"A ft, 20 PoStnina poračun]ena (C. C. era Is posta) V Trsko, t torek 24» lanuarla, 1928. - Lato VI. številka M cm t« Letnik LIH List izhaja vsak.1 3 mesece L 22. L 6.50 več. ▼ Ih-okosti olce, z.ahv i-vtraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 ma>ac L L—> celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečna 30 st — Oglaanina za 1 mm proetoc« r;jM&trgovsk« in obrtne oglas« L L—, za oMort« bf |L 1.50, oglase denarnih zavodov L i-« prvi strani L 2-— EDINOST Uredniitvo in upravniitvoj Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, zaioiba in tisk Tiskarne «Edinost», Poduredniitvo v Gorici: ulica Giosufe Carducci Jt. 7, I. n. Telef. Št. 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Ma racionalizacija . V zadnjih uvodnikih «Edino-sti», kjer se je dosti razpravljalo o tem vprašanju, sem opazil, da je Člankar mnenja, da se pri nas in sicer v kmetijstvu ne da mnogo opraviti z racionalizacijo radi razcepljenosti, oziroma radi premajhnih obratov in kon-servatizma poljedelca. Oba omenjena faktorja sicer mnogo vplivata, a vendar ne tako, kot se zazdi na prvi pogled. Tudi tu se vrši pritisk po razmerah, katere silijo poljedelca iz konservativni a,' da se zateče k moderni tehniki in znanosti. Tako bo tudi naš kmet moral popustiti še preostala «ustna izročila» o obdelavi zemlje in se zateči k bolj ekonomskim principom. Oglejmo si malo bliže, kaj bi se dalo napraviti pri nas. Govorim predvsem o razmerah na Goriškem. Goriška in njena okolica, posebno Brda in Vipavska dolina, so kaj prikladne za zelenjavo in sadje. Goriški krompir je znan v svetu. Če tudi zadnja leta niso izpadla v korist kmeta, vendar ne sm^mo nad tem obupati. Potrebno je nujno, da kmet posveti večjo pažnjo obdelavi zemlje in da tu postopa predvsem tako, da bo imel čim večji donos. Leta pa je, ako je blago zdravo, Zgodnje, tako da nastopa takoj za «napoletanskim» in predno pride na trg prvi nemški. Buden in Kamnik se nista zadnja leta obrfesla* ker sta oba močno bolna. Druge zgodnje vrste, uvožene iz Holandske in Jugoslavije, tudi niso še bogve kako pre-ifckušane, da bi lahko rekli: ta je za nas. Eden hvali tega, drugi ■opet drugega, a vsi nekako skrivajo prave podatke o pridelku. Ako vprašaš tega ali o-nega, kako je izpadlo, ti bo od- fovoril dobro in celo pretiraval, 'ako danes še nimamo v tem pogledu natančnih podatkov, česar bi pri pravi racionalizaciji ne smelo biti, ampak vse izkušnje bi se morale objaviti in naj bi služile v ravnanje drugim. Naši Šparglji donašajo kmetu lep dobiček. A pri nas imamo še dosti do pravega načina obdelave- V Franciji, tam znajo prav gojiti, in francoski šparglji so tudi cenjeni. Naši po svoji dobroti ne zaostajajo za temi. Le en pogrešek imajo, namreč prihajajo na trg nesortirani in tudi še tu pa tam zelenkasti. V Mo-aakovem sem videl naše in francoske. Poslednje bele kot sneg, a naše še zelenkaste, razlika v cenah pa precejšnja. Način francoske gojitve špargljev zahteva sicer mnogo dela, ker vsaka rastlina je, skoro bi rekel, posebej negovana s pomočjo posebnih poveznikov, kateri ne puste solnčne svetlobe, oziroma zunanjega zraka, da deluje na nežne poganjke, so pravočasno pobrani in skrbno prebrani in povezani tako, da imamo prej seboj nekaj enotnega, kar pri našem blagu manjka. A kar se tiče po vrtnin, jih imamo pri nas mnogo, a vse so pridelane na kaj primitiven način brez pravega načrta. Pri nas je neka mešanica iz intenzivne obdelave in ekstenzivne. A poleg tega cela vrsta produktov, izmed katerih se nekateri skoro ne izplačajo. Taka mnogovrstnost se nikakor ne strinja z racionalizacijo. Imejmo eno, kar je najcenejše in največ nese. Isto velja pri sadju. Tu kakor drugod moramo imeti «tipe» in ti tipi svojo znamko, ki jamči za blago. Glede obdelave zemlje se mora na& človek malo bolj seznaniti z raznimi gnojili ter njih uporabo ob posameznih prilikah ter za posamezne rastline. Gnojila, posebno umetna, so zrevo-lucionirala poljedelstvo. A o-gromne važnosti je tudi hlevski gnoj, le njegova prava uporaba in posebno hranitev bi potrebovala marsikatere razjasnitve. Konzerviranje gnoja je po nekaterih krajih popolnoma primitivno, tako da, ko pride gnoj na njivo, nima niti 30% prvotne moči. Na ta način gre ogromno bogastvo v nič, medtem ko bi J a hko nmogo koristilo. Živinoreje, to je umne, manjka oziroma je še dokaj pomanjkljiva pri nas. Okrog GoHce se opažajo moderni hlevi ali vsaj izboljšani. V tem. Kamor vojna vihra ni segla, opazimo precej zaostalost Kij;«]> trudu ne šili strokovnjakov in pc. m vznikov nismo Se zmogli dosti To pa deloma radi velikih depresij v kmetijstvu, deloma pa radi konservativnosti našega kmeta. Upamo, da bo tudi tu šJo na bolje, a takrat bo treba upoštevati vse prave kriterije modeme racionalizacije. V področju sad j ere je bi s« dalo mnogo govoriti. Posebno glede pridelave enot. sadja, oziroma vrst, a poleg- tega uporabe slabšega sadja v svrho postranskega produkta! Posebno v sušenju sadja j© potrebno še veliko zboljšanje. Suho sadje je važna in tečna Tirana za zimo. Na trgu pa doseže samo ono «sušje» dobro ceno, ki je enotno po barvi in obliki kakor tudi vrsti sadja Tega naše nima radi tega, ker se produkcija vrši v posameznih gospodarstvih brez posebne pažnje in nege. O neracionalni pridelavi briških lupljenk bi lahko napisal celo poglavje in to tudi hočem takoj, ko bo pri rokah materijal o načinu proizvodnje v Kaliforniji, kjer je racionalizacija na tem polju izvedena do skrajnosti, kjer je produkcija teh pridelkov, v vsakem oziru tako izvedena, da ima vse predpogoje za uspeh na trgu. Še mnogo bi se dalo o tem govoriti, a naj omenim samo najvažnejše. Pridelovati se mora vedno le to, kar z najmanjšimi stroški največ nese, ter to, po čemer trg povprašuje in za kar so dani naravni pogoji za produkcijo. Skrajno, a pametno varčevanje pri semenu, obdelavi, delavnih močeh kakor tudi pri pobiranju in prodaji, je predpogoj napredka. £mmyn. Prestolonaslednik Harabert bo v sredo odpotoval v inozemstvo RIM, 23. Davi je prispel iz Tu-rina v prestolnico prestolonaslednik Humbert. Ob 10.30 je na Kvirinalu sprejel uruguayske odposlance, s katerimi se je prisrčno razgovarjal približno četrt ure. V sredo poseti prestolonaslednik poslansko zbornico, kjer si bo ogledal nove knjiŽ-nične prostore. Nato odpotuje v Taranto, kjer se bo vkrcal na križarko «San Giorgio». Podal se bo v Egipt, Somalijo, Eritrejo in Palestino. To njegovo potovanje bo trajalo dva meseca. Mmm ii paMv Okrožnica naučnega ministra RIM, 23. Minister za nacionalno prosveto on. Fedele je razposlal šolskim skrbništvom okrožnico, v kateri jih opozarja na delovanje šolskih patronatov in ekonomatov, ki ne smejo v nobenem slučaju prekoračiti svojega delokroga, kakor jim je bil Vsi ^naznačen glasom obstoječih zakonskih predpisov, zlasti pa ne smejo prekoračiti svojega delokroga pri razdeljevanju in prodajanju Šolskih potrebščin in učnih knjig. Dotične ustanove naj se le uspešno razvijajo v vseh občinah, toda pri tem ne smejo nikdar vplivati na družine in gojence, katerim mora biti dana popolna svoboda, da si nakupijo svoje šolske potrebščine, kjerkoli hočejo. Zato naj šolski skrbniki posebej priporočijo nadzornikom, ravnateljem, učiteljem in predsednikom patronatov, da ne smejo izvajati ni-kakega pritiska v korist ekonomatov, ki smejo in morajo pro-cvitati samo po lastni zaslugi, s tem, da nudijo odjemalcem dobro blago po zmerni ceni, nikakor pa ne s pritiskom s strani učiteljstva in šolskih oblasti. Imenovanje v diplomatični službi BIM, 23. Z ukazom, ki je bil pred kratkim izdan, je bil konzul dr. Orsini Ratto imenovan za italijanskega konzula v Bal-timoreu v Združenih državah. Z ukazom z dne 22. t. m. je imenoval kralj na predlog načelnika vlade senatorja in guvernerja Somalije grofa de Vec-chija za državnega ministra. Priznanje vodnih pravic pri Bedi RIM, 23. Na svojem sestanku je višji svet za javna dela razpravljal med drugim tudi o priznanju vodnih pravic pri hudourniku Bači, za katere je prosila tvrdka Iole & Coiombo iz Vigana. neuki zonanli ranlster prispet ilanm v Rim RIM, 23. Romunski zunanji minister Titulescu prispe v Rim jutri ob 10. uri. Tekom svojega bivanja v Rimu se bo sestal s predsednikom vlade, kateremu bo predstavljen že tekom jutrišnjega dne v palači Chigi. Rimska «Tribuiia>» pravi, da bo jutrišnji pose t romunskega zunanjega ministra samo čin vljudnosti. Po njenih inormacijah se bo vršil daljši sestanek med o-bema državnikoma v sredo. Ta sestanek, dodaja «Tribuna», bo imel seveda političen značaj. Maje pskfalisskili fafttonffli v MIlana MILAN, 22. V soboto ob 10. uri se je vršilo zborovanje fašistov-skih vodstev in političnih tajnikov iz vseh pokrajin Lombardije in TTidentske Benečije. Zborovanja so se udeležili, poleg članov pokrajinskih vodstev, tudi drugi fašistovski voditelji iz gornja Italije, in mnogi fašisti Glavni tajnik fašistovske stranke on. Turati je imel dolg govor, v katerem je govoril o gospodarski bitki, o stabilizaciji valute, o faiizmu in boljševizmu. Določil je smernice za nadaljnje delovanje pokrajinskih fašistovskih vodstev in političnih tajnikov. Danes ob 21.30 se je v športni palači vršilo veliko fašistovsko zborovanje, ki ga je otvoril on. Giampaoli. Tudi tu je, burno o-d obra van, govoril generalni tajnik. Po zborovanju so fašisti priredili obhod po glavnih mestnih ulicah, ptrepevajoč fašistovsko himno in vzklikajoč voditeljem. Pomen „Listine delo" Predavanje on. Bottal-a povodom otvoritve tečaja za sindikalno korporativno pravo MILAN, 23. Včeraj popoldne se je na svečan narčin otvoril v veliki dvorani fašistovskega prosvetnega zavoda tečaj za sindikalno korporativno pravo Otvoritveno predavanje je imel državni podtajnik