169. številka. I Ljubljani, i toreh, Z7. julija 1915. XLV1I1. lelo. .Slovenski Narod' vclja T LJablfnU na dom dostavljen: | ▼ upravniStvu prejeman: jelo leto naprcj • • • • K 24*— I ćelo leto naprej . # . . K 22*— *>lieta m • • • • # 12*— I pol leta „ • • • . . 11*— Ćetrt lcU m • • • • , 6— I eetrt leta „ • • . • . 550 na mesec m • • • • 9 2*— I na mesec . . • . . » 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. OredjiUtro: KamfloTa mlica *L 5 (v pritličju kvo) ttltfon tt 34. Imfcafft Tsak tfm mft« lrotem*! n«delj« ta praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dval Štampa« iz Ankone: Most čez Meno-ehio med Pedaso in Cupra Marittima so poškodovali mnogoštevilni zađetki, po-skođovan je tuđi kolodvor v Cupra Marittima. Mnogo strclov je ?adelo želez-niški depot pri Tcrmoli; železniški tir in brzojavno črto. Napad avstriiskega hidreplana na italijansko soško fronto. Iz Trsta poročajo: Prebivalstvo Trsta je videlo 20. julija razburljiv prizor. Z morske obali in s pomola Sv. Marka se je moslo popolnoma natančno videti. kako je letel čez soško fronto v okolici A. avstro-ogrski hidroplan, ki so ga Italijani obstrcljevali s šrapneli. HiJroplan je metal na italijanske pozicije bombe, in moglo se je videti. da nišo zgrešile svojega cilja, fiidroplan se je vrnil nepoškodovan. »GORICA JE NASA.« Be'linzona, 26. julija. PrcdvČerai-šn?em so bile raznešene po Italiji vesele vesti, da so Italijani zavzcli Gorico. Te vesti so sloneie na napaćno razumljivi kombinaciji v »Tribuni« po poroči-iu iz Zuriha, kicr je bilo napovedano zavzetie Gorice za nekaj dni. — Par-krat žc so vriskali v Italiji: Gorica je ! že naša. pa še ni in ne bo nikoii! »TRIBUNA« O BOJU ZA GORICO. »Tribuna« je svoj čas ponosno na-povedala. da 3. juniia že vkorakajo ita-iijanske čete v »odrešeni« Trst. tista »Tribuna« piše sedaj, da je italijansko podjetje jako težko in pohod v Gorico pod sovražnim ognjem bi bil blaznost. Iz Krmina prirmša »Tribuna« korespon-denco, ki pravi: »Občinstvu se more zdeti naša akcija na Gorico štacijonar-na. Razvija pa se neprestano, trdo-vratno, noč in dan proti ne malim teža-vam ali z absolutno gotovostjo kon-čne^a uspeha. Moramo spomniti, da so Avstrijci že dolgo časa pripravljali obrambo Gorice, da zadržijo naš pohod ob Soči. Komaj smo začeli korakati v to smer, so porušili mostove, zaprli po-ti. razširili ravnino in postavili nam na-sproti tisoč ovir. Potem so se umaknili i do Gorice, so ojačili svoje pozicije, ki so ' bile že same na sebi izborne, so za-sedli visine z artiljerijo vsakega kalibra in so spopolnili okope v Podgori, na vrhu Sv. Mihela, na Krasu, na Sabotinu, na Sveti gori, na Kuku in dru.^odi v daljši in manjši oddaljenosti; so poteg-nili okf*li Gorice kro^ in ustvarili ob-rambo, kakoršno more predreti samo srena, za obrambo sposobna in potrpež-liiva armada. Direktno na Gorico marširati pod ognjem mnogih težkih topov, ki stojijo na višinah in so sloveči M)-5 cm možnarjL to bi se reklo: naše iote izpostaviti gotovomu untčei'iu. BITKA OB SOĆI ENA NAjHUjSlH IN NAJSTRASNEJŠIH V SVETOVNI VOJM. Iz vojnoporočevalskega stana, dne 26. julija: Bojevanje ob soški crti, ki se je razvilo v naihujše in najstrašnejše boje svetovne vojne, traja dalje z obnovljeno silovitostjo in sicer že en te-den, ali ni videti še odločitve. Tuđi v tretii bitki ob Soči je naperjen glavni napad Italiianov na Doberdobsko pla-noto, katero obsipajo z artiljerijskim osnjem, proti katerem zaostaja silovitost ćelo bitke pri Tarno\vu-Gorlicah. Iz vodljivih zrakoplovov vodiio itali- ( janski artiljerijski opazovalci ogenj na vse strani in ie navajajo ćelo na posa-mezne vozove in osebe. Tn uni so tulili topovi skoro ne-prenehoma in po odmoru par ur se je pričelo včeraj zopet strašno streljanje; z občudovanja vredno hrabrostjo se dr-žijo naše čete, sestavljene skoro iz vseh narodov monarhije, in če se posreči so-vražniku vdreti v kako našo postojan-ko, ?.e ne veseli doigo svojega uspeha. Drugi sunek Italijanov je naperjen preli Gorici, za katero se razvijalo vedno novi boji, v katerih je imel so-vražnik po izjavah vicmikov že težke iz;.ubc; posebno en italijanski annadni zbor je izgubil pri tem že skoro tretjino svojega moštva. Sovražni letalci so skušali v pod-poro operacij rušili železniško črto za hrbtom naše pozicije, posebno čez Na-brežino se prikazujcio vedno sovražna ktala, ki meCcio hombe, ne da bi bile napravile doslej veliko škodo. Opravičevanja in priznanja. Znani polkovnik Barone, ki je na-povedal pred vojno vhod italijanskih čet v Trst osmi dan po napovedi vojne, piše v »Tcmpsu«: ^Mnogi bodo mislili, da ako bi bili takoj začetkom vojn? energićneje po-stopali. bi bili dosegli že boljše uspehe proti sovražniku, ki je bil ob začetku konflikta šibek in neorganiziran in ki se žc po kratkem odporu umaknil. To je napačno naziranje. Avstrijci so imeli prve dni vojne samo lahko nalogo, ustavljati naše prodiranje in se potem umakniti na svoje glavne pozicije, ki so moćno utrjene in močno zasedene s če-t;imi? Mi nikakor nismo mogli upati, da borno mogli prodirati z enako lahko-to. Ako pa bi bili to storili, bi bili za-grešili veliko lahkomišljenost. ki bi bila nas zapeljala k pravemu človeŠkemu klanju. Kljub modri metodi našega vr-hovncgj vodtva smo imeli iako znatne izgube. Blaznost bi bila. po vzgledu Nemcev podvzemati brutalne frontalne napade.« Pesimisti v Italiji pravijo, da je bila blaznost sploh spustiti se v vojno z Avstro-Ogrsko. POMANJKANJE MUNICIJE V ITALIJI. Kolin, 26. julija. Kakor poroća ^Kolnische Zeitung*. dela izdelovanje municije Italijanom že sedaj velike skrbi. »Corriere della Sera« zahteva, da naj se vrnejo s fronte nemudoma oni delavci, katere se da porabiti za izdelovanje municije. PESIMISTI V ITALIJI. Pesimisti v Italiji se množijo, ra-5tejo kot gobe po dežju. »Giornale d' Italia« se bori proti njim: pesimistdv sicer ne manjka nikjer, ali treba je konstatirati, da se jih občuti jako nepri-jetno, zlasti od kar se je potopil »Gari-baldi«. List pravi, da naj posebno vpo-števajo. da je Avstrija s svojo bogato razpredeljcno morsko obalio mnogo na boljšem kakor Italija, ali ta »tolažba« najbrže ne bo nič pomagala, mogoče še bolj utrdi pesimiste pri svojih izvajaniih. Ofiziiozni »Giornale d' Italia« kaže tuđi na podmorske čolne. ki so napravili že toliko zla. Ali uredništvo omeniene-ga lista so vprašali pesimisti: Zakaj pa italijanski podmorski čolni ničesar ne store? DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Iz Lugana poročajo, da je bil ranjen ob Soči stotnik Ferrari, voditelj rimskih radikaleev in znani vojni huj-skač. — »Popolo d? Italia« je pozival večkrat vlado, naj napove vojno Ncm-čiji. Poziv je bil doslej vedno zaple-njen, ali sedaj ga cenzura pripušča. — Iz Lugana poročajo, da je italijanska kraljica Helena v Bolonji obiskala ra-njence po vojašnicah ter bila posebno ljubcznjiva z dvema avstrijskima ra-niencema. — Komisija višjih italijanskih oiiciricv je dospela v Pariz, da bodo studirali tain organizacijo franeoskega vojnoga avtomobilstva. — V Catorisot-to na Siciliji so aretirali znano avstrijsko operno pevko Trevisani iz Splita, češ. da je vohunka. — V nekem političnem procesu je prišlo na dan, da je imel ruski vojaški ataše v Berni v Švici Gur-kov cei vohunski urad. Gurkov je moral takoj Švico zapustiti. Sodelovanja pri tem vohunstvu sta sumliiva tuđi švicarska državljana dr. Avgust in dr. Mirald, ki sta oba angleška konzula. Ruskega konzula v Benetkah ie ra-nil košček bombe iz nekega avstriiskega letala. — Socijalisti v Palermu na-svetujejo, naj se poskrbi za podpore ubogih vojaških družin. Lugano, 26. julija. »Lokalanzeiger« poroča iz Verone, da so iz ozkega od-rešenega ozemlja odpeljali Itaiiiani 19 duhovnikov kot talce v Verono. V Slo-rencu pri Aloši so vojaki 751etnega duhovnika trpinćili smrtnonevarno, ker se je branil zaklicati ž niimi: »Živio krali!