24, Žiov. Y ®LLJIU, iorek, dn& 24, sveeana 8920, LETO II. L Pi L ^1?0"1 M četrt lela"M K SJe*llk« •*««»» 80 vittAPfev. JW pismcne naročbe brez pošiljatv« SJ*5a, •• ¦>» rnor^mo ©zirati. f«rocniw naj poSilJajo naročnino P^ogni nakaznlci. ReklamaclJ« ff**™» so pošfriinc proste. Ne- ^»nrtnl dopisi sc ne sprejcmajo. «• oopise brez Dodolaa ae ne ozira. ^D^^^^L^k ^^^h ^^^1* i^^^A ^^^^& ^^^h ^hI^L^^K. fl^H ^^^^& ^^^Kt ' ^^^^B ^H^^^^^^^^^^V '^^^^^^^H ^^^^1 v^^B ^^^Ia ^^^^m ^^I^^^V ^^^H^lii^^^^l V^HI ^^^^v ^l^^ft Bb^v ^^^h s^W ^I^V ^^^H itrednüAftvo In upravnltt«» «e nahaja v Zvezni tlskarni v Celju, 8tro8*majerf eva ullca *t. S. Oglasi r,c računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 45 v od 1 mm, za poslana, na- raanila občnih zborov, naznanila c imrti, zahvale ltd. 7§ * od I mm, m reklamne notice med tekstom 9 K od vrste, Mali oglasi (največ 4vnttJ t K. Prl vrčkratnih objavah popu»t. Rckopisi sc ne vračajo, Telefon St. 65. tZDAJA IN TI3BCA ZVEZHA T1SKARNA V CELJU. BQB O^GOVORNI UREOHIK VEKOSLAV SPINDLER. Prvič.pod klerikalrio vlado! V šestnajstem mesecu Jugoslavije snio clobili v Beogradu reakcijoiiarno vlado, v Ljubljani pa klerikalno. Nedozir- nc posledicc irna lahko ta usodni koraK. Demokratsko-socijaljstična vlada je na- pela vse sile, da privede naSe državno krmilo iz razburkancga morja svctovnc politike v varno pristanišče, konsolidira razmere in umiri zrevolucijonirane duho- ve. OdJični možjo so z vscm idealizmom novodobnega socijalnega čustvovanja dclovali na izvedbi agrarne reforme, v kolikor je bilo to dopusfiio z zaeasnimt odredbarni. Socijalna zakonodaja, še bolj pa praktičnc socijalne institucije, so bile v najlepšem razvoju. Prcskrba prehrane ubožnega ljudstva je bila na najlepši po- ti, najhujše krize v prometu in rudnikili so vodje demokratsko-socijalistiČne vla- dc s sprctno roko reševali, v kolikor so dopnščale razmere. Autoriteta države In javna disciplina jc vzpostavljcna. Kdor pri tern ogromncm delu tii sarn sodclo- val, ne more pojmiti in slutiti, kakšnc strašne ovire je bilo premagovati, koliko telesnega in duševnega napora ter notr«- njega samozatajevanja je bilo prena^atl odgovornirn, ki ko imeli na eni strani ču- vati blagor in bodočnost države same, na dnigi strani pa zadoščati rastočim za- - htevam ljudstva in celiti rane, ki jihje zaaekal in jih vedno na novo odplra razkrajajoči dull vojne. Danes to uvidevajo tudi najrevokicl- jonarnejši življi med delavstvom, ki nl- ma druzega svojega, kot delavne roke m pošteno srce. Priznavajo, da je treba v razburkanih časih često tudi krcpko u- dariti, da sc ne razpasejo iicod.^ovonii c- lementi. Med tem nadčloveškiin napor- nim požrtvovanjem dcmokratsko-socija- listične vlade pa so temni duhovi, ki iS- čejo poles vseh drugih postranskih ciljev predvsem oblast in samovlado. blatili na najostudnejši način idealizem naših moz ki ga bo šelc zgodovina pokazaia v pra. vi luči. Rovarili so povsod in v vscm, izigravali najsvetejša narodna čustva v svoje temne načrte, in duh težkega časa ic koneno res pripomogel k zmatfi zla nad dobrini in v nažo zgodovino lahko zopet s črnimi besedaini /apišeino sra- moto, da so bili na prvi popolnoma rcak- cijonarski miiiistrski listi lju-ljc, ki so mo- rali hipoma zginiti kot niorilci, ko so nn- šr Časopisi posvetili v njiliovo minulost. Toliko moči je še torej pridobilo nazaci- njaštvo! In v sedemnajsti niesec narod- ne svobode bo stopila Slovenija prvič s ponolnoma klerikalnq vlado. Tcžka prelzkuSnja bo to za narod In kdo ve, čc si je nismo zaslužili s svojo brezbrižnostjo, s svojim vcčnirn ncrga- njem in političnim, pa tudi kulturmm brezdeljem. Prepričani snio, da si te rtni stotlne in stotiric napredne inteligcncc ob mislih na bližnjo bodočnost trka na prsn, i ali smo dclali prav, ali nismo vsega tega sarni krivi in — bomo li niogli popra- viti? — Bližnji dnevi bodo pokazali, da bo- mo naenkiat zopet v sredini najhnjše Šusieršlčevc strahovladc in reakcije m videli bomo, da smo inicli prav, ko smo trdili, da se klerikalna stranka od preü- vojnc in iz leta 1914 v jcdni ni prav nič ¦spremenila, sanio ŠuštcrSičev plašč je lz previdnosti zavrgla, pa ravno tako pu- računjeno, kakor je svoj čas zavrgla svo] katoliško-narodni naslov in ])o prevratu spremenila katoliško tiskarno v jugoslo- vansko. čc berete njihovc Casopise, ali ne diha iz njih danes isti cinizem in strupenost, k.akor leta 1914, ko so nas vse vprek denuncirali Avstrijcem kot Srbofile? In isti ljudjc bi nas iioteli iredaj vladati iz Bcograda in Ljtibljano? Je to zadnji trik, zadnji obupni po- skus teme, d:i obvlada svetlobo v .lugo- slaviji. Boj z njiini ne bo lahek in sicer zato, kcr se posebno sedaj, ko bodo v vladi in vedo, da se jim gre za biti ali no biti za vse večne case, ne bodo bali no- bcnega sredstva. Ali pa se naj t^ga strašimo? Ne bo to za iias zadnji in odločni opomiii, da si bomo končno na veke zapomuili, kakSnc sovražnfcc ima .jugoslovanski narod, proti katcrim ne sine dosludncga boja ntkdar popustiti? (ilejmo pa stvari v lice, Kakoršna Je: Dr. Korošca ze niesece in mescce ni bi- lo v domovino, ker jc ves svoj čas in biv- šc svoje ime iz Jugoslovanskegn kluba v spletkarjenjc izrnbil in ko^cno dosegel, da se jc s svojo stranko zopet za par tnc- sccev polastil absolutnc vlade in s tern skuša rešiti zgubljeno moč in zaupanje med ljtidstvom. Kdor pa količkaj pozna razmere v mestih, kot na dcželi, ve, da bi klerikalna stranka danes pri volitvan brez pritiska od zgoraj propadla na cell črti. Tegase zavedajo najbolj klerikalci sami, saj zaupniki jim poročajo iz vseTi krajev, kako se je obrnila proti njim no volja ljudstva, ki je končno vendar izprc- gledalo. Pa oni ve'rujejo v načela svojili diišcvnih očctov Lanipeta-Su.