v ministrstvu za korporacije on. Bottai, ki je govoril o pomenu «Listine dela*. Govornik je naglašal, da se listina lahko smatra kot listava nove proizvodne organizacije italijanske družbe, ki mora zanimati vse državljane, brez razr-like stanu. Z «Listino dela*, je dejal on. Bottai, so se na novo sistemizirali: posameznik, država, nacija; listina proglaša delo kot socialno dolžnost, proglaša princip nacionalne koristi proizvodnje, določa proizvajalčeve odgovornosti napram državi, določa enakost med pravicami in dolžnostmi vseh socialnih razredov. V nadaljnjem delu svojega predavanja je govornik razpravljal o pomenu skupnih delovnih pogodb ter o fašistovskem gospodarstvu v nasprotju z libera-Hstičnim. Ustanovilo se je nato središče za korporativno kulturo in propagando in je ob tej priliki on. Bottai govoril o njegovem pomenu in njegovih nalogah. IMffifti iisM Imjiu Odpotovala aa Francosko GENOVA, 23. Včeraj zjutraj se je afganistanski kralj Ahman Ullah vkrcal na voj. ladjo »Pantera« ter se odpeljal v Spezio. Po svojem povratku v Genovo sta si kralj in kraljica ogledala mesto, nakar sta zvečer ob 22. uri odpotovala s svojim spremstvom v posebnem vlaku proti Nizzi, pozdravljena ob svojem odhodu od prestolonaslednika Nj. kr. vis. princa Humberta ter drugih državnih dostojanstvenikov. Poslanik De Beaumarehols na grobu neznanega vojaka RIM, 23. Ob 10.30 se je podal novi francoski poslanik De Be-aumarchais v spremstvu vojaških atašejev k grobu neznanega vojaka, na katerega je položil krasen venec. Na stopnicah spomenika je bil razvrščen en bataljon grenadirjev. Francoskega poslanika so pozdravili general Furlani, rimski prefekt in zastopnik ministrstva za zunanje zadeve markiz Talamo. j julijsko Krajina o slikah Iniciativa zavoda «Luce» RIM, 23. Kinematografski zavod «Luce» napoveduje z dovoljenjem in s podporo načelnika vlade Izdan j« zbirke tisoč fotografij iz beneške pokrajine in iz Julijske Krajine, ki pa bodo morale biti v vsakem pogledu u-metnidke. Te fotografije ne bodo smele predstavljati pokrajine z običajnimi in dobro poznanimi spomeniki večjih mest, ampak le najbolj karakteristične in markantne slike življenja na deželi in v majhnih središčih. Zavod «Luce» bo poskrbel na lastne stro&ke za razširjenje teh fotografij po svem svetu, in to z imeni njihovih avtorjev. Predvsem so zaželjene negative (plošče). Določeni sta bili tudi dve zlati svetinji kot nagradi za ona dva avtorja, ki bosta predložila dve najlepši in najzanimivejši zbirki fotografij. Fotografije se naj odpošljejo na naslov bene-ške agencije družbe v palači dožev najkasneje do 15. februarja. Napovedane tekme naj se ne udeležijo samo fotografi, ampak tudi amaterji ter planinska in športna društva. PtijaMjetvo med Italijo &» Uruguayam RIM, 23. Danes ob 13.15 je priredil načelnik vlade na čast uruguayskih odposlancev v Grand Hotelu obed, na katerega so bili povabljeni poleg odposlancev tudi mnogi državni dostojanstveniki. On. Mussolini je v napitnici pri obedu povdarjal, da vežejo obe državi plemenske in prijateljske vezi. Za prisrčne besede se mu je zahvalil načelnik odposlanstva dr. Manini Rios, ki je istotako naglašal ne-omejno solidarnost in globoko prijateljstvo, ki spajata obe državi. Kralf v MussolinJjevem muzeju RIM, 23. Danes zjutraj se je podal Nj. Vel. kralj v spremstvu -generala Cittadinija na Kapitol, kjer si je ogledal Mussolinijev muzej, v katerem se je zadržal približno 1 uro. Novi ukazi RIM, 23. «Gazzetta Ufficiale» prinaša v svoji današnji številki med drugimi tudi kr. ukaz-za-kon z dne 29. decembra 1927., s katerim se podaljšuje rok izvajanja predpisov o pristojbinah na vse blago, ki se vkrca in izkrca v tržaškem pristanišču, do 1. januarja 1929. Omenjeno pristojbino določa čl. 4. kr. ukaza-zakona z dne 7. avgusta 1925. Izjave Hughesa načelnika delegacije Zdrulenih držav prt vs»ameriški konferenci HAVANA, 23. Kubansko-ame-riška trgovinska zbornica je priredila na čast 21 delegacijam, ki so se zbrale k vseameriški konferenci, slavnosten banket, ki se ga je udeležilo 700 oseb. Na tem banketu je imel načelnik delegacije Združenih držav Charles Evan Hughes govor, v katerem je podal pomembne izjave. «Ameriške vojne sile,» je dejal, «se nahajajo v Nikaragui in na otoku Haiti le začasno in se bodo, čim bo to mogoče, spet u-maknile z ozemlja obeh republik.« 2e ta izjava je bila zelo važna že a ozirom na to, da v glavnem baš spričo tega ni vladalo na konferenci popolno zaupanje med se vero- ter srednje-in južnoameriškimi delegati. Hughes je nadaljeval: Združene države so intervenirale v Nikaragui edinole radi tega, ker je bilo to začasno nujno potrebno v obrambo njihovih interesov. Govornik je napovedal, da se bodo vojni oddelki Združenih držav v najkrajšem času umaknili tudi z ozemlja haitske republike, kakor hitro bo doseženo v republiki politično ravnovesje in čim bo uvidevno, da se po njihovem umiku ne bo znova pričelo prelivanje krvi. Združene države bodo med tem časom storile vse, da se zaželjeni položaj tudi v resnici doseže. Hughes je zatrdil, da so neodvisnost, politična stabilnost, dobra volja in medsebojno sodelovanje štirje poglavitni stebri, na katerih sloni ideja paname-rikanizma. Da se ravnajo Združene države po omenjenih načelih, je nadaljeval govornik, so dokazale s tem, da so bile nji- hove čete odpoklicane iz republike San Domingo, kar se je zgodilo takoj, čim so se ustvarile razmere, ki so bile le v korist omenjene republike same. To je dokaz, da Združene države ne vodijo imperialistične politike na antilskih otokih in v srednji Ameriki. Hughesov govor so navzoči prekinjali z dolgotrajnimi in navdušenimi ovacijami. Kubanski listi pa so prinesli danes Hughesov govor brez vsakega komentarja. Hastop senatorja Ma proti admirala, ki napoveduje vojno med Anglijo in Združenimi državami WASHINGTON, 23. Admiral Plunkett je imel v soboto govor, v katerem je med drugim napovedal, da je vojna med Združenimi državami in Anglijo neizogibna in da je njjen pričetek že pred durmi. V odgovor na to izjavo je izdal senator Borah poziv na a-meriške davkoplačevalce, naj se odločno uprejo taki blazni politiki, ki stremi za zgraditev mogočnih mornaric. «Jaz smatram,« je dejal senator. «tako iz»-javo kot skrajno škodljivo. Če obstoja kaka stvar, ki lahko privede do vojne med velikimi državami, je to ravno program ekspanzije na morju. Taki načrti so le tem bolj nevarni, če jim sledijo izjave, da je vojna med Združenimi državami in Anglijo neizogibna Ta blazna politika, ki je prevladovala pred vojno v odnošajih med Nemčijo in Anglijo, se mora smatrati kot e-den izmed največjih razlogov, ki so privedli do svetovne vojne.« Tako izjave admirala Plun-ketta kot poziv senatorja Bora-ha so napravili v Združenih državah najgloblji vtis ter postali predmet živahnih komentarjev v tisku in v političnih krogih. Nanffestacljškoziiorovanje kmežsko-demokratske koalicije v Zagrebu ZAGREB, 23. Včeraj se je v Zagrebu vršilo veliko zborovanje kmetsko-demokratske koalicije. Na zborovanje so prišli pristaši koalicije izven Zagreba z vlaki, iz bližnje okolice pa v povorkah. Velika jahalnica, v kateri se je vršilo zborovanje, je bila polna pristašev te in one stranke. Sejo je otvoril inž. Košutić, ki je pozdravil St. Radića in Sve-tozarja Pribićevića. Za predsednika je bil imenovan Ljuba To-mašič, ki je dal besedo poslancu dr. Albertu Kramerju. Ta je pozdravil v imenu slovenskega dola naroda kmečko-demokratako koalicijo, ki bi brez sodelovanja naprednih Slovencev ne bila izraz one državne misli, ki jo ta koalicija predstavlja. Za njim je govoril Pribićević, ki je povdarjal, da so se jugoslovenski dobrovoljci borili s Srbi na solunski fronti za današnjo drŽavo in spričo tega je zahteval enakopravnost vseh delov države. Za njim je govoril St. Radić zelo obširno. V svojem govoru je pozval Ljubo Davidovića, naj se podviza, če hoče, da se kmetsko-demokratska koalicija z njim pogodi. Dejal je, da mora vlado, ki vara narod, narod zrušiti. S tem je bilo zborovanje končano. Manifestacij ski obhod po mestu je bil zabranjen. Po zborovanju se je vršil slavnostni banket v Grajski kleti, kjer so govorili St. Radić, Pribićević in Juriša. HovosadskiTiiar. Sledallfte pogorelo do tal NOVI SAD, 23. Sinoči je izbruhnil v tukajšnjem narodnem gledališču požar, ki je upepelil poslopje do tal. Po sinočnji predstavi je nastal na odru kratki spoj, radi česar so se vnele kulise. Predno so ogenj zapazili, j« bil že ves oder v plamenu. Požar, ki je zajel takoj nato skladišče kulis in garderobe, se je bliskovito razširil tudi na foyerje in prostore za občinstvo. V par minutah je bilo vse poslopje v plamenih. Kljub neumornemu delu gasilcev in na pomoč pozvanega vojaštva ni bilo mogoče omejiti požara. Le z največjim naporom se je gasilcem posrečilo preprečiti razšir- jenje požara na sosednja poslopja. Gledališko poslopje je postalo žrtev plamenov. Danes zjutraj je nudilo samo še sliko žalostnih razvalin. Ves inventar je pogorel. Škoda še ni bila o-cenjena, a je neizmerna. Poslopje samo je bilo zavarovano komaj za 800.000 dinarjev. Amnestija povedo r» roj s Iva drugega jugoslovanskega kraljeviča BEOGRAD, 23. Povodom rojstva kraljeviča Andreja dne 19. t. m. je kralj podpisal ukaz o širši amnestiji. Ustanovitev nemške za Družbo uarodor v Beogradu BEOGRAD, 23. V nedeljo dne 22. januarja se je vršila v hotelu Petrograd ustavotvorna skupščina nemške lige kraljevine SHS za Družbo narodov in zbližan je med narodi. Zborovanja so se udeležile delegacije Nemcev iz vse države. Skupščino jo vodil narodni poslanec dr. Kraft, ki je uvodoma obrazložil cilje novo ustanovljene organizacije in obenem izrazji iskreno željo nemške narodne manjšine v Jugoslaviji, da sodeluje pri tem velikem delu za Človeštvo in da tudi ona s svoje strani doprinese k zbližanju med narodi, čim več more. Italijanski kfmzul v Antwerpenu nenadoma umrl ANTVVERPEN, 22. Comin. Galla Gallija, generalnega konzula v Antwerpnu, je tekom razgovora s pooblaščencem italijanskega poslaništva v Bruslju nenadoma popadla slabost. Takoj je bil prepeljan v bolnišnico Longchamp, kjer pa je kmalu umrl. Politične beležke Smrt romanskega novinarja Iz Bukarešta poročajo, da je umrl znani romunski novinar romunske narodne stranke na predvojnem Ogrskem Vaieriu Brani ste. Umrl je pred časom, ker si je l>il s prekomernim delom pokvaril zdravje, a poleg tega je tudi mnogo trpel radi preganjanja s strani takratnih ogrskih oblastev. Dr. Vaieriu Braniste se v začetku svojega delovanja ni ravnal po svetih, ki mu jih je dajal tedanji Nestor romunskih novinarjev na Ogrskem, Jurij Bariti. Ta jo označil položaj romunskega novinarja na Ogrskem s sledečimi besedami: «Ni dovolj, da znaš pisati, misliti in da imaš čustva. Pri pisanju Člankov moraš biti previden. Pri vsaki besedi, ki jo napišeš, moraš imeti pred očmi kazenski zakonik in si predstavljati, da stoji za teboj orožnik z bajonetom na puški. Romunski novinar more danes samo tako pisati. Kdor piše drugače, več škoduje nego koristi.