« Curiti, 25. julija. Po kraljevom ukazu 15. julija je bilo proglašeno vojno stanje nad provincama Cremona in Pi-acenta in tuđi nad končnim delom pro-vince Rongo. ITALIJANSKA NOTA NEMCIJL Kopenhagen, 26. julija. »Perseve-ranza« poroča, da posije italijanska vlada Nemčiji noto, v kateri bo. protestirala proti navzočnosti nemških podmorskih čolnov v italijanskem morskem obsežju. __________ V Gorici med oeliko primorsko bitko. Gorica, 21. julija 1915. V nedeljo zjutraj je začelo, že pred peto. Tulili so naši topovi, oštro in glasno v bližini,zamolklo v daljavi, tam daleč nekje je pa le bobnelo kakor daljni grom: kakor da kdo na veliki boben tolče, nepravilno, zdaj hitro, zdaj počasi. Oštri poki laških šrapnelov. ki so se razpokavali nad Kalvarijskimi in Peumskimi holmi, so prihajali skozi vetrnice na uho, a vsak šrapnel je povzročil dvoje po-kov, ker pravemu poku je sledil koj odmev svetantonske cerkve; še le na oknu se je razločil pravi pok od odmeva. Vmes so udarjale granate, kakor da se poslopja rušijo in pogre-zajo ter žvižgale in šumele kroglje naših topov, ki so hitevale čez rnesto v laske pozicije. Obmolknili so pola-goma naši, ne pa laški topovi, ki so LISTEK. OdvBtnihoua sferivnost. Angleški spisal J. K. L e y s. (Dalje.) »Ti bi me torej vzela. Ada, če bi bil bogat?« je mladi mož vprašal s poudarkom in pozorno motril de-kletov obraz. »Ne vem, kaj ima to opraviti s tem, o čemur sva govorila,« je odgovorila Ada, kateri je vnovič rdečica zalila obraz. .^. . »Ali bi me vzela?« 1s$,-:#'' »Mogoče!« >Ne glede na tof če me ljubiš, ali če me ne ljubiš?« »To vprašanje je zame nezasluženo žaljenje,« je vzkipevši rekla Ada. »Hotel sem te le preizkuŠiti, Ada, hotel sem le izvedeti, če si pripravljena se tuđi dejanjski ravnati po svojih nazorih o ženski dolžnosti. Jaz namreč ne verjamem, da bi se ti hotela držati svojega sedanjega prepričanja. Toda, če sem te užalil, odpusti mi. Zdaj, ko se pripravljava na ločitev, ki utegne trajati več me-secev, ne smeva priti navzkriž. Le še eno stvar bi ti rad povedal. Ada. Če bi ti raje imela — to se pravi, če si ti s tem zadovoljna — opustim svoj poklič in se poprimem đru^ega, v katerem dosežem hitreje primercn zaslužek. Nekaj prijateljev imam, ki mi lahko preskrbe službo v kakem podjetju ali pri kakem časopisu. Ali — kaj meniš — če bi se izselila? Tuđi če bi bila ubožna, bi bila lahko sreč-na. Ah, Ada, ti si še misliti ne rnoreš, kako presrčno te ljubim.« »Ti misliš samo zdaj tako, ti motiš le samega sebe s trditvijo, da bi midva mogla tuđi v uboštvu biti srečna. Toda to je zmota. Ljubezen v koči je pač tuđi mogoča, a kar imajo dandanes ubozni zakonski, to ni koča, na pol skrita z zelenjem in cvetkami, kakor bi morala biti prava koča, ampak mala grda delavska hi-Šica je to, ena v dolga vrsti drugih in iz vsakega okna gleda beda. Za naju bi tak zakon pomenil: hrano, ki bi je ne mogla vživati, oblačila, ki bi se iih sramovala, in tisoč nevrednih pomočkov proti največji sili. Tak zakon bi za naju pomenil, da bi še sve-žega zraka ne mogla uživati, da bi niti čednega perila ne imela, da bi ne imela ne knjig ne prijateljev, s ka-terimi bi mogla občevati. Tebi, Hugh, bi to prav tako malo ugajalo, kakor meni.« »Pa vendar. Ada, bi to poskusil z veseljem.« »Jaz ne.* »Kakor se mi dozdeva, nimaš posebno dobre sodbe o ženskah, ka-kršna je Mili 13arton,< je pripomnil nekako topio. »Motiš se,«- je dekle odločno odgovorilo. »Mili Barton je ena naj-PTcsrčnejših oscb v literaturi n naj-lepši značaj, kar jih je popisal Geor-ge Elliot B^la je stokrat predobra za Amosa. Toda, pomni Hn^h, ja/ sploh ni°em nil^oi: trsila i!a sem Mili Barton količkaj podobna. »To je res,« je pricrdil Hugh. Ada si ni nikoii pripisovala vzvišenih kreposti, ki se jih usiljuje ženskemu spolu, a tuđi hlinila se ni nikoii. Ce je za kako prijateljico sto-rila kako žrtev — kar se je časih že primerilo — je morala prej vedno iz-bojevati večji ali manjši notranji boj. Nikdar se ni delala, da ji ni nič za udobnosti in prijetnosti življenja, nego je pazno gledala, da ji ni nikdar odšel njen delež, samo njen delež na dobrotah tega sveta in ta delež ves ni neprikrajšan. Thesiger se je ravno v tem trenotku spomnil malega slučaja, kateremu je bil pred nekaj leti neprostovoljna priča, slučaja, ki je bil zelo značilen za Ado. Hugh je bil takrat prišel v žup- nišče, da bi obe hčeri. Ado in njeno mlajšo sestro Marjorijo povabil na veslanje, a Marjorijo je tako bolela glava, da ni mogla z doma. »Če bi ti bila nesebična,« je gospa Bruce očitajoče in žalostno rekla Adi, »in če bi ti svojo sestro res rada imela, bi se odpovedala izletu in bi Marjoriji kaj čitala«- >Kaj? Jaz naj tako krasen po-poldan presedim v poltemni sobi?« je vzkliknila Ada. »Ne, mtima. ti pre-več zahtevaš. Če bi jaz Marjorijo dosti bolj ljubila, kakor samo sebe, bi morda tako storila, a jaz je ne ljubim bolj. kakor samo sebe in tuđi ne vem, zakaj naj bi jo bolj ljubila. Kar pa se nje tiče. bi mogla sprejeti od mene tako žrtev, samo če bi bila prav grdo sebična, sicer gotovo ne.« »Jaz pa poznam dosti deklet, ki bi gotovo tako storile,« je na to pri-pomnila mati. *2e mogoče — a moja dobrosrc-nost ni tako velika.« je hladno odgovorila Ada. »Če bi bilo mogoče me-njati, bi že za kake pol ure stopila na njeno mesto, morda tuđi za ćelo uro, seveda le če bi se ravno ne zabava-la; v takem slučaju bi tuđi za nekaj Časa prevzela njen glavobol. Ali, žrtvovati ves popoldan — ne, tega res ne morem.« Dasi ie ta odkritosrčna iziava i Hugha v prvem trenotku nekako užasnila, se je vendar tuđi sedaj spo-minjal, da že takrat ni popolnomu za-vrgel Adinegu hfališča. Med tem sta bila Ada in Hugh prišla blizu cerKve in od vhot'a v župnišče ju je ločiia samo še ozka njiva. »Ta najin pogovor seveda poza-biva, kajne?« je dobrovoljno rekia Ada. »Ne, to ni mogoče!« »Potem se vsaj do^ovoriva, da na to ne bodeva več mislila in da tega ne bodeva nikoii več omeniln. Ostaniva dobra prijatelja, kar sva si bila vedno.« »Tvoja ponudba je prav prijazna,« je mrmral Hugh, ki je obenern mislil, da se bodeta morda po dolsin letih, ko bo mlado>t /e za njima in bodo že ugasle vse strasti, verdarle vzela. Naenkrat se je obrnil k Adi in ta je zagledala na nje&ovem obličju izraz, kakršnega ni se videla nikoii. »Ada,« je rekel, ^>izvedei sein včeraj govorico, prav neslano govo-rico; še v sanjah nisem mislil, da ti jo povem, toda . . .