Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 22. Izvcn Ljubljane 8 vin. V LjUDM V M, 28. NMl 1913. Leto XL1. ~ Velja po poŠti: s Za celo loto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletco . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto napre] . . K 24 — za en meseo „ . . „ 2— V upravi prejemali mesečno „ 1*70 š Sobotna izdaja: = u oelo leto....... T— za Hemčljo oeloletno . „ 9-— sa ostalo Inozemstvo. „ 12'— Inseratl: Enostolpna peUtvrsta (7J mm): za enkrat . . . . po IS i za dvakrat .... „ 13 , za trikrat ......10 „ za večkrat primeren popnst. Poročna MW\i, zatirale.osmrtnice lil.: enos.olpna petitvrsta po 18 tla ■■" Poslano: * enostolpna peUtvrsta po 30 vin Izhaja vsak dan, Izvzem&l ne delje In praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red (Cf Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nlloi štev. 6/111. Bokoplsi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne a sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je y Kopitarjevi ultol it. 6. — Hačnn poštne hranilnice avstrijske it. 24.797, ogrske 26.511, bo;n.'boro. it.7563. — Upravniškega telefona St. li«. Dana?n?a števl'ka obseera 6 stran!. Hrvatsko vprašali, 1NTERVIEW Z DR. MILE STARČEVI-ČEM. Za.gr e b, 27. januarja. Urednik našega lista je v nedeljo, dne 26. t. m., poselil predsednika ekse-kutivnega odbora hrvatsko - slovenske stranke prava in vodjo hrvatske stranke prava, g. dr. Miie Star če v i Ca, da se informira o političnem položaju na Hrvatskem, o katerem se baš zadnji čas razširjajo najrazličnejše druga drugi nasprotujoče si vesti in izve za stališče, ki je zavzema v sedanjih razmerah stranka prava. Naš urednik je vprašal: »Kakšen je sedanji politični položaj na Hrvatskem?« »Stanje na Hrvatskem je popolnoma n e j a s n o in motno ter se ne ve, kaj se more od danes na jutri zgodit,. Sedaj se zdi, da Mažari ali sami iz svoje volje ali po nalogu koga drugega želijo izvesti nekake i z-p r e m e m b e n a II r v a t s k e m. Kakor se opaža, so v Pešti nedavno imeli odločiti, ali naj se vlada na Hrvatskem izroči koaliciji ali starim m a ž a r o n o m. Ministar J o s i p o-vi c h je. ba je za to, da se vlada izroči koaliciji, dočim je baje grof K h u e n -H o d e r v a r y za, izročitev vlade svojim prijateljem T o m a š i č u in clru-govom. Kdor pozna grofa Khuen - Heder-varyja, ta more tudi sigurno znati, da on svojih prijateljev nikoli ne pozabi, dosledno — da, dokler bo on imel vpliva v Pešti bo glede hrvatskih zadev zmagovala njegova volja. Za hrvatski narod pa, je politika grofa Khuen - Hedervaryja, pogubo-nosna., ker se hrvatski narod od grofa Khuen - Hedervaryja niti od njegovih prijateljev nima ničesar nadejati. Za banovanja grofa Khuen - Ile-dervaryja in njegovih naslednikov so se od strani Mažarov storile hrvatskemu narodu nebrojne krivice in se je zgodil večji del prekrši te v nesrečne hrvatsko - ogrske nagodbe. V početku so Mažari — zviti, kakor so — neštetokrat svojim služabnikom mažaronom na Hrvatskem obetali, da odstranijo prekršitve nagodbe. Napovedovali so za odstranjenje prekršitev točne roke, kakor na primer za odstranjenje že-Jezničarske pragmatike — ali svojih obliub nikoli niso izpolnili, temveč so se vedno izgovarjali, da notranje razmere v Mažarski nc dajejo pripravne prilike, da se kdaj v mažarskem saboru preide na rešitev takozvanih spornih vprašanj na Hrvatskem. Na ž al o s t delajo M a ž a r i v m o n a v h i j i s h r v a š k i m narodom, kar h o č e j o, ne ozirajoč sc pri tem na nič, najmenj pa na samo hrvatsko - ogrsko nagodbo, katero so odločujoči krogi v Cislitavi leta 1868. vsilili hrvatskemu narodu. Stranka prava je protinagodbena stranka, katera se bo vedno držala svojega držav no -pravnega p r o t i n a g o d b e n c -ga. programa. Bilo je pač v svojih časih slučajev, da so i neki »pravaši« podpirali mažarske eksponente na Mrrkovem trgu — no, ti časi so h v a 1 a b o g u za vedno minuli ter se ne bodo več vrnili. Mogoče, cla. Mažari in mažaroni na Hrvatskem i sedaj računajo tudi na podporo stranke prava pri svoji eventualni vladavini. No, jaz sem uverjen, da se Mažari in njihove sluge? mažaroni v svojem r a č u -n u, vsaj kar se tiče stranke prava, kruto varaj o. Naposled pa nimajo po mojem mnenju staroin«žaro\ii v hrvatskem narodu nobene opore več. Sedanja večina hrvatske delegacije v Pešti sama najboljše ve, da ona brez pomoči in sil; nega pritiska od strani oblasti ne bi dobila ne enega mandata v hrvatskem narodu.« Naš urednik je g. dr. Mile Starce-viča nato vprašal glede vloge, ki jo baje igra v sedanjem »razpletljevanju« hrvatskega vprašanja presvetli gospod škof Š v i n d e r m a n. »Ker me že vprašujete, kako more presvetli gospod škof Švinderman spadati med staromažarone in se posebno zadnja leta v Pešti predstavljati za zastopnika hrvatskega, naroda, mi jo odgovoriti. da obnašanje presvetlega gospoda škofa Švindermana vse misleče ljudi na Hrvatskem vrlo iznenaduje. Nt Hrvatskem je. znano, da se. škof švinderman do banovanja Tomašiče-vega v obče ni bavil s politiko, a sedaj je kot prior vranjski virilist v hrvatskem saboru. Presvetli gospod škof Švinderman sam predobro zna, da za njega kol politika ne bi na Hrvat- skem glasoval niti en sam človek in bi od tega. velikega cerkvenega dostojanstvenika bilo najpametnejše, ako bi svoje stare dni preživljal v tišini kakor je vse njegovo življenje v političnem pogledu do nedavno bilo — mirovanje.