« Mladi Boristo se ni mnogo oziral na ta svet in je prišel v navzkrižje s kazenskim zakonikom, tako da je bil kmalu obsojen na dve leti j-eče, katera mu je že tedaj zrahljala zdravje. Uspeh Čehoslovaške v Haagu Po prevratu leta 1918. mnogi državni uradniki na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji niso hoteli priseči zvestobo čehoslo-vaški vladi in so bili radi tega odpuščeni iz služb. Odpuščeni uradniki so smatrali, da je to ravnanje nezakonito, zato so se pritožili na čehoslovaško-mad-žarsko arbitražno razsodišče v Haagu in so zahtevali, da jim čehoslovaška država povrne škodo, ki so jo utrpeli radi odpustitve. In sicer so zahtevali, da se jim izplačajo plače do o-nega dne, ko je stopila v veljavo trianonska mirovna pogodba. Čehoslovaška država je po svojem zastopniku prof. dr.ju Hob-zi pojasnila pred razsodiščem, da ne smatra dotične uradnike za svoje državljane ter jim je odrekla pravico, da se potegujejo za svoje zahteve pred arbitražnim razsodiščem, ker tejra ne predvideva noben člen tria-nonske mirovne pogodbe. Te dni je razsodišče predalo obema strankama razsodbo.v kateri pravi, da ono ni merodajno, da bi rešilo to vprašanje, ker je s tem razsodišče priznalo pravilnost stališča čehoslovaške države, je torej ta dobila pravdo. Ta razsodba lahko služi obenem kot merilo za rešitev drugih sličnih sporov, ki jih je bilo predloženih razsodišču kakihf 700. IL rEBINOST» V Trstu, dne 24. janurrja 1&9, Sovjeti in pravna uredba Zadnje Čase se mnogo govori fe pd&e o sovjetski Rusiji, o nje-Ckih zunanje-političnih. ter no-'b-anje-političmh. uspehih in neuspehih. Zelo malo pa se piše o njeni pravni uredbi, o dogodkih, fcot so na pr. volitve v sovjete, o dozorevanju ogromne kmetske fna.se itd. Listi »o vsaj o tem do danes malo poročali. Vendar, (te hočemo prav razumeti marsikatere sovjetske notranje politične homatije, moramo poznati tudi njeno pravno uredbo; kajti tudi ta je odločilen činitelj v sovjetskem socialnem in političnem življenju. — Vrhovni organ vlade Z. S. S. R. je namreč te poznani «kongres sovjetov», ki zaseda zelo malo časa. Njegova naloga je le, da iz svoje srede izvoli člane centralnega izvrševalnega odbora». Ta nato zopet iz svoje srede izvoli kolektivno predsedništvo zveze. «Sovjetski kongres» sestoji iz zasiopnikov meščanskih in kmetskih sovjetov. Na ta način imarno kot vir za sestavljanje osrednjega kongresa na eni strani mesta in tržne naselbine, ki volijo poslance direktno potom svojih sovjetov; na drugi strani pa so gubernijski kongresi sovjetov, ki se tvorijo na sledeči način: Gubernijski sovjetski kongres sestavljajo zastopniki meščanskih sovjetov, zastopniki tržnih naselbin, ki imajo nad 3000 prebivalcev, zastopniki tvrdk in delavnic, ki se nahajajo izven mest, ter končno zastopniki okrajnih sovjetov. Iz okrajnih sovjetov pride en zastopnik na vsakih 10 tisoč prebivalcev, med tem ko pride od sovjetov mest, trgov, tvrdk in delavnic po en zastopnik na vsakih 2000 volilcev. Ne sme pa biti več kot 300 poslancev v vsej guberniji. V razmerju s tem mestno prebivalstvo voli zopet svoje poslance za Osrednji kongres preko svojih zastopnikov v gribernijskem kongresu. Toda meščansko prebivalstvo se udeležuje še tretjikrat volitev, ker je okrajni kongres sovjetov prav tako sestavljen od predstavnikov meščanskih, tržnih ter sovjetov tvrdk in delavnic, ki se nahajajo na ozemlju okraja. O-krajni kongres sovjetov torej obstoji: iz omenjenih štirih skupin ter iz zastopnikov «volostnih» sovjetskih kongresov (upravna enota nekoliko večja ko občina, a manjša kot okrajno glavarstvo). V to zadnjo enoto volijo samo kmetje svoje zastopnike. Že ti pičli podatki kažejo, da je meščansko zastopstvo v kongresu mnogo močnejše kot pa vaško. Bistveno pač meščan, prebivalstvo kar trikrat voli. Posledica tega upravnega in volilnega sistema je, da ima meščansko prebivalstvo, ki ga je samo 15% vsega prebivalstva v kongresu absolutno večino. — Ta politika delitve prebivalstva na dve strani se pač vodi zato, ker 10-letna diktatura komunistične stranke ni izpremenila psihologije kmeta. Oborožena borba z vasjo je minila in zato sta si pa komunistična stranka in vlada postavili cilj,da izvedeta nekak «pod-zemski l>oj» s kmetsko množico. Toliko časa pa, dokler ne bo izbojevan boj, ne dopustijo kmetu, da se aktivno udejstvuje v državni upravi in zakonodaj-stvu. Jedro boljševizma je seveda v mestih in večjih trgih. Vendar je tudi tam stranka zelo oprezna. Razni klubi so vedno na razpolago stranki in vodstvu, katero potom njih uspešno agitira. Vendar je i v teh središčih boljševizma stranka tako oprezna, da deli volilce na «organizirane» in na «neorganizirane». Prvi so delavci in služabniki, vpisani v komunistične strokovne organizacije. Seznam kandidatov (po večini komunistov in v manjši množini ubogljivih brezstran-karjev) se sprejema v komunistični celici ali grupi (jačejka), t. j, v organizacijah ali ustanovah, ter se tam brez pretresanja in ugovorov na volilni skupščini sprejema z javnim glasovanjem. Na isti način se vrše tudi volitve pri neorganiziranih, a s to razliko, da je tam volilna teritorijalna enota (kvart) ter da pridejo v seznam volilcev tudi oni, ki niso delavci ter služabniki. Razumljivo da se v tej skupini, kolikor toliko neodvisni od vlade, večkrat čuje kak ugovor posameznikov kot so o-brtniki, intelektualci ali kake ženske. (Ženske imajo namreč tudi volilno pravico v istem razmerju kot moški in z istimi pogoji.) Stranka pač najbolje uspe j/ri volitvah med organiziranimi v mestih, manj med neorganiziranimi ter najmanj v vaseh. Po ustavi Zveze sovjetskih republik nimajo volilne pravice vsi oni, ki «izkoriščajo tujo delovno moč radi dobička*, torej torej spadajo sem trgovci, trgovski agenti in posredovalci, du-hovništvo vseh veroizpovedanj, bivši podčastniki in častniki policije, kmetje, ki držijo hlapce ali dekle itd. Število onih, ki jim je odvzeta volilna pravica, je radi vsega navedenega precej veliko. — Naravno je, da se tu in tam zaleze v gorostasne be-dastoče radi upravne samovoljnosti. Toda sistem je to: spraviti s pota neodvisne in aktivne elemente, preprečiti njihovo izvolitev, onemogočiti organizacijo vsake opozicije. Čim bolj so lokalne edinice aktivne, delavne, tem večje je število izbrisanih iz volilnih seznamov. Končno o volitvah. — Običajno se glasuje kar skupno (eji bloc) za seznam komunistične «celije», bolj redko za poedme kandidate; še redkejše se o kandidatih vodi debata. Glasovanje je vedno in povsod Javno; z dvigom roke, Kot primeri dogodkov ob volitvah naj bodo navedeni odstavki iz komunističnih ruskih listov: «Narod gre k volitvam. Četa za četo koraka v klub. Čuje se glasni „ura" — narod pozdravlja zastopnike delavcev, ki s svoje strani pozdravljajo skupščino. ...V sovjet so enoglasno izvoljeni: pomočnik poveljnika moskovske vojne oblasti, drug Bje-lov, pomočnik polkovega poveljnika, šef političnega odseka, drug Gorjačev in seljak «rdeče-armadnik» (brezstrankar)... Vz-burkana ulica od množice — nad morjem katere pa plapola rdeči prapor (Izvestija 2. III. leta 1927).» ((...Ogromna večina se vzdržuje glasovanja — ti se niti v obzir ne jemljejo. „Pet za — štiri proti!1' Spet se čuje jo glasovi: „Kaj je to, kje je svoboda volitve!"... Delegat vpije, ne dovoli diskutirati ter čita zapisnik, sprejet v celoti. Razočarani muzi ki odhajajo, gornjajoč. (Rijed-nota 2. II. 1926.).» «V kozaški vasi Novokursun-skij se je dogodil ob volitvah smešen dogodek. Upravitelj narodne šole, učitelj Černiji, je predlagal, da bi se glasovalo s kroglicami; toda kroglice niso dovoljene. «Čemu so roke?» — je odgovorila volilna komisija. «Dvigneš roko in vsakdo te vidi, za katerega si glasoval. (Pravda 17. II. 1926.)» Ti podatki nam jasno predo-čajo sistem volitev v sovjete in razpoloženje naroda. Pravda od 9. II. 1926. nam prinaša nadalje dekret gubernij-skega oblastnega olbora: «Ob priliki volitev morajo biti .•izbrani za predsednike volilnih komisij v „volostih" samo komunisti« Leta 1926. je strogost radi sistema volitev popustila. Volilno pravico so zadobili mnogi trgovci, mlinarji, obrtniki, svobodni profesionalci, duhovniki, ki ne živijo od cerkve itd. Uspeh se je pokazal kmalu. V vaseh so izgubili imenovanje siromašni kmetje (bjednjaki), ki so pod večjim vplivom stranke. Ravno tako je padel odstotek delavcev in težakov po vaških zborih na pr. od 3.1% na 1.7%. Celo odstotek komunistov kot članov volilnih komisij «volosti» je padel od 51.6% na 50.5%, a pri predsednikih teh komisij od 87% na 86 %. Istotako je padlo število komunistov v meščanskih so-vjetih: . , 1924-25 1925-26 članov strok. org. 70.5 59.1 neorganiziranih 23.3 36.4 delav. zastopnikov 46.0 36.4 služabnikov 30.6 34.2 intelektualcev 5.1 6.1 obrtnikov ^ 2.6 4.4 ostalih 10.6 14.5 Ta padec komunistične moči pri volitvah v sovjete je precej zadel voditelje stranke in vlade. Zato so za volitve 1. 