« Nameraval ji je povedati, da se govorica, ki jo je slišal, vjerna s tem, kar je tekom pogovora sama izjavila; izgovoril pa tega ni, da bi je ne užalil Stran 2. .SLOVENSKI NRAODV dne 27. julija Hfi5. 169. štc nadaljevali svojo godbo ves dan do viharja, ki Je nastal pred peto po-poldne. \zIiOUtk od Gorice je bilo nebo jasno, nad fronto z oblaki zastrto, a za fronto so sezale iležne zave-se do same zemlje in se razgrinjale vedno naprej, dokler ni prijahal vi-har na vrancih oblakih nad Gorico samo in se gnali čez Vipavsko dolino dalje proti Kranjski. V nevihti so zarezgetaie strojne puške, zapraske-tale so manliherce in za našimi hrbti so se pokroviteljsko oglasili naši topovi. Iz vršanja burje je bilo slišati grom topov in sirel peklenski prizor, ki nam je razlil strah in grozo in mraz po udih. Pojenjal je vihar, po-jenjal dež, pojenjalo pokanje in zvečer je bilo pod jasnim nebom, posutim z zvezdami, vse tiho in mirno. Do tega popoidneva se je ble-ščalo na hribčku nad Pevino, pokri-tim z zeleno kučmo gozda, poslonie, a vihar ga je vze! in drugi dan je bilo opaziti, da je porušena stena, ki je zrla v nas. Na tem hribčku je stal nekega večera reflektor in tipal s svojim belim prstom po Kostanjevici, Rabetu. gradu in se obračal proti južnem delu mesta. Marsikdo bo pomnil te hribček. Bilo je 6. t. m., takrat, k<> je govoril naš komunike o bitki pri Gorici, ko me je zbudilo ob eni ponoći ropotanje pušk. Noč je bila svetla. jasna, nad Nanosom je bliščala velika zvezda . . . Nad naš hribček so švigale iskre v zrak ter se vedno tleče padale na zemljo: zdelo se je, dagori kres za goro, tako je v zraku pomigavalo. Druge so za-žarele na obzorju samem in lik električnim obločnicam žarele v padcu. Naenkrat blisk v blizini, pok, in začul se je žvižg, motajoč se, vedno bolj počasi in tiho hropeč, kakor vlak v daliavi. Žvižg in šum sta se zgubljala v noč in končala z novim bliskom na hribčku, a se se ni vrnil pok, ko je že nov zubelj planil v noč in z gromom zagnal ekrazit in jeklo na Lahe. Nastala je tišina. Kar naenkrat poči puškin strel in kakor če se odtrga kamen v goroviu in zdira druge na poti v nižavo in ti spet nove, tako je zaropotalo in zabobnela. Očividno so Lahi napad ponovili. Zbudile so se iz sanj puške in strojne puške in pele pokpokpok z jasnim, odprtim, kratkim o. Oglasile so se naše baterije; oživele so rakete. La-ški topovi so med tem popolnoma molčali. niti enkrat se nišo oglasili. Naš komunike je drugi dan kratko poročal, da so vsi napadi odbiti, a če so tako treskale granate v laskih vrstah od Sv. Valentina do morja, ikakor so v tem gozdiču nad Pevmo, ni čudno da so ceniii laske izgube na 40.000 mrtvih in ranjenih. Pravijo. da so napadali v dvanajstih vrstah in da so jih našli po 25 na kupu, in druge, ki so se z mrtveci ;pokrili. da ubeže grozi in smrti injse prihodnje-ga dne udajo našim. Ta Kalvarija! spominjal se je bot kdor se je boril na njej in v zgodovini Iaškega naroda bo stala zapisano z malo začetnico! A mi smo tu, pod obokom \z iekla, ki ga rišejo naše granate in šrapneli. Nekaj časa sr> imeli Lahi severni kolodvor posebno na piki. Neke noči so vrgli nanj ćelo množi-co granat. Le skiadišče so prevrtali in poškodovali. Precejšnje jame so granate zrile v zemlji, in na par me-stih odtrgale tračnice od tal. Tuđi krog gradu je »Omer zasiutil zajca-< in ustrelil trikrar za ozidje, vendar se škoda ne vidi od zunaj. Včerai y je padlo krog 15 na Škofov vrt. Pri-cvrčalo je, se žarilo v zemljo, jo vrg-lo v zrak. da je švijrala \z oblaka dima, tu pa tam je bilo videti večje kosce, zaslišalo se je na to zamolkel pok in zacvenkaio je po koncih streh. Pred par dnevi je padla zgre-šena granata, med hise, raztrgaln neko 211etno, komaj 7 mesecev po-ročeno ženo, nekega policaia in ubila v avtomobilu nekega podpolkov-nika, ki se je pripeljal v istem trenutku mimo. V nedeljo zvečer se je vršii njegov pogreb iz bolnišnice Rdečesra križa na tukajšnie nekopa-lišče. Nad zeljenadnim trgom pokajo včasih šrapneii. Sledovi se vidijo tuđi v ruletah izložbenih oken tvrd-ke liedžeta Koritnika. V ulici Luigia so poškodovali več his, v Podgori so večinoma že vse razbile, šola je v nedeijo gorpla. v cerkev so padle tri granate. Včeraj je gorela neka hiša v južneiii delu mesta ob Soči. Tuđi čudni slučaji se dojrajnjo. Tako je drobec granale odbil nekemu dekretu no?. Vide! sem jo, kako je he/nla po ulici v bnlnišnico. NesTčo sta imeli tuđi mati in lici, ki sta pričeli pcspravljati blago, da zbežita, ko je V2ć\gL prva rramtn. v blizino njihove hiše,va Vo sie hiii že na poti od doma, prileti nova in rani obe v no£o. N5sta uli; tako srečni, kakor oni vojak, ki je jezdi! čez most, zrslisal šum granate, se hitro vrc:c! s kcrra va tla in se vrm'i ncpoškodovan iz dima, ir.ecltem ko je vrglo konja čez ogrrjo v Sočo. Naša Kalvarija je razrita, da je groza, ne vem, ali bo rasla se kedaj trasa na njej. Lahi sipajo po našem pobočju, toda večinoma brez uspe-ha. Sploh se pa naši vojaki ne me-nijo dosti žanje. Videl sem dva vojaka, ki sta nekaj nesla — bilo je videti, da je španski je-ćdec — šrapnel ie počil v njuni blizini, a onadva sta mirno nesla naprej. Naša kri! Na vrhu, pokajo granate. V ponedeljek so se neprenehoma valili temni oblaki dima izza vrha; pri onih granatah, ki so se razletele na vrhu, se je videl tuđi učinek: zemlja irči iz dima in tu pa tam se mota večji predmet po zraku. Na eno mesto jih je padlo na primer šest hkratu, ena tik druge. Slučajno sem opazoval Škverjen, kamor je bila ravnokar padla granata. Padla je zraven neke bolj nove hiše. Temno - rjav dim je zakril po-slopje, in skozi oblak dima sem videl, kako se je streha sesedla. Le še cna temna stena moli kvišku . . . Danes, t. j. v sredo, je že četrto jutro kar grmi, očividno hočejo Lahi praznovati v Gorici dvomesečnico vojske; poprej, na primer 11. junija in 5. julija jim je bil že en dan do-volj. Se nikdar se nišo toliko dni za-poredoma napenjali. Parturiunt montes , . . —na. fipffi on n/ni nitkili nil iipuđuii uuiuluj i iijuhi uiiiiuu. ISPEHI \ASIH CET PRI SOKALU. Dunaj. 2b. julija. (Kor. urad.) Urad-no razglaSajo dne 25. julija opoklne: Rusko bojišče. Južno od Sokala so osvojile naše čete neko za našo mostno ucrdbo na vziiodnem bregu Buga, dragoceno opo-rišče. Pri tem so vjele 1!CO sovražnlkov ter vpieniie 2 strojni puški. Severosapadno od Grubieszowa so nemškc čete znova pndobile na prostoru. Na ostalih deiih fronte se položaj ni izprcnienii. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. K 6 f e r, frnl. * • NEMŠKE ČETE PRED NOVIM GEOR-GIE\VSKIM IN PRED VARŠAVO. Berolin, 26. julija. (Kor. urad.) \Volffov iir;ui poroča: Veliki glavni staru dne 26. julija: Vzhodno bojišče. Severno cd Njemcna je dospeia ar-mada generala von Belowa do okoiice pri Pozwo!u in Poniewicah. Kler se je sovražnik usiavijal, tam smo ga vrgli. Vjeli smo nad tisoč Rusov. Severno od narewske fronte so iz-silile naše čete prehod preko reke tuđi nad Ostrolcnko. Pod njo pritiskaio so-vražniks, ki se ljuto zoperstavija, po!a-goma proti Bugu nazaj. Vjele so nekaj tisoč Rusov, vplenile nad 40 strojnih pušk. Naše ohkoijevaSne čete se pritnika-io severni in zapadni ironti trdnjavske sl.upine Nowo-Georgiewsk in Varšava. Vrhovno armadno vodstvo. * m Posvvol in Poniewice se nahajata kakih 60 km vzhodno oziroma iugo-vzhodno od Szawel. RUSI SE LMIKAjO NA SEVER OD CRTL \VOJILAWiCE - RL5IESZOVV. Berolin, 26. julija. (Kor. urad.) Woif-fov urad poroća: Veliki glavni stan, 26. juliia: Jugozapadno bojišče. Severno cd crte Wojiiawice (južno od rloirna) Rabieszow (ob Bugu) so po-tlsniie nemške čete v bcinFh zadn.Kli diich sovražnika še dalje proti Reveru. \ čeraj so vjele 11 častmkov in 1457 mož icr ugrabile 11 strojnih pušk. V ostajem ie položaj zapadno od VIsle fn pr? zavez^j'ških ćetah gencra!a feidniarša!a von Mackensena, ncJzpre-menjen. Vfiiioviio armadno vodstvo. FOLOŽAJ NA SEVERNEM BO.1IŠĆU. Nemskc armada so prekoračile Na:ew twdi med Ostrolcnko in Lomžo ter se delorna že blizaio ^zanadnemu) F'ugu. Moćna trdnjava Lomža je izgubila svojo vrednost in Rusi io pać ne bodo do?c:o držali. Nemske čete se pri-pravijajo na forsiranje dolenje narew-ske crte in napad na utrube Sierrok-Ziezrcc in Nowo Georgijewsk bo pač kmaiu priiel. Rusi so koncentrirali na tci fronti velike sile, da se nprejo ^rozeći jim katastrofi. Ravnotako so zaj;nali nove ćete proti Ivangorodu, katere sprednje utrobe se že nahajajo v ognju nemske artiljerije. Ofenziva zaveznikov med Bugom in Visio napreduie navzlic trdovratne-mu odporu ruskih aimad. Ruska proti-otenziva med Kr>iovom in Sokalom je, kakor vse kaže, že zloinljena. 1,500.000 rusksh vjetnikov! Iz Berlina poročajo: Do vštevši 24. i. ni. znaša štcviio ruskih vojnih vjetnikov iz vseh bcjišč 1,500.000 mož. Ncvtraino strokovno mnenje o bojih na Poljskem in Goriškcm. Kodanj, 26. julija. (Kor. urad.) Vo-jaski sotrudnik lista »Polilikcn« piše: Na Poljskem se pripravlja velikanski obkoli'cii boj. Na narewski crti so v čudovito kratkem času dosegli največje rezukate. Ce se zaveznikom posreći doseći glavno zeleznico Varšava-Pctro-grad na majhni progi ter jo odrezati, obenem pa zasesti južno železniSko proso Ivangorod-Lublin-Cholm - Kovel, od katere so oddalfeni le še deset kilo-inctrov, tedaj stoji ruska armada pred grozovito katastrofo, će pra\ oćasno ne uinaknejo svojih čet. Edina železniška prosa Varšava-Brest-Litovsk, ki jim še preostane, ie za transport milijonskc ar-rnade innoso premajlma. Već nego uvomljivo je, će se bo dala Rusija za-pcljati v nov Sedan. V razmerju z vpra-šanjem (/bstoja ruske armade isra celo po&est trdnjav, kakor so Varšava in Ivangorod, le majhno vlogo. Na soski fronti Italija dozdaj po dvamesećnem boju ni dosegla niti naimanjse odločitve. Hindenbnrs v Kurland!ji. Iz Stockholma poročajo: Vojaški kritiki sodijo, da innio Hindenb'irgove operacije v Kurlandiji nanien, priii mimo Vilne ruski glavni armadi v hrbet in jo tako popclnorna zaleti. Rusi so preveč obkoljeni, da bi se mogli takega poraza ubraniti. Definitivna zmaga nad sovražniki je le vprašanje časa. Iz Berna poroćaio: Major Tanner, švicarski vojni poročevalec v avst.ij-skem glavnem stanu, piše v »Baseler Nachrichten«: Kdor je videl ćogodke, ki so se razvili na severnem bojišću cd 2. maja sem, ta ne more več dvomiti, da je Rusija poražena in da bodeta ob-računala zaveznika še z raznimi dru-gimi nasprotniki na tak način, kakor-šnega zgodovina še ni poznala. Stvar ]2 le vprašanje časa. Poiemika peiro?rradske brzojavno e^enture. Tz Sfcckfcohiia javljajo: Petro-gradsk3 brzojavna agentura razpos:-Ija nsr'ednjo polemično brzojavko: »Svenska Dac;bladet< piše tako, ka-ker bi bil ruski poraz že gotovo čei-stvo To naziranie je tem težavnej^e razumeti. ker smo vendar v svojem včerajšnjem peročilu poudarjili, da je strategieen položai Rusov u?c-dcn. Ru^ki generalni štab ima scelaj sovražnika tam, kjer ga hoče inieti f!) in kjer je od sainesn izbruln vojne vse pripravljeno, da se zaplete neprijatelja v odločilno bitko. (Tako petrogradska oficijelna agentura, popolnoma po vzoru one-j^a, ki leži na tleh ter drži svojega prernagalea: Sedaj te pa imam!) Varšava se pripravka na obleganje. Varšavski Tvg^dnik svari prebivaistvo pred paniko ter provi: Poijaki se rnorajo zavedati težkih dolžnosti, ki jih čakajo. Mesto je polno vojaštva. Oblasti spra\ljajo tuđi prebivaistvo iz okolice v notra-njost Rusije ter uničiijejo vse pridel-ke na poliih. Poroča se, da so se kmeti uprli. Rusi so zazgali tuđi vse tovarne v bližnjem industrijskem kraju Zyrardo\v. Banke so se preselile v Mosk\v<\ vse varsavske utrdbe ^o nodminirane. Ruski krogi se zave-daio odločilnih političnih posledic, ako nade Varšava. kar je verjetno, ako se hoče ruska armada izogniti katastrofi. Položaj Varsave brezupen. Iz Londona javljajo: Angleški krogi smatrajo, da je položaj Varša-ve brezupen. Rusko časopisje trdi nasprotno ter izjavlja, da bodo Rusi Varšavo do skrajnosti branili. Ruska oiačenia. Berlin, 26. julija. ->Tiipr1. Rundschau- poroča: \i Pctrograda in Moskve odhajajo neprestano ojačenja v Bjelostok in Brest - Liiovsk ter v smeri proti Ivangorodu. Smatra se, da je bilo rusko krilo v tem odseku oiačeno za naima«j 12^.000 mož. RUSKO URADNO POROClLO. \z vojnoga tiskovnega urada se porota o ruskern generalnoštabnem poročilu: Brez datuma. Pri Savliju se zbira nasnroljiik na potih. znpndno od ceste Mitnva - Šavli. Onstran Njc-mena ro bili 2\. juliia hudi br.ji ob Dotoku Jc.*=iir. Ju^.c.-ar:.\dno Kovua- na narevski fronti blizu mostovtiega pročelja Rožan, so hudi boji. Pri Mrozi Kavki (južno Rožana) so ko-zaki pri protinapadu posabljali eno nemško stotnijo. Na levi Visle so naše čete zasedie pred fronto Blonie-Nadarzyn in Ivangorod ležeče pozicije. Boj med Visio in Bugoin je bil 21. julija zopet jako oster. Sovražnik se je posebno napenjal v smeri Belzyce - Truvniki - Vojslavice-iirubieszow. Več višin je bilo zdaj v enih, zdaj v drugih rokah. Ob Bugu se vrše ljuti boji od Krylova do I dobrotvora. Na široko fronto smo <>h reki navzgor Sokala očistili desni breg Buga in napravili v I>obro-Po-tureczycki kakili 1500 vjetnikov. 24. juliia Južno Mitave ni nič važnih bojev. V noči 22. t. ni. smo pri vaši Ses na cesti v Tukum vjeli gddelek kolesarjev in pri vaši Krnki oficirsko patruljo. Sovražnik je za-sedel vas Janiški in se trudi, da bi prodrl v južnovzhodni smeri. Vzhodno Rosinije se je sovražnik približal reki kuva. Ob Narcvu so Nemci, podpirani od inogočnega artiljerij-skega ognja, nadaljevali 22. juliia svoje vztrajne napade na mostovno pročelje pri Rezanu. Na Ievem bre-ru Visle je sovražniK napravil tisri dan juriš na preduirdbe Ivangoroda na fronti W(,!ka - Dahinska - Gnie-sevo. Ko je bil na enem mestu že rredrl žične orrraje, smo ga s proti-napaMom z velikimi izgubami zopet ven vrgli. Med Visio in Bugom se boj nadaljuie. Središče sovražnih ar-mad. obstoječe iz netnsk'h divizij, je imelo pri napadu na fronto Chmiel-Piaskv - Snehodo! - Klesiki - \Vio-sla\vice - Grubešov velike izgube. Dne 22. zituraj ie sovražnik na Ievem bregu Wieprza v smeri na vas Rezo\viec, kjer preišnji večer ni do-segel nobenega uspeha, ustavil svoje napade, dočim se je na ironti Majdan - Osirovskv - Wiosla\vice - Uha-no velikim ncmškim četain