VESTNIK : 3 H g H H a : a Poštni urad 9020 Celovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Celovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceiotetna naročnina 250 šiiingov P. b. b. S a 3 a S a a : s J LETNtK XXXiX. CELOVEC, PETEK, 28. SEPTEMBER 1984 ŠTEV. 39 (2194) Mednarodna javnost je pozorna Mednarodni opazovaici svarijo pred postopno uvedbo apartheida na Koroškem OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKiH iZSELJENCEV: Koga škof časti na Uirichsbergu ? Občni zbor Zveze slovenskih izseljencev preteklo nedeijo v Sentprimo-žu, je ponovno potrdil enotnost koroških Siovencev v borbi za dosego narodnostnih pravic, zajamčenih v čienu sedem avstrijske državne pogodbe, saj so prav siovenski pregnanci biii med tistimi žrtvami, ki so moraie zaradi svoje narodnosti zapnstiti svoje domove in več iet prebiti v taboriščih v Nemčiji. ^Delegacija je prišia do zaključita, da jemijejo šolsko vprašanje kot povod za neresnično, Sloven-cem sovražno propagando z jasnimi rasističnimi podtoni. Vpričo akutne nevarnosti postopnega uvajanja poiitike apartheida poudarja deiegacija pomembnost mednarod- Dva člana mednarodne de-iegacije: vodja Bartholomaus Tscharner (levo) je protestiral proti nepravilnemu podajanju svojih izjav, Traugott Biedermann (desno), urednik vzhodnošvicarske časopisne verige „AZ", je švicarske bralce s celostranskimi nadaljevanji seznanil z vprašanjem koroških Slovencev. Hkrati posveča „AZ" (glasilo Socia-tistične stranke Švice) veliko pozornost zboljšanim odnosom do italijanskih, jugoslovanskih in drugih delavcev v Švici. Pred kratkim so v Švici deloma integrirali pouk za delavce iz tujine v redni pouk, kar je izzvalo tudi odpor šovinističnih ..domovinskih" sil. ne pozornosti," je rečeno v tiskovni izjavi mednarodne deiegacije, ki je pred kratkim obiskaia južno Koroško. Kot smo že zadnjič poročali se je desetčlanska mednarodna delegacija strokovnjakov iz Švice, Nemčije in Finske na licu mesta seznanila z manjšinskim šolstvom. Med drugim se je pogovarjala tudi s predsednikom deželnega šolskega sveta, Karlom Kircherjem, z dvornim svetnikom dr. Valentinom Inz-kom in okrajnim šolskim inšpektorjem Franzem Wiegeletom. Delegacija si je na tem obisku dobro seznanila z obstoječim šolstvom, hkrati pa tudi z načrti nemških nacionalistov za ločevanje šolarjev po narodnosti. Zato jo je — zgleda — posebno razjezilo, da jo je komentator v Kleine Zeitung ..zlorabit za opravičilo aktualne manjšinske politike". Posebno je v izjavi poudarjeno, da se vodja delegacije, retoromanski župan občine Trans (Graubunden) Bartholomaus Tscharner zavaruje pred ..smiselno nepravilnim podajanjem razgovora (ki ga je imel z novinarjem Kleine Zeitung), v katerem se je nedvoumno izrekel za pravice koroških Slovencev". ..Didaktično in pedagoško tudi ni mogoče utemeljiti zahtevo ,nem-škonacionalnih krogov' po ločevanju slovensko- in nemškogovore-čih učencev in učiteljev" je zapisala delegacija v svojem poročilu. Da pa so res imeli pozitivno zadržanje do obstoječega skupnega dvojezičnega vzgajanja otrok na južnem Koroškem, pa je razvidno tudi iz izjave, kjer pravijo, da je „toliko bolj treba izgraditi in izboljšati" veljavni dvojezični učni model. Predsednik ZSI Jože Partl je v svojem govoru orisal pot trpljenja slovenskih družin v pregnanstvu in opozoril, da bo prihodnje leto minulo že štirideset let, odkar so se vrnili iz taborišč na svoje domove. Takrat so koroški Slovenci, posebno bivši pregnanci, upali, da bo s podpisom državne pogodbe le prišlo do poravnave škode in narodnostnih pravic. Toda že takoj po podpisu, je dejal Jože Partl, so se spat