1927. vzeli volilno pravico vsem onim, ki so jo dobili 1926. leta. Rezultati volitev niso Še vsi izšli; vendar so nam znani že sledeči podatki iz volitev v vaseh: člani dani stranke komunist, omladine vaškf sovjeti 1926 6.2 3.9 1927 7.8 5.1 njihovi predsedniki 1926 14.1 3.8 1927 18.7 5.1 člani vol. komisij ,volosti' 1926 44.9 3.8 1927 50.1 i 4.6 predsedniki komisiji 1926 84.4 0.9 1927 89.3 0.8 Volitve — kot vidimo is vsega navedenega — se vršijo s prav diktatorskim sistemom, načelno pač zato, da se ohrani edina vez med komunistično vlado in veliko maso, zlasti kmetskim stanom. Na drugi strani pa nam te volitve dajo točno sliko razpolo- ženja mase, in kar je glavno pri tam, sliko o socialno in kulturno vedno bolj dozore vaj očem kmetu. Dejstvo je, da je kmet jedro ruskega naroda; ta kmet pa danes dozoreva in to je glavno. Nazor. DNEVNE VESTI FINANČNI UKREPI ZA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO TESL CESTE Pod tem naslovom je v »Uradnem listu» št. 303 iz 31 decembra 1927 bil objavljen kr. odi. zakon od 29. decembra 1927 št. 2446. Zanimivi so členi 1 in 2 tega zakona, po katerih se odpravi, v kolikor se tiče vozil na strojno vla-čenje, sedanji «davek za vzdrževanje cest» v prilog pokrajinam in občinam, nadomesti pa se z davkom za zboljšanje cest, ki obstoji v 40% povišku letnih pristojbin, ki se plačujejo za kroženje samovozi!, katera niso določena za javni promet. Člen 4. go riom en j e nega odi. zakona pa pravi, da so prosti plačevanja pristojbin za vožnjo oni novi avtomobili, ki so prišli iz tvornice v prvem polletju od časa, ko so pričeli voziti. Člen (i. pa določa za dobo treh lei novo tarifo za pristojbino za vožnjo avtomobilov, ki imajo več kot štiri cilindre. ČEHOSLOVA&KA PRIREDITEV. Prejeli smo: Z vso vnemo se vršijo priprave za prvo veliko plesno prireditev čehoslovaške naselbine v Trstu, ki je napovedana za 4. februarja. Te dni začne pripravljalni odbor razpošiljati umetniška vabila. Za e-ventualne reklamacije naj se občinstvo obrača na g. Kubička, tajnika čelioslo vaškega krožka, v prostorih Živnostenske banke v ul. Roma. «PAJ6EVnVA» To je roman pisateljice Križa-novske, ki prične izhajati prihodnje dni v našem podlistku. Tudi ta povest znane nam pisateljice se odlikuje po bogatosti dejanja, napetosti in spretnem nanizan ju najrazličnejših konfliktov, zlasti ljur bezenskih. Ves roman preveva čut domovinske ljubezni. Velika Rusija je v nevarnosti. Živahni in pridni Nemci se naseljujejo v njej, toda ostajajo Nemci sredi Rusov ter se smatrajo za nekake predhodnike Germani je in predhodne zavojevalce ruske zemlje. Lepa in rodoljubna Rusinja, ki se zaljubi v nemškega častnika, pride v težek položaj. Izbirati je treba med domovinsko ljubeznijo in njeno srčno. Pisateljica je na zanimiv * način razpletla ta zamotani spor. Toda okrog tega glavnega dejanja je nanizano vse polno zanimivih zapletljajev, ljubezenskih sporov, posledic zlega, kateremu pri naši pisateljici vselej sledi kazen. Brez dvoma bo ta povest pomnožila bralce nadih podlistkov. DELOVANJE ŽIVILSKE POLICIJE Občanska živilska policija je izvršila v tednu od 13. do 19. t. m. sledeče operacije: Pragledala je 1188 obratov, med katerimi 225 pekarn ic, ter je stalno nadzorovala trge in razna prodaj aliSča irven njih; odredila je 167 zaplemb živil, ker niso bila več za konsum, izvršila je 50 pokušenj mleka, vzela 17 vzorcev za analizo, napravila 4 ovadbe radi prestopkov proti u-radnim cenam in proti predpisom, ki velevajo, da morajo bati na vsaki vrsti blaga napisi s ceno, 12 o-vadb radi kršitev predpisov obrtne policije in je odredila dve oglohitvi v področju živilske policije. KAŽIPOT ZA GORIMO POKRAJINO Prejeli smo prvi kažipot za goriško pokrajino, ki nosi naslov «Guida generale della provincia di Gorizia». Knjigo je iadal Corrado Ban v Gorici. Urejen je ta kažipot na podoben način kot znani tržaški kažipot (Guida), ki jo izdaja že kakih petdeset let založništvo Vi-toppi, Wilhelm & C. v Trstu. Poleg koledarja, podatkov o pristojbinah, kolkih in drugih koristnih podatkov, ki se potrebujejo v vsakdanjih' opravkih na vsakem koraku, vsebuje kažipot seznam občin goriške pokrajine z zemljevidom, seznam oblastev t »jih naslovi, trgovskih firm, sindikatov, društev in ustanov, imenik Goričanov na podlagi stanja od 1. januarja 1927., seznam ulic itd. Druga polovica knjige vsebuje podatke o posameznih občinah na deželi, ki so razvrščene po abecednem redu. Kažipot obsega 350 strani in stane 25 lir. Brez dvoma bo tudi ta kažipot zavzemal po pisarnah, kavarnah itd. mesto neobhodnega pripomočka za naglo orijentacijo v vrvenju modernega življenja Iz tržaškega življenja Slabo končan izlet z avtomobilom Mehanik Marij Rossignoli, stanujoč v ulici Ginnastica št. 10, se je v nedeljo popoldne odpravil v družbi svojega 18-letnega prijatelja Guerrina Cubel na izlet z avtomobilom v tržaško okolico, kjer sta se ustavila do poznega večera. O-koli 22. ure, ko sta se naužila svežega zraku in se poSteno okrepčala v neki gostilni, sta se odpravila proti domu. Toda na povratku jim je skazila izlet nezgoda, ki bd bila skoro imela tragične posledice. Na nekem ovinku blizu Sežane je Ros-signoli zavil v tako ostrem kotu, da je zietel z avtomobila v jarek kraj ceste, kjer je obležal težko poškodovan. Le srečnemu naključju se je zahvaliti, da avto ni zdrčal s ceste, marveč je vozil dalje svojo pot, dokler ga Cubel, ki sicer ne zna voditi, ni ustavil, kar se mu je posrečilo komaj kakih par sto metrov od mesta, kjer se je zgodila nezgoda. Rossignolija so pobrali nekateri avtomobil is ti, ki so kmalu potem privozili tam mimo. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da si je nesrečni avtomobilist pri nenadnem «pole-tu» zlomil desno nogo v stegnu ter zadobil Se druge poškodbe na raznih delih telesa. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek, kjer se bo moral edraviti približno dva meseca. Rojstva, smrti in poroka v dne 21. januarja 1828. Rojeni: 9; . * tJ mrtvi: 9; ------ ^ V^ poroke: 3. linročnlte h Me „EDINOST" Nevarna Igra. V nedeljo je prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico 14-letui Danilo Sancin iz Boljunca; dal si je izle-čiti iVi obvezati precej hudo rano na deftni roki. Deček je namreč iztaknil nekje nekoliko smodnika, s katerim je nabasal železno cev in si tako napravil nekak možnar-ček, s katerim je hotel počiti. Toda smodnik se je predčasno vžgal, cev se je razpočila in drobci so neprevidnemu fantu razmesarili roko. Kaj vse sladko vlnce stori^ Bogve koliko «rkvartinčkov» si je sinoči privoščil zidar Anton Kozina, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni št. 801, brez dvoma pa jih spravil pod kapo precejšnje število, kajti ko se je okoli 19. ure znašel v ulici E. Tarabocchia, ga noge nikakor niso hotele več ubogati. Nekaj Časa so ga nosile po svoji volji križem po cesti, naposled so mu docela odrekle pokorščino, tako da je mož mahoma prišel s celim svojim telesom v dotiko z materjo zemljo, oziroma s trdim kamenitim tlakom. Posledica te nagle izpremembe položaja je bila, da se je moral Kozina peljati z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer bo moral najmanj 6 tednov čuvati posteljo. Zlomil si je namreč na kompliciran način desno nogo pod kolenom. Razne nezgode. Ko je 28-letni šofer Ernest Ker-bes, stanujoč v ulici F. Sevpro št. 28, včeraj zjutraj poganjal v tek motor svojega avtomobila, ga je kljuka pri motorju, ki je zdajci zasukala nazaj, udarila tako močno po levam sencu, da je mladenič zadobil precej hudo rano. Siromak je dobil prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje. O-zdravil bo v 2 tednih. — Namesto po Železu, ki ga je koval, je 23-letnl kovač Gastone Ursich, stanujoč v ulici Industria št. 470, včeraj pred poldne pri delu v skladišču olja neke tvrdke v Bojanu, mahnil s kladivom po levi roki ter si na ta način zmečkal zadnji člen mezinca. Po prvi pomoči, ki mu jo je podal na licu mesta zdravnik rešilne postaje, je bil Ursich prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral približno mesec dni. — V spremstvu matere je v nedeljo popoldne prišla iskat pomoči v mestno bolnišnico 4-letna Elvira Turk, ki je doma prevrnila z ognjišča lonec vrele vode ter se pri tem oparila po levi roki. — Pri delu v ladjedelnici S. Marco je 39-letnerau tesarju Josipu Parove 1, stanu jočem u pri Sv. M. Magdaleni zgor. št. 697, včeraj priletelo v spodnji v del trebuha poleno, ki je odletelo od cirkular-ne žage, in mu zadalo lahko poškodbo, ozdravljivo v -tednu dni. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici Poiar t podstrešja. Včeraj oto 11.45 je bila poetaja mestnih gasilcev telefonično obveščena, da je v hiši št. 315 v Skednju izbruhnil ogenj. Gasilci, ki so se pod poveljstvom stotnika Bugliovatza podali na lice mesta, so ugotovili, da je ogenj izbruhnil v podstrešju poslopja, kjer so i-meli nekateri delavci, zaposleni v plavžih, svojo spalnico. Ognje-gasd so ogenj kmalu omejili ter ga po enournena delu popolnoma udušilL Zgorelo je pohištvo, nekaj orodja in del poda Škoda se ceni na približno 2000 lir. Vzroki požar« niso znani. Porota. SedmoM pred wrainikl Razsodba V nedeljo smo poročali o pr*če4-ku obravnave proti Macedonu Sedmaku iz Križa, obtoženemu nameravanega umora svoje žene Antonije, roj. Sulčič, in ranitve svoje tašče. Objavili smo v glavnih potezah izpovedi obtoženca, ki je bolj krat-kobeseden. Sedi xelo zamišljen v kletki in odgovarja skrajno vljudno in mirno na predsenikova vprašanja. Streljal je na ženo, ker ga je ta varala s svojim prvim ljubimcem Feliksom Sedmakom, s katerim je baje te dni ušla čez mejo. Obtoženec je radi vedenja svoje žene zelo trpel. Sramoval se je hoditi po vasi. Prišlo je celo do tega, da mu je žena priznala, da bo njeno občevanje -z ljubimcem imelo posledice. Tako je «o dalje, dokler bolest ni prikipela do vrhunca. Sklenil je, da umori ženo in potem samega sebe. S tem namenom je usodnega večera šel k ženi. Komaj je zaprl vrata za seboj, je potegnil samokres in ustrelil. Njene matere ni hotel raniti — prišlo je do tega slučajno. Obtoženec na obravnavi taji, da bi bil imel namen umoriti svojo ženo, hotel jo je le ostrašiti. Priče. Josipina Bogateč, por. Sulčič, mati obtoženč-eve žene, ki je bila tudi ranjena, pravi, da ni vedela za ljubavna razmerja svoje hčere s Feliksom Sedmakom. Proti zadnjem sta ji njena sinova govorila o stvari in hotela sta spoditi sestro ki je oblatila njihovo hišo. Karabin ©rs ki brigadir Pavel Cas-sone pove, da je obtoženec po njegovem mnenju zelo dober mladenič, zelo delaven in pošten. Priča Josip Košuta je tudi v izpovedih zelo naklonjen obtožencu in opisuje vedenje njegove žene v zelo slabi luči. S tem je obravnava formalno končana. Formulira se še eno edino vprašanje za obtoženca rn sicer vprašanje poskušenega. nameravanega u-mora lastne žene. Državni pravdnik stavi še vprašanje težkega izlivanja in branitelj odv. Zennaro vprašanje popolne duševne neodgovornosti. Nato Jo >ovzel beseda irStcd pravdnik Zafiet je z besedami; «kna U človek pravico troorfffc svojo ženo? Odgovorili bost« got*» *?o vsi, da Te da eko žena var« moža, ga vleče v blato iramoi^ spozna Šole po poroki, v kakšna* blato je zagazil? Ne. To praviao nima nikdo nikdar. Toda tu ircA-mo popolnoma nov slučaj. Žensk* ni imela poguma, da pride pro<Š-vas. Priporočam Sedmaka vašemit-usmiljenju, toda ne govorimo v tej obravnavi o duševni neodgo* vornosti, akotudi mu hočete priznati vse druge olajšave, ki jib' predvideva zakon v tem slučaju. Kar se tiče samokresa in načina, kako ga je Sedmak našel, mi nI mari. Izjavljam, da orožje ni bilo pripravno za umor. Toda krogle so ranile in to naj vas vodi v tej obravnavi.« Brani odvetnik Zennaro. «Je li potrebno, da govori bruni« telj v tej obravnavi, ko obtoženca branijo že dejstva sama?* se vpra* šuje v začetku branitelj. «Saj niti predsednik javne tožbe noče nastopati proti temu obtožencu I On je branil svojo čast, ča»t svoje družine, s tem, da je streljal na svojo ženo.» Govornik trdi, da tu sploh ne sre za nameravan umor. Kane, ki sta jih utrpeli ranjenki, so neznatne^ Zato Sedmaka ni mogoče obsoditi. Macedon je dober, ponižen in pošten. Mislil je, da je v svojem pravu, ko je streljal. Hotel se je prej ločiti, toda mala hčerka mu vzbuja strah pred tem korakom. • Govornik pravi, da je obtoženec izvršil svoje dejanje v trenutku popolne duševne neodgovornosti in naglaša, da bi tudi najmanjša razsodba bila za Sedmaka uničujoča. «Pustite, gospodje porotnikih, je zaključil odv. Zennaro», da Sedmak Se danes objame prost svojo hčerko in svojo mater ter da v t eni objemu pozabi na svojo bolest, vr-šujoč dolžnost očeta in sina.» Pravorek in razsodba. Sinoči so se porotniki zbrali k glasovanju in so po kratkem posvetovanju izrekli pravorek, ki o-prošča Sedmaka vsake krivde, ker da je streljal v trenutku popolne duševne otemnelosti. Predsednik je na to razglasil o-prostilno razsodbo, a obsodil je Sedmaka na 1 mesec in 20 dni ječe radi prepovedane nošnje orožja Vesti z Oorsškega Goriške mestne vesti Plačevanje koncesijskih taks za prodajo alkoholnih pijač Ne le lansko leto, ampak tudi letos so nekateri krčmarji in gostilničarji plačali na poziv nekaterih občin previsoke koncesijske takse. Posebno v gornji soški dolini se je nekaterim le preveč mudilo plačati po nepotrebnem previsoke takse. Dobili bodo lahko denar nazaj, toda služi naj jim to za opomin. Trgovska federacija za goriško deželo sporoča, da se je doseglo pri finančni intendanci zmanjšanje koncesijskih taks. Namesto od celega obdavčljivega dohodka se bodo odmerjale takse le od gotovega odstotka. Takse se morajo plačati do SI. januarja; po 31. januarja bodo morali zamudniki pilačati globo v dvojnem iznosu takse. Oni, ki so preplačali takso, lahko zahtevajo na kolkovanem papirju za dve liri pri registrskem uradu vrnitev preveč plačane vsote. PotrcLila o izvršenem plačilu je treba predložiti v Gorici federaciji, po deželi pa občinskim uradom. Razpredelnica plačevanja taks KRČME: Ako 30% obdavčljivega dohodka: pri prvem razredu prekaša 6000 lir, znaša taksa 500 lir; pri drugem razredu znaša od 3001 do 6000 lir, znaša taksa 250 lir; pri tretjem razredu znaša od 1001 do 3000 lir, se plača taksa 150 lir; ako pri četrtem razredu znaša 30% obdavčljivega dohodka manj nego 1CKX) lir, se plača taksa 50 lir. Ker pri ogromni večini naših podeželskih krčem (otterij) znaša trideset odstotkov obdavčljivega dohodka manj kot 1006 lir, plačajo po večini vsi naši krčmarji la 56 lir koncesijske takse. Pri drugih javnih točilnicah znaša pa ta odstotek: 1.) Gostilne (trattorie) 11%. 2.) Restavranti 12%, 3.) Kavarne 32$. 4.) Bari 40$. 5.) Sladčičarne 15%. 6.) Beznice b7%. _ Ker pwwAmft srednjo viStno »bdav&itve naflh javnih lokalov, nam Je jamo. da ne podlagi določenega odstotka obdavčljivega dohodka ne bo potreba večini natth krčmarjev, gostilničarjev, kavarnarjev in dragih lastnikov javnih lokalov ^ ^ VaI 50 Jir koncesijske tak^e, za četrti razred. Le v mestu Gorici tei moreta t«^ -- - —j obrtnikov na deželi bo plačalo koncesijsko takso tretjega razreda. Pozor torej, da ne bo nihče kol lansko leto plačeval previsekib taks! Opozorilo. Opozarjamo Goričane kot tudi ljudi iz g-oriško pokrajine na nekega gospoda ki liodi okrog in pobira prostovoljne prispevke za neko ustanovo, čeprav ni -zato od nobenega pooblaščen in je tako pobiranje prispevkov, ako ni od oblasti potrjeno, po najnovejših zakonskih določbah prepovedano. Zato naj mu ljudje ne nasedajo na limani-cei Aretacija Varnostni organi so v soboto a-retirali nekega Antona Jerkiča. Obdolžen je bil, da je žalil in zaničeval častnike javne varnosti. Ostrašiti ga je hotela V Peči pri Savodnjah je služila v gostilni BatistiČ služkinja Aloj/Jja Bon, stara 27 let. Med njo in go-stilničarjevim sinom se je — po govorenju služkinje — razpletlo ljubavno je, katerega satfc je bil, da je postala služkinja nosna. To je povedala gostilni Carjevemu sinu, ki pa ni hotel ničesar slišati o tem, če§ da je on pri vsej tej stvari nedolžen. In rodili so se prepiri in kregi. V soboto pa se je služkinja, da bi gostilničarjevoga sina ostrašila, češ da se hoče usmrtiti, vsa porezala po desni roki. Na lice mesta je moral priti goriški zeleni križ, ki jo je povezal in ji dal prvo pomoč. Ali je s tem, da se je ranila, dosegla svoj namen, pa ne vemo. 1500 k vin jalov div zgorelo. V bližini Renč so je pretekli den vnela skladovnica, kjer je bilo nakopičenega 1500 kvintalov lesa. Požar, ki je bil očividno j)odtak-njen, je povzročil 15.000 lir škode. V bližini skladovnice so našli .steklenico, v kateri se je nahajal 5e petrolej. Iz tega se domneva, da je ogenj podtaknila zločinska roka. IZ OKROŽNICE GORIŠKE PREFEKTURE Naznanitev industrijskih obrata*) Oni industrijski obrati, ki mi&lfr« jo pričeti poslovati z več kot 5 delavci, ali pa svoj obrat razširiti na več kot 5 delavcev, moraio o tem obvestiti nadzorništvo dela (Lipettorato di lavoro). Plačilo avtomobilskih taks Ponovno sporočamo, da je po teli roka za plačilo avtomobilskih taks odložen na 31. januarja. Stalna cene Od 1. februarja je vpeljana po celi deželi stalna cena za vse obi- V Trst«, dne 24. januarja 1928. c EDINOST* II, čajno trgovsko blago. Trgovska federacija in pa intersindikalni odbor bosta pazila nad izvršbo te jDdredbe. Deželne komisije za direktne davke Prefekt je imenoval deželno kolni s i jo za direktne davke. Našim bralcem je znan <&lan conun. Caaa-fura. Izpred sodišia Izdajal se je za nepravega moža. Neki M. Suiman, star 52 let, iz Amantea (Kalabrija), se je moral zagovarjati pred goriškimi sodniki, ker je 12. jnnija preteklega leta na županstvu v Krminu prišel javit tamkajšnjemu uradniku, da mu je žena porodila sinčka. Žena da se imenuje neka Marija Just. Uradnik je rojstvo vpisal. Nekaj dni zatem pa je prihitela na občinski urad neka. ženska, ki je trdila, da se piše Marija Just. Trdila pa je, da ni Sumanova žena, pač pa 5e ž njim živi. Imela je z njim nezakonskega otroka. Uradnik je nato zadevo spravil pred sodišče. Iz iiadaljnih poizvedb se je ugotovilo, da je Suman poročen z drugo žensko, z neko Antonietto Tavani. Hotel je imeti torej dve ženi. Sodniki so ga nato obsodili na 7 mesecev in 15 dni zapora. Uradnik, ki se plača sam. V pondeljek se je nahajal pred goriškim tribunalom Josip Fischer, stanujoč v ul. Castello. Obdolžen je bil, da si je kot zastopnik paro-plovne družbe «Transatlantica» za Gorico pridržal 7700 L, mesto da bi jih izročil družbi. Obtoženec je rekel v svojo obrambo, da je v pogodbi z družbo stalo, da dobi on pri vsakem potniku 300 L. Družba pa mu je, čeravno ji je proskrbel 103 potnike, dajala za to samo po 100 L. Radi tega si je moral on poiskati na kak način plačila. To pa je storil s tem, da si je pridržal onih 7700 L Priča Cicero Aurora, uradnica gAvne agencije v Trstu, pove istotako, da bi Fischerju pri-tikalo pri vsakem potniku 300 L. Ne ve pa točno, ali mu je bil ta denar izplačan. Izid sodbe je bil ta, da je bil Fischer obsojen na eno leto in deset dni zapora, ter na 400 L globe. Kdor drugim jamo koplje... Orožniki so ga prignali uklenje-nega; lase ima že vse sive, obraz naguban; zre uporno, kot da hoče na vsak način zmagati. Piše se Tone Marinčič ter je iz Vitovlj, iz vipavske doline, kjer je bil orga-nist. Obdolžen je, da je krivično dolžil Antona in Alojza Ipavca, da sta ga natolkla ter ga hudo ranila na glavi, ko se je vračal iz Šempasa nekoliko pijan Črez Le-penje proti domu. — Obtoženec pravi, da se je neki popoldan bolj dolgo zamudil v Šempasu. Ko pa se je od do 8. ure zvečer vračal proti domu, ga je kar nenadoma napadla družba imenovanih Ipav-cev z Antonom in Alojzijem vred ter je takrat tudi skupil ono rano na glavi. 