^terSiča, upnjo, da bodo v vladi zopet ukrotili in zasužnjili tiraclmi5tvo in celo intcliusenco in s triki kot: »kmeta Roškarja smo po- stavili za ministra«, — zaslepili ljudstvo. Verujemo pa v poštenost in ponos slovcnske inteligence, ki je pronaSala ?e hnjši pritisk In se bo torai tudi zadnjemu poskusu klcrikalne strahovladc uprla po- vsod in v vsem tako odločno, da bo od- letela ob steno z razbito glavo. Sanio -- ne se bati, dolgo nc bodo vladali, ker stranka, ki je zgubila med Ijndstvom vsc zanpanje in jo tvori samo 5c par zaslep- Ijencev in §e več neznačajnih koristolov- cev, v naŠi demokratični držnvi nima o!% stanka. Kaj more z vsem svojim vplivom Vrstovšek, Qolja in še peščjca trabaii- tov, če pa so od najvišjega do najnižje- ga mcd slovensko intcligenco in uradni- štvom edini klerikalci in sc jim vsaK uradnik ob prvein poizkusn k nepostav- nosti odločno upre? Zunaj pa se jim je Zc davno uprlo ljudstvo in tako verujemo, da je ta vlada zadnja operacija naSih gnilih ran, ki smo jih prinesli iz Avstrije. Sedai pa vsak na'dclo in v boj. Dru- ga pomlad v Jugoslaviii nai nam bo ob- enera prva pomlad pravc narodne svo- bode! —li. tP&gliiövte vesii. Proglas dozdajno vlade na narod. — Člani bivšega Davidovičevcga kabinera se bodo obrnili na narod s posebnim pro- glasom, v katerem bodo pojasnili vzroke sedanje spremembe režiina. Demokratska zajednica je sklenila na svoji seji due 20. trn. sklicati plenum zajednicc na sejo začetkom marca. Dentoiistraciic beograjskega mestne- ga sveta. Ko se je v Bcogradu zvedelo, da scdi v novem kabinetu Protičevem tudi dr. Mrasnica, sestal se je beograjski meslni svet k seji, v kateri je ostro pro- testiral proti temu, da postane ubijalec minister in s tern beograjski me scan. Mestni svet je sklenil podati demlsijo, ker ni hotel načelovati mestu, kjer so med prvimi meščani morilci. §e le, ko se jc izvedelo, da dr. Hrasnica odstopi, u- maknil jc mestni svet svojo demisijo. Nova vlada se je žc ob rojstvu b!a- mlrala. Beograjski iisti so piiiiusli 20 i. tn. životopisc novih minislrov. Qlavna ju- naka sta brezdvomno Halil beg Hrasni- ca, minister Sum in rud ter dr. Han/A minister za agrarno retormo Nadslran- karski list »Kpoha« jc zahteval takojSnjo aretacijo Hrasnice, kar je meščane tako razburilo, da so se počeli zbirati in so hoteli navaliti na imenovana dva indivl- dija. Ko se je izvedelo, da je regent oci- klonil potrditev ministrskc Hstc v 1ej ob- liki, se je lirup polegjl, Nova vlada jc bi- la seveda v nezavidljivo prijetnem polo- žajn. časopisi so prinesli namreč vesti, da so med predloženimi niini.stri štirje ubijalci, ki imajo na vesti 35 ubojov. Min. Nineič in Trifunovič sta tudi izjaviki, (Ta s takimi ljudmi nočeta sedeti v kabinetu. Vlada se je takoj posvctovala, kako bi se iznebila tch elementov. Na ProMčcvo pro^njo se je inienovanje na dvoru uniči- lo. Predložil je novo ljsto z izprememrjo, da se imenuje za socijalno politiko dr. Ojiiro Šurmin, za agrarno reformo F. Kr- nic, za šume in rude pa Ivica Kovačevič (vsi trije Nar. kluba). Izšel je nov ukaz o imenovanju. Ko se jc ta vest raznesla po mestu, se je ogorčenje spremenilo v liu- moristično razpoložen.ie. Pokrajinska vlada /a SJovcnifo de- nilsijonJrala. Ker jc nastopil Pr«»tiCev kabinct, sta predsednik deželne vlade zn Slovenijo dr. 2erjav in povcrjonik za pravosodje dr. Ravnihar brzojavno ob- novila svojo že podaiio demisijo ter prosila, da sc jii odveže službenih dolž- nosti. Nova ljubljanska vlada. Za predsecl- nika kandidira zopet dr. Janko Brejc. Kot kaiididati za poverjeništva sc imenu- jejo Bogumil Kemec, dr. Vrstovsck, üolia in dr. Mohorie. Demokrati in soci- jalisti ne vstopijo v vlado. Naj pokažejo razdiralci ujedinjeiija sami, kaj zainorc- jo. Siccr pa sc naj pozunjo, ker krsta za pogrcb te vlade jc že naročena, čas je kratko odmerjen. Dalmatinska vlada detnisijonirala Je vsled odsto;u osrednjc vlade. iVinogo za- služnih :lalma notkov je premišljal. Bili so to trenotki, važni za.celo njegovo življenje. Po krat- kem prcmišljcvanju je vzkliknil: »Princ- site mi steklenico vina in najdragoccnei- šo kupico!« Ko je oboje dobil, se je pti- dal k svoji inateri kraljici. »Gospa!« rc- kel je ves ginjen, »včeraj sein Vas razža- lil; hočem Vam dati zadoščenje!« In ns- polnivši kupico, izprazni jo ter slovesno reče: »To je bilo zadnje vino, ki sem pa pjl. Od danes naprej črez moje ustruce ne bo prišla nobena kapijica vina vec!« Ostal je mož-beseda celo življenje. Drobnlce. Kjer ženn zbira, mož pa trosi. tain malokdaj se dobro kosi. Najhuj.ša staršem bolečina, če mora sram jih biti sina. Mošnja polna, glava prazna, Oh prikazen neprijazna. Mož pametcn samo za žejo pije, Črez mero vina pamet ti ubije. Strast veli ti: Stori to! Pamet pravi: Ne tako! Pitje in kajenje Krajša ti življenjc. Najdražja last je rnožu cast. V vinu utone mnoga mušica, Tudi človek — stara resnica! Lačnemu je kr-uh pogača V žeji voda dobra je pijača. Kakor mpra, strast kriči, Pamet niirno govori. Žganje pomori jih več,. kakor kuga, glad in meč! I Stran 2. »NOVA DOBA« Štev. 24 Minister dr. Beneš jc na to odgovoril s sledbeco zanimivo karakteristiko Rusije napram Jugoslavia: Ob času londonskc pogodbe so vidcli Rusi le pravoslavno državo pred seboj in sc jim ni zdelo ino- goče, da bi se pravoslavni JugoslovanI združili v eno državo s katoliškimi Jugo- slovani. Oni so imcli pravoslavno in ka- toliško idejo, drugače so razumcvali slo- vansko misel, kakor mi. Videli so nn- sprorje v tern, napraviti katoliško in pra- voslavno državo. To je bil največji greh na