pojavili proti-narodni elementi, združeni v KHD-ju, in pokazalo se je, kdo je gospodar v deželi. Partl je naštel vse večje ukrepe, ki so zoževali pravice koroških Slovencev od ukinitve obveznega dvojezičnega šolstva do pred kratkim izvedenega referenduma KHD-ja, ki hoče doseči poslabšanje manjšinskega šolstva. Zato je Partl pozval, da koroški Slovenci v tej težki situaciji združijo vse sile, da bo slovenska beseda še živela na Koroškem. Na občnem zboru je v imenu NSKS spregovoril tudi član predsedstva dipl. trg. Janko Urank, ki je sam bil žrtev fašizma in povedal, da so koroški Slovenci v teh najtežjih časih pokazali svojo odločnost za življenje, ko so se aktivno vključili v partizansko borbo in tako doprinesli k zmagi nad fašizmom. Urank je pozval Slovence na Koroškem, dia pokažejo življenjsko voljo, ki se prične že v družini — starši naj svoje otroke učijo slovensko in jim tako vliva- jo narodno zavest, katero jim tudi šola ne more nuditi. Podpredsednik ZSO Ludvik Ogris je v imenu svoje organizacije med drugim naglasil, da se situacija na Koroškem, kljub prizadevanju KHD-ja, Slovence spraviti v geto, le obrača na bolje. Ogris je povedal, da bi izid referenduma pred 20 leti bil gotovo drugačen kot je bil zdaj, saj je mnogo Korošctev, zlasti mladina in inteligenca javno hila proti referendumu, česar si pred leti ne bi mogli predstavljati in prav v tem oziru lahko optimistično gledamo na našo bodočnost. Bojan Schnabl je kot predstavnik Zveze slovenske mladine povedal, da občuti današnja slovenska mladina borbo in trpljenje bivših pregnancev, saj Slovence tudi danes, sicer na drug način spet hočejo spraviti v geto, kot so bivše pregnanoe v KZ in izsteljeništvo. Zato je dejal, da se moramo prizadevati, da bo naša mladina še bolj aktivna. V diskusiji pa je bivša pregnanka ostro kritizirala dejstvo, da danes lahko javno častijo bivše SS-ovoe, ki so zagrešili toliko zločinov nad nedolžnim ljudstvom. Tozadevno je naslovila na škofa vprašanje: kakšni svetniki so na Uirichsbergu, da jih hodi častit? in menila, bolje bi bilo, če bi prišel v Sele in se poklonil tamkajšnjim žrtvam fašizma. O poteku občnega zbora poročamo na 5. strani. Navskrižja po fv-razpravi KHD, FPd in deželni glavar Leopold Wagner so prišli navskriž zaradi manjšinskega šolstva. Povod je bila nedeljska televizijska razprava med voditelji treh v deželnem zboru zastopanih strank. Tam je vor'*i SPU Wagner zavrnil Haiderja in mu očital, da je FPU s svo)im pritiskom spravila KHD tako daleč, da je začel z ljudskim glasovanjem, čeprav bi KHD imel prvotno raje le razgovore. Sedaj vsi demantirajo in dokazujejo, heimatdienstovci pa zahtevajo celo pravico soodločanja pri manjšinskem šolstvu! Kaj se skriva za tem prerekanjem? Samo zadnja bitka za glasove pri volitvah, ali mogoče več? Naj to prerekanje pomaga zakriti soglasje vodilnih funkcionarjev strank za poslabšanje manjšinskega šolstva? Vsekakor je Leopold Wagner v televizijski razpravi dodal v polemiki s Haiderjem še nekaj zanimivega: da je pač pri tej šolski zadevi problem mednarodna javnost. Tega se je verjetno zavedal tudi novi zunanji minister Leopold Gratz, ko je menil, da je nesprejemljivo, če odloča večina nad manjšino! Wagner pa je še dodal: „Časi niso tako dobri, kot so že bili." Je s tem priznal, da je na Koroškem zrasla demokratična zavest, ki se upira poslabšanju? Seveda se ob takih besedah tudi sprašujemo, za koga časi niso dobri! Ob vsej mednarodni pozornosti, ki nas budno podpira, se moramo zavedati, da se bo odločala usoda dvojezičnega šolstva na Koroškem samem. Zato se mora v demokratičnem taboru marsikaj spremeniti na boljše, da