17 ur nato se je napotil do orožniške postaje v Šempasu, kjer je vso stvar naznanil. Imenovani Franc Ipavec, 67 let stari očka, tudi iz Vitovlj, ki se je nahajal že dalj časa v napetem razmerju z Marinčičem, pove da se je oni večer nahajal doma za ognjiščem. Takisto izjavi njegov obdolženi 44-letni sin Alojzij. Med- tem ko izjavi 25-letni Ipavčev sin Franc, da se je omenjeni večer nahajal v Oseku v družbi z Radoli-čem in Cimberlom iz šempasa. Zgovorna orožniška kuharica v Šempasu Skarabot Frančiška, ki priča pred sodnim dvorom v italijanščini, pove, da je tolmačila Ma-riničeve izjave ter izjavi sledeče: Prvič, ko je prišel Marinčič na o-orožniško postajo v Šempasu, je rekel, da sta ga napadla Anton in Alojzij Ipavec, ko se je vračal proti domu iz Šempara. Udarila da sta ga trikrat močno po glavi, nakar je obležal v krvi. Pri drugi izjavi pravi, da se ne spominja, če sta bila Ipavec, ker je bil pijan, vendar da drugi ni moral biti kot ta dva. Tretjikrat pa je rekel, da najbrž nista bila onadva, temveč da je najbrže padel, ko je bil pijan, z mostiča, ki se nahaja na cesti od Šempasa do Lepenja, ter se je na ta način pobil. — Zadnje potrdi tudi drugi tolmač, ki ga je rabil pri orožnikih Marinič, namreč Franc Stanič. Orožniški poveljnik v Šempasu brigadir Tedriro pove, v kakšnem protislovju je naznanil Marinčič imenovane na orožniški postaji. Po njegovem mnenju se tudi ni moglo zgoditi drugače, kot da je padel Marinčič pod most. Zlasti pa to dokazuje še dejstvo, ker je prišel Marinič moker in blaten na o-rožniško postajo. Krvavih znamenj na cesti pa ni bilo videti. Državni pravdnik je predlagal, da se Marinčiča obsodi radi obrekovanja na 1 leto in 1 mesec, posebno še, ker je bil predkaznovan. Pozabil je četrto božjo zapoved. Tudi tega so pripeljali orožniki vklenjenega pred goriški tribunah Doma je iz Krmina; imenuje se Evgen Perezin. Sestra ga je naznanila orožniški postaji radi tega, ker je pretepal mater, njo samo in njeno hčerko. Tudi njegov brat da je bil večkrat deležen njegovih krepkih božanj. Obtoženec, Še zelo mlad fant, stoji pred sodniki z odprtimi usti. Na vsa predsednikova vprašanja le nekaj momlja, točnega ne ve povedati ničesar. Ko ga predsednik vpraša ali se je v resnici toliko spozabil, da je dvignil roko nad svojo lastno mater, ne ve kaj odgovoriti, temveč samo sramežljivo povesi glavo. — Nato se ves čas vprašanja nervozno trese. Priča Perizin Marija, njegova 50-letna mati, pride istotako o-strašena pred sodni zbor. » Predsednik: Ali vas je sin res pretepal? Mati: Ne. ne! — Saj ni tako hudoben. Tri mesece je že brez dela, v hiši je bila lakota, pa je morda v gladu dejal kako hudo besedo preveč. Pretepal pa ni. Predsednik: Zakaj ste pa naznanila ga orožnikom? Torej se je moralo dejanje resnično dogoditi. Mati: Saj sem vendar mati, torej ne bom spravljala lastnega o-troka v ječo. Hotela sem mu dati le lekcijo, da bi dobil gotovo mero spoštovanja napram meni. Ni pa res, da nas je tolkel, da je grdo ravnal z nami. Podobno kot mati priča tudi njegova sestra Emilija Perezin. Brata tudi ona noče obdolžiti. — Pravi, da ga je naznanila orožnikom samo radi tega, da se poboljša. Na vprašanje, če je grdo postopal z njeno malo hčerko, pravi, da to ni res, temveč, da jo je učil I© i ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON -IZBOREN PO OKUSU. UČINKUJE Z GOTOVOSTJO PRI OTROCIH IN ODRASLIH. PRODAJA SE V? RU0EĆIH ZAVITKIH PO 50 CEKT, K etnično-lekarniški joiod .Ali« Modonno delta Setul*" C«* Rlff. OoAr« • Tftufr. I S. Glecomo Qla*nl ia»loprtfc In inloinik ta Italijo In kolonija: AAolfo CecfccT . TricMe V|» S. Nteot* I olike, ko jo je krenil po roki. Dosti bolj nerodno odgovarja Perezinov brat Henrik, 21-letni fant. Enkrat pravi, da je brat res tolkel mater, drugikrat zopet, da to ni res, nato pa zopet zajde v protislovja. Glavno pa je, da tudi on noče obdolžiti brata. Orožniški poveljnik izpove samo, kaj mu je naznanila priča E-milija Perezin. Ko se je napotil v imenovano družino ter vprašal malo Margerito, hčerko Emilije, je ta v otroški naivnosti rekla, da je brat tolkel njo, mamo, mater in to večkrat. ^ m Sodni zbor ga je obsodil rđui tega, ker so vsi zanikali, da bi jih tolkel, na 5 mesecev pogojne kazni. RIHSNBERK Smrtna kosa. Umrl je te dni pri nas v najlepši moški dobi, komaj 31 let stari mladenič Leopold Furlan. Bil je svo-ječasno vnet in priden delavec na kulturnem in gospodarskem polju ter zelo priljubljen pri svojih "tovariših in spoloyda Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v torek, 24. t. m., ob treh pop. iz hiše žalosti pri Sv. Mariji Magd. zgor. 535 naravnost na pokopališče. TRST, 22. januarja 1928. Družini: 151 Sttabel-Kleiamayr. Odlik. pogr. podjetfe Nuova Impreia C»rso V. E. III 47 Potrti cd globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša mati, stara mati, teta Itd. Terezija Stepančič danes v ranih urah v starosti 83. let sladko v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil jutri v torek ob 2. uri popoldne izpred hiše žalosti v Žigonih. RENČE, 23. januarja 1928. Žalujoči ostali, HALI OGLASI NE9SSTE POZOR vzmeti za dve postelji. Jelcrčič, tapetnik, Trnovo - II. Bistrica. 3 MEBLIRANO sobo ali sobico odda takoj v podnajem slovenska družina, tudi z uporabo kuhinje. — Via Ant. Stoppa-ni 5 - II desno. 81 POSESTVO v Kobaridu se proda radi družinskih razmer. Isto obstoji iz hiie s kuhinjo, štirimi sobami in hleva za živino. Hiša je posebno pripravna za vsako obrtnijo in se nahaja v dobrem stanju, gospodarsko poslopje pa je popolnoma novo. K posestvu spada 2 orala in 200 sežnjev njiv in travnikov v lepi ravnini blizu trga in 2 hektara in 78 arov gozda, ki je poraščen z malo izjemo le z lesom za kurjavo. Kdor želi posestva kupiti, naj se oglasi pri lastniku Francu Šlunder istotam. V slučaju da bi se posestvo tako ne prodalo, bo isto stavljeno na prostovoljno dražbo, ki se bo vršila 29. januarja ob 2. uri popoldne na licu mesta. 82 GOSTILNO «Alle Corriere» prej Porto-rose, Via Romagna št. 4, blizu kavarne Fabris, Postajališče korijer, shajališče deželanov in okoličanov. Najboljša domača kuhinja, prvovrstno okoličansko, vipavsko, istrsko vino in kraški teran. Za dobro postrežbo jamči udani Štefan Stančič. GOSTILNIČAR se išče za gostilno «PH Grudnu* v Gabrovcu pri Prošeku št. 43 75 SAMOSTOJNA, dobro situirana gospo-dična, srednjih let, z lastno hišo, želf znanja z značamim gospodom boljše iz obrazbe, 28—35 let starim, zinoinirr gospodarstva. Samo resne ponudbe poslati na tržaško upravništvo pod šifre «Tajnost». 6', BABICA, avtorizirana, spreiema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 11 ■ ■ ■ fiegsMeiflSiiiiSiis in meo Mva i Mm registrovana zadruga z omejen« zaveze vabi na redni občni zboi ki se bo vršil v četrtek, 2. februarja 1928., ob 16 uri v lastnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobritev letnega računa za leto 1927. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev načelništva in nadzorništva. 6. Slučajnosti. (150) NAČELNIŠTVO. PODLISTEK Crni lovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti 006) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Robineau ni več sedel. Stal je po koncu, obraz mu je pa žarel v največjem zadoščenju. «širnoga dokumentarnega gradiva. kako sta omenjena dva romana nastala, kakor tudi Tolstojevo družinsko in družabno življenje v omenjeni dobi. Posebno zanimive so različne, zelo nasprotujoče si sodbe, ki jih je Gusev zbral in priobčil o teh dveh romanih. Tolstoj je polagal posebno veliko važnost na sodbo Turgenjeva, temu pa prva poglavja romana «Vojne in miru nista nič kaj ugajali, «Roman jo slab, dolgočasen in neuspel,» je pisal enemu svojih potrograjskih prijateljev. Šele potem, ko so izšla nadaljna poglavja tega romana, se mu je posvetilo v glavi, in primati je moral, da je Tolstoj zavzel prvo mesto med ruskimi pisatelji. Poklicna kritika pa se tudi pozneje ni dala poučiti, ampak je še nadalje vztrajala pri trditvi. da gre s Tostojem navzdol. Šelgimov, najvplivnejši rueki kritik, je karal Tolstoja posebno radi njegove filozofije; dejal je, da je sreča, da Tolstoj ni velik talent, sicer da bi nobena kletev ne bila dovoli velika, ki bi ga mogla zadostno prokleti. Tudi «Ano Kare-nino» so zelo neugodno sprejeli, Skahičevski, znani ruski literarni tritik, ki je dolgo dobo vodil javilo mnenje v Rusiji, je napisal cel članek pod naslovom: «Zakaj roman grofa Tolstega, posebno pa njog-ov tretji del, vzbuja splošen stud?...» O Tolstoju samem so v knjigi različne zelo značilne, do danes še neznane dogodbice. Med drugkni tudi sledeča: Nekega dne Tolstojev plemenski bik na Jasni Poljani umoril nekega mladeniča. Preiskovalni sodnik je radi tega naročil Tolstoju, naj ne zapusti okolice, dokler ne bo zadeva urejena. Pisatelja je to tako raz-fezilo, da je hotel radi tega zapustiti Rusijo za vedno. «Zaprt sem, hiše ne smem zapustiti, kmalu pridem pred sodišče in se bom moral zagovarjati,* je pisal. «Moj sklep je trden: grem na Angleško, ^a vedno, ali pa za toliko časa, da ?osta osebna svoboda in čast uži-rali svoje varstvo.