slovanstvu, ki so ga napravili I3en- kendorf, Izvolski in Sazonov. To ie bila politika, katcro je delal gotovi eas tinli Pašič. To dejstvo je še riuiogo hujše. Ce tudi so se Jugoslovani pritoževali nad Anglijo in Francijo. so morale tc državc reči: Prosim, to je hotula Rusija. In res sta Anglija in Francija zavračale celo od- govornost za londonski pakt na Rusijo. To so resniena, zgodovinska dejstva. Mi smo te stvari zvedeli zelo dobro in zeio jasno oficijelno. Poslanec dr. Kramar je nato izj'avil, da se v innenjn dr. BeneSa glede londonskega pakta z njim popolno- ma strinja. Avstrija odklanja ljudsko glasovanje v zahodni Ogrski. Avstrijska narodna skupščina je dne 19. tin. enodušno odklo- nila predlog ogrske vladc, da se naj pred odstopom zapadnc Ogrske Avstriji vrSi tam ljudsko glasovanje. Avstrija zavzc- ma staliSče, da ji je zapadna Ogrska po saintgermainski pogodbi prisojena in se mora torej najprej iz Ogrske izloeiti, prl- vaditi na samostojno npravo in še le po- tem bo Avstrija dovolila plebiscit ter «- poštevala žcljo tc deželicc, nkoprcm bi glasovanje izpadlo proti Avstriji. Iz jugoslQU. dem. Mai Vabilo •I io m wmm., ki se vrši v nedeljo, dne 29. februarja v Mestnem donui v Ljubljani. Začetek ob 10. uri dopoldne. VSPORED: 1. Politični položaj s posebnim ozi- rorn na kr'120 v beograjski in ljubljanski vladi. Poroča dr. Gregor Žerjav. 2. Enotna demokratska stranka. Poroča dr. Vekoslav Kukovec. 3. Raznoterosti. V Ijubljani, dne 10. svečana 1920. NaČelstvo JDS. Shod zaupnikov dcmokratske stran- ke, ki se vrši, kakor smo ponovno poro- čali, dne 29. tm. v Ljubljani, posctijo tncli bivši ininistri Svetozar Pribičevič, Dras- kovic, Pavle Marinkovič, dr. Kramer, dr. Lukinič, dr. Krizman in razni poslanci de- mokratskc zajednicc iz cele kraljevine. Sokolstv®. Za Sentjurskega Sokola je darpval g. Tadič, major in graščak na Blagovnl znesek 500 K; na gostiji pri Mastnaku v Lokarjah se je nabralo 223 K. Hyala! — Zdravo! — Al. Recelj^ t. č. blagajnik Sokolski dom v Studencih. «Sokol« v Studencih kupil je od trgovinskega mi- nistrstva sekvestrirano posestvo »Deu- tscher Kindergartenverein«, kjer je zra- ven otroškega vrtca lepa, prostorna telo- vadnica. Društvo je poslopje prekrstilo v »Sokolski dom«. MARIBORSKE NöViCE. Sprememba vladnlh komisarjev. Ka- kor poročajo, je dobil vladni komisar za Jtnesto Maribor, dr. Pfeifer, trimesceni dopust radi bolezni. Nadomeščal ga bo ta čas komisar dr. Lipovšek. Ulični naplsi. V'glavnih nlicali ma- riborskega mesta so nabiti že novi, licno izdclani napisi. V par cineh dobijo še o- stale ulicc nove napise. — Kai pa v Ce- lju; kako dolgo še boino čakali? Saje so se vzgale v diinnikn Narod- ne kavarne. Pozariaa brainba je ogenj u- dušila. Skode ni nobene. CEUSKE NOVICE. 600.000 K suhega denarja in pa mc- stno posestvo brez vinarja dolga so pre- pustili Nemci ob preobratu celjskim SIo- vencem. To goi ostasno laž govori po nie. stu bivsi mestni oskrbnik Dcrganz in ziaven zabavlja, da bo mcstiicga gospo darstva kmalu konec, ker Slovenci Ze mestne liiše prodajajo. Slovenci, pozor! Prvič, ko se bo slišalo zopet kaj takega, naj se to nezaslišano obrekovanje nas Slovencev takoj naznani državnemu pravdništvu, oziroma naj se obrekoval- ca na licu mesta pusti aretirati in magarl je sam — Dcrganz. Naše potrpežljivosti je in tudi mora biti konec. Lažnike in ot>- rekovalcc na zatožno klop! Olepševalno društvo v Celju. Ker sc jc prejšnje olepševalno društvo s strani Nemccv razpustilo, se vrši v eetrtek 26. tm. ob 8. uri zv. v Citalnici nstanovnl zbor novega olcpševalnega društva. Vsi Celjani, ki se zanimajo za zunajno lepoto našega mesta, se naj zbora signrno ude- leže. Splošiio slovensko žensko društvo v Celju ima v torck 24. tm. zvecer ob 8. uri sejo v rdeči sobi Narodncga doma. Ženska podružntca Cirll-Metodovo družbe ima v sredo 25. tm. ob 8. uri zv. sejo v rdeči sobi Nar. doma. Ven z izmečkom! Kri je zavrela v ineni, ko sem zagledal v našem lepem Celju Prileszkega. Bil je ta mož skrahf- ran finaneni uradnik na Hrvatskem, ali steber madžaronstva. Kot takšen je imcl seveda vse predpogoje, da je postal sek- cijski šcf finančnega oddelka v boscnsld vladi. Imenujte katcremukoli Sarajevča- nu in sploh Basancu, posebno nradniku, njegovo ime, vam bo izustil najgršo klc- tev: v takem spominu je ta izvržek elo- veštva tam doli. Odiral in sovražil je u- radnistvo do skrajnosti, sebi in svojim podrepnikom jc pa napolnil prazne žepc z razlicnimi, jako spretnimi mahinaeija- mi s tobakom in aprovizaeijo, oropal je državno blagajno za časa vojnc v svojo lastno korist vsega zlata, kar je dokazai proces Bradač, o prevratu je pa pobegnil naekrat v — Italijo. Hudobni jeziki so tr- dili, da je tam spravil svoje milijonc na varno. Potem se je zopet vrnil in sedaj uživa gostoltubnost našega slovenskega Celja. Cast celjske občine zahteva, da ga pošlje s prvim vlakom eez mcjo nazaj na Madžarsko, od koder se jc priklatil. Za spremstvo poklonimo ti »ekscelenci« Se nekoliko dvomljivih ženskih eksistcue, kakoršne so v njegovem življenju igrate in še vedno igrajo veliko ulogo, ecravno je že v letih ter oženjcn. Nobena pisari- ca ni bila yarna pred njim. StanovanJ itak za poštene ljudi nimamo dovolj. Sc enkrat: Ven z izmečkom! Nemškc legalizacijc nekatcrih naših notarjev nam še vedno prihajajo pred oči. Cloveku sc včasi zdi, da smo še ved- no v Avstriji. Zdi se nam, da bomo mo- rali res sčasoma posamezne slučajc imc- noma pribiti. Za sprejem v domovinsko zveza celjske občine so prosili nekateri Nemci, ki niso naši državljani. Mestni sosvet jc njihove prošnje odklonil, ker je naravno, da si morajo možakarji v smislu mirovnc