začetko-ma posrećilo, se polastiti naših nasi-pov in celo v velikih množinah pro-dreti proti severu. Pri protinapadu, smo zavoievali šest topov in napravili 500 vjetnikov. Biizu Orubcšova se je sovražniku posrećilo prodreti 22. t. m. proti severu. Ob Bugu, pri vaši Dzarv. so naše čete vrgle so-vražnika čez reko nazaj. Pri Sokalu je bil ljut protinapad. Ko so naše čete v noči 22. juiija zasedie nekaj sovražnih strelskih jarkov, so zjutraj sovražnika energično potiskale proti mestu Sokalu samemu. B'izu vaši Poturzice je zbral sovražnik znatne sile za protinapad in se je polastil posamičnih delov te vaši. a po uiič-nem boju srno vas nazaj dobili. Med vjetiiiki. ki smo jih tod napravili, so bili tuđi ostenki !O. avstrijskega lov-skega bata lična z njihovim lnajor-jem. MoČne sovražne rezerve, ki so nrcdirale z višin pri vaši Zavišina in imele vsled nnšega artilierijskega ognja strasne izdube, nišo mogle priti čez dr-lino Buga in vsled teea nišo mogle poniaeati oć nas napadanim sovra.?nim Četarr. Boj se nsc^a-Hiiie. Tekom dne 2). :u\va je sovražnik napne*cl vas F»obrotvor in se encga dela vaši polnstiL na je bi! ?e tišti večer iz vaši petisnjen in ic pu-^til nekaj sto vjetnikov v naših ro-K'nli. Na drucrili dcl'h naše fronte ni prememb. ZAPADNO B9JIŠCE. NE.ViSKO LRADNO POROClLO. Bcrrjlin. 26. ji'iii.?. (Kor. urad.) V.Vf-fnv urad javlja: Veliki glavni stan ćnc 2b. julija. Zapadno bojišče. Na ćeli {roni; nobenlh posebnih dogo d kov. Vrhovno sm^dno vođsivo. * * * DULO MiiMSKfH PODMORSKIH ĆOLNGV. London. 25. juiija. (Rcuterjevo poročilo.) Kakcr poročajo z rta VVrath sta dva neir.Ska podmorska čoina potopila franeoski parnik »Da-nae (I5r»5 ton) severnozahodno od rta VVrath. Mostvo so preneljali v Storno\vay. Parnik -Firth« (406 ton) je bil torpediran. Štiri inožje posad-ke so bili ubiti, šest so jih prepeljali na kopno. Tuđi ribiški parnik »Bri-ron« je bil uničen. Kakor poroča od-miraiiteta. je bil kapitan usmrćen, pet mož posadke pa je utonilo. Ravnotako so nemški podmorski čolni uničili pet ribiških parnikov iz Lo-M-estofta. Posadko so prepeljali na kopno. Iz Grimsbvja so poročali, da se je parnik »Pcr?eu5« v soboto v Sevcrnem morju razletel. Posadka, breječa devet mož, je bila ubita. Zsvraten napad angleške ladiie z dan?ko zastavo na nemski podmorski čo!n. VVolffov urad poroča: Kakor Iz-vemo od zanesljive strani, je zagle-dal nemški podmorski čoln 20. juliia. oh c-jaJSiih doDoldne kakih JSO pomorskih mili vzhodno od Firth o! Fortli kakih 800 ton veliki parnik, ki je imel dansko zastavo. Parnik je kar naenkrat pričei iz dveh topov Mreljati proti podmorskemu Čolnu. Po prvem strelu je snel dansko zastavo, streljal dalje brez zastave ter šc Ie j)o petem ali šestem strelu raz-obesil angleško vojno zastavo. Le srečen slučaj je bil, da ni postal podmorski čoln žrtev tega zavratnega napada. * FRANCOSKO URADNO PORO-ČILO. Franeoski generalni štab po* roča: 23. julija, ob treh popoldne. Na več mestih fronte je še precej burno. Za Zouchez ljut topovski boj. Med Oise in Aisne, pri Quennevieresu, na planoti Nouron, pri Soupiriu (na des-nem bregu reke Aisne) in na eham-pagnski fronti se tuđi vrši več arti-lieriskili akcij. V Argonnih streljanje s puškami in topovi. Eni izmed naših stotnij se je posrećilo pri Bagatelle, zboljšati za nas fronto s tem, da je zavzela kos sovražnih jarkov. Sovražnik je celo noč obstreljeval Pont - a - Mousson. Pri Arracourtu se je moral rnočan sovražen poizve-dovalen oddelek umakniti pred našim ognjem. Na Lingrekopfu in Bar-renkopiu (.severno od Miinstra) ljuto obstreljujejo pozicije, ki smo jih za-vzeli. Vzhodno od Metzerala smo sovražnika, ki se mu je mimocrreJe posrećilo, vdreti v en del naših črt. z energičnim protinapadom zopet pregnali. Ob enajstih zvečer. V Artois na obeh straneh običajno artiljerijsko delovanje. Par granat je padlo na predkraie Soissonsa in Reimsa. V Pretrskem gozdu smo se v noči na 23. ju lij zopet ustalili v crti strelskih jarkov, ki smo jo prej izgubili. Dva nemška protinapada smo z občutni-mi izgubami za sovražnika odbili. Eden izmed naših zrakoplovnih od-delkov je snoči vrgel na kolodvor Conflans - Jarnv 28 granat in je pri-silil dva sovražna zrakoplova, da sta se spustila na tla v svojih crtah. Belgijska armada sg pripravlja za zimsko vejno. Curih, 24. julija. (Kor. urad.) »Neue Ziiricher Zeitungv: poroča, da se belgijska armada metodično pripravlja za zimsko \'ojno. Strelske jarke in bivalisča onremljujejo, kakor to zaliteva zima. Za september pri-čakujejo 27.000 mož oiačenj, namreč efektivno stanje dosedanjega vpo-klica. ki so ga izvežbali v raznih franceskih mestih. VePko posvetovenje francoskfh mU nistrov in generalov v Parizu. Preko Rotterdan'.a javljajo: Pred.-ednik Poincare je sklical v Pariz veliko posvetovanje mini-strov in generalov, ki se bo vršilo pod njegovim pred^edstvem. Raz-položenje ^' Parizu je deprimirano, ■■Ma;in« piše: Franci ja si nrora se daj sama "oinagati. ker se ic ruska no-moč razbila v avstriisko - nemškcm ognju. Bctha — angleški feldmarča!. Iz 2encve poročajo berolinske-iv u vLokalanzei^erju^: Pariški ^Journal-- poroca iz Londona, da ie bii treneral Botha imenovan za feld-maršala angleske armade. BALKANSKO BOJIŠČE. Srbi so vendar v Draču? Pariz, 25. juliin. (Kor. urad.) -Tcmps javlja iz Niša: Srbska vlada je sklenila zaraditi direktno tele-jjrafično zvezo med Nišcm \n raznimi aibanskimi mosti med ćrugim tuđi z Dračem. mat du w w \a Otais r.^ ^ La %& Hl± w& x o Nova misija kneza Trubecfcega. »Miinchner Abendzeitung« poroča iz Petrograda: Car je sprejcl kneza Trubeckegra v posebni avdijenci. Trubeckij se poda s posebnimi po-oblastili v Niš in v Bukarešto. V Rusiji pričakujejo, da se nm bo posrećilo izravnati interesne diference med balkanskim! državami. Izvoz žifa iz Roinunile dovoilon. Iz Bukarešle poročajo: Ro-munska vlada je dovolila izvoz žita. Genadijeva politika. Iz Sofije poročajo: Tu se je vršilo zborovanje eksekutivnega odbora stambulovistične stranke. Pred-sedoval je Genadijev. Sklenjeno je bilo sklicati za 27. september v So-fijo kongres stranke. Genadijev je iz-iavil, da podpira politiko Radoslavo-vega kabineta. (Ta vest nasprotuje v vseh po-drobnostih dosedanjim iz Sofije pri-haiaiočim poročiiom o Genadijevu.) s69. štsv. t BŠLOVENŠK1 NhUOD*, aac 27. julija 1915. glran 3. \ -nizelos je zopet vodja \ rške liberalne stranke. Atene, 26. julija. Z nap(-tostio priča-liovano zborovanje liberalno stranke se \c vršilo. Bivši zborničuj predsednik Trikupis je pozval Venizehfsa, naj zo-ret prevzame vodstvo liberalne stranice, ki uživa zaupanje narodm. Venizelos e izjavil, da z ozirom na ob'ake na obzorju zunanie politike in z ozirom na velike notranje težave zopet prevzame vodstvo stranke. Venizelos je potem oštro prijel vlaa^. ki izrablja kraljevo bolezen. da ne skliće parlamenta. Upa-mo, da bo ozdravljenje kralja naredilo konec govoricam, da pripravlja vlada uržavni prevrat. ' Angleške nasilnosti v egeiskem morju. Angleške ladje preprecajo promet bolgarskih in grških parnikov z ;-»oI^arskimi pristanišči zlasti z De-deagačem. Bolgarija je vložila oster protest ter zagrozila z represalijaini. Grška je v odgovor prepovedala prerez iraneoskega in angleškega vSj-nega materijala čez Solun v Srbijo. •' • • ZEDINJENE DRŽAVE SE OBOROŽUJE.JO. 1 Washington, 25. julija. (Kor. ur.) Kcuierjevo poročiio. — Vojni de-rartma namerava, ustvariti novo rezervno armado, ki naj obstoji iz pol ir-ilijona mož ražen niilice. Mornarički departma bo zahteval 30 do 50 podmorskih čolnov. več bojnih kri-žark, 4 dreadnoughte in mnogo po-možnih ladij. Te departma že dela r-oskuse z zrakoplovi in pođmorski-ini colni in izdaja -samo 100.000 čo-iariev v to svrho, da dobi srecftt\ o, s Čemer bi se mogle bojne ladije bo-ievati proti podmorskim čolnom. Menijo, da bo mornariški departma zahteval 250.000, vojni departma pa 200.000 dolarjev, oba dvakrat toliko, nego lani. * Mirovna kesrerenca nevtralnih držav. Včerajšnja »Zeit poroča: Kakor izve vaš dopisnik, so nevtralci pripravljeni, sklicati skupno mirov- | no konierenco, katere se naj udeleže tuđi vejskujoče se države. Vojskujo-če države tega poziva nišo smatrale za neprijazen akt, marveč hočejo poslati na konferenco zastopnike. iz-vzemši Francijo. V Franciji naspro-tuje temu gosped Delcasse. Navzlic temu hočejo nevtralne države, kakor rečeno, priče ti s sklica-njem te konference. Konferenco bo skiicala Švedska ali Holanska. termin pa se ni ćoločen. Če priđe do te konference. je to predvsem zasluga žensk, ki so svolečasno na haaški kenferenci sklenile, obiskati ministr-ske predsednike in zurianje ministre vojskujočih se držav. Ženske so zelo dobro resile svojo ralogo. Vplivi vojne. Socijalni demokratični listi poro-ča.io. da je iinel tišti del ane:leških soci-ialistov. ki je za brezpogojno nadalje-vanje vojne z vsemi sredstvi, shod, na kojem so prijatelji mira hrupno ugovar-jali govorom prirediteljev. Takega kra-vaia še ni bilo na nobenem zborovanju med se danio vojno. Koncal se je shod s rretepom. Govorniki. ki so se izrekali za nadaljevanje vojne, so zastopali sta-lišče. da morajo prei Nemci zapustiti Belsijo in Severno Francijo. predno bo sploh mogoče govoriti o miru. — Fran-coski socijalisti so sprejeli resolucijo, v kateri pravilo, da je potrebno, da fran-coska birokracija premeni metodo, po kateri vodi državno upravo. Gustav Herve komentira ta sklep v svojem listu >La guerre sociale« takole: Po so-glasni sodbi vseh kompetentnih oseb in po naziranju vseh državljanov sodijo naše administracijske organe vzlic poštenju, vestnosti in inteligenci mnogih iunkcijonarjev, vendar uradi, katerih predstojnike je smatrati za gluhe, slepe, hrome, paralitične ali blazne... Pri državni administraciji in v javni službi Ie edino, kar velia, da se izpolnjujejo predpisi, naj so še tako bedasti, da so akti v redu in vsi krediti pravilno iz-ćarr.Na Francoskem pomeni beseda administracija toliko, kakor rutina, za-pravijanie in počasnost. — Na med- ■ narodnem mirovnem kongresu v Hagu i e bilo že mnogo ljudi zaradi takega ravnania kaznovanih, ne Ie z fflobariii, ampak tuđi -z zaporoin. Tuđi tišti bodo kaznovani, ki prcdak-lce na^ovarjajo na tako postopanie, zlasti če se to zeodi s tiskovinami, okrožnicami, pismi ali govori na zborovanjili. — Kruh na Diiiiaiu. ^cki dunajski listi poroča, da bo a!i 30. t. in. ali naj-kasneje 1. avgusta ponehala poraba ko-ruzne moke za kruh in se bo kruh pe-kel iz pšenične in rženc moke. Kruh se bo delal iz 75r/r ržene moke in 25r/c pšenične moke. Od 15. avgusta se bodo izde!ovalo tuđi neko pecivo iz bele moke. Zemlje in kifelci se bodo izde'.ovali iz tako mešane ir.oke, ku1 or kruh. — Ravn3te!*stvo c. kr. žensk^^a u*iie!l?šC3 v Gorfci ^e nahaia do nadali-nic odredbe v Kršf-:eni na Kranjskem. P. n. elani ućiicljskcga zbora so vablje-ni, da nemudoma naznanijo svoje točne naslove, nakar se iim plača za mesec avgust nakaze po pcJtnih nakaznicah. — Starosta češke »Sokolske zveze« čr. Scheiner se nahaja, kakor javlja »Orazer Tagblatt«, sedaj na Dunalu, kjer se je nastani! v nekem hotelu. — Marka in hrona. Pri denarnih poSiljatvah v Nemčijo je treba za sto mark plaćati 134 kron. — Fata morgar.a. V nedeljo popol-dne proti 7. uri so opazovaii v smeri proti Kureščku morje. po katerem so plovili velikanski parobrodi. Ko je ta slika izginita, pojavila se je Široka bela reka s pe^čenim obrežjem. okrasenim z nizkim Krmičevjem. Ako je še kdo vi-del to sliko, ki je trajala kakih deset minut, naj nam bla&ovoli sporočiti. V Bohinjski Bistrici je umri v nedeljo ob 4. uri zjutraj gospod Josip P a v h e k a r v starosti 65. let po dali-šem bolehanju. Pogreb je bil danes ob 8. uri zjutraj. — Težko prizadetim naše sožalje! UmrS je v Mariboru profesor ta- Imošnje^a bogoslovnega učilišča gospođ dr. Fran F e n š v starosti 65. let. — V St. Vidu pri Planini na Štajerskem ie umri župnik Anton Ribar. Župani in občinski svetova!cl zopet oprcšč^iii. Mariborska »Straža« poroča: Kakor smo iz verodostojnega vira zvedeli, bodo v mariborskom okrainem jilavarstvu tuđi župani in občinski sve-tovalci letnikov 1865. in 1S74., ki bi prišli prihodnjič k prebiranju, oproščeni ernovoiniške službe in jim ne bo treba k prebiranju. Menda bodo oproščeni župani in občinski svetniki tuđi v drugih okrajnih irlavarstvih, ker se tozadevni odlck mariborskega okrajnega glavar-stva nanaša na ukaz domobranskega ministrstva. Vzoren čovekoliub. Gostilničar občinski svetnik. član okrajnega za-stopa itd. v Lipnici Alojz Adamitsch je bil zaupnik lipniške občine v komisiji, ki upravlja taborišče za begunce v \Yagni pri Lipnici. Kot tak si je izposloval kantino. v kateri je ubocre begunce ncsranino odiral. Okrajno sodišče v Lipnici ga je zato obsodilo na 1 teden zapora s postom in trdim ležiščem ter na 1000 k globe in rmi je obenem vzelo kantiner-sko obrt. Mož ni bil zadovoljen ter se je pritožil. Deželro sodišče v Gradcu pa je obsodho v polnem ob-segu potrdilo, označivši posiopanje vzornega človekoljuba kot posebno kaznivo, ker je dražil jedila največ-jim siromakom - beguncem. Zaprrebško vseučilišče kot rezervna bolnica. Te dni so nastanili v poslopju zagrebške univerze, ki je preurejeno v rezervno bolnico s 600 posteljami. prve ranjence. Pri tej pri-liki se spominjajo zagrebški listi, da je bilo vseučiliško poslopje prvotno zgrajeno kot bolnica (leta 1852.): temu namenu pa je služilo Ie prehodno. Leta 1859. in 1S66. je bila kakor danes, nameščena v njem vojaška bolnica, od leta 1868. do 1882. pa tobač-na tovarna. Leta 1882. so poslopje adaptirali za vseučiliške svrhe. Razne stvari. * Spomenik bitke ob Marni. Francozi so postavili veliki bitki ob Marni krasen spomenik, ki stoji na onem kraju, kjer so se lanske jeseni nemške čete Parizu najbolj pribli-žale. NlJStrašna eksplozija. »Secolo« poroča iz Syracusa: Strašna eksplozija se je zgodila v kasemati pomor-skeza arzeuala na Malti. Veliko do- slopje je zletelo v zrak. Doscdaj so poteRiiili 2') irupel izpod ruševin. * Eksplozija na parniku. Iz New Yorka poroča jo; Na anc^leškein parniku Cra^side v Hudsoiiu se je pripe-ti!a eksplozija, ki je povzročila ogenj, ki je bil sicer hitro pogašen, ali sodi bc, da je škode 140.000 dolarjev. * Amerikanci hočejo kupit Bel-gijo. Iz Nc\v Yorka porocajo: Miliar-derVvaueniakcr in amerikanski generalni poštar predlagala v easopisiu, naj bi Združene države kupile od Nemčije iielgijo za štiristo milijonov mark ter ]o darovale belgijskenui narodu. Amcrikanstvo se resno bavi s tein predlo-goin. £ isletnl junak, ki Je vjel vohuna. V Lienzu v Pusterski dolini služi v vojni •!