« — Taka občutljivost se je polastila Tolstega vselej, kadar je snoval kake velike načrta. — Knjigo, o kateri smo govorili, je izdal Tolstojev muzej v Moskvi. Usoda pesnika. Er.dre Ady, znani madžarski revolucionarni pesnik, ki je umrl leta 1916., je danes na Madžarskem te malo čislan, da, lahko rečemo, flisto pozabljen. In vendar je to največji madžarski pesnik vseh fasov. Pesnik pa je v tujini zelo čislan. Njegove pesmi so prevedene v vse svetovne jezike. Čudovito $e, da je zadnii čas izdala meksi-kanska vlada zbirko nj-egovih pjesmi v prevodu. Tudi na Filipinih je neki list ponatisnil večino njegovih pesmi. Gospodarstva ?r! trg Od novega leta sem so cene različnim vrstam žita v trgovini na debelo precej podražaie. To je deloma v zvezi s splošnim izboljšanjem cen na vseh inozemskih trgih, vendar je bil porast pri nas razmeroma še nekaj obsežnejši kot v inozem- stvu. To dejstvo ne sme nikakor raziburjati. Običajno je namreč vsako leto žitni trg v sedanji dobi čvrst. Ta čvrstoba se razlaga s poslabšanjem prometnih zvez: Kanada ne more uporabljati svojih rek, ker so zamrzi e, ravno tako so zamrzi e in neuporabne najvažnejše izvozne luke te najpomembnejše izvozne dežele za žito. Kanada skrči radi tega v teb mesecih izvos svoje-ga žita skoro na ničlo. Letos pa je tudS Donava nepiovna radi ledu in ves promet se mora vršiti po železnici, ki je dražja. Poleg tega igra gotovo vlogo tudi dejstvo, da je kanadski £itni pool razprodal do sedaj že precejšnje množine, se s term tako razbremenil, da mu bo mogoče v bodočnosti zopet držati svoj vpliv na visoke cene. V Italiji se pričenja sedaj intenzivnejše u-porabljati inozemsko žito in tudi uvoz pšenice običajno raste v teh mesecih. DomaČa pšenica je po draža 1 a od novega leta sem za 5—7 lir in stane sedaj 135—137 lir za 100 kg. Tudi krušna moka v Trstu je razmeroma porasti a na 175 do 184 lir. Najbolj se pa občuti porast cene koruzi, ki znaša skoro 10 lir za stot. Danes stane namreč romunska Foksani 95—97 lir za 100 kg, ocarinjena v vrečah. Domače posušeno blago stane v Furlaniji okoli 100 lir za 100 kg. Bela koruza je cenejša, 87—91 lir. Letošnji pridelek koruze je bil slab ravno tako v Evropi kot v Severni Ameriki. Opazuje se pa, da so potrebe konsuma vsepovsod jako znatne, to posebno Še radi okoliščine, ker je pomanjkanje tudi druge živinske krme. Ni čuda, da se je oprijela koruze mednarodna špekulacija, katera, izrabljajoč slabi tržni položaj, žene cene navzgor. Današnje cene koruzi so brezpogojno visoke, zbog tega je priporočljiva previdnost v trgovini. Močan preokret bo moral nastati, ko bo prišla argentinska koruza letošnje letine v promet. Prve po šil jat ve bo mogla Argentini j a odposlati aprila meseca in mi moremo računati na doibavo istega šele proti koncu maja ali začetku junija. Do tedaj je sicer še pfrecej časa in bomo mogli imeti kot odsev nenormalnega tržnega položaja med tem časom še jako velikih oscilacij navzgor in navzdol. Za sedaj je tržna tendenca koruze jako čvrsta na vseh mednarodnih trgih, v Buenos Airesu je n. pr. podražala tekom zadnjih Štirinajst dni za en pezos. Medtem ko je pred enim letom oscilirala cena med 5 in 6 pezosi, notira sedaj 9.10 pezos. Tudi oves je nekaj dražji, romunski in češki 107—108 lir ocarinjen brez vreč. KMETIJSKA ORODJA IV STROJI Naročili smo večjo izbero vsakovrstnega kmetijskega orodja, šape raznih velikosti, izdelane po meri za tržaško okolico, Kras in Istro, ter vse ostalo gospodarsko orodje. Stroje: s lamo rez niče aMayfahrt», travniške in njivske brane, pluge, gnojnično sesalke, plužna telesa, posneanalnike za mleko, transportne vrče za mlako itd. č«bd£?eko orečje in potrebščine: vse kovinske dele za A. - Ž. panje, matične r^etke, počinjeno žico za pritrjevanje satnic, kolesca za otiranje žice, topilnike za vosek, nože in vilice za odkrivanje s&tov-ja, kaailnike in pipe, umetne satni/ e ter vs.> osta»o čebelarsko o-rodje, ter naraven in zajamčeno čist med od domačih Čebelarjev. Um«u.a gnoftla; SuperfiMfat, kalijevo sol, čilski soliter inžvep-leno-kisli amonijak, za kaiere sprejemamo tudi vagon ^ka ca ročila po t-H j nižjih dnevnih cenah. krmila za Sivino in ptičjo krmo; orehove tropine, klajno apno, laneno seme, svetlika, proso, ogorči ca ali raviton, luščen oves, konoplja, solčnica ter pripravljena mešanica za ptice. Blsulin za zdravljenje obolele živine ter razna druga sredstva za razkuževanje semen in proti rastlinskim škodljivcem. Tržaška kmetijska drtifba v Trstu ul. Raffineria 7 in Torrebianca 19 Tel. 44-39. - Modra galica Tržaška kmetijska družba V Trstu javlja, da je sprejela vsa do sedaj dospela naročila za angleško modro galico in da bo dospela ista koncem meseca marca ali začetkom aprila 1928. Ker ima družba še nekaj vagonov angleške modre galioe na razpolago, vabimo vse one, ki se še niso pred znam ovali in ki se želijo preskrbeti s pravo in zajamčeno angleško modro galico, da jo nemudoma naročijo ali naravnost pri nas ali pa potom svoje zadruge, ki naj pošlje skupna naročila Tržaški kmetijski družbi. Naše vinogradnike in zadruge opozarjamo, da polagajo vso skrb na to, da dobijo res zajamčeno in dobro modro galico ter da jo naročajo le pri poznanih kmetijskih organizacijah. Detaljna semena. Nakupili smo večjo množino izbranega semena večne detelje ali lucerne s najvišjo odstotnostjo či-stote in kaljivosti, preiskano od rastlinskega analitičnega laboratorija s spričevalom analize. Vsakemu naročniku jamčimo, da je blago brez predenice in najboljše kakovosti. Zelen.Jadna in vrtna semena vseh vrst imamo v zalogi v nadrobni razprodaji, kakor špinačo, redkvice, vrtno ali solatno peso, ter krmsko peso, izbrane vrste graha, kolerabo, erfurtski karfijol, zelja, vrzot, ter čebul ček za sajenje. Posebno pa opozarjamo na razne izbrane vrste zelenega fižola bres niti, naročenega iz Nemčije. Razne zanimivosti Nemoralne zahteva Nekaj mesecev je minilo, odkar je bila pred dunajsko poroto oproščena Nelly Grosavescu, ki je bila obtožena, da je ustrelila svojega moža, slavnega o* pernega tenorista Trajana Gro-savescu-ja. O tem činu kakor tudi o porotni razpravi smo svoje dni obširno poročali. Sedaj zopet vznemirja vdova Grosavescu dunajske kroge. Ona toži o poročnega izvrševalca svojega moža na plačilo 11.000 šilingov in 600 mark, ki jih je bila posodila svojemu možu v zakonu. Sodnija je to zahtevo odbila, po udar j a joČ n j eno nemoralno stran, saj se je bila odpovedala pri porotii razpravi vsem zahtevam po moževi dediščini in prevzela nase plačilo moževega pogreba in vzdržovalnine za taščo in sina v mesečnem znesku 200 šilingov. Tudi z izdajo svojih spominov ni imela Nelly Grosavescu sreče. Izdajatelj ji je obljubil 30.000 šilingov, a jili ji ni plačal. Oblast in bogastvo 1 Sedaj vladajoči knez kneževine Monako se je zaročil z miss Amy Morgan, hčerko ameri-kanskega milijardarja Pierpon-ta Morgana. Po nmnlh vzgledih Časopisje se še ni u tolažilo po poroki princesinje Viktorije, sestre bivšega nemškega cesarja, z mladim ruskim igralcem, ko prihaia iz Amerike in sicer iz Bostona vest, da se je tam gospa Dorothy Woodman Pank-hurst, stokratna dolarska milijonarka, zaročila z gospodom Cy rusom Dimitrijem Comme-nosom. Razlika v starosti med obema znaša pet in trideset let in je nevesta starejša. Njeno sorodstvo je seveda proti poroki, toda njecov odoor ne pomaga nič, nevesta si je zbrala ženina zato, ker je gospod Commenos pravi naslednik, bizantinskih cesarjev. Ne Konstantin ne Teodora si nista mislila, da zadene taka sreča njihovega potomca. Če se Slovak prestrogo drži predpisov Pred nekaj dnevi smo poročali, da je Ladislav Sos v Budim- radi tega, ker je bilo v meni premalo moške moči. Izgubil sem Anico le radi svoje slepote, ljubosumnosti in ničvrednosti. Pognal sem jo od sebe, ko je prišla k meni v ječo, ker sem bil prepričan, da je storila to le radi usmiljenja, le zato, ker mi je to sveto obljubila in ne radi ljubezni. Ni treba, da mi poveste, kakšno vlogo ste igrali za Bigota. Vse, kar ste zakrivili, ste zdaj obilo poravnali s tem, da ste prišli k meni.» Toda Hobineau mu ni hotel izpustiti roke. posvaril. Lahko bi vas rešil. In vendar iikcm storil ničesar. Zganil sem se šele tedaj, ko sem opazil, da je ničvrednež nastavil zanke tudi nesluteči in zaupljivi Anica St. Denis. V duši, ki jo je Bigot smatral za mrtvo, se je takrat nekaj prebudilo. Rešil sem Anico pred usodo, ki je bila hujša od smrti. Uprl sem se ■človeku, ki me je imel uklenjenega. Ubil sem Talona. In zdaj sem prišel k vam. Te čine moj ponos odo bruje, ne morejo pa razsvetliti mrzlo temo drugih, za katere me lahko lahko mirne vesti ubijete.» Ko je Robineau končal, mu je David toplo stisnil roko. «Ako vam bo moje odpušCenje olajšalo srce, tedaj vam iskreno odpuščam vse,» je rekel toplo, cNavzlic vsemu ostajam vaš dolžnik in če mi Bog potom vašega požrtvovanja podeli srečo, ki jo želim, vas bom ljubil tako, kakor i j\:hiro sedaj samo enega moža na svetu 1» Brez nadaljnih besed mu je Robineau izpustil roko in gledal za njim, ko je odhajal skozi vrata. Ko se je sohice naslednje jutro prikazalo na vzhodu, je David o-pazil pred utrdbo velik šunder. Vojaki so se zbirali v gruče in govorili razburjeno, kakor da se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Iz gruče se je iztrgal Peter Gagnon in tekel proti njemu z največjo naglico. Preden so ustnice izpre-gcvorile, ie že iaraz na njegovem obrazu naznanjal pretresljivo vest. „ «Si že slišal ?» je vzkliknil. «Slišal, kaj?» je vprašal David. «Možje, ki so pravkar prišli iz mohavške in albanijske dežele, so prinesli strašno poročilo. Angleži