« Naš urednik jc nato vtisu, ki ga je nanj napravilo to pojasnjenje sedanjega političnega, položaja na Hrvatskem, dal izraza z vprašanjem: »Po Vašem mnenju se hrvatski narod nima nadejati dobre bodočnosti?« »Ravno nasprotno — jaz mislim, da more hrvatski narod, ki je. v preteklosti toliko težkih izkušenj in bojev srečno premagal, mirno gledati v svojo bodečnost. Hrvatski narod je preteklo leto dosegel dva. velika vspeha. Prvi vspen je z j e d i n j e n j e vseh p r a-V a š e v v vseh hrvatskih deželah, drugi pa z j e d i n j e n j e h r-v a t s k e g a in slovenskega n a-r o d a za skupno delo za srečno bodočnost obeh narodov. Po mojem mnenju se more samo to, kar je osnovano na morali in naravi, vzdržati in napredovati, to je brez-d\ojbe zjediujenje hrvatskih in slovenskih bratov, ki sta bila eno v viretc-kl^sti in bosta — dal bo Bog! — tudi v bodočnosti eno v politični m i s 1 i i n d el u. Pričakovati je, *a se bo velika važnost hrvatskih In si venskih zžinlja in narodov v bodočnosti j*o pravi ^rednosti in znslucjnb vedla cenili tudi od strani dinastija ter da se bo sata hrvatsko - slovenskemu narodu rinlOj kar mu gre po prirodaem In zn )dovinskem pravu.« (Od našega poročevalca.) Belgrad, 25, januarja. Po sporočilih iz diplomatskih krogov bo vprašanje o razmerah med Avstro-Ogrsko in Srbijo kmalu rešeno, in sicer ugodno. Svoj čas sem vam že izjavil, da je poslanik Jovanovič šel na Dunaj z izrecno nalogo, da uredi odnošaje. Delo ie bilo težko, toda kaže, da je ipak uspelo. Te dni je Jovanovič osebno poročal v Belgradu o pogajanjih z grofom Berchtoldom in dobil nove instrukcije, na podlagi kojih bo že v kratkem mogoče doseči sporazum. Srbija je v gospodarskem oziru voljna dati Avstriji velik h olajšav, pričakujoč na drugi strani povoljno rešitev vprašanja glede albanskih meja. Po tem, kar sem zaznal o tej reči od nekega, dobro obveščenega inostranskega diplomata, se dela na to, da se srbsko - avstrijsko vprašanje po medsebojnih koncesijah definitivno reši in se to v par dneh zgodi. Kot dokaz lahko povem dejstva, ki pa danes šc niso za javnost. Med enim delom srbskega in bulgarskega časopisja se vrši ostra polemika, ki so ji dali povod neki šovinistiški bulgarski listi, podcenjujoč srbske zasluge v tej vojni. Naravno, da so se takoj dobili i srbski listi, ki so istotako reagirali. K«Jr vsled te polemike trpi splošna stvar, kajti to prerekanje ne pomaga prav nič k razbistrenju položaja, je srbska vlada povzela neke korake v Bulgariji, da tamkaj prestancic z izzivanjem, dokler niso končani računi s Turčijo. Na ta korak jc I bulgarska vlada odgovorila, da le mahina-cije pohajajo oddemokratskestran-k e Malinova, ki da jc načelno protivna balkanski zvezi. Bulgarska vlada je izjavila, da to pisanje naravnost obsoja in da bo pazila, da ga v bodoče zabrani. Po tem odgovoru bodo tudi srbski listi umerili svoj ton in se ogibali vsaki polemiki. Med tem se tudi srbska in bulgarska vlada pogajata o razdelitvi osvojenega ozemlja. Kaže, da niti glede tega težavnega vprašanja ne bo došlo do resnih nesoglasij, ker hoče Srbija od tistega dela Makedonije, ki so ga osvojile srbske čete, od-stopiti Bulgariji Kratovo, Kočane, Š ip in mogoče tudi Bitolj, toda Prilep in Ohrid ostanete srbska. Solun dobe naj-brže Bulgari. Sodnik v spornih zadevali bo — Rusija. Pred nekaj dnevi jc bil ruski poslanik Hartvvig v Skoplju, in je baje -o tej stvari konferira! s kraljevičem Aleksandrom, ki je takoj za tem odpotoval v Solun, da se o isti stvari posvetuje z grškim dvorom. Dobro obveščeni krogi trde, da je balkanska zveza zelo trdna in da bodo zavezniki našli pot, da se upravičeni interesi vsakega zadovolje ter da bo zveza tudi po miru s Turčijo ostala trdna. Revolucijo v Carigradu smatrajo tu kot pripravljeno stvar. Revolucija je zadnji poskus Turčije, da reši po milosti Evrope ono, česar ni mogla ohraniti z orožjem v roki. Državnemu prevratu ne pripisujejo posebnega pomen.'!, vsekakor pa jc | zveza pripravljana na vsako eventualnost, i tudi na novo vojno, ako bodo hoteli mla-: doturki stvar dalje zavlačevati in se opi- Rolo sveti Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) A Rozamunda je imela malo povedati, kvečemu to, da so lepo ravnali z njo in jo imeli vedno v sultanovi bližini, ko je korakal s svojo armado; čakal je namreč, da se mu izpolnijo sanje glede nje. Nato sta onadva nji pripovedovala o vsem, kar sta doživela, kaj je Godvin videl, kako se je vse to izpolnilo ter da je Hasan umrl vsled VVulfovega meča. Ob tej novici se je Rozamunda zjokala in se nekoliko umaknila od njega, kajti ljubila je Hasana, dasi jo je ravno on odpeljal od njenega doma. »Krivda ni moja,« reče VVulf, »usojeno je bilo tako. Želim, da bi bil jaz umrl mesto tega. Saracena!« »Ne, ne; ponosna sem, da si zmagal.