pogodbc najprej pridobiti naše državlja::- stvo, še le potem se jih lahko sprejmc v občinsko zvezo. V graškem »Arbeiter- wille« se nekil dopisnik iz Celja zaradite- ga jezi. V mestnem sosvetti sta tudi dva soeijalista, ki pa pri tozadevni razpravi nista niti ust odprla. Cemu torej naknac*- no to nerganje v listn, ki ga našc zadevc nie nc brigajo?! Tanzlehrkurs v Celju. Prcjcli smo: Pred kratkim so oznanjali neniški lepaki po mestu, da sc prične v Celju ne'vi »Tanzlehrkurs«. In res jc pričel s tüko šolo ncki Pečnik baje rr Maribora v tu- kajšnji nemški hiši. Poduk sc vrši samo v nemskem jcziku, kar je posebno značil- no za današnjc razmcre. Udeležuje se ten plesnih rajanj tudi veliko število siccr zavednih Slovencev bajc radi lega. ker je tam zbrana sama elita pod ncmSkim vodstvom. To jc Skandal prvc vrste. Cu- dimo se, da ta nemški plesni nčitelj takili nemških kurzov ne prircja kje tam goii v ledcnih nemških krajih. Je li ta nemška sola sicer oblastveno dovoljera? Čemu pa je tega še treba? Pišcjo nam: Na železniškcm mostti pri Rcbc-,:- schcggii v Celju stoji žclezniear — lncrt- da prcmikač — in vpijc po noči in po dnevi: siebcnööehc, vierte, fünfte, itd. Kaj to ponicni, meni kot Iajiku ni znano-.-' Mislim si pa, da premikajo vlake ali kaj podobnega. Od Rcbcuschcgga pa i?rilia- jajo nemški purgarji in sinehljajoče pu- slnšajo nemški službcni jczik zelezničar- jev, češ: »alles habcn's bindisch gmaclit, dös geht aber doch nit!« Tudi cudno 10 meseev po preobratu! Jagabali v Celju. Kakor je iz tukaj- šnjega Alldcutschblatta razvidno, priredi ostanek celjskega ncmštva 2S. sveč. vc- lik lovski bal pod vodstvom oberprote- stanta dr. Frica Zanggerja in sodelovn- njem nemških bojnih in drnsih drnštev. Kakor znano, je pa dež. vlada prcpov&- dala vse plese do velikc noči. Radovedni smo, če je kljub temu celjskim nemčin- jem dovoljeno, prirejati take veselice, Tvi nimajo drugega namena, kakor da se s takimi cn gros-sestanki v NcmSki biši po- spešujc ncmStvo i npropagira sovrastvo proti slovenskemu prcbivalstvu in ko- neeno tudi proti državi. Radi lepšcga so Statlstika Medjimurja in Prekmurja. Medjimurje se razprostira med Mu- ro in Dravo od stare avstrijske in ogrske meje do iztoka Mure v Dravo. Povrslna meri 783 kvadratnili kilometrov. Uprav- no je razdeljeno Medjimurje v dvoje o- krožij (kotar) in sicer Čakovec in Prelog. — Cakovski kotar ima 123 krajev (71 davčnih občin) in ima po zadniem ogr- ksem ljudskem štetju skupno 46.471 pre- bivalcev; od teh je 41.182 Hrvatov. Ko- tar Prelog ima 35 krajev (32 davčnih o^- čin) z 43.916 prebivalci, od katerih Je 41.647 Hrvatov. V obeh okrožjih je izmed skupnih 90.387 diiš 7.712 Madjarov. 355 Slovencev, 35 Srbov, 33 Slovakov in 14 Rumuncev. Pod Medjimurje steje se tuM obeina Legrad ob iztoku Mure v Dravo, ki ?.tejc 2896 prebivalccv. od katerih je 1903 Hrvatov. Cclokuprio Mcdjimunc jma torcj po madjarski službeni Statistik! 93.283 prebivalccv, brez vojaštva, ki le bilo ob času štetja tam nastanjeno. — Po cerkveni statistiki jc v Mcdjimnrjn 22 7A\\m\\ z 99.762 prebivalci, od katerih je 93.130 kotolikov, ostali so žldi in nekaj protestantov. Omeniti moramo, da je sta- tistika glede jezikovnega vprasanja po- polnoma madjarsko - samovoljna, ker Sc pri popisn vršilo vpisovanjc matcrin- skega jezika na vtvj^nje, k.itori jozik dotičnik »najrajc govori«. Tako se |e po- pisalo veliko Stevilo prebivalcev za Mad- jare, akoravno so ponajveč razumeli ko- maj par madjarskih besed; večina šolo- obiskujočih otrok bila je vpisana madjar- sko. — Po nesliizbcni statistiki pa je bilo v Medjimurju 96.827 Hrvatov, Sloven- cev in Srbov ter 2.936 Madjarov in Nein- cev, po vcčini uradnikov, učiteljev. pošt- nih in železniških uslužbencev. Prišteti so tudi vsi židi. katerih jc bilo okrog 1400. Samovofjnost madjarskih popiso- valcev jc razvklna iz primera: za Prc- loL izkazuje 713 Madjarov, v resnici jili je pa bilo le 179; v TnrčiSču so izkazali 42 Madjarov, bilo jih je pa le 17, v Dol- nji Dubravi so jih na.^tcli 318, v resnici pa jih jc bilo lc 96, v Macincih 33, rcsnič- no le 13 in tako po mnogih drugih krajiJi. Oeravno so tako samovoljno «fabrici- r'aii« Madžare, vendar \?\\ v nobeni ob- čini niso imeli rclativnc vočinc; v celem Mcdjimnrju ni nobenega madjarskega kmečkega posestnika. V ozki zvezi * Medjimurci živijo tudi prebivalci na se- veroiztoku Mure med ccsto Lctina (L'e- tcnyc) — Kaniža (Nagy Kanizsa) — in predorom, ki deli cesto in vodi v Drayo. V letinskcm okrožjn se nahnia.io sola Muraratka, Pctrivcnte, Scmienhäza, Totszcntmarton in Totszcrdahely s skupno 4.004 Hrvati. V ofcrnžju Knniže so r.ela: Bajcsa, Fitjehaz, Murnkeresztnr in Szepetnik s skupno 25C59 fTrvati. Yir- vati in Slovenci žive tudi severozapad- no od Lctinc v večih krajih. vendar so tam v manjšini, akoravno se razprostira- jo tam vinogradi, ki so po večini last Medjimurcev. Prekmurje. To sc razteza scverno od Mur-2 do reke Krke in bivSe avstro- ogrske mejc (vzhodnje Stajcrske). Tu je v okrožju mesta Lendave (Also Lendva) po madjarski statistiki 21.650 Slovencev in 145 Hrvatov, tako, da so Slovenci v večini občin pod potokom Lendavo v ab- solutni vcčini. V okrožju Murska Sobota (Miiraszombat) je 41.400 Slovencev ter so v vseh občinah, izvzemši 9. Slovenci v absolutni večini. Madjarov je v tcm okrožjn 5235 in 1942 Nemcev. -— Sever- no od Krke, v okrožju Szent Oothard Jc 9.709 Slovencev in sicer v obCinah "Apatisivanfalva, IJ'loTalva, Felsöszöl- nök, Kcrkafö. Kisdolany, Magasfok. Ma- roket, Nagydolany, Örfahi, Pcrmlsc, Rabatotfalu, Hitkahaza, Sal, Szakonyfa- lu, Szcntmatyas, Ujbalazsfalva. Tu so Slovenci v tako absolutni