se ob reki Richelieu pomikajo proti Kanadi. Vodi jih Sir William Johnson, ki ima poleg svojih vojakov še enajststo Indijancev s seboj. Moj Bog — dvakrat več kot smo jih imeli mi — in štiristo milj pota Imamo do tam!» Petrov obraz je bil bled ko srart. To je bila vznemirjajoča vest, ki jo je Contrecoeur prejel dan po Braddockovem porazu. Njegovi zmagoviti Indijanci so že odšli domov, odšel je tudi že del Kanad-cev in Contrecoeur je s svojimi sto vojaki ostal sam, druga najvažnejša pot v Novo Francijo jo pa bila odprta na stežaj. Bal se je, da bo angleški poveljnik Dunbar s svežo divizijo pobral spotoma ostanke Braddockove armade ih naglo prodiral naprej. Njegov u-speh bo p omenjal zlom Nove Francije. Ako bi bilo Contrecoeuru znano, kako zelo je sovražnik demoraliziran in da Braddock umira, bi bile njegove skrbi manjše. Tako pa je naglo izdal ukaz, kar terega J»i sicer niti ne smel, da namreč ne sme nihče od prostovoljnih strelcev s severa zapustiti utrdbe. Njegov ukaz bi Dolgopu-škarji lahko prezrli, ker jih ni vezala nikaka prisega h pokortičim ali zvestobi, vendar ni bilo med njimi nikogar, ki bi se želel umakniti. Saj so se pridružili četi le zato, da se borijo. Indijanci so odšli, oni so pa želeli častnega boja, ko nastopa mož proti možu, klanje iz zasede jim je bilo zoprno. pešt! odgriznil pri spravnem poljubu svoji ženi jezik. Moža so zaprli, ženo odvedli v bolnišnico. Poročali smo tudi, da je policija prepozno našla jezik, in se jezik ni mogel več prišiti ženi, tako da bo vedno ostala nema. V boljše pojasnilo naj navedemo, da je redar takoj po dejanju pobral odgriznjeni jezik, da se je pa branil izročiti ga zdravnikom, češ, jezik je predmet zločina in se mora priložiti ovadbi. Ko so mu končno dopovedal!, da niso v tem oziru navadni predpisi na mestu, je bilo že prepoano, zdravniki so morali bolnici, ki je izgubila preveč krvi, zašiti rano. Pa rnanlli zaledili Časopisje se še ni utotažilo po poroki princesinje Viktorije, sestre bivšega nemškega cesarja z mladim ruskim igralcem, ko prihaja iz Amerike, in sicer iz Bostona, vest, da se je tam gospa Dorothjr Woodman Pankhurst, stokratna dolarska milijonarka, zaročila z gospodom Cyrusom Dimitrijem Commenosom. Razlika V starosti med obema znaša 35 let in je nevesta starejša. Njeno sorodstvo je seveda proti poroki, toda njegov odpor ne pomaga nič, nevesta si je zbrala ženina za to, ker je gospod Commenos pravi naslednik bizantinskih cesarjev. Ne Konstantin ne Teodora si nista mislila, da zadene taka sreča njihovega potomca. Gledanje z ušesi Kakor imajo gluhonemi svoj lastni jezik, tako imajo slepci svoj posebni način gledanja, gledanja takorekoč z ušesi. To je sposobnost, ki se nikdar ne pojavi pri onih, ki se rode slepi, marveč le pri onih, ki so pozneje izgubili svoj vid, ki so torej najmanj eno desetletje ali dve desetletji svojega življenja gledali, da so se jim stvarni vtisi barv, naravnih prizorov ln ljudi tako krepko vtisnili, da so lahko zapustili trajne ostanke v spomtnu. Oslepele osebe, navezane edino le na to, da vidijo, kar slišijo, si zamorejo kmalu spo-minjajoč se nazaj na svojo okolico, značaj, jezik ustvariti zvezo vseh činiteljev. Zvok prikliče stvarni vtis in na ta način se priuči slepec gledati takorekoč z ušesi, kar mu polagoma odkrije popolnoma nov svet. O tem posebnem daru poroča v nemškem mesečniku «Umschau» človek, ki jo pred tridesetimi leti oslepel. Skrivnostni savitek V nekem elegantnem pariškem hotelu se je praznovalo Silvestro-ro. Godba je igrala, pari so plesali in vse je bilo slavnostno razpoloženo. V tem prinese v plesno dvorano vratar hotela zavitek, o katerem so vsi mislili, da mora biti V ti jem kak dar. Godba je utihnila, pari so obkolili vratarja, ki je izjavil: «V zavitku je dete, dojenček, ki ga je pustila pravkar njegova mati pred vratmi hotela. Pri otroku je bil listič. Naj ga preberem cenjeni družbi: Nimam denarja, da bi vzgojila otroka, Vi, ki ste bogati, skrbite zanj. Hvaležna, a obupana mati.» Na te besede so odkrili zavitek in prikazal se je nedolžni obrazček, ki je začuden gledal v nafttevilno električnih luči«. Nekdo izmed družbe je predlagal, naj se napravi loterija, kdor zadene srečko, vzame otroka s seboj in bo skrbel zanj. Napravile so se srečke, vsaka je stala 500 frankov in v hipu se je razprodalo trideset takih srečk, izkupilo zanje 15.000 frankov. Neki neporočeni gospod je dobil najvišjo številko, po dogovora otroka in 15.000 frankov za njegovo vzrejo. Sklenil je, da odpošlje otroka k neki prijateljski rodbini na deželo, ker sam ni mogel skrbeti zanj. Toda sedaj so se vmešali tudi drugi gostje, ki se prej niso udeležili loterije prav radi tega, ker so bili tujci, AraecaČsmi. Vstal je gospod, govoril je slabo francosko in poznalo se mu je, da mora biti iz Amerike. «Za vzrejo otroka se je nabrala vsota, sedaj treba nabrati Se malo glavnico za njegovo vzgojo 1» Nato je vzel krožnik in šel od od znanca do znanca. Sam je bil dal najlepši zgled in položil sto-dolarski bankovec na krožnik. Tudi za vzgojo se je nabrala lepa vsota skoraj v samih dolarjih. Vsi so se po tej epizodi zedinili v mnenju, da niso še nikdar v svojem življenju preživeli tako lepega Silve-strovega. TrKopine v Mezopotamiji Izkopavanje angleško-ameriške ekspedicije na mestu starega Ur-a, Abrahamove domovine, se nadaljuje. O tem smo že poročali. Dopolnjujemo to svoje poročilo z navedbo novih izkopin, ki razsvetljujejo kulturo in umetnost v Mezopotamiji iz četrtega tisočletja pr. Kristusom. Odkrila se je nova kraljevska grobnica. Truplo kralja se ni -dobilo, ker so ga najbrž odstranili roparji. V grobnici je ležala harfa, bogato okrašena z zlatom in dragocenimi kamni. I-mela je dvanajst strun. Lesni deli so deloma zgnili, vse drugo je popolnoma ohranjeno. V grobnici je bil tudi voz, okrašen s tremi levjimi glavami iz zlata in z dvema panterskima glavama iz srebra Na vozu je ležalo razno pohištvo, igralna deščica, dragocene kocke in mnogo srebrnih in zlatih posod. V grobnici so se pa dobili tudi okostnjaki, ki pojasnjujejo tedanje običaje, da so pobili o priliki pogreba vse polno oseb, ki naj bi spremljale pokojnega kralja po smrti in mu tam preko služili. U-gotovilo se je, da so bili usmrčeni trije vodniki oslov, upravitelj kraljevske oblačilnice, trinajst mož, med katerimi je bil eden v bližini prej omenjene harfe in je gotovo nanjo sviral, ko ga je dohitela nasilna smrt, nadalje dve ženski, ki sta morali spremljati kot ženi svojega kraljevskega moža na oni svet. Umetnost nove kraljevske grobnice v Ur-u je na isti višini, kakor egiptska iz faraonskih grobov. Izkopavanje se še nadaljuje in prinese še mnogo starinskih zanimivosti in znamenitosti na dan. Praktično Mnogim francoskim veleindu-strijcem, kapitalistom in oelo poslancem je bil te dneve razposlan predlog o sijajnem poslovanju, ki ima namen priti s kožami do ne-dog lednih dohodkov. Kdor je iza načrt, naj podpiše delnico, ne bo mu .žal. Na obširnih poljanah srednje Afrike se namreč nameravajo ustanoviti mačje farme v velikanskem obsegu. Vzrediti se hoče en milijon mačk. Vsaka mačka bo i-mela na leto dvanajst mladičev. Vsaka mačja koža bo dala povprečno poldrugi frank. Za dvanajst milijonov mačjih kož se bo torej dobilo 50.000 frankov na dan. Delavec lahko obdela 500 kož na dan, Torej bo sto delavcev popolnoma zadostovalo. Ako se odštejejo plače, prehrana delavcem, ostane 40.000 frankov čistega na dan. Mačke se bodo hranile s podganami. Tik mačje farme napravijo podgansko farmo. Ti glodavci se plode, kakor znano, hitreje od mačk. Zadostuje pričeti z 1 milijo- nom podgan, da dobi vsaka mačka za zajtrk, kosilo in večerjo štiri podgane. Podgane se bodo hranil« z ubitimi mačkami, četrt mačke za vsako podgano. Načrt je vsekakor sijajen. Mačke bodo žrle podgane, podgane bodo žrle mačke, družbi, ki se ustanovi v ta namen, bodo pa ostale kože, ki se izpremene pri pametnem pošlo vanju v zlato. ZUTA&NA Albert Povh Trst, Vin Mmzlm 4« Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. Proti THAKULJi Ugledni zdravniki priporočajo že več let in predpisujejo kot SREDSTVO Z GOTOVIM IN TAKOJŠNJIM UČINKOM TENIFUGO VIOLANI ki ga Izdetuje kcmlk-lekarnar O. VIOLANI v Milanu ZDRAVNIK Pil flil SI m ordinira od 1. januarja v Trstu V a S. Lazzaro 23 !i (zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13 V Kabrežini ordinira sama psgildUB ocj 14—18 (na lastnem domu) 3 j a posolim in bronllulm registr. zadruga z oniej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun in vlc^gs. za čekovni promet, ter jih obrestuje wer po 4°0 im večje ln stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.-- tla razpolago mm\m celice tate) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 13. Ob nedeljah je urad zaprt Stev. telef. 26-67. isim slov. densrnl em ie L 2*50; po uli l s Prodale se pri vseli do^danMi razprodaja!:!!]. Roman v treh delih Spisala V. J. Križanovska. U ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena L 6*—, po poŠti priporočeno L 7*40. V inozemstvo t 8*60 proti v naprej poslanemu znesku. - Roman je izdala iz založila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trst«, Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna ). Štoka, Via Milano 37 v Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Katoliška knjigarna, Gorica, Carducci 4. Kraigher ]osip, Postojna. Vezan« v orlghuttae platnice (cena L 10) »e dobi v knjigam! STOKA. saga*;gng a t Tiskarna | (zvrftije vsa tiskarska de'a v najmodernejsm stilu kakor ♦ • tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z na}modemojimi stroH. i I trkam«. Lynotype, stereotypijo tar rotacijskim »trojam. j | Vsa naročila sa izvršujejo točno in po zmernih cenah. ; I...............>ni