa je znašal že 56.41. V glavnem se je podražila prehrana, in sicer od ' 68,28 na 69,46, kurjava se je pocenila in indeks je padel 46.77 na 46,74.
Številke kažejo, da se zlasti v Gorici življenjski stroški polagoma stalno večajo, medtem pa po drugi strani stalno narašča število brezposelnih.
Nekaj drobiža o glasbi, književnosti, gledališču in filmu v Italiji
(Nadaljevanje s 3. strani)
ni dober. Zdi se pa, da je bila ta vloga kakor nalašč zanjo, da je v njej pravzaprav igrala samo sebe, .če drže podatki, po katerih so njena mlada leta potekala v prav podobnih okoliščinah kraja in razmer. Na vsak način smo jo videli v nekaj filmih, kjer ne bi mogli reči, da se je preveč obnesla. Imela pa je srečo, da so bili njeni partnerji izdelane umetniške osebnosti, kakor postavimo Gerard Philipe v «Fanfan la Tuli-pe». Tu je bila Lollobrigida, po našem mnenju, samo neizogiben (z gledišča filmskega producenta) dopolnilni okras Gerardovi igri. Videli bomo kaj bo pokazala v filmu «La Romana«, ko ga bodo začeli vrteti.
Zanimivo bo, kot rečeno, na jesen, meseca oktobra, ki bo baje prinesel vse polno novosti, posebno na književnem področju, kar nas posebno zanima. Počakajmo torej jeseni, da bomo videli, kaj nam prinese.
d. f.
predvaja danes z začetkom ob 16. uri in jutri z začetkom ob 18. uri barvni film
Igralci: R. BOLGER - A. Mc LERIE
Elektro-inštalacijsko podjetje — Sprejema vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel. 29-322.
SE PRIPOROČAMO!
UVOZ
ELTRAM
UL. VALDIRIVO ši. 3 jjryQj
TELEFON 36-991
Odpremlja hitro po najnižjih cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge države. Pošiljajo se zdravila, tekstilno blago, šivalni stroji, radijski aparati, harmonike, kolesa, vespe in sploh vse, kar je potrebno.
Tvrdka ima lastno skladišče v prosti luki (Punto franc«* 2-a-21. — Obrnite se osebno ali pismeno na naš nasl« •
PIETRO CONTENT0
TRST — ULICA CARDUCCI štev. 7 — TEL. 372-73
VELIKA IZBIRA moških, ženskih in otros oblačil, svilenih rut, nogavic in rokav'c'
Tovarni prevozi ♦ Tel. št. 5608 e Osebni avtobusni PrsV
AVT O GARAŽA
MEHANIČNO DEL\VSIC;
TRST - Ulica Morerl 7-ROj*
Batič
In
BELAVN/M
T II
Ul. F. Crispi Te/e/on 952^
1 I I 1.1
LJUDSKI MOTOR
ZNANE F. B. M. TVRDKE
MORI lil id MINARELU
za vse vrste poh, po-
sebno hribovite/ lepo	 "■*
izoblikovan, primeren za vse osebe
Vam jamči lepo in trdno izdelavo iz prvovrstnega mate'''
125 cc
a Is
cena L 164.000'
GABBIANO" ■ EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠ*®
JOŽEF LUTHRA*
pooblaščen tudi za nadomestne dele „IUI O T O &
GORICA, UL. MARCONI 9
t/
odaovorul urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCH1 M. « Ul. <>ad. - Telefon številka 93-808 Iti 14-638. - Pojtm ^ V - UPMVAMJUCA SV. FRANČIŠKA St. JO - Telefonska številka 37-338 - OGLASI: od B. do 12.30 In od 15 - 18	- Tel.
37-338
stolpca za vse vrst« ogl
««8 - Ccm Mia.™*- Za vsak mm vtšine v širini l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mir. širine 1 ”mp*a Z« ^	'	25,-	din.	-	Tiska	Tiskarski	zavod	ZTT	- Podnižn Gorica Ul. 8. Pell.co l-II Tet 33412	-	Rokopisi	m	o*	vračajo
NAROČNINA; Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, cejoletna 3200 ltr, Fed. ljud. repub, Jugoslavija: Izvod :o, mesečno **'
Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLHJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drl založb* Trjl nlje. Ljubljana. Stritarjeva 3-1.. tel. 21-938. tek, račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska 0^2^^^