večini, (Ja Madjarov skoraj ni. Po madjarski sluz- beni statistiki pa je v Prekmnrjii 7>.895 Slovencev in Hrvatov. Razumo se, da sc moramo tudi tu ozirati na samovoljnost Madjarov pri scstavljanjii Statistik?. Po- znavalcc Prekmurja je dognai, da st.n«»- jc v Prekmiirju skunno okrog 85.002 Slovencev. (Tz Mcdjimiirskih Novin.) bajc povabili na to posili-veselico tudi nekaj političnih uradnikov. Nova uemška kavarna v Celju. Cuje sc, da iiamerava ncniški miliionar Ra- kusch v svoji veletrgovini v »Eisenhofu« odpreti velikansko kavarno, ki bi služila kot zbirališče tukajšnjih nemčurskili fan- talinov in verižnikov. Koncesijo zato mu ima podeliti slovenski mestni sosvet. — Smo radovedni, koliko je na tern res- nice? Obrtnlške objave. Došla žica z žičnl- ki se razdeli v skladišču Zadružne Zve- ze na ccljskem kolodvoru v pondeljek dne 1. marca 1920 pop. ob 2. uri med one Ciane društva, ki so svoje potrebščine lajniStvu Obceslovenskcga obrtnegt dru- 5tva sporočili do konca februarja. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. — Do istega časa jc javiti društvu potrebščinc za mizarski klej, za razstrelilni smodnlk in za svilo za sita. Tudi to blago se bo s 1. marccm začelo razdeljevati in se bo pri tern oziralo le na one člane, ki so sc pravočasno prijavili. — Priliodnji obri- Hiški sestanek se vrši v čctrtek 26. febr. zvečer ob 8. uri v hotclu «Evropa« (prej »Stadt Wien«) v Cclju. — Kovaški prc- mog je došel In se bo še ta teden razdelir. Celjske nemčurske pekarije in solars. Dobili smo žc več pritožb, da nastav- ljenkc po nemških in ncmčurskih pekart- jah slovenskim Solarjem iz okolice noce- jo prodajati žemelj za znamke. Doznali smo ponovno slučaj, da jc šolarica iz okolice dobila doma 50 vin. v novin znatnkah. da si knpi žemljico, kcr o pol- dan radi oddaljenosti nc more iti domov h kosilu. Sirotica stopi v pekarijo ob po- tu (uemčursko) tor poprosi za eno žem- Ijo in hočc plačati z znamkami. Proda- jalka pa jo nahruli, češ da za znamke ne daje žemlje. Ta shičaj se jc isti dan ponovil tudi v neki nemški pckariji. Ne bi rekli, čc kdo zahteva več peciva In plača z znamkanai, da je to nekoliko le- žavna stvar, a zadirati se nad ubogimi rcvicami, katerim bi stariSi z žemljico radi odpomogli in narcdili otroku tudi veselje, to presega vsc meje šikan. VpraSamo te KK. peke, ali jim je počcnja- njc njih nastavljenk znano, ali je rnorda njihova nadutost sama vzrok, da' prezi- rajo obstojcča začasna plačilna sredstvn v drobižu in to ravno napiain revnl slo- venski okoliški šolski deei? Ce dobimo še le eno tako vest, zagotavljuino, da bo- rno zaropotali na drug način! Derganz-Marn! Res cudnc razmerc vladajo pri mestnem oskrbništvu, odkar je mestni magistrat nastavil g. Mania za nekakega pomočnika mcstnemu ckouo- iiTii. Prvič nima Marn sploh pojma o ka- kem gospodarstvu (bil je samo krojaC in kondukter) in druffič tudi ne dela nič druzega, kot da hodi od hlapcev do de- lavcev in se s temi mestnimi uslužbeuc* pogovarja v blažcni ncmSčini in jih pri tern še moti pri delu. In ponoči se pa Marn sestaja s prejšnjim neinüdm oskrb- nikom Derganzem, kjer obirata sloven- ski magistrat in njega gospodarstvo. Ali se je zc kdaj čulo po mestu toliko la?!- njivih govoric o zavožcnem in zadolžc- nem mestnem gospodarstvu kot od tiste- ga časa, odkar so Slovenci dali intcrna- cijonalnemu Marnu zavctje in kruha pn mestni občini? Ali sc ne pravi to rediti gada na lastnih prsih? Cemu to p:o- spodjc? Celjska podruznlca ^Državnc posre- dovalnice za dc!o« je vsled nt-porablji- vosti rloscdanjc'^a uradncga lukala za« prta in se otvori zopet začctkom marc« v Gosposki ulici 1,1. nadstropje. Stranke naj sc dotlcj obračaio na mariborsko po- družnico. Shod vojnlh invalidov v Celju, ka- terega je sklicala za dne 15. tm. troperes- na deteljica, namreč ustanovni člani, ka- terim je bajc ccntrala izstavila diplomc častnih ustanovnih članov, je s tein svo- jim protcstnim shodom dokazala svoje osebno nczadovoljstvo ozir. užaljenje, Ca jih ccntralni odbor ni vec iipoStcval, ka- kor bi oni želcli, tcmveč tako, kakor so zasluzili za svoje deiovanjc proti organi- zaciji, katero so rcsnično oni ustanoviH. Taista deteljica, CuteC se užaljeno radi nastirotovanja ccntralneffa odbora. katc- ri je spoznal njeno razdirajočc streHjc- n.ie. jc pozvala centralni odbor, naj sc polno.^tovilno pripravi na dnSevni boj ä njimj. Pri ometijenem protestnem shoilii so je predscdmk centrnie osebro prcprl- cn.1. Icr.r je siccr ze vnaprcj slutil, da se bo dušcvni boj vršil v ztiamcnjn razbija- rjn, prctenia s pnlicaml nposnovancga očitanja kakor n. pr. buržoa, idjiot, muh, barabä. podplačani i. Or. slir.nc cvetKc, • katerc vsevct^j". 'rr! primanjkujc stvar- btev. 24 »NOVA D O B A« Stran 6. nih ugovorov in nepobitnih dukazov, cTa je centralni odbor zagrešil dejstvo, ki nn- sprotuje pravilom organizacije, katcrasl je postavila za program, da stremi le za tern, kako bi v svoji čisto nepristninskl in nepolitieni smeri rešila toli nujna in neodložna vprašanja samopomoči inva- Hdov. Pri omenjcnem protestncm shodu nas je sicer res bilo navzočih nckaj inva- lidov, toda gosp. Meznarič jc v svoicm brezkončnem govoru venomer trdil, cla iaz niscm invalid, zato pa danes vprasam gospoda Meznariča, kdo je po'njegovem mnenju invalid? Tern potom se omenjc- ncmu najlepše zahvaljujem za podarjenc mi cvetke iz njegovcga vzorncga vrtca in ga obenem opozarjam, da se za plačl- lo v tej obliki pobotava pri javni oMastl. Tropercsno deteljico pa javno vprašam za vscbino rezolucije, katero bi imel pre- čitati g. Koštomaj, kar pa mu je cdcn ujc- «oviii bližnjih tovarišcv prepovcdal. Po- zivljam Vas