« »Jaz pa nisem ponosen. Dasi upe-/lan od strašne bitke, sem bil mlajši in krepkejši od njega. Vendar sva se ločila kot prijatelja. Glej, tole mi je daroval,« in pokazal ji ie Icd nakit s smaragdi, ki mu ga je bil dal umirajoči princ. Masuda je ves ta čas mirno sedela., zdaj pa se je približala in si ga ogledala. »Ali veste « vpraša, da so li dragulji jako sloviti, ne le zbok svoje vrednosti, ampak tudi zato, ker se o njih pripoveduje, da so bili nekdaj last enega prerokovih otrok in da prinesejo srečo tistemu, ki jih hrani?« VVulf se je nasmejal. »Ubogemu I-Iasanu pač ni prinesel sreče.« »Ne,« reče Masuda, »ta emir je bil celo svoje življenje srečen in priljubljen pri svojem vladarju, svojih ženah, svojih tovariših in svojih služabnikih, in ker si je vedno želel umreti v boju s Franki, mislim, da si pač ni želel drugačne smrti. Ali vsekakor ga ni skoraj vojaka v celi. sultanovi vojski, ki ne bi bil pripravljen dati vse, kar ima., za le dragulje, ki so po celi deželi znani kot Tlasanova zvezda. Zato bodi oprezen, gospod VVulf, da. te ne oropajo ali umore, čeprav si okusil Sa-ladinovo sol.« »Spominjam se, da ga .je stotnik Abdullah kaj požljeivo gledal in tožili, da pride »Sreča Hasanove hiše« never-nikom v roke,« jc delal VVulf. »Ali zdaj pa dovolj o teh draguljih; zdi se mi, da ima Godvin nekaj povedati.« »Tako je. Sedaj smo v tvojem šotoru po Saladinovi dobroti, ki ni želel, da bi bila priči smrti naših tovarišev, ali jutri nas zopet ločijo. Ako pa bi rada pobegnila — —« »Da! Moram pobegniti, in če tudi me zopet ujamejo in moram radi tega. umreii,« mu Rozamunda pretrga besedo. »Tiho govori/ reče Masuda. »Videla sem evnuha Mesroura iti mimo šo-torovih vrat, in ta je vohun — vsi so vohuni.« »Ako bi rada pobegnila.,« je šepetajo poudarjal Godvin, »se more to zgoditi že čez nekaj dni, ko je vojska še na potu. Nevarnost jc velika za vse nas — celo za tebe, in mi smo brez vsace-ga načrta. Masuda, I i si razumna; zasnuj nam načrt, pa ga nam razocleni.« Vzdignila je glavo, da. bi izprego-vorila, ko se je med njimi naenkrat prikazala neka senca. Bila. je senca prvega evnuha Mesroura, debelega, lokavega človeka s kodrastimi lasmi. Priklonil se jim je do tal ter rekel: »Oproščenje, princezinja. Od Sa-lah-ed-dina jc prišel sel s pozivom, da se ta uva viteza udeležita pojedine, ki jo je pripravil svojim plemenitim ujetnikom.« »Prideva,« reče Godvin in vstalo sta, sc priklonila Rozamundi in Masu-di, pa sc obrnila, da bi odšla pustivši zvezdnate dragulje na sedežu. Mesrour jih je prav spretno pokril /, gubo svoje obleke in jih dobil v roke. ni pa vedel, da ga je Masuda postrani opazovala, dasi je bila videti proč obrnjena. Počakala, je, da sta prišla brata do vrat. tedaj pa je zaklicala. »Gospod VVulf, ali si se že naveličal čarobne zvezde ali jo nameravaš nam podariti?« VVulf je prišel nazaj ter rekel počasi: »Na to reč sem pa čisto pozabil — kdo neki ne bi ob takem času? Ali kje pa je? Pustil sem jo na blazini.« »Poizkusi pri Mesrourovi roki,« je rekla Masuda. Evnuh se je strahovito namrdnil, jo pokazal ter rekel: »Hotel sem ti dokazati, gospod vitez, da moraš biti zelo previden z dragulji. zlasti pa v taboru, kjer je toliko nenoštenih ljudi.« »Hvala ti,« je dejal VVulf. Nato so odšli iz šotora. Sultanov sel jih je vodil preko bojišča, ki je bilo pokrito s trupli umorjenih templarskih in malteških vito-zov, ki so ležali prav tako. kot jih je bil Godvin videl v svoji prikazni vrh gore pri Nazarctu. V temi se je Godvin višji poveljniki pri armadi v polju, "ki ne pripadajo komiteju, so nadomeščeni z mladoturškiiui častniki. Kiamil naša je v svojem stanovanju zastražen, ravno tako bivši šejh ul islaiu. Obn bosta postavljena pred vojno sodišče. Carigrad. V Parizu razširjene govorice o sultanovi odpovedi in o proglasitvi republike so baje izumljen?. Drugi pa trdijo, da slone tc vesti na dejanski podlagi. Enver bej, aranžer mladoturške revolucije. ODGOVOR TURČIJE NA NOTO VELE-SIL. — ULTIMATUM BALKANSKE ZVEZE. Carigrad. Ministrski svet je baje že sestavil odgovor na noto veles 1. Odgovor je sestavljen v uljudnem tonu, ker želi vlada, da se pogajanje ne prekine; v stvari pa izjavlja, da Turčija ne more izpolniti želje velesil, ker je Odrin življenjsko vprašanje Turčije, egejski otoki so pa iz strategičn h vzrokov potrebni za obrambo turške zemljiške posesti. Pariz. Pooblaščenci balkanskih zaveznikov so že sestavili kratko obvestilo turškemu odposlaništvu namenjeno, v katerem jih bodo obvestili, da so pogajanja končana. To obvestilo se turškemu odposlaništvu izroči danes ali jutri, ko se bo poročalo, kakšno stališče bo zavzemala nova turška vlada. London. Srbsko, bulgarsko in grško od-poslaništvo prirede v sredo in v četrtek dejeneur, kar se tako tolmači, da se hoče pokazati, da končajo mirovni delegati svoje bivanje v Londonu. Vojaški svetovalec bulgarske misije polkovnik Gostov odpotuje danes iz Londona pred Čataldžo. stopila iz vrste složnih velesil, kar je zelo nevarno. Carigrad. Mercdajni politični krogi smatrajo za prvi uspeh mladoturškega odboru, da se je podpisala koncesijska pogodba o zgradbi mestne železnice, kar orno-gočuje predujem dveh in pol milijona funtov, da se vojska lahko še en mescc nadaljuje. Sodijo, da bosta zboljšanje finančnega položaja in odločnost mladoturkov