-0 fantičev; ko divj^ koze plczajo po morali in važna poroCila prinašnjo na najvišja mesta. Neki 151ctni po^umiii decek je zaiel v gorovju nekega člove-ka, kateres;a je transportiral k prvemu novolistvu in tam se ie poknza-o, da je mož volnin. Povclinik je poviSal po^uin-iicga dečka za podlovca. * Vpckojerii državni uradntki so ponudili svoje službe državi. Na Dunaju se je vršilo v petek pod predsc:.-stvom čes. svetnika Wojtecha pa-svetovanje vpokoieirli državnih uradnikov in državnih profesoriev in učiteljev, na knterem so konstatirali, da so še za službo sposobni vpoko-jeni civilni državni uslužbenci in vpo-koieni vojaški uradniki pripravljeni, ponuditi se državi ter vstopi zopet v aktivno službo. * Mszzini o nie.iah Italije. »Frankfurter Zeitung« prinaša iz knjige . Dovcri dell' nomo<: znane^a italilan-skega revolucijonarca in publicista -Mazziniia njegovo izjavo, zadevUjo-čo italijanski jez^k: »Sam Bopr W dal Italiji določene in vidne mek^; na jedni strani Evrope največje j^rnvje, Alpe, na drugi strani morje. Akh upn-rabite šestilo, da pote.s:nete kroj^, potem vrežete do izvira Soče in tako označite meie, koje nam je Bo^ dal.-. List dostavlja, da sigurno je bil Maz-zini vsai tako velik rodoljub kakor Sonnino ali Salandra. * Velika nesreća na ehicaški reki. Iz Chicaga poročajo: Na reki Chicago se je ponesrečil zabavni parnik. Kakor se govori, je utonilo 300 oseb. Parnik se imenuje »East-: lanci«. Ko se je dogodila katastrofa, so se odigrali grozni prizori. V hipu, nesreče je bilo najmanj 2500 oseb na! krovu. Večini pasažirjev, ki so bili na: krovu, se je posrećilo, držati se zaj parnikov rob, od koder so jih rešile( mimo ploveče ladije. Pasažirji v ka* J jutah, predvsem ženske in otroci,, nišo imeli upanja, da se bodo resili; Ognjegasci, ki so nosili utopljence \i ladij, so našli v kajutah utopljene^ drugega na drugem. Rešenci pripo>i vedujejo, da je bilo v petih minutars vse končano. Kričanje žensk je po-« tihnilo, ko je voda vdrla v ladijo. Mrtvece so z majhnimi parniki pre-peljali na obrežje, od koder so jilf odpeljali v železniških vozovih. Ka-pitana, častnike in krmarja so aretirali. »Lokalanzeiger« poroča iz Haaga: Stevilo žrtev pri potopitvi zabavnega parnika na reki Chicaga znaša 1300. * Pojemanje porodov. Znano je, da na Francoskem v družinah nima-jo mnogo otrok. Navadno Ie dva. Vzrok je deloma to, da hočejo starši sami od življenja še kaj več imeti, kakor same skrbi z otroci, in ker nc-čejo, da bi se premoženja preveč drobila. Francoz stoji na stališču, da mora svojim otrokom olajšati življenje; zato skrbi za njih vzgojo, boli, kakor je drugod navada, in varčuje z denarjem kolikor Ie more. Saj čio-vek, ki vstopi v življenje materijclno kolfkor toliko podprt, priđe veliko laglje naprej, kakor človek praznih žepov. Ta sistem dveh otrok ima to-rej že svojo korist za vsakega posa-meznika, je pa na drugi strani neod-pustna škoda za skupnost, za ves narod. Samo narodi, pri katerih imajo družine veliko otrok,so kos tekmo-vanju. Odkod pa izvira strah pred Rusi, ki vlada pri eseh zapadnih na-rodih? Vendar Ie od tega, ker se Rusi dosti hitreje množe, kakor drugi narodi, ker ima vsaka ruska družina veliko več otrok, kakor povprek nemška ali franeoska družina. Zdai je mestni fizik dr. Schiitz v Liber-cah na Češkem obelodanil podatke o zdravstvenih razinerah v Libercah. Konstatiral )e, da je čedalic manj porok in čedalje manj zakonskih otrok, pač pa se množi stevilo neza-konskih otrok. Dočim priđe na Francoskem na 1000 prebivalcev povprek 18*5 porodov, jih priđe v Warnsdor-fu na Ceškem Ie IS'Z in v Libercah ćelo Ie 11'2. Torej ie s porobi v nem-ških industrijalnih krajih na Českem, še slabše kakor na Francoskem. Vzrok ie seveda socijalnega značaja. Na tisoče je ljudi, ki se necejo oženiti, ker s svojiini zaslužki komai sami izhajajo in vedo, da bi se njih razmere Ie na slabše obrnile, če bi ini£li žeao in otroke. Stran 4. .SLOVENsKi NAKUU-, dne 27. julija m5. I te. štev. Darila. III. izkaz darov 2a zavod za sfepce: Fani Gcstrin 10 K; učiteljica Josip. Primožič v Črnomlju 14 K; šol. vodstvo Ljubno, Gorenjsko, 6 K 82 v; Marija Kršmanc, Sv. Jakob ob Savi, 11 K; Cecilija Zajc, Sv. Jakob ob Savi, 3 K; Roza Pogačnik 5 K 50 vin.; župnija Gorice: Zalog 23 K, Gorice 34 K 10 vin., Srednja vas 13 K 40 vin., Letenice 23 K 50 vin., Kamnek 2 K; župnija Studeno 135 K 42 vin.; Vučkovič v Gorici 10 K; župnik J. Zakotnik, Ivanka Zakotnik, Cirilka Za-kotnik 22 K; učiteljica Marija Levec 4 K; Angela Pugclj, Št. Rupert, Do-lenjsko, 20 K; župnija Lozice pri Vi-pav 25 K; abstineneni odsek Prihova pri Konjicah, 4 K; zavod sv. Marte v Ljubljani 5 K 40 vin.; Mirko Špan v Ljubljani, 5 K; zbirka na konierenci duhovnikov v Idriji, 72 K; Jos. Kam-t>ič, župni upravitelj v Prelokah, 5 K; gosp. Rott, Zagorje ob Savi, 16 kron 06 vin.; Ignarij Žargi, trgovec v Ljubljani, 8 K; župnija Cerkno na Gori-Škem 48 K; Blaž Grča, župnik v Šem-pasu 20 K Franc Franke, župnik v Oseku, 10 K; „Sveta vojska* v Tre-belnem na Dolenjskem, 21 K; župnija Št. Vid v Kazazah na Koroškem, 15 K 83 vin.; župnija Duple pri Tržiču, 15 kron; Repentabor: nadučitelj Ivan Ravbar 2 K, Ana Pavlič 2 K, Anton Ravbar 2 K, Jos Krančič 2 K, Neimenovani 3 K; Ivan Pcrko, župni upravitelj v Šmarjeti na Dolenjskem, 2 K; po upravništvu „Slovenskega Naroda" 30 K; župnija Suho pri Metiiki 8 K 38 vin.; Vladimir Pater-nost v Postojni, 8 K; Vinko Premk, davčni upravitelj na Vrhniki, 5 kron; Josip Zelnik, župnik v Čemšeniku, 10 kron; župnija Domžale 80 K; M. J. Prajnik, črnovojnik pri želez. straži, 5 kron; družina Kokalj, Loka na Go-renjskem, 7 K; zbirka v Dragi na Dolenjskem po gdč. Pavii Trofalt. 22 K 50 vin.; Neimenovana 2 K; po dr. Alfonzu Serjunu v Tolminu, 155 K 86 vin.; već darovalcev skupaj 2 K. — Znesek 956 K 77 vin. Zraven znesek prejšnjih izkazov 1413 K 38 vin. — Skupaj 2370 K 15 vin. Umrli so v Ljubljani: Dne 23. julija: Gvula Zderko, cetovodja 1. honveđskega pešpolka. "— Anton Cešnik, poddesetnik 87. pešpolka. oba v rezervni vojaški bolnici, Zaloška cesta 2. — Gjuro ivanovič. pešec 96. pešpolka. — *Antal Gal. pešec 52. pešpolka. — D!-mitrij Dvmianczuk, pešec A, '55 bata-•ljona, vsi trije v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. Dne 24. julija: Stanko Pust, sin tesarskega mojstra in posestnika. 