torej, da princsctc na dan vse morebitne skrivnosti iz Vašcga arhl- va, neslavnc prošlosti. če mislite, da nns na ta način lahko osmcšite pred javnosi- jo, pred katero moramo mi scdaj prat! Va§e grehe. Pričakujemo Vaš odgovor. — Podmenik Fr., predscdnik cenlrale. Telepat Ben Aroliy Bey in NusI Alol- när sta zabavala v petek in soboto v vc- liki dvorani zbrano občinstvo na prav mnogovrsten način. »Carovnije« Molnär- jcve so bile dovršenc in marsikatcri ra- dovednež, ki je mislil, da jo bo spravil v zagato, moral je priznati njeno spretnost v izvajanju lielahkih produkcij. Izvan- redno je učinkovalo delo telepata Ben Aroliy Beya. Lepaki niso oznanjali širo- koustrio zmožnosti, kakor je to navada. Tern vee je midfl umetnik na polju tele- patije, hipnoze, prenosa misli, ukinjenja volje drngih, tje do katalepsije. Izredno občudovanje izzvala jc predstava fingi- ranega umora, o katcri snio že poročali nckoliko, potem iskanje iglic z zavczanl- mi oemi tcr mnogovrstne druge umctno- sti. — Mnogi izmed gledalcev, ki so se ponudili za cksperimcnte. sami niso ver- jeli, da bi zamogcl ueinkovati umetnik s svojo voljo na tako mogoeen način na njih; vcndar so se morali o tern prcprica- ti. Po raznih eksperimentih, kakor, da dotičnik ni niogcl ganiti s stegnjeno ro- ko, ali da štirjc, ki so sedcli na stolih naenkrat niso zamogli več vstati, da par tch ni znalo vee kako jim je ime in so mu na vprašanja odgovarjali samo po njem vdnnc bc.scde, izvabil je eksperi- ment z kovinastim novcem v vodi, katc- rega sta zastonj skušala dva mlada mc- dija dvigniti in sta pri tern dobivala električnc vdarce, mnogo smeha. Cim dalje je trpelo ckspcrimcntiranje, tern vee zabave in dobrc volje s smehoni sc , je vzbujalo. Cudili smo se. kako je aeiii- koval zvoncc na hipnotizerjcvc medije, ki so sred iz občinstvn vkljiib obotav- Ijanju, slednjič beže dosegli oder. Izvan- redrio je ueinkovalo pismeno poveljc cksperimentatorja na dotienc medije. Smešno jc bilo vidcti govornika, ki Jc občinstvu predava} o zahtevi zviSanJa delavskih plač. burni smch jc izvabilo klanje muh na odru, kako je grabil nek fant jabolka v košarico ter jih giasno po- nujajoč prodajal občinstvii, akoravno Je imel prazen jerbas. Tstotako izvrstno ?c uspel ckspcriment zobobola. Ncdvomno je zbujal najvee smcha ta z ztobnim zo- bom hipnotiziran siromak.ki ni mogel ves čas najti mesta, dokler ga ni po iz- trganju boiečcga zoba ozdravil sam tclc- pat kot zdravnik; v resnlci se ne bi pri zobozdravniku nobeden človek vcdcl drugaČe v istiniti boli. Največji aplavz žel je umetnik nedvomno pri svojem eksperimentu »v gostilni«, kjcr sta sc gost In natakarica upijanHa z — vo'do Tn ko jima radi pijanosti ni hotel uspeti na- meravani pies. — Mnogokpj smo žc vl- deii, vcndar mommo_reči, da takih lz- vajan.?, take preciznosti in signrjiosti do- seaaj v Ceijii 5c ni nobeden umctnifc v telepatiji, hinnozi itd. pokazai. Zcietl "JIc bilo, da re nnSc obeinstvo predstav. nroso?ICH ?°bro- vdoioXiiJIc Stcvilnßjc Tn «" Oh»,knv7, -n b0li'C na *™™ ™" popolno zndošffc^J111 *° na ime1i *otovo QNEVNF %?n^--------- ro?i!n avstroogrske banke * » \ Po n°- aria 1920 seda.1 v promotu ?IX^ !ann~ nüjaM kron. Od tega kroži Po aJS*!} 13 en öetrt miliard. Av5?tri" 1 vc??m3 mnrMcnmi kolkovairt av stfo^ojrsW h-inkovc? so po noroCiiu f|" nnnenega ministrstva veijavni, aim 7V* sa svota markic vrcdnost one marklcc, ki bi morala biti na bankovcu sama, sc- veda, ee odgovarja sicer pravilnosti ŽI- gosanja. Če je n. pr. petdesetak markl- ran z dvema markicama za 20kronskc In cno markico za lOkronske bankovce In je pravilno žigosan, je veljaven. To v po- jasnilo! Zainenjava avstro-ogrskih bankov- cev za nove kronsko-di»arskc novčani- ce ni ustavljena, arapak se vrši živahno naprej. Nov beograjski konak (kraljevi dvor) bo dovršen meseca septcmbra lctos. Odločilne ure. Za scdaj je doba pr"- prav. — V-tcj dobi moramo svoje sile zbrati. V tej dobi moramo svoje sile rar- postaviti. V tej dobi moramo svoje sile potom žclezne discipline strniti. — Ura za velike odločitve ne bije vsak dan. Ni v naši moči, da bi tc odločitve izzvali. Zato jc naša naloga samo ta, da priprav- ljamo množice na nje in da ugotovimo, kedaj je prišcl eas za veliko ofenzivo. — - Iz »Naprcja«, — vclja pa tudi za nas! Slovenske sole v Gorici. Italijani so dolgo bili gluhi za zahtcve po slovenskili šolah y zasedencm ozemlju. Scdaj so pa vcndar dovolili ustanovitev slovcnsklh vsporcdnic na eui italijanski šoli v Qorl- ci. Trdijo, da je to le začasno in da sc pozneje nstanovi posebna slovenska ljudska sola. Cehoslovaki v Jugoslavs. Po vsch delih Jugosiaviic jc razlrcscuih rnnoso Celtov, zlasti indigence, ki jc vs:i zdns žena v §tcvilnih čcških klubih in dru- Stvih, katcra zelo marl.iivo dehijejo. V Slavoniii in v Bosni pa imamo ce!c kclo- nije stalno nascljenih Cehov p%se«tnikov, ki imajo vsi vzorno urejena posestva. V Zagrebu izdajajo «-voj tcdnik -»Čcškoslo- venske Listy«. Vee kot Čehov pa je nrt- seljenih v .Tugoslaviji zlasti v Banaiu Slovakov, ki imajo {am tn-Ji svoje sole, •svojo politieno Ijudsko tranko in časopi- se. Doslej jp izhaial v Novem Sadu «Dol- nozemsky Slovak«, ki pa je prenelial m bo namesto njega izhaja! nov tcdnik v Pctrovcih. Rekrutacija Ietnikov 1896—1900 sc priene nepreklicno s 1. marcom tl. K re- krutaciji morajo priti skupno in naenkrat prav vsi vojaški obvezanci Ietnikov 18% do 1900, ncglcdc na to, če in koliko časa je posameznik že služil pri vojakih, ka- kor tudi vsi oni, ki so bili pod bivšo Av- strijo ali pa tudi v naši vojski že a- sentovani ali prcbrani. Vojaški obvezan- ci, ki so svoj rok v kadrn že odslužili, bo- disi v avstro-ogrski ali naši vojski, naj doneso naborni komisiji uradna dokazila o celokupni vojask islnžbi, kar bo nabor- na komisija v naborni listi zabeležila. In- validi Ietnikov 1896—1900 so nabornc obveznosti oproščeni, ee predlože svoje li.stine o invalidnosti svojim žnpanstvom ali najbli/ji orožni.