gotovo vplivala na balkansko zvezo in jo prisilila morebiti, da omeji svoje zahteve. Trdnjava Odrin se mogoče za Turčijo šc tako reši, da se nevtralizira pod upravo neturškega, a mohamedanskega guvernerja. Brez zmagovalne vojske bi se pa veliko več ne doseglo, zmaga turškega orožja je pa malo verjetna. Pred štirimi dnevi Turčija velevlastem ne odgovori. Mahmud šeiket paša, sedanjni veliki vezir. STALIŠČE RUSIJE JAKO RESNO. Berolin. »Lokalanzeiger« poroča iz Rima: Ruski poslanik v R mu je izjavil nekemu sotrudniku »Tribune«, da bi velesile v slučaju, če zopet izbruhne vojska, težko vzdržale nevtralnost; balkanska zveza pa nc opusti svoje zahteve, da ima Odrin postati bulgarski. Položaj jc zato resen. Frankobrod. Iz Carigrada poroča »Frankfurter Zeitung< : Mahmud Šefket paša bo kmalu priseljen, da sklene mir, ker Rusija zelo resno grozi, da zasede pristanišča Trapezunt, Samzun in Sungundžak vb Črnem morju. Boje sc tudi, da kmalu izbruhne arabsko vprašanje. Berolin. »Lokalanzeiger< piše o zunanjem položaju: Zdi se, da ostane položaj še nekaj dni nejasen. Po velikih presenečenjih zadnjih dni se pa lahko računa z novimi nepričakovanimi dogodki, ki položaj lahko nepregledno dalekosežno izpremene. Četudi dozdaj ni še nobena velesila s posebno akcijo nastopila, se tudi glede na to položaj lahko izpremeni. RUMUNIJA. London. »Reuter« poroča: Razgovori med rumunskim poslanikom Mišuom in bul-garskim delegatom dr. Danevom so se 27. t. m. zopet pričeli in sc prijateljsko nadaljujejo. Danev se je dopoldne razgovarjal z Mišuom in je nato pri avstroogrskem poslaniku grofu Mensdorffu zajtrkoval. rati predaji Odrina. Srbija bo v slučaju vojne poslala Bulgarom 150.000 vojakov, I. in II. armado, ker je tudi Srbom mnogo na tem, da dobe Bulgari Odrin, ker ostane potem Srbom več v Makedoniji. Srbija je za svojo armado nabavila 18 aeroplanov, za katere je letališče že pripravljeno v Nišu. Pred nekaj dnevi je krožil nad Nišem aeroplan, ki ga je vodil narednik Vojislav Novičič. Pri spuščanju je bil premalo pazljiv in je udaril ob tla s tako silo, da sc je ves aparat razun motorja razbil. Pilot Novičič jc zletel 10 m daleč od aparata in se dosti težko poškodoval. V Nišu se v kratkem otvori šola za vojne pilote. V to svrho sta se nabavila dva letalna stroja. Poleg srbskih oficirjev, ki so se izučili v Parizu, bosta poučevala še en Rus in en Francoz. Nadvojvodo Miner. Včeraj ob 5. uri 8 minut popoldne je umrl na Dunaj t po hudi, mučni bolezni nadvojvoda Rainer. Rojen je bil rajnik 11. januarja 1827. v Milanu, kjer je njegov oče, brat cesarja Franca 30 let kot podkralj Lombardije in Benečanskega prestoloval. Ko je mladi nadvojvoda Rainer študije dovršil, se je posvetil sodni praksi in je več let prakticiral. Po večletni sodni praksi je služil osem let pri vojakih. Cesar je imenoval nadvojvodo Rainerja leta 1857. za predsednika državnega zbora, ki se je 1. 1860. posvetoval o temeljih ustave, nakar je bil imenovan za ministrskega predsednika in je kot tak do leta 1865. posloval. Udeležil se je tudi vojske leta 1866., in sicer pod poveljstvom nadvojvode Albrehta. Zelo velike zasluge si je rajnik pridobil kot poveljnik deželne hrambe, ki ji je 40 let poveljeval in ki jo je takorekoč iz nič ustvaril. Rajnik je zelo veliko potoval in je zelo podpiral umetnost in znanost. Njegov zakon z nadvojvodinjo Marijo je bil srečen. Lani sta praznovala diamantno poroko. Nadvojvodo Rainerja svobodomiselno časopisje zelo hvali in trdi, da je bil svobodomiseln in da je 21. januarja 1863. podpisal vlogo na cesarja, v kateri je prosil, da naj se jezuitom odvzameta gimnaziji v Feldkirchu in v Dubrovniku, a cesar je prošnjo odklonil, Ko je princ Liechtenstein predlagal, da naj sc brezverska ljudskšol-ska postava izpremeni, je nadvojvoda Rainer v akademiji znanosti ta predlog obžaloval, češ, da se je otvoril boj proti pro-sveti in napredku. S smrtjo nadvojvode Rainerja ugasne ena veja naše cesarske rodbine. Oče nadvojvode Rainerja je bil brat cesarja Franca, nadvojvoda Rainer je bil najmlajši med osmimi otroci in zadnji član te veje. Poročen je bil z nadvojvodinjo Marijo, hčerjo nadvojvode Karola, zmagovalca pri As-persu. Na Balkaaa. MLADOTURKI UVEDLI STARO VLADO. KIAMIL PAŠA ARETIRAN! KAJ BO S SULTANOM? Carigrad. Mladoturški kabinet je ! pričel svojo vlado s tem, da se mašču- J je nad svojimi političnimi naspi-otniki. i Ustanovil je vojno sodišče pod predsedstvom Zeki paše. Doslej je dalo to sodišče zapreti 193 oseb, med njimi več bivših ministrov, višjih uradnikov in časnikarjev. V ječi vojnega sodišča sedita med drugimi bivši minister za notranje zadeve Rešid paša in bivši na-učni minister Abdul Raman beg. Vsi izpodtaknil nad enim teh trupel tako silno, da je padel na kolena. Pri zvezdni svetlobi si jc ogledal obraz in spoznal je v njem nekega malteškega viteza, s katerim se je bil seznanil v Jeruzalemu — bil je to jako dober in plemenit Francoz, ki jc zapustil velika posestva in visoko mesto, da vstopi v malteški red iz ljubezni do Kristusa in milosrčnosti. Tako jc bilo njegovo plačilo na zemlji — da je bil hladnokrvno pobit na tla. Godvin je izmolil molitev za mir njegove duše, vstal in