2 Vini Streliška ulica 29. — Alojzij Plećko, sapćr 3. bataljona, v rezerv-■ni vojaški bolnici na obrtni soli. — Josip Črnagoj, posestnikov sin, 6 mesecev. Ilovica 57. — Fran Suu-ner, pešec 35. pešpolka. — Anton Bata, pešec 46. pešpolka, — oba v rezervni vojaški bolnici, Zaloška cesta 2. * Dne 25. julija: Mando Botar, pe-sec 61. pešpolka; — Ivan Cabal. pešec 45. pešpolka. — Karei Schwarz, pešec 23. domobranskega pešpolka. — Dr. Abrahom Werner, prapor-ščak, 57. pešpolka — vsi štirje v rezervni vojaški bolnici Zaloška cesta št. 2. Dne 26. julija: Ivan Komadina, črnovojnik 22. pešpolka. v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. — Jo-sipina Uranič, hči jetniškega pazni-ka, 5 mesecev, Marije Terezije cesta št. 10. iV deželni bolnišnici: Dne 22. julija: Apolonija Urban-čič, dninarica, 78 let. Dne 23. julija: Helena Kurnik, delavčeva žena, 06 let. Dne 25. julija: Jakob Selan, mizar-ski pomoćnik, 21 let. Llstnlco uredništvo. Gospod —na v Gorici: Posliite Šc kaj zanimivega dejstva, kratko, ker ni-mamo prostora. današnji list obscga 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*. MeteoroioSicno porodio. Vtttaa sad morje« 396*2 Sred« i irttnl tlak 736 mm j Cis s*"Je S« ; ™'ja f mm £ 2____________________ 26. 2. pop.; 733 8 16 4p.mszah. de* „ 9. zv. j 736 7 15 0 si. svzh. del. oblač. 27. 7. *j. I 738-5 13 7 i si. jvzh. oblačno lit i Srednja v,*erajšna temperatura 15 1°, norm. 19 9°. lavina v 24 urah mm 1*9. I Zmotaa 1790 si vilja se pHp«p©6* m *•■&. Ponuob pod |j297 I79Ozlr^^h»wwjCR-FR.DERGANC \ Proda jal ka M tak«! M'AiOiaa Predstaviti se je med 6—7 uro popoldne pri tvrdki »•■DMAMIC11 ^aloga ^evljev, FrancA J«i«la m«U At 1. i ^ Zopetna osuoliteu v „Kino Central" v deieSnem gledališta. danes o torek 27, v sredo 23. In 9 cefrteK 23. Juiija. Poleg tega še Crna mačka. Pretr^j!iiva drama \ 3 dcunijih. Slamnati vđovec. ve^eloigia v 3 dejanuh. Pfi aolii predstavi zvišania vi 8pr#|ai« mm poitena I kuharica! .1 mora opravljati tuđi hišna (jpravila. 'coudbe pod 99B¥««t0ba/I8001* na uprav. »Slov. Naroda«. 1800 Prodojolha papirne stroke, zmozna slovenskoga in nemškega jezika se tako] sprejme. Ponudbe na upravn. „Slov. Naroda". ________________ 1795__________________ WMmw s štinmi soharni, kopalno sobo \n s r-ritiklinami v II. nndstropju V KOS" lijevi ulici se OĆđa mirni strani:: S 1. avsuatom ali a 1. novembrom. Već s^ i^.ve v pisarm» >,ari d. tisKarne«. Rastlinska destilacija „FLORIAlf" v Ljubljani kupi vsako macžiao praznih bokaUkiži i7j5 od kible vede — Roga^ke slatine. Sprejmeta se takoj s prakso, zmožni slovenskoga in nem-škega je ikd. Prednost imajo take, ki so zn-ožpe tuđi hrvaš.čine. Ponudbe na upr. »S!ov Nar« pod ISK. Ac 1916 1793". Hppapfpfl SiRnflVBniP obstoječe iz 4 sobj kopaloice, pcse'ske sobe in z vsemi pritiklioami, z električno ra7. = vetl avo, na solnčni legi se đa takoj ali pozceje v najem. Naslov pove u^r. »^Iov. Naroda«. 18C1 I Izbušen in samostojen I knjigovodja in borespondenf iAče pol ali celođnevne službe: najraje v denarnem zavodu ali pri več;i trfjovski tvrdki. Prijazne pouodbe pod ,J)all-imetl 1761U na upr. »SI. Nar« julom, oiiia i abiturijent realke, ki se ie že več let ba-vil s poučevanjem, pri kaki boljši rodbini v mestu ali pa tuđi na deželi proti mali me-se^ni piači s prosto hrano in stanovanjem. Sicer sprejme tuđi službo v pisarni. Naslov pove upr. sSlov. Naroda«. 1791 Ena do dve i7P_ iiiii *M i lii 86 ižčota za majhiio rodbino. Će moguoe z vrtom. Ponudbe pod „Taafcer 1782H na upravn. »Slov. Naroda«. Si^.@ |P3&£, IIŽOL spJoh vsc dežtlne pridelke kakor tud : prazne ćobro obranienc vreče kupi ANTON KOLE>;C v Ceiju, Graška cesta 22. itsr, Sprefme se ^pretec 172r !i .. ,j,: fl i.s1j ;|7 voja^ćine prost. Ponndhc pod „poštu! pređal štev. 100. Ljubljana11. lJ'^-S^IS^ & 14-ifi| %sm Visji štabni časfnik iŠČO v Ljubljani ali nje bi zini do srede septembr-stanovanje s 3 do 4 sobami cv. celo vilo če mo^oče, za eno samo stranko Uspešno posredovanje se dobro ho-n-.rira. — Cenjene pon^dbe pod „Takoj 1760*1 na upravn. »Slov J\aroc!a«. 1760 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorođnikom prijafeliem in znnnccm prebridko vest, dz je naš nad vse ijubljeni soprog, oče, stari oče, gesped Josip Rarhekas1 včeraj dne 25. t. m. ob 4. uri zjutraj po daljši mučni bolezni v starosti 63 let, previđen s tobžili sv. vere, udano prcrninul. Pogreb nepozabne^a rarjkega se vrši jutri dne 27. julija t 1. zjutraj ob S. uri iz hiše žalosti na famo pokopališfc. Posmrtne mase brale se bodo v Bohir.jski Bistrici in v Ljubljani. Bodi mu prijazen spomin! BOHiNJSKA BISTRICA, 26. julija 1915. ialn]eil ostali. Brcz drugega obvestiln. 1707 Št. 11.640. g^ i O @ V roslopju meščanske imo\ine v Ljubljani oddati je za rok 1. av> gusta 19*s5 v najem jedno v II. nadstropju hisnega trakta na Pogačarjevem irgru h. št. 3 na voijiu Lin^arjeve ulice ležeče stanovanje, obstoječe iz 4 sob in kabineta s pritiklinami vred. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema mestni gospodarski urad, kjcr se v uradnih urah dobivajo evcntuelna pojasnila. ; l^esfni magistrat ljsjbi|^iiski? dne 22. julija 1915. isc-2 PIP" sprejsne iakoj "^i S!ti7>a provtTorifna ; pla^a 1?5 kron mesečno. Ponudtoe do 1. avgusta 1915« 1788 Št. 8132. 178^ Mesfnl magistrat Ima oddati eno mesto Marije Pan-| SGhekoFo ustanove za revne osirctele IJnfc^aaske otroko o^ojega spola v letnem uesbn 40 hren. Pokoji: 1. Prarlco do te ustanove imajo le taki revni osiroteli otreci, ki so v Ljubljani rojeni, sem pristojni in tukaj žive. 2. Ustanova se more uživati le do izpolnjenega 14. leta starosti. Prošnje, katerim je priložiti dokazila o iz olnjenih pogo]ih, ki so našteti pod 1. m 2. (rojstni list, domovinski list. mrtvaški list očeta ali matere, na vedha stanovanja), je vladati pri vložnein zapisniku mestaega magistrata dC vštetega 14. avgusta 1915. >*a /.akasnele prušnje se ne bo oziralo. Mestni magistrat ljubljanski, dne 19. julija 1915. **ve Žalostntm srcem naznanjamo vsem sorođnikom, prijateljem in znancem pretuŽno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga ozir. mati in sestra, ^ospa Roza BrezovniK ^ Urečer po kratki in mtični bolezni v 52. letu svoje starosti, previđena s svetimi zakr^menti za umirajoće danes ob 1. uri popoldne mirno v Hogu zaspal.1. Pogreb predrage se bode vrši! v soboto, dne 24. julija 1915 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na vojniško poVopališčc Sv. masa zadušnica se bode brala v pondeljek, ob pol 8. uri zjutraj v župni cerkvi v Vojniku. Preblago rajnico priporočamo v molitev in blag spomin. VOJNIK, dne 22. julija 1915. Anton Brezovuik, soprog Dr. med. 3f. SresOTnlk, ^edaj na bojnem polju, Vladko Brex€»T»ik, Olga Bresovntfc, CirHa Breiovnik, otroci. Or. S. Vrećer, c kr. viši štabni zdravnik v p, Konrad Vrećar, c. kr. vi^ji intendant vj»., JOS. ▼r«Ć«Tf veleposestnik, brati. &i*r!|a liasc^er roj. VT9t9r9 Anlonl|a Jagotit roj. Vrećer, sestri. 1799 Sprejema zavarovanja človeSkega Ziv- ijenja po najraznovrstnejših kombina- ■ ocijah pod tako ugodnim! pogoji,ko nobena dru^a zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na do-živetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili. •v - ••• Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. .". - .". BeiarTUi fondl S 71,946.393-26. — Inf^aćan« odskodnlne In kapitalce E 145,150.178 29. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ---------__-----------------------V»n pojasnila daje x ------------------------------------- CeĐeralm iaitosmo i Llnbliani c^--^™^ la^i » Gosposki ulici to. \l Zavaruje poslopja m premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.