^ki postaji, kalera vpo- žJjc te li.stine pri.stojni političiii oblasti na vpogled in zabcležbo v naborni listi, na- kar se listine invalidn zopet vrneio. Olc- dc skrajšancga roka vojaškc slnžbc all sploh kakc olajšave se opozarja, da prl- ncsc vsak vojaški obvezanec scboj vsa uradna dokazila, to jc družinska poročl- la, katera so se že od strani okrajnili gla- varstcv izdala župnijskini uradom. Daljc si mora vsak obvezance preskrbeti urad- no potrdilo davčnega urada koliko di- rektnega in osebnega davka brcz doklad plačujc glavar družine ali vojaski obve- zanec sam. Če mu to ni mogoče, naj prf- nese seboj davčne knjižice. Kdor si tega ne preskrbi, temu se na vsak nacin prl- pozna polni rok aktivne vojaške shižbc. Na naknadno vlozenc prošnje sc ne bo oziralo. Da se dožene dclazmoXnost mo- ških dnižinskih članov obvezanca, naj se isti zglase z vojaškim obvezancem vrcd pri naborni komisiji, čc rodbina prosi za. kako olajšavo. i>an in krai na-bora se bo ¦Ss razglasil. Iz življenja nemškili buršev. Nena- vadno življcnje so živeli burši po vseuči- liščnih nemških mestih. Da so sc opotc- kali po ulicah, držeč v rokah ogromne steklenice s pivom pri belem dnevu, nf bilo nič ncnavadncga. Nckoč jc prišcl v gostilno, kjcr je sedelo za mizo nckoliko opitih buršev, ravnatelj vseučiliškc knjižnicc, znani ncmški pisalclj Maksi- milijan Bern. Ko so ga bursi zagledali, so sc mislili norčevati iz njcga, — pa so na nepravcga naleteli; KUcali sonui: »Starl gospod, scdite k nam!« Ko se ni zmenil za njih vabilo, so mu zdevali vedno veC- jc titelnc. Ko sc tudi zdaj ni odzval, so ga vabili naprcj:»Gospod oloktor!« Ko se tu- di na to ni zmenil zanje, so ga jeli nazi- vati: »Gospod ravnatclj, gospod tajnl svetnik, ckscelenca in naposlcd g. mini- ster. Ko mu je bilo enkrat zadosti, Je vstal in rekel: »Dragi gospodje, jaz scm dosti več, še več kakor stc dejali.sem do- sti več, ko vi vsi skup. Jaz sem — tre- zen!« DOPISI. Iz Savinjsko dolinc. (P o v o d o m z a m e n j a v e kron. — N a n a s 1 o v finančnega okrajnega ravna- tclj stva v Mariboru!)— Ker sc pristojne oblasti dosedaj še niso odzvale raznim našim prošnjam in urgencam za izplačilo zaslužene nagrade povodom kolekovanja kronskih bankovcev, da ce- lo ni tl za potrebno niso smatralc, da nam na iste odgovorijo, se tern potom juvno obračamo do istih in zahtevamo, da sc nam naredbenim potom obljubljena in tu- di pošteno prislužena nagrada takoj in v. polni meri po prcdložcnih računih izpla- ča! Uradovanje poklicane oblasti v tej smeri, odporno, nam je nerazumljivo, za- toraj mislimo, da imamo po končanem trudapolnem delu in po pretcku, reci in bcri, trch mesccev, popolno pravico, da se postavimo na to stališec, saj si še vsak najnižji sluga in hlapec, ne pustita teh pravic jemati. Pripominjamo, da trpi- mo radi navedenega zavlaeevanja, radl dnevno naraščajočc draginjc veliko ško- do, in zahtevamo končno, da se nam iz- plaea nagrada v dinarjih, in sicer v raz- merju 1:4. — Člani in pomožno osobje komisij za kolkovanje bankovcev v Sa- vinjski dolini. Dobrna pri Celju. K zadnjemu dopl- su iz Dobrne glede vloma, dobili smo sledeče: Ponoči od 18. na 19. tm. so nc- znani tatovi vlomili v trgovino g .rf. Schaupcrla' v Dobrni tcr odnesli za 48.000 K manufakturnega blaga. Kdor bi poizvedel storilce in jih naznanil, dobi od trgovca 1000 K nagrade. Sevnica. V nedeljo, due 29. febr. ot) 3. uri nopoldnc se vrsi v hotclu »Triglav« v Sevnici občni zbor Posavske podružni- cc Slov. Plan. DruStva. Iz Hrastnika. Kakor po drugih kra- jih, tako tudi pri nas primanjkuje mesa. Po celc tednc nimamo mesa. To so na- sledki vojne, nckoliko pa tudi naslcdKi veriženja z živino. Imamo tukaj prekup- ca z živino, Jancza Majdiča, sina kmcta istega imena. Ta jc bil nekaj casa vojaK', bil tarn nckaj malcga opraskan, in prišel domu. Začel jc verižiti s pcrilom, stikan- cem itd. — privcrižil denar in začel vc- rižiti z živino ter si nakupičil premoženja liujmanj stotisoč kron. Pred nckaj časom jc bila izdana od celjskega okrajnega gla- varstva jako pravična prcpoved, da se nc smc iz glavar.stva Celje izvažati živi- ne. Majdič je kupil na Dolu težkc vole, katerc jc hotel dalje prodati, a oro^njKi so mu jih znplcnilf. 5el .fe v L.fubljano in dobil dovoljenje za izvoz! Tcga verižnl- ka bi prav toplo priporočali pristojnemti nradu zoper vcrižnikc in navijalce ccn. RAZNE VEST!. Rim in češka cerkcv. Papež je poslal dnc 29. januarja novo pismo praškcmu nadškofu, v katercm povdarja opetova- no, da se ne more strinjati z demokratič- nimi reformami češkc cerkvc in da nc more dovoliti razvcljavljcnja ali omiljc- nja zakona o celibatu, tei naivecji diki latinskc cerkve. Redek ribiški dogodck. Pred krat- kim so ujeli v zadrskcm kanalu 5 m dci- gega in 2000 kg tcžkega morskega psn. Prcpljali so ga v Split. Prepoved vrnitvc v NcmčUo. Lon- donska vlada je sprejela predlog, ki prc- poveduje bivšenm cesarju Vijlemu in prc- stolonasledniku za vse case vrnit.cv v Nemeijo. TRGOVINA, OBRT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Agrarna reforma in prodaia vina Iz veleposestev. Glavni povcrjenik za a- grarno reformo v Slovcniji izdal jc slede- co odredbo: Odrejam, da sc imajo vsa vina, pridelana na pod agrarno reformo spadajočih velcposestvih, prodajati iz- kljucno potom javnega razpisa v časni- kih in na podlagi dotičnih pismenih po- nudb