Bedno stanjc učiteljstva in zahteva po odpomoči. Ka javnem splošnem ehodu štajerskega užiteljstva v Gradcu, dne 2. februarja 1907, govoril Earel Gassareck. Po originalu poslovenil — ij — (Konec.) Moram vam povedati, kako se je godito deputaeiji, ki je o Božiču šla k merodajnim faktorjem pojasnjevat našo bedo in izrazit naše želje. Deželna šolska nadzornika g. Peter Ł o n č n i k in g. dr Josip T u m 1 i r z sta pripoznala naše želje kot opravičene in obljubila svojo podporo. Poslanca g. Hoffmann pl. Wellenhof in g. E. W a s t i a n sta odvedla odposlanstvo k deželuemu glavarju in finančnemu referentu. Deželni glavar g. grof Attems je pritrdil, da je stališče učiteljstva dandanes drugačno kot pred leti, zlasti kar se tiče kulturnega dela in družabnega položaja; ali finančno stanje naše dežele je vendar tako, da deželni zbor ne bo mogel skleniti večjih izdatkov; on nam je napram takim sklepom popolnoma objektiven. Ako pa država sanira finance posameznih dežel, je tudi za učiteljstvo upanje, da se mu poboljša njegovo stanje. Naučni in sedaj tudi finančni referent deželnega odbora, g. dr. L i n k, je poudarjal, da je on dosegel štajerskemu učiteljstvu plačni zakon od leta 1899., napredovanje po službenih letih, časovui avanzraa, dosegel je tudi, da se podučiteljska leta namesto celo nič računajo vsaj za eno tretjino pri določitvi starostnih doklad. Učiteljstvo ga je začelo sovražiti zaradi premale dosege, toda po kriyem; zakaj on je dosegel, kolikor je bilo pri razmerah sploh mogoče. Za letošnje leto, ko je pri deželnem šolskem zakladu in pri učiteljskem penzijskem zakladu primanjkljaja čez 400.000 kron, ne more nič obljubiti. Glede dejstva, da se je deželnim uradnikom vkljub njih boljšemu položaju v primeru z učiteljstvom plača poboljšala, je odgovoril, da se je to zgodilo čez glavo deželnega odbora. Nadalje je rekel dr. Link, da poslanci ne morejo nič obljubiti, ker morajo oni poznati sredstva deželnega gospodstva in da so oni odgovorni za to, po tem pa jim je tudi uravnati svoje predloge in sklepe. Dne 20. januarja t. l. je odposlanstvo učiteljstva pod vodstvom tovariša Prinzingerja dajalo vabila na današaji shod raznim dostojanstvenikom v Gradeu in je obenem gororilo o pomenu in smotru tega shoda. Ekscelenca cesarski namestnik grof Clary in Aldringen je odgovoril, da izprevidi, da so plačne razmere štajerskega učiteljstva slabe. On se bo vsakokrat potegoval za izboljšanje. Sistem krajevnih razredov je opustiti in bo on vedno svoj glas povzdigoval za opustitev. Znabiti bo možno izvesti kako regulacijo že pred letom 1909., ko se nameravajo deželne finance vseh dežel sanirati po državi. Šolski referent deželnega odbora, poslanec Hoffmann pl. Wellenhof, ima natančen vpogled v težavni položaj naše zadeve in dolži finančno stanje dežele kot oviro. Deželni odbornik pl. Feyrer je zato, da se mora nekaj zgoditi, in sicer ve6 kot popolno vštetje podučiteljskih Iet in provizoričnih službenih let v penzijo. Vendar se ne bo mogel doseči naš program, t. j. od nas sestavljene temeljne točke ia zahteve. Deželni odbornik Robič je poudarjal, da se je redno potegoval za učiteljstvo. On je že dolgo delaven v smislu, d» se odpravi najobčutnejše bedno stanje, tretji plačilni razred. Referentdež. šol. sveta, vitez Manger pl. Kirchsberg, je izrekel željo, da se njega pošlje na zborovanje, ker bi se rad na tem mestu poučil o riašem položaju. Želeti je tudi, da m predloži spomenica deželni oblasti. Uspeh deputacij je zadovoljiv t moralifinem 8 m i s 1 u. Vse osebe so pripoznale, da so naše zahteve pravičoe in da je potrebno skupno delovanje deželnega šolskega sveta in deželnega odbora. To se pa bo zgoditi moralo in se bo, ker je učiteljstvo složno. Glede najvažnejše strani — izvedbe naših želj — pa se opazi nekako cincanje, ki se naslanja rx% slabe deželne finaDee. Vendar pa moramo pribiti važno priznanje, da sta zakonodajstvoindržava žeod nekdaj zahtevala od nas več, kotse namjepripoznalo po urejenju in plači. Imamo vzrok, da se nujno izpremeni naš nedostojen položaj. Deželni zbor ni glede vprašanja učiteljskih plač nikdar sklepal relikodušno, on nas sili, naj vedao prosimo in bera&imo. To nezadovoljstvo se naj odpravi naenkrat temeljito. Mi ne pribajamo radi leto za letom kot prošniki in berači iu smatramo to kot stanu neprimerno. No, pa moramo slediti taktiki deželnega zbora in biti nam j« sitnim pri poliliki deljenja drobtinic. Vi vidite, godilo se nam je kot starim Gevzom pred tri in pol stoletji. Pravi b e r a č i za pravico in krub smo mi. Toda tako malo kot so se imeli nizozemski plemenitaši sramovati, kot berači hoditi po ulicab stolnega mesta, takoraalo oe imamo mi sramovati priti y naše glavno deželno mesto v Gradec ter pokazati vsemu svetu, poklicanim in nepoklicanim, datrpimo bedo in da zahtevamo od svojega kruhodajalea, dežele Štajerske, odpomoči. Poglejte stotine iz vseh delov naše dežele; v z d i g n i 1 i smo se iz bridke bede — darovali smo zadnji Tinar — in sedaj smo tukaj! Zlo je, če se vzdignejo Gevzi — še večje zlo pa je, če se jih odvrne in če morajo zavitek papirja, ki vsebuje njih prošnje, meDJati i drugimi sredstvi, katere pa bo taka organizaeija, kot je danes tukaj zjedinjeno učiteljstvo vse dežele, vsekakor našlo in jih znalo porabiti v boju. Mi se ne bojimo niti prihodDJega vojvode Albe — tudi ta bo našal svojega premagalca. Mi se bojujemo po sredstm gospodarskega izboljšanja našega položaja, za duševno svobodo in narodnostni napredek in to bodi danes povedano: Mi ne mirujemo in ne počivamo prej, dokler ne bo učiteljski stan tako situiran, kakor ga lj u dstvo potrebuje, povzdignjen iz bedo, prost in svoboden in spoštovan! Nepozabni Henrik pl. Kleist nam je zapustil časovno sliko: Mibaela Kohlhaasa. Ta ni mogel nikjer doseči svoje pravice. Videl je svoj poklie v nevarnosti zaradi gospodovalne struje; obrnil se je zaman na varuhe reda ter je končno segel po samopomoči Šele ko sta Wittenberg in Lipsko gorela, mu je bila dana pravica. Tudi dandanes so moči, ki izrabljajo ubožca, ki pa zaTračujejo njegovo togovanje in ga motijo ? državnem redu. Tak ubožec, vendar pravično misleč, je ves učiteljski stan. .Stavim vprašanje na mogočneže: nAli ga hočete gnati k neprimernim sredstvom obupa, 8 katerimi si naj pribojuje pravo na dostojno stališče in zadostno plačo? Svarim pred škodo, ki bi zadela vso družbo! Polagam pa štajerskemu učiteljstvu na sree, s e n e v e zati glede prihodnjih volitev tako dolgo, dokler ni govoril štajerski deželni zbor in se ni odločil, ali u s t r e ž e našim zahtevam ali ne. Dobro, če nam bo mogoče, prej se odločiti. Toda sedaj: puško k nogi! Pri volitvi pa se bo učiteljstvo pokazalo politično zrelo, njpga glas se bode moral smatrati kot složno mnenje vsega stanu. Mi bomo edini in glasovali: za tega, ki nam pomaga kot resnični ljudski mož, proti temu, ki nas vodi kot junak fraz za nos. Sredstva, ki bi jih priporočal učiteljstvu za izboljšanje položaja, so: Eesnično razkazovanje naše bede, razkazovanje slabib nasledkov za Ijudstvo in učiteljstvo, najnujnejša prošnja na deželo in državo, da storita svojo dolžnost, kakor predpisuje zakon. Druga sredstva užiteljstvu niso na razpolago. Ono je brez orožja v slučaju odklonitye. Brezorožja — razen volilne glasovniee pri vseh Tolitvah, razen njegove agitaeijske moii med ljudstvom in razen uteži njegove morali čne, duševne in narodne naloge v ljudstvu. Vendar to je orožje, ki ne dela od danes do jutri, katerega moč se spozna šele po letih in desetletjih. Ta čas moramo biti priprarljeni na tolažbo, na vodenje za nos in na odklonitev. Prosto vam je, se v potrpežljivosti še nadalje vaditi in kot stari idealisti ginevati v bedi in v sili — ali pa si poiskati druge voditelje, ki jim brezsrčno odklaDJanje vseh naših prošenj urairi ?est in ki priporočajo druga sredstva. Od teh sredstev pa bi bila prizadeta eksistenca tisočev našega stanu. To bi bil prepričeTalni dokument časov — sramota za V8 6 vlade. Ja, Eummer, Sorge nnd Lebensnot: so heiflen des Lehrers Penaten. Im Hfrzen die Sorge um's karge Brot; so strent er der Zukunft Saaten. Dnd eteh'n die wogenden Halme besohwert Tom Eorn sing gold'ner und gelber: Ein Volk, das seine Lehrer nioht ehrt, das achtet sioh aueh nieht selber. Drnm unverzagt, nnd ruft es laut und weiet eure Wunden und Narben: Wem man sein heiligstes Gut vertraut, den lasse man auch nicht darben! Ihm soll die schmutzige Not nioht droh'n gleioh einer schattenden Wolke, er 80II nicht betteln um seinen Lohn bei einem reifen Vclke! Tako se glasi ^Novoletni pozdrav 1907" na bojujoče se avstrijsko učiteljstvo, ki nam ga je pel Maurice von Stern. Hvala mu za iskreno besedo! Govoril sem iz polnega srca od Vas in k Vam, ljubi kolegi in koleginje. Omejil sem se na najvažaejše. Pa marsikateri vas re še natančnejše, popolnejše podatke. Ven z njimi! Danes je dan, ko govorimo in hočemo biti tudi slišani. Postavodajstvo 1. 1869. je reklo, da je svobodni učiteljski stan potrebeu. Naša naloga pa je doseči, da se učitelja ne bi imelo kot duševnega delarca zadnje vrste. Zato vas vse prosim, cenjeni poslaDci, naši višji, tovariši in tovarižice: Sodelujte z vserai močmi, da se poboljša naše stanjel To je za dobro narodu!