navdan z grozo stopal proti kraljevemu paviljonu, ugibajoč v svojem srcu, zakai se gode take stvari. Med vsemi čudnimi pojedinami, ki sta sc jih brata kdaj udeležila, jima je bila ta najbolj čudna in najbolj žalostna. Saladin je sedel na voglu mize, za njim pa straže in častniki; kedar so prinesli kako jed na mizo. jo je prvi pokusil, da pokaže, da ni otrovana. Nedaleč od njega je sedel jeruzalemski kralj s svojim bratom, ob celi dolgi mizi pa drugi odlični ujetniki, nemara kakih petdeset po številu. Žalostno je bilo gledati te hrabre viteze v razsekanih, okrvavljenih oklepih, bledega obraza in izbuljenih oči vsled strahu vzpričo grozodejstev, ki so jih pravkar bili priča. A vkljub temu §o jedli in pili, ker so bili sila Izet paša, sedanji turški generalissimus. NEMŠKA INTRIGA. Pariz. Večerni listi zelo napadajo tro-zvezo, ker nemške banke ravno sedaj mla-doturško vlado podpirajo. Pogodbe o posojilih sc niso mogle skleniti brez pritrdila nemške vlade, kar kaže, da je Nemčija iz- potrebni. Triclesettisoč kristjanov je ležalo mrtvih na griču in planjavi pri Hatinu; jeruzalemsko kraljestvo jc bilo uničeno, njegov kralj pa ujet. Sveti križ je bil plen zmagovalcev. Dvesto vitezov iz svetih redov je ležalo nekaj korakov proč od njih, ki so jih okrutno pomorili prav tisti emirji in pravniki, ki so stali molče in resnobno za sedežem svojega gospodarja na njegovo iz-rečno neusmiljeno povelje. Bili so premagani, osramočeni, oplenjeni — pa vzlic vsemu temu so jedli in se tolažili z mislijo — bili so vendar ljudje — da so bili po zavžitju jedi po arabskih postavah vsaj varni svojega življenja. Saladin je pozval Godvina in Wul-fa, da mu služita kot tolmača, ter jima dal jedil, ki sta se jih rada lotila, ker sta bila lačna. »Ali sta videla svojo sestričino, princezinjo? Kako sta jo našla?« Godvin se je spomnil prizora zunaj šotora, pogledal tiste bedne udelež-nikc pojedine in jeza ga je zgrabila, da je odgovoril drzovito: »Gospod, bilo ji je slabo vsled prizorov in glasov vojske in moritve; sram jo je tudi bilo, da je dal njen stric, zmagoslavni vladar celega .Tntro-vega, pomoriti dvesto neohoroženih me* (Dalje.; BRODOVJE VELESIL. Peterburg. Oficielno sc vest, da rusko brodovje križari pred Bosporom, demen-tuje. Ruska črnomorska eskadra se nahaja v Sebastopolu. London. Anglija je poslala bojno adjo »Duke of Edinburg« pred Bairut. — Ladja »Yarmouth" je dospela pred Solun. Vsega-skupaj se nahajajo v turških vodah štiri bojne ladje. Lahi so odposlali še v turške vode ladjo >Agordat<, tako da razpolagajo Lahi v turških vodah s petimi ladjami. Nazim paša, ustreljeni turški vojni minister. NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE. Rusinsko vseučilišče. — Ogrske zmede. — Poljska rudarska akademija v Krakovu. Zveza vseh treh ukrajinskih državno-zborskih klubov je včeraj odobrila, ker so voditelji Rusinov prekinili pogajanja s Poljaki glede na rusinsko vseučiliško vprašanje. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je včeraj konferiral z voditelji Rusinov in l zelo obžaloval, ker so sc poljskorusinska pogajanja izjalovila. O ostrejši taktiki v parlamentu Rusini še niso sklepali. — Pri volitvah v načelstvo budimpeštanske narodne kazine jc bil grof Tisza izvoljen z 248 proti 102 glasovoma. Opozicija je vse poizkusila, da Tiszo strmoglavi, a se ji je njen načrt izjalovil. — V ministrstvu javnih del so se te dni pogajali s Poljaki o ustanovitvi poljske rudarske akademije v Krakovu. Vladni zastopniki so izjavili, da se poljska rudarska akademija ustanovi že 1. oktobra 1914. Pred zopeino vojsko. London, 26. jau. 1913. (Od našega posebnega porot č e v a I c a.) Zavezniki, velesile, ves svet, vsi so obračali, mladoturki pa so obrnili. Zgodilo sc je, kar so sploh malokje priča-kovuli — razen morda nekje, kamor je bližje iz Ljubljane, nego iz Londona. Poročali ste že o dogodkih iz Carigrada, ki so naredili križ preko vsega, kar so dosegle konference delegatov in poslanikov velesil. Tako mi dovolite, da poročam o vtisu, ki so ga ti dogodki naredili na zavezniške delegate — seveda na podlagi razgovorov. »Kaj bo pa sedaj?« sem pozdravil včeraj dopoldne nekega bulgarskega delegata; bil je g. Angelov, ki zastopa prezaposlenega dr. Daneva napram časnikarjem. Četrtek popoldne sva se dolgo razgovarjala o položa ju in skoraj v istem času, ko so se v Carigradu odigravali znani dogodki, se je izražal jako samozavestno o miru. »Kaj se hoče«, jc rekel v očigled zgodovinski resnici, da se le prerado zgodi ono, kar sc najmanj pričakuje. »Sicer pa jc nek turški delegat že pred nekaj čoasom priznal, da diferenc med zavezniki in Turki ne more odstraniti pač nič drugega nego nova vojska, in ravno pod vtiskom te zavesti so Turki pogajanja. zavlačevati.