bodo časi za tiste, ki si lastijo pravico do neumnosti in ki Slovence hočejo postopoma izločiti iz javnega življenja, še slabši. v. PREBER!TE na strani 2 Pri regionatizaciji radia ne upoštevajo siovenščine 2 Zvonovi in „Rjava koroška jesen" 3 Srečanje pevskih zborov v Žeiezni Kapii 5 Novi prediogi načrtovanja stanovanjskega naseija 8 SAK zmaga! v Setah Ne bomo sprejeti nobenega pos!abšanja šotstva ZSO je v izjavi k drže/noz&or-skim voiitvam agotoviia, da vo-iitve soapadajo z močno zaostritvijo narodnopoiitične situacije na Korošcem, ki jo je sprožiia ijadska zakteva po narodnostno iočenik šoiak, ki sta jo povzročiia KFFD in FPO ok vidnem sodelovanja desnega kriia O VP. Kot nadstrankarska, zkirna na-rodnopoiitična organizacija Z .SO za nokeno stranko ni izda/a voiii-nega progiasa. Dejstvo je namreč, da ZSO vkijačaje v svoje vrste pripadnike raz/ičnik idejnopoiitičnik takorov, ki se po/eg kaitarnopoiitičnega de-ia v vrstak siovenskik kaitarnik, gospodarskik in dragik draštvik angažirajo tadi v tej a/i oni stranki. Zato ki iz vidika ZSO zožitev narodnostne poiitike na zgoij strankarskopoiitično in idejnopo-(itično jasno opredeijeno orientacijo imeia za ceiotno narodno skapnost kade posiedice. Prav aktaaina ditkasija o dvojezičnem šoistva v zadnjik mesecik in tednik je dokazaia, da je pravi in edini zaveznik siovenske narodne skapnost: na Koroškem, demokratični takor, ki ni organiziran zgoij v okiiki te aii one samostojne stranke, temveč je prisoten v najširšik straktarak koroškega in avstrijskega dražkenega živijenja. Zato je eden izmed najvažnejšik ciijev ZSO v trenatni narodnopo-/itični sitaaciji, da skaša poiitično širino gikanja proti iočevanja na področja dvojezičnega šoistva okraniti in izgraditi tadi za čas po dežeinozkorskik voiitvak. Orientacija ZSO pred ijadsko zaktevo je kiia ta, da smo s kon-straktivno osveščevainim deiom (krošara Siovenskega znanstvenega inštitata, /etaki, prireditve, tiskovne konference, informiranje mednarodne javnosti itd.) infor-miraii koroško, avstrijsko in mednarodno javnost o reakcionarnik in nacistično-rasističnik namerak nemškonacionaiističnik sii na Koroškem in s tem prav gotovo pri-spevaii k tema, da iniciatorji ijad-ske zakfeve niso dokiii več podpore. Prispevaii smo tadi k tema, da se je na Koroškem formiraia široka fronta — preko strankar-skopoiitičnik meja — proti ijad-ski zaktevi. Tako je prišio npr. prav na iniciativo ZSO do tiskovne konference štirinajstik m/adin- ^ vse po vrsti izrckie proti ijadski zaktevi. K/jak tema, da se je vrsta or- ganizacij, posameznikov in predvsem strokovnjakov, tako tadi aniverza v Ceiovca, jasno izpovedalo proti sprememki dvojezičnega šo/stva v škodo siovenske narodne skapnost:', predstavniki strank že govorijo o potreknik sprememkak in o kompromisik/ Najkoij konkretno je spremem-ko dvojezičnega šoistva poieg FPO naznaniia v zadnjem časa še OVP ok tem, da je tadi dežeini giavar Wagner napovedai astrezna pogajanja za sprememko. Giede na dejstvo, da vsi kompetentni strokovnjaki in široki sioji prekivaistva odkianjajo sprememko dvojezičnega šoistva, in da nasprotno govorijo o potreki izkoij-šanja ie tega, giede na dejstvo, da mednarodna javnost z začadenjem opazaje dogajanja na Koroškem in ga seveda oksoja, se čadimo, da nikče od odgovornik poiitikov ni povedai jasne kesede, da za rasistične zakteve v Avstriji ne more kiti posiaka. Vse kaže v to, da se koroški poiitiki močno kojijo stvarne razprave prokiemov manjšinskega šoistva skapaj s pedagogi in prizadeto manjšino. Zato pa temkoij siiijo v kitre odiočitve v okvira gremijev, kjer prizadeti nimajo dostopa ne kesede. Seja