interesentov ^rcflcktantov, ponucl- nikov). Razun v Ljubljuni izhajajoeih 11- stov »Narodno-gospodarski Vcstnik« In »Gostilničar« pridejo za razpis v poštev slovenski dnevniki in v interesiranili kro- gih bolj razširjeni drugi casniki (tedniki). V razpisu je med drugr mnavesti množl- no, kraj in čas (dncvi, ure) za pokusanje vin ter termin, do katerega se morejo pl- smene ponudbe v zaprtem kuvcrtu prcd"- ložiti upravi veleposestva, ki izroči zbra- ne ponudbe takoj svojemu nadzorniku, ta pa s svojimi tozadcvniini predlogt glavneniu poverjeniku ministrstva za agrarno reformo v Ljubljani v odobritcv. Uprave veleposestev, ki niso pod držav- nim nadzorstvom, prcdložijo ponudbe iz- brano glavnemu poverjeniku. Kjer so vceje množine vina, je priporočljiva suk- ccsivna odprodaja v primcrnih partijah, izkoriščajoč tako kar mogocc ugodno konjukturo na viuskeni trgü. Prevoz vi- na od kleti n pr. na kolodvor gre na ra- čun kupca, ki ima dostaviti tudi potrebne svoje transportnc sode v kar nu.gcčc nai- krajšem roku po odobritvi penudbe v svrho p:evi",*:j;\ vina V posebnc uvaže- vanja vrcdniii skičajih sc posesiva na podlagi utemeljuio prošnje oproste od tega nacini vinoprodajc, zlasti tcdaj. ako je množina vina prernajhna, da bi se 17- plačala prodaja potom javnega raypisn. Pozivam Vas, da mi ncmudoma nazna- nite množino VaSega vinskega {iridelka in pa doslej (kd.ij, koniu in po kateri ce- ni) žc prodaivih vinskih nmožin. — VsaK razpis vinoprociaje je semkaj javiH. Zadnja porociia. Draginjske doklade dr/avnlh uslužben- cev. Belgrad, 22. febr. Uradno se poroča: Ministrski svet je sklenil pritrditi sklepu prejšnjcga min. sveta z dne 19. t. m., po katerem se bodo draginjske doklade in nabavni prispevki državnim uslužben- cein izplačcvali tudi po 1. marcu. Izpla- eevanje je podaljšano do konca rnaja tf. Svarllo begtmceni. Ljubljana 22. febr. Pokrajinska vlada svari vračajoče se begunce, da ne padejo v roke tihotapcem z živino in da tudi sami ne tihotapijo z isto, ker bi sicer vlada bila primorana. prcklicati dovo- ljenje, da begunci vzamejo ono malo §te- vilo živine, ki so jo prignali ob begu sc- boj, zopet nazaj na svoje domove. Ruski beguncl. Beograd, 22. febr. S poslednjo sku- pino ruskih beguncev dospcl je dne 20. tm. v Beograd tudi Mihajlo Tolstoj, sin Leva Tolstoja. Nova vlada in Parlament. Beograd, 22. febr. »Politika« javlja: Nova vlada še ni sklcnila. kedaj da stop! pred Parlament. Zdi se, da poslanci ne bodo prišli v Beograd pred koncem tc- ga tedna in da se bo prva seja vršila šelc v pondeljek 1. marca. Vlada smatra, da je kvorum zagotovljen. Gonja zoper .Jugoslavijo. Zagreb, 22. febr. Znani agent! iz AV- strije doposlali so zadn.fe dni mnogo pf- sem v Zagreb, v katerih Sčuvajo zopcr našo državo. Naslovljenci so večji del tch piscm prostovoljno izročili oblast- vom. WHsonov drujri odgovor. Bakar, 22. febr. »Piccolo dela Sera« in tržaškl »Piccolo« poročata, da Je Wilson že odgovoril antanti. vendar 5e vsebina ni popolnoma znana. Trdi se, da je ta odgovor podoben Wilsonovtmu prvemu odgovom in da jc, kakor prvf, nepopustljiv. Nitti ostane v Londontt, ker še pogovori nisi prekinjeni. Roškar Jim ne zaupa. Beogrnd, 22. febr. V poslanskih kro- gih so sinoči govorili, da novoimenova- ni poljcdelski minister Ro.^kar iz izvesf- nih razlogov ne bo sprejcl portselja. Kot kandidata za ta portfelj sc imenujc po- nekod dr. Karla Vrstov^eka, gimnazljf- skega profesorja v Mariboru. Nova vlada na delu. Beograd, 22. febr. »Politika« javlja: Nova vlada je imcla sinoči ob 16. uri sc- jo, v kateri se Je prebralo poročilo o prc- govorih v jadranskcm vpraSan.fu v L'on- donu, ostavka bana tcr predsedstev po- krajinskih vlad v Sarajovn, Splitu. IJuTv IJani itd. Vlada hoče o tch zadevah skte- pati Sole tekom tcga tcdna in sicer v so- glasju z Nnrodnim klubom. Sfe |?5«evefc oličutljivi za mrxifl ^rsfe? Vsakovrstne bole- cine se takoj pojavijo? Slabost? Oj, ka- ko tu oblažujeio bolečine in ut-ujejo Mo m3Sa2e s Fcllerjevim pravim Flx.i-fhu- dom! 6 dvomp.tih all 2 veliki specijaln! rteklcnici ?0 K. „ _ „ . . Pftts-eh.::«-«-'! *'' oilir»jaio*e, ^1^» ^o le FfllerieviH prayih rJ7.n krogluc. 6 5Ka(ljic 1?! K. Omot in po^tnina pesebej, a lU'jcenejcJ. ECvnen V- F«IJer, Stvhlc« dolnja, F.lsa- Stran 4. »NOVA D O B A« Stev. 24. \ Zaloga paplrja, plsalnlh In rlsalhlh potrebSčln na debelo In drobno. ! SppBjmemo mi izyezbanih ! proti dobri plači. Zgla- ; siti se je pri cementni tovarni i „Ava" Laško. I ^6? 4 3 Blagajničarka se takoj sprejme v »Narodni kavarni« Celje. Pred^tava od 10—12. ure dop. v pisarni 1. nadstropje. 273 3-3 Stole, aim nice, razno pohištvo in tapetniake izdelke ima v ::;;":,, taia Boumprtner Gosposk^ ufica 25 Naročila se \zvr$uie|O Točno m sondno v Tremerjih stey. 2 .pri Celiu HiŠa Z gostilno, prostori za trgo» Vino ter 8 oralov zemlie i/. proste roke na javht dražbl v nedeljo, dne 29. februarja 1920 Li citacija se vrši ob 1. uri popoidan na lieu mesta. ,83 2 — 1 Gospodična s primerno šolsko predizobraxbo se takoj sprejme v pisarniško službo. Urad.ie ure so samo dopoldan. Ponudbe z navedbo znanja in z-'thtevo place se naj predložijo v Trgovsko- in obrtno kreditno zadrugo v Celju, Can- karjeva ulica yt..9, . 285. 2—2 ooo^m^cio^ Vft ^8 &t priporoča cenj.gostom najboljša iomača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoča -\. ¦ . 99 ,(,4-.i4.... ..,.,.., a« fcöbek« Sees iae*ska in tape- : a^rska del wmiea f^m ' flfl^^l M - l^H '^"lt^ /^"*^f*** 245 104-100 Samosfanska ulica štev. 16. I Stavbeno In galan- j ieri|sRo Kleparsfvo , Avf. Joiia .naal. Franjo Dolžfln Celie-------- 2t> «ralia «Petra ccala 8 nwiproti ..Belega vola" 13 B