« Zavezniški delegati so se takoj, ko so zaznali dogodke v Carigradu, zbrali pri Nova kov i ču na posvetovanje, ter so v polnem soglasju poleg drugega sklenili se obrniti po instrukcije do svojih vlad. Do včerajšnje seje, ki se je pričela ob peti uri popoldne, so dobili instrukcije vsi, razun Srbov, ki jih dobo do današnje seje, ki je ob peti uri popoldne. o katere rezultatu Vas najhitreje obvestim. Po seji je dr. Danev obiskal francoskega poslanika Cambona, kojega vplivu je pripisovati, da so zavezniki pred npkaj dnevi opustili znano notifikacijo Rešid paši. Samoposcbi sc umejc, da more biti odgovor iz Carigrada na noto velesil le eden. Mladoturki, ki so se polastili vse oblasti v državi, so izdali proklamaci-jo, koje jedro je, da Odrina in egejskih otokov za nobeno ceno ne dajo. Na drugi strani pa tvorita te dve točki, kakor znano, jedro zavezniškega ultimata, v katerem so izjavili, da tvori zahteva glede Odrina in egejskih otokov najmanjši minimum, od katerega ne odnehajo. XXX Rezultat teli nasprotij je le eden: nadaljevanje vojske, ki se utegne pri* četi koncem prihodnjega tedna. Za trenutek je sklenjeno, da zavezniki počakajo nadaljnjega razvoja dogodkov, in to z ozirom na velesile. A ker je zgolj eno mogoče, nadaljevanje vojske, jih ni volja čakati delj nego do torka k večjem do srede. Danes dopoldne mi je isti gospod celo rekel, da misli, da odidejo sredi tedna domov. V slučaju obnovitve vojske pride v prvi vrsti v poštev bulgarsko - turško bojišče. O tem sem nekaj žc poročal, kako se bodo tukaj dogodki najbrže vršili. Najprej Odrin, nato Čataldžo. Mimogrede naj omenim, da so Bulgari že v novembru pr>drli Čataldžo, a naravnost strahovite okoliščine, ki jih ni mogoče opisati, ki pa izvirajo iz kolere in dlzentrije med vojaki, so popolnoma onemogočile nadaljno prodiranje in sploh vojskovanje. Kakšen duh preveva bulgarsko vojsko — in druge slovanske — je znano iz Vaših bulgarskih poročil. Naj povem, da sem čul mnogo preznačilnih izjav o istem duhu. Zbok tega je opravičeno splošno prepričanje, da Bulgari z eno ali drugo pomočjo Čataldžo prodro — dasi, žal, z velikimi izgubami — in bržkone bi se ustavili pred Carigradom. Drugo, kar Turke čaka, je vojna odškodnina. Tozadevne zavezniške zahteve so mi bile že nekaj časa znane, a jih ni kazalo objaviti. Zavezniki so nameravali zahtevati 800,000.000, ne-mr.ra celo tisoč milijonov vojne odškodnine, ravnajoč po starem izreku: Kdor mnogo zahteva, mnogo dobi. Mnrda tretjino, morda četrtino te vsote o tem so bili pripravljeni barantati. Zdaj pa je gotovo, da bodo zahtevali In dobili mnogo več: zakaj Turki iim bo- do primorani plačati vse vojne stroške, v prvi vrsti one, ki so jih zavezniki imeli prav radi turškega zavlačevanja. Zdaj zahtevana vojna odškodnina bo tako visoka, da ne bo samo zadostovala za pokritje vojnih stroškov, ampak bo tudi omogočila zaveznikom prevzeti varščino za otomanski prvi dolg, kolikor ga odpade na osvojene dežele ter bo še nekaj ostalo. V tem oziru pa je jako važno sledeče: Doslej jc kazalo, da utegnejo nekatere velesile nasprotovati zavezniškim zahtevam po preveliki vojni odškodnini; zdaj je gotovo, da bo to nasprotovanje kar najmanjše, če ga sploh kaj bo. Oporekalo se bo nemara, da Turčija ne bo zmožna plačati tolike, odškodnine. Ali statistika pričuje, da Turčija dobiva 82 odstotkov svojih prejemkov iz azijske Turčije, tako da izguba Makedonije in Tracije ne bo tako zelo njene moči oškodovala kakor se je prvotno mislilo. Dnevne novice. + Izbruh nemške kulture v Celovcu. Puč mladoturkov jc na naše Nemce odrešilno vplival. Kakor hitro so izvedeli, da je Enver beg, ki glasom - Reichspošte« govori jako dobro nemško, vrgel Kiamil pašo, sc jim je odvalil od srca velik kamen. Jugoslovanska mora, ki jih jc zadnji čas tako zelo tiščala, jih je zapustila. Odmev dogodkov v Carigradu se je pokazal najprej v Celovcu. Nemški mladoturki so hitro posnemali svoje bratce ob Zlatem rogu in uprizorili v Celovcu rcvolucijo zoper jugoslovansko nevarnost. Njihov puč pa je bil naperjen tudi zoper avstrijsko vlado, ker vojaško poveljstvo v Celovcu častnikom in moštvu ni prepovedalo udeležiti se za celokupno nemštvo toli nevarne veselice slovenske čitalnice. Streljali sicer niso kakor jEnver begovi tovariši v Carigradu, pač pa so svojo kulturo na drug način pokazali, s kričanjem in pljuvanjem na slovenske gospe in gospodične.. To so tako temeljito napravili, da današnji »Karntner T a g -b 1 a 11« piše: »Z ozirom na ugled nemštva je obžalovati, da so se različni demonstranti dali do tega zapeljati, da so psovali žene in gospodične. To ni več demonstracija, ampak pobalinstvo ter ugledu Nemcev ne more koristiti, temveč le nujati ugodno priliko Za zasmehovanje nemške kulture.« — Omenjamo, da so se demonstracije v prvi vrsti udeležili zofte, nemški študentje, policija a je razsajanje fantalinov mirno gledala, er je bila najbržeje že obveščena, da se pripravlja puč, in je seveda morala početje teh rešiteljev nemške časti in naroda ščititi. Nemški nacionalci v Celovcu se seveda zelo motijo, če mislijo, da je to njihovo najnovejše junaštvo na nas kak vtis napravilo in so dosegli le to, da bo javnost vedela odslej še bolj po pravi vrednosti ceniti »kulturni« pomen nemštva pod Karavankami. — Dodatno se o demonstracijah poroča, da je bilo demonstrantov 800 do 1000. Posebno je gg, demonstrante »razburil« dohod dr. Brejca in nekaterih častnikov, katere so pod zaščito mestne policije tudi psovali. Policija je odredila, da so vrata hotela Tra-besinger morali zapreti. Po mestu je nemški mob prepeval :-Die Wacht am — R h e i