deiefne vlade: pričakujemo jasno besedo v prid dvojezičnega šoistva! Dežeina viada ko danes okrav-navaia ijadsko zaktevo in kot piše giasiio SP .izdeiaia viadni pred-iog za dežeini zkor." Naj ko na tem mesta jasno povedano. Siovenska narodna skapnost na Koroškem ne ko sprejeia nikakršnega ,kompromisa", ki ki kii v resnici posiakšanje stanja na dvojezičnem šoistva. Siovenska narodna skapnost je v zadnjik mesecik zeio, zeio težko prenašaia rasistično in šovinistično gonjo nemškonacionaiističnik sii na Koroškem tako, da ima naše po-trpijenje svoje meje. V odgovornosti koroškik poiitikov je, da danes v dežeini viadi izpovedo jasno kesedo proti segregaciji in spiok pos/akšanja dvojezičnega šoistva. NSKS in ZSO sta skieniia, da pripravita za državni praznik široko zkorovanje zaapnikov, aktivistov in nemškogovorečik demokratov, na katerem ko siovenska narodna skapnost skiepaia o na-daijnjik korakik za okranitev in izkoijšanje dvojezičnega šoistva. dr. Marjan Sturm poslovodeti tojnik ZSO ,,Dvojezično šolstvo bi lahko postalo vzor drugim" Tiskovna izjava udeležencev zborovanja „Psiho!ogija in jedrsko ogrožanje'' Med 19. !n 22. septembrom 1984 so se na Avstrijskem inštitutu za raziskovanje miru v Stadschiainingu (Gradiščanska) zbraii znanstveniki iz Nemčije in Avstrije. Nekaj časa so posvetiti tudi trenutni razpravi o šoistvu na Koroškem in sprejeii v podporo koroških Sio-vencev to resoiucijo: „Kot znanstveniki, ki se ukvarjamo z raziskovanjem predsodkov in predstav o nasprotnikih, smo zaskrbtjeni nad trenutnimi poskusi okrniti pravice koroških Siovencev in zožiti dvojezično šotstvo. šolsko iočevanje in izločevanje bi otrokom manjšine ze-io škodovalo. Oblikovanje identitete doraščajočih pripadnikov etnične manjšine je težaven proces, ki ga je treba — če naj poteka brez globljih ran in motenj — stalno opogumljati in pospeševati. Omejevanje jezika manj- šine na vedno manj področij jemlje manjšini pogum. Sedanje dvojezično šolstvo vsebuje ugodno priliko za medkulturno sporazumevanje, ki bi vpričo izoblikovanja blokov in renesanze predsodkov po vsem svetu lahko bilo vzorno in bi iahko kazalo v bodočnost." (richtungswei-send). Izjavo je podpisalo 19 znanstvenikov, med drugim: prof. dr. Klaus Horn (Universitat und Sigmund-Freud-lnstitut), Frankfurt/Main); dr. Hans-Peter Nolting (Institut f. Pad- agogische Psycho)ogie der Universitat Gottingen); Kartn Tritt (Universitat Konstanz); prof- dr- V/elchelm Kempt (Universitat Konstanz); prof. dr. Hans Werbik (Universitšt Erlan-gen-Nurnberg, Erlangen); prof. dr. Thomas Leifhauser (Universitat Bremen); dr. dipl.-psih. (univerzitetni docent) Helmut Moser (Universitat Hamburg, Psycho!ogisches Institut I), mag. Martina Sommeregger (Psy-chologisches Institut tur Personlich-keits- u. Organisationsentwicklung, Wien); prof. dr. Siegfried Preiser (Institut tur Padagogische Psychologie der Universitat Frankfurt am Main); dr. Joachim Domnick (Universitat Konstanz); dr. A. Fuchs (Ruhr-Uni-versitat Bochum); Kathrin Becker (Universitat Hamburg); Wi!fried Graf (Usterreichisches Institut fur Frie-densforschung, Stadfschlaining); prot. dr. Klaus Otfomeyer, (Universitat fur Bi!dungswissenschaften, Kla-genfurt/Cetovec); prof. dr. Ulrich Kattmann (Universitat Oldenburg). „Živ!jenje ni praznik" ali kako preživeti na podeželju? Znake, da hočejo preživeti, so dajali zadnji teden v nižjeavstrijskem Eggenburgu zastopniki kuitumih iniciativ iz obrobnih področij Avstrije, Nemčije, Francije, Švice in Italije. Hkrati pa je v Eggenburgu in okoliških krajih nastopilo 70 pesnikov, pevcev in skupin na ..Festivalu ljudske in Folk-glasbe". Svojo