n«. + »Narod« dobil košarico. Nekdo je zadnjič v »Narodu« pod svojo odgovornostjo predlagal skupno slovensko-hrvatsko politično napredno stranko ali saj sestanek v Trstu. Mi se na ta predlog nismo niti ozirali, ker nima saj danes nobenega praktičnega pomena. Ako hoče kdo danes delati za politično zjedinjenje Jugoslovanov v monarhiji, ta ne more nič drugega storiti, nogo da se pridruži pravaški stranki, saj ni konfesionalna, ampak politična na pozitivno - krščanski kulturni bazi in združuje v sebi veliko večino sloven. in hrvatskega ljudstva. Takozvani napredni jugoslovanski elementi pa se morejo na prste sešteti. Niti vsi koali-cionaši na Hrvatskem niso »napredni« v smislu »Slovenskega Naroda« in slednjemu lahko povemo, da hvvatsko-srb-ska koalicija celo kulturni boj odklanja. Med Srbi jih je veliko, ki niti nočejo jedinstva, bosanski je direktno odklanjajo. In končno: hrvatsko - srbski izvenpravaški elementi so na godbe« i in je »Narod« pokazal le veliko naivnost, ko jih je na shod v Trst vabil. Ako pa mislijo le priti skupaj, da se pogovore, bodo našli, da gredo tako narazen, kakor jud in kapuci« v dis-puti v Toledu. Sicer pa pove »Narodu to sam »Srbobran«, ki o tej stvari piče: »Naše je mišljenje, da bi ovakav sasta-nak, bar u današnjem času, bio neopor-tun, ili u najboljem slučaju preura-njen. P rije svega nije vjerojatno, da bi na ovakovom sastanku bilo zastupanc bosanske srbske grupe, da o Hrvatima, koji su u vnlikoj večini pravaši, i ne govorimo. Dalje, za zojedničku nkclju nije dosta, da su stranke nnpredne, ne-00 je nuždno, da one imndu jednakc pogleda na srbsko - hrvatsko pitanj-3, pdnosno, da su proniknute sviešču o mirodnom jedinstvu srbsko - hrvat-skom, što se bar za sve srbske »napredne« stranke no bi moglo kazati. Na po-sliedku, takova bi akcija danas bila i sa političkog gledišta neoportuna, te bi ye u velik >m polličkom svietu shva-tila kao manifestacija za austrijsku ce-ntralisličku politiku. Drugo je neslo organizovani zajednički rad s Dalma-tincima, koji pripadaju Hrvatskoj ili zajednica sa Srbima i Hrvatima iz Bosne a sasvim bi drugo značenjc imao sastanak sviju austro - ugarskih južnih Slavena. Kako danas stvari stoje, bio bi ta kav sastanak samo imitacija pr&vaške akcije, te bi ga naši protivni-ci izerpili u svoje svrhe protiv nas, a r.ar^a ne bi donio nikakove stvarne koristi.« — Srbi od koalicije se torej sploh p r i n c i p i e 1 n o boje političnega edinstva s Slovenci, a istotako Hrvati od koalicije, vrhtega se jim upravičeno zdi, da »naprednost« ni zadostna za politično skupnost. — »Srbobran« sam potrjuje, da je dnites skupno politično delo za hrvatski in slovenski narod mogoče le na programu pra-vašlva. Sicer pa ne gredo niti slovenski liberalci skupaj. Nc glede na to, da vsak »naprednost« drugače razume, eni portugalsko, drugi bolj severnoameriško — še politično niso na istem temelju. Dr. Kukovec se zdaj z vsemi silami poteguje za štajersko nemško večino v Gradcu in jo brani, da bi se sama boljše ne mogla — kako bi potem mogel resno stopiti na program, ki bi štajerske Slovence od Gradca odtrgal? + Pametna beseda. »Dziennik Po-znanski« se spominja poljskega ustanka v januarju leta 1863., ki ga je, kakor znano, pospešilo nasilno rekrutiranje od strani ruske vlade in piše, prepuščaioč končr.o odločitev o tem dogodku zgodovini, tako-le: Danes presojajo Poljaki vseh treh cesarstev politiko s povse drugih vidikov. Doba oboroženih uporov proti tlačiteljem je minula, Tudi se ne spuščamo več v kombinacije različnih mednarodnih zapletljajev, v takozvano visoko politiko, ki nam je prinesla le razočaranje in še trpkejšo usodo. Danes vemo vsi, da je naša usoda v naših rokah, da je odvisna od energije, vztrajnosti in vzajemnosti, s katero bomo bran li svoja sveta prava, svojo narodno individualnost in obstoj. Dokler sami ne obupamo, nas nobena premoč ne uniči. Revolucija, koje polstoletnice se poljski narod bolj ali manj slovesno spominja, spada v zgodovino, Iz te naj se učimo, kakih napak se nam je v bodočnosti ogibati. — Umrl je v Zagrebu eden najstarejših pravašev v Zagrebu, ki je sodeloval že pod Ante Starčevičem pri osnutku stranke prava, gospod dr. Franjo Jelačič. R. i. p.l — Iz poštno službe. Absolviran gimnazijec Ivan Lenarčič je imenovan za poštnega praktikanta v Kandiji pri Novem Mestu. — Prodaja Tomaž Pavšlerjevih posestev v Kranju se vrši dne 6., 7. in če bo treba tudi dne 8. februarja t. 1. Žene ga falirana Glavna posojilnica v Ljubljani. — Umrla ie 191etna. Ivanka Jeglič, hčerka posestnice in gostilničarke v Begunjah pri Lescah. N. v m. p.! — Umrla je v Litiji gospa Marija J e r e t i n , roj. Martens, soproga tajnika okr. glavarstva, stara 51 let,. — V okrajni šolski svet kranjski so v ponedeljek, dne 27. januarja t. 1. ob desetih dopoldne na okrajnem glavarstvu v Kranju volili kmečki zastopniki, to je župani in svetovalci kranjskega sodnega okraja kot člana g. Blaža Zabreta, župana in tovarnarja v Britofu pri Kranju, njegovim namestnikom pa g. Aniona Korilnika, župana v Cerkljah. Volitve se je udeležilo 48 kmečkih zastopnikov. — Volitev učiteljev-veščakov v c. kr. okr, šolski svet v Kamniku se je, kakor smo kratko