pozitivno usmeritev sta festival in zborovanje dobila tudi s tem, da so organizatorji vključili npr. tudi narodnostne skupnosti v Avstriji. Predstavila se je Kulturna zadruga (KUGA) mladih gradiščanskih Hrvatov iz Velikega Borištofa, med nastopajočimi pa so bile tudi koroške Slovenke Micka Mischkulnik, Maja Haderltap in Marijta Jurič. Micka Mischkulnik je pela o usodi koroških Slovencev, tako prikazuje v pesmi „Hanzi" usodo nekega asimilan-ta, Maja Haderlap pa se je v pesniški obliki ukvarjala z identitetski-mi problemi. Marija Jurič je vse udeležence festivala seznanila z aktualnimi poskusi na Koroškem izsiliti narodnostno ločitev šolarjev, medtem ko je Maja Haderlap še razložila trenutni položaj slovenskega kulturnega ustvarjalca. Večina navzočih ni in ni mogla razumeti, da nekateri na Koroškem Slovencev nimajo za obogatitev dežele. Organizator tega 3. festivala in zborovanja je bil Avstrijski kulturni servis v sodelovanju z delovno skupnostjo „Region-Kultur" in z Mednarodnim inštitutom za narečja UDU. Cela vrsta nastopajočih kuitumih ustvarjalcev, ki pojmujejo kulturo kot izraz življenja, je bila najboljši izraz za dejstvo, da trenutno raste število kuitumih iniciativ, ki so prenehate s tako imenovano tradicionalno ljudsko kulturo. S svojimi pesmimi, besedili, slikami in celo vrsto novih izraznih možnosti so nakazali, kako se lahko opeva in izraža življenje „majhnih", zatiranih in manjšin, in vrhu tega so pokazali tudi, kako se da spodbujati h aktivnosti. „Novi domovinski pesniki, zastopniki novega narečnega pesništva so dali ljudstvu spet njegov jezik," pravi Hans Haid v predstavitvi tega zborovanja in festivala in dodaja ..pesniki... skupno z kantavtorji so dali aktualni ljudski kulturi nov smisel; odkrili so ljudsko kulturo kot odporniški potencial proti uničevanju in proti ideologiji „krvi in tal" (Blut-und-Boden-Ideologie)." ..Življenje ni praznik", predvsem ne na podeželju — brezposelnost, odvisnost, borba za obstoj, vse to je povezano s podeželjem. Srečanje je pokazalo kako se s temi problemi soočajo kulturniki v Avstriji, Nemčiji, Švici, Franciji in Italiji. Poleg Slovencev in Hrvatov pa so na tem festivalu povedali svoje tudi Alzačani, Plattdeutscherji in Retoromani. Tudi z zlorabljanjem pojma „do-movina" so se ukvarjali v Eggenburgu pesniki in kulturni ustvarjalci kot Peter Turrini, Bemhard C. Bunker, Narodni ansambel „Guglhupfa", Os-wa!d Andrae iz Nemčije, Albert Her-renknecht, skupina „Saure Gum-mem" in cela vrsta drugih. Grožnje Kukoviči .Ker obtoženi namerava dokazati resnico svojih res storjenih izjav, je smotrno, da se kazenska zadeva delegira v smislu predloga, ker politično ozračje na Koroškem ne pusti pričakovati mirnega in objektivnega razvoja kazenske zadeve." S temi besedami je odvetnik podpredsednika ZSO, Franca Kukoviče, predlagal delegiranje kazenske zadeve na sodišče izven območja višjega deželnega sodišča Gradec. Znano je, da je do procesa prišlo, ker so se koroški vodilni politiki, deželni glavar Leopold Wag-ner, njegov namestnik Stefan Knafl in deželni svetnik Jorg Haider čutili užaljene, ko je Kukoviča govoril o njihovi manjšinski politiki. Kaj mora doživeti na Koroškem človek, ki se upira oblastem, najbolje lahko pove ljudskošolski ravnatelj Kukoviča, ki je takoj po procesu bil tarča grozilnih pisem. Prvo je prišlo iz Podkloštra in je v spakedrani nemščini Kukoviči priporočalo naj zgine s Koroške, „ker nam še nikoli ni tako dobro šlo", imenuje ga izdajalca in ga poziva naj .gobec drži". Štiri dni navrh pa je prišlo drugo pismo (bilo je oddano v Velikovcu), bilo je polno perverznih političnih, seksualnih, (Dd/je S. štreni) Stranke v boju za sredino Opozicija se razburja: socialistična stranka si zdaj že lasti to, kar je ljudska stranka od konca druge svetovne vojne naprej imela za vojo politično domovino — politično sredino. Po besedah predsednika SP Sinowtza, socialistična stranka ni več delavska stranka, marveč stranka sredine avstrijskega političnega življenja. To, kar desetletja ni uspelo nobenemu socialističnemu strankarskemu predsedniku, namreč streti politično-ideološko ozadje avstrijske socialdemokracije, je očitno uspelo .možu človeške širine" (Kreisky) iz Gradiščanske. Za njega ni več razrednih razlik, ne nasprotja med kapitalom in delom kakor tudi ne med delavcem in podjetnikom; po njegovih ocenah je avstrijska družba že na tolikšni stopnji razvoja, da jo je treba samo še pravilno urejevati, ne je več spremeniti. Da to ne drži dokazuje že površen pogled v razne javno dostopne statistike. Slej ko prej obstajajo globoke razlike glede premoženja in imetja v Avstriji. Slej ko prej imamo revščino v Avstriji. Slej ko prej so v avstrijskem družbenem življenju obrobne plasti in sloji, ki nimajo nobenega vpliva na razvoj politike, na razpre-delitev denarnih sredstev v pravičnejšem smislu. Slej ko prej obstajajo torej razmere, ki jih je treba spremeniti. Avstrijska socialdemokracija teh problemov ne vidi več. Trinajst let vladne oblasti jo je tako saturiralo (nasititi, zadovoljiti koga), da ji gre samo še za ohranitev oblasti, ne več za reformo družbe. V sredini je najboljše živeti. Samo, ta sredina je dejansko že zasedena. Sinowatz je samo nekaj izustil, kar kritičen opazovalec že dalj časa vidi. Da namreč ni več ideolo-ško-političnih diferenc med vodilnimi strankami v tej državi. Da smo v Avstriji dejansko prispeli tja, kjer Amerika že desetletja živi: da delujeta dve stranki, ki nimata več različnih svetovnopolitičnih in nazornih načel, marveč zastopata interese te ali druge močne finančne skupine, ki konec koncev odloča o volilnem izidu in vzporedno s tem o razdelitvi finančnih sredstev v te ali druge namene. Sinowatz je amerikanizacijo avstrijskega političnega življenja ta-korekoč povzdignil v politični program avstrijskih socialistov. Sprememba vlade torej ni bila le taktična poteza, za ponovno pridobitev zaupanja volivcev, marveč je bita predvsem programatičnega značaja: Vranitzky kot mož .sredine", Frohlich-Sandner kot „žena sredine", Gratz kot .mož sredine", Zilk kot „mož sredine". Finančni minister zastopa interese velekapitala, to je v kratkih dneh svojega ministrovanja že dokaj jasno izrazil, npr. s svojim glas- nim razmišljanjem o razbremenitvi podjetniškega kapitala; Frohlich-San-dner si lahko predstavlja pogovore o reformi trenutne zakonske osnove splava z zastopniki reakcionarne in ultrakonservativne platforme .rojeni za nerojene"; zunanji minister Gratz se javno zavzema za nakup popolnoma nepotrebnih vojaških letal ter za nakup v državni pogodbi prepovedanih raket. To je nova politika sredine in dejansko bo za ljudsko stranko težko najti še konservativneiših in reakcionarnejših političnih idej, da bi se lahko prodajala za še bolj .sredinsko". Če odgovorni politiki tarnajo o nejevolji mladine nad politiko, naj se ob tem zavedajo, da so tega sami krivi. Zakaj se bi mladinec zanimal za tako politiko, ki je ena in ista pri vseh treh v parlamentu zastopnih strankah? Ta razvoj daje šanzo manjšim in drugim političnim organizacijam: Zeleni, Alternativci, pa tudi komunisti bodo — če pravilno reagirajo na to .amerikanizacijo" avstrijskega političnega življenja — lažje dokazali svojo nujnost in svojo doslednost v političnih vprašanjih. Morda že pri prihodnjih državnozborskih volitvah. Kajti od etabliranih strank ni več pričakovati inovativnih idej in tako potrebnih družbenopolitičnih sprememb. fra-ter. Nič slovenščine na valu 03 Pretekli petek se je na Dobraču zbrala prva garnitura celovškega radia in še nekateri zastopniki dunajske centrale, da javnosti predstavijo novi oddajnik avstrijskega tretjega radiosporeda (03). Oddajnik ne bo pošiljal radijskih valov kot običajno horizontalno, temveč vertikalno v eter. S tem bo ta oddajnik laže sprejemljiv za antene na avtemobiiih in ga bo možno bolje sprejemati v dolinah koroških gorovij. Oddaje bodo ostale v glavnem iste, vmes pa bodo lokalna poročila, predvsem za promet. V sobotah zvečer pa bojo oddajali na novi frekvenci 90,4 MHz priljubljeni magazin hokeja na ledu (Karntner Eishockeymagazin). Na vprašanje, ali mislijo preko tega oddajnika poslati prej ali slej tudi kako slovensko besedo v koroške domove, se je glasil odgovor intendanta koroškega radia Fels-bacha, da je glavni intendant ORF-a na Dunaju odločil, da naj so oddaje za narodne manjšine v Avstriji samo na valovih regionalnih sporedov. Torej ,,03-Karnten" vendarie ne bo v takšni meri iokalno usmerjen, da bi upošteval tudi slovenskih poslušalcev. Slovenski „radijski pirati"? N4 Korošcem ;'z sprcjcrMMrTof M% nove??? t'd/K de/oMM Mov progrdM!. Af/gdo TMoštvo sodc/gv-ceu ^oro%egg rgd;'g pr;prgu/jg oJJg-jc, Mg) (?) pot;'sM;'/e v ozgdjf ^OM&K-rfMco „?'gd;jtUT p/rgtcv" /z NgMg/-s^e do/;Mf. ve g;oMg/M; rgJij:^; progrgfM. Ngže, dg f<><><><><><> o<>o<><>ooo «>ooooooooo o<>o^ooooo<>o<>ooo-ao<><>oc oooooo Sonce je bilo že visoko, a Mišjakov Jut-ček se je še podil z lepo pisano žogo po domačem dvorišču. Podaril mu jo je stric Jule, ki se je kaj rad postavil, da je bil njega dni imeniten nogometaš, če pa ga je Julček povpraševal, kje je njegovo moštvo zmagovalo, je le nekaj zamrmral. Julčku vendar ni in ni šlo v glavo,, kje bi se le bil stric Jule podil za nogometno žogo, če pa je, kot je slišal doma, vso svojo mladost prežive) na kmetiji v dolini. Stric je bi! videti tršat, skoro suhljat in njegova hoja je bita vedno malce okorna in prav nič gibčen ni bi! videti. O vsem tem je Mišjakov Julček razmištjal le kratek čas. Zakaj bi si le beti! gtavo. trne! je žogo in z njo se je s psom podi) po dvorišču. Tistega sončnega dopoldne je na ograji sede! sosedov Rokec in zavzet opazoval Julčkovo poigravanje z žogo. Tako lepe žoge res še ni videl. Kaj bi se le pes podi! za žogo, saj vendarle ne zna brcati, je sodil Rokec in poklical Julčka. Brž sta bila dogovorjena. Preselita sta se na sosedovo dvo- Naš zanimivi svet H Ko je človek prvič začutil potrebo po merjenju, je vzel za osnovo dolžino raznih delov svojega telesa, za težo značilno oblikovane skale, za čas pa menjavo dneva in noči. H Največja riba. kar so jih kdaj ulovili na trnek, je bil morski pes, dolg 5,10 metra in težak 1210 kg, ki je leta 1959 zgrabil za vabo na trnku v avstralskem zalivu Denial. H V prvi motociklistični dirki na otoku Man (kjer se zdaj vsako leto borijo najboljši svetovni dirkači za Tourist Trophy) je zmagal leta 1907 H. R. Fowler s povprečno brzino 58 km na uro; na mnogih vzpetinah tekmovalne steze si je moral pomagati s pedali. H) Naloga solz ni samo, da skrbe za stalno vlažnost očesnega zrkla, ampak tudi ščitijo oko pred okužbo z mikrobi, ker vsebujejo neko baktericidno sestavino. H Leta 1849, ko so začeli meniti gore v Nepalu, so dali kasnejšemu Mountu Everestu ime „Vrh XV"; šele ko so tri leta kasneje preverjali izide meritev, so ugotovili, da imajo opravka z naj višjo goro na svetu. H V Hudsonovem zalivu na severovzhodu Kanade je mogoče opazovati polami sij (fantastično svetlobo, ki nastane zaradi magnetnih pojavov v sončnih žarkih v visokih plasteh atmosfere) tudi do 240-krat na leto. rišče in že je pisana žoga veselo poskakovala zdaj sem zdaj tja. Kdaj pa kdaj je prav grozeče poletela mimo kuhinjskega okna. Sosed je nekaj časa prav namrščen stal na hišnem pragu. Ko ga je žoga skoro oplazila po obrazu, je požugal Mlšjakovemu Julčku. Zavpil je: „Hej, nepridiprava, vse šipe mi bosta razbila na oknih! Pojdita se poditi na travnik za hišo." Sosed že tako in tako ni bil kaj preveč prijazen možak. Kaj rad je zdaj tega zdaj onega vaškega paglavca, kot je Ime! navado reči otrokom, potegnil za ušesa. In njegove močne roke niso bile prav nič nežne. Julček je bolščal v njega. Dozdevalo se mu je, da so ga zaskelela ušesa. Ko se je sosed odpravljal v hišo, je skomignil z rameni in dejal Rokcu: „Ti, še brcnem jo, pa jo ujemi. Potem poj-deva na travnik." Zaletel se je in brcnil žogo tako, kot je menda njega dni zna! njegov stric, in že je kot blisk skočil Rokec, da bi jo ujel. Le malce prekratek je bil in že je zažvenketalo kuhinjsko okno. Julček je izbuljil oči in otrpnil. Žoga se je odbila in priletela nazaj. Mišjakov Julček pa je videl le še dolge sosedove roke, ki so Rokca neusmiljeno vlekle v hišo, kjer ga je čakala leskovka. Rgečica je butnila Julčku v obraz. Do dna srca se mu je Rokec zasmilit. Opogumil se je. „Sosed, Rokec ni prav nič kriv, jaz sem jo brcnil. Povrnil bom škodo, sosed!" Razkačeni sosed pa ga ni prav nič po-s!ušal. Z teskovko v rokah se je zapodi! za Juičkom, ki je urno kot mačka prepieza! ograjo. Le domačemu psu se je ime! Julček zahvaliti, da ni okusil ieskovke kot njegov prijatelj Rokec. Nekaj dni je minilo, prijateija Rokca pa še vedno ni videl. „Tak, tako, sedaj se ne bo smel več družiti z menoj," si je dejal Julček, „pa še tako je bil tepen zavoljo mene. Nak, že posvetim sosedu!" Vzel je svoj hranilnik, stopil k stricu v sobo, strese) kovance na mizo in dejal: „Stric, to je za razbito šipo in za Rokca, nesite no tja, ali boste?" Dobrodušni stric ga je le pogledat, prikimal, se rahlo nasmehnil in dejal: ..Bom, bom. Ti pa soseda pusti pri miru. Kar hitro vzkipi, potlej ima pa brž šibo v rokah." „Nak, ne bom ga ne," si je dejal Julček. In ne bi bil Mišjakov Julček, če se mu ne bi kaj kmalu posvetilo. Zvečer se je spravi! na senik. Ko se je noč že skoro prevesila v prve jutranje ure, je Julček vze) že pripravljene zvonce, ki so jih sicer obešali živini, ko so jo vodili na gorsko pašo, in z njimi prav tiho smuknil v sosedov hiev. Krave so že stale, prežvekovale in ga dobrodušno gledale. Hitel je od ene do druge in že so imele vse na repih obešene zvonce. Julčku se je obraz razlezel v nasmeh. Odprl je še škatlo s sajami in jih razsul pred hlevskim pragom. Vsako kravo je tlesknil z roko, da so se vznemirile, sam pa je brž smuknil na varno. Že se je pričel v hlevu pravcati direndaj. Krave so divje otepale z repi, zvonci pa so na vso moč bingljali in pozvanjali. Temu so se pridružile še kokoši, ki so pričele prestrašeno vreščati in se sem ter tja poditi po hlevu kot ponorele. Zajci so z nogami butali ob tla. Julček pa je v svojem skrivališču zadržal dih. Vrata so se treskoma odprla, v hlev je planil zbegani sosed, spodrsnit, se pobral in dimnikarju podoben bulji) v otepajoče kravje repe ob oglušujočem ropotanju kravjih zvoncev. Ni vedel, ati ima privide ali pa se vse resnično dogaja pred njim. Vlado Firm Naš dedek Ej, dede^ je poz%/d/, dd ne^oč jdz je M jdntič, Dd Mgdnjd/ je prdf td^e, dd je HM77MCO jezi/, dd pote??! ji/? Oči oeefg je ^ot jgz došd/. Dg %