že včeraj poročali, vršila včeraj Izid volitev dveh veščakov in enega namestnika je: 25 naših proti 27 nasprotnih, pri ožji volitvi enega namestnika pa 26 naših proti 27 nasprotnih glasov. Od Slom-škarjev ni bilo na volišče dveh radi bolezni, enega pa radi nezgode na poti, dočim o »Tovarišovci« spravili vse na volišče. Le nesreča je torej hotela, da so prodrli liberalci z dvema, oziroma enim glasom večine. — Obrtna vest. Pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu se odda dobava strojnih oprav za delavnice in kurilnice za leto 1913. Podrobni podatki so razvidni iz »Laibacher Zeitung« in se zvedo pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu, soba št. 124. - Zopot napad. Škocjan, Bučka in Raka. so postali zelo zanimivi kraji, to pa le radi zloglasnih zločincev. Največ zločinov se zgodi v teh krajih. Pred tednom dni vračali so sc fantje iz Strit skozi gozd domov. Na potu napadli so te fanti iz Bučke in to Pungaršici i« Tičar. Oboroženi s samokresi so streljali in Jože Grosu tudi prestrelili suknjo. Suknjo pa le radi tega, ker je ta bil zadet na 20 korakov daleč. Te napadalce zasleduje sodišče, da jim enkrat pove, in odvzame že leto dni sloveči renome. — Vendar /o je enkrat dobro skupil. Že večkrat kaznovani Miha Zabret, delavec v Mengcšu, je vobče znan kot hud pretepač. Dne 13. decembra m. 1. je nekoliko opit začel razsajati. Nato se je jel prepirati z Lorencom Funtekom in Jakobom Strahom, katera je tudi precej oklal. K sreči so bile poškodbe lahke. Sodišče je temu pretepaču prisodilo 1 leta težke ječe, — Žrtev alkohola. Anton Milharčič, občinski tajnik na Razdrtem je bil strastno udan pijači, Umevno je, da kot tak ni mogel posebno vestno izpolnjevati svojih službenih dolžnosti. Baje mu je prišlo na ušesa, da išče župan drugega tajnika. To ga je še bolj razburilo in sklenil e najbrže v pijanosti končati svoje življenje. V občinski pisarni je clobil na neki omari steklenico z. lizolom, ki se je rabila za razkuževalne namene. To jc vzel in izpil ter umri. — h vlaka skočil. Viljem Sepe, 25 let stari kovač in premogolcop v Zagorju je bil tako nepreviden, da je, predno se je vlak na domačem kolodvoru ustavil, skočil iz železniškega voza. Pri tem je nesrečno padel, si na desni roki prerezal žilo in se težko poškodoval. — Društvo zdravnikov na Kranjskem opozarja svoje člane, da se vršita v četrtek, dne 30. t. m. ob 7. uri zvečer v restavraciji »Zlatorcg« mesečno zborovanje in letni občni zbor. — Zadruga rokodelskih In sorodnih obrtov v Kranju pod vodstvom g. Rudolfa Jegliča, kamnoseka in hotelirja, prav marljivo posluje. V zadnjem času je ustanovila pomožno blagajno, katere pravila je deželna vlada potrdila in ki prične poslovati s 1. februarjem 1913. Svoj lokal bo imela na Glavnem trgu v Pavšlarjevi hiši. Glasom pravil smejo pristopiti k tej pomožni blagajni tudi nečlani zadruge, in sicer ko: podporniki, ki plačujejo letno vsaj dve kroni ali enkrat za vselej 10 K podpore. — Ta zadruga namerava pozneje ustanoviti še obrtniško bolnišnico in obrtno šolo. — Občni zbor te zadruge se bo vršil v nedeljo, dne 16. februarja t. 1. Na dnevnem redu je računsko poročilo. — Umrl je 83 let stari in dobroznani mesar Andrej Dimnik v Vevčah. — Alere gospe Gdi?on. Gospa Odi-lon Radv/an je prišla te dni v Zagreb, da bi bila zaslišana o zadevi dr. Gagli-ardija, pa je nakrat odpotovala, ne da bi jo bilo mogoče zaslišati. Odpotovala je v Nizzo v spremstvu Rachvana, katerega Išče sodišče v Cirkvenici, da odse-di 14dnevni zapor, ker se je neopravičeno nazival za doktorja. Odilonka je prodala svojo vilo v Zagrebu načelniku železniške postaje Pušice. — Bistra g. Helfmannu, za, prodajo vilo v Selcih se pa pogaja z grofom Oršičcm. — Za prvo zasedanje novomeške por ite so izžrebani sledeči glavni porotniki: Hans Wuchse, župan v Nessel-thalu; Ignac Košak, posestnik v Ga-brovki št. 7; Alojz Iiumek, posestnik in mizar, Gradišče 2; Jakob Ivlun, posestnik in kovač, Gorenjavas; Peter Petsche, trgovec v Kočevju; Janez Ko-šiček, klobučar v Žužemberku; Janez Komljanc, posestnik v Zalemlogu; Fr. Debeljak, posestnik in župan v Ma-lemlogu; Janez Laurlč, posestnik v Gor. Polju; Jakob Štrukelj, posestnik v Trebnemvrhu; Jože Kodrič, trgovec v Sv. Križu; Franc Ilrovat., gostilničar in mlinar, Ratež; Piškur Jože, posestnik v Škovcu; Anton Skubic, posestnik v Dedncmdolu; Janez Gliha, posestnik v Vel. Loki; Matija Schmuk, posestnik v Ribniku; Jože Pungaršič, posestnik v Slribu; Franc Muštar, župan v Kompo-Iju. Jože Jaklič, posestnik v Staremtr-gu; Janez Jarc, posestnik in gostilničar v Gornjem Podborštu; Anton Flor-jančič, posestnik v Dol. Dobravi; .Tur-Hogler, posestnik v Seču; Andrej Turk, mesar v Višnjigori; Jože Slapščak, posestnik in trgovec v Savinku; Blaž Kle-rnenčič, posestnik v Toplicah; Franc Lcsjak, župan v Zatičini; Janez Draš-lan, posestnik v Gorici; Jakob Iiumek, posestnik v Obrežju 12; Janez Bregar, posestnik v Ribnici; Črne Tomaž, posestnik v Črnomlju; Franc Gabrijan, posestnik v Metliki; Franc Metelko, posestnik v Ladendorfu; Luka Burja, posestnik v Ribnici; Anton Arko, posestnik v Ribnici; Anton Krisper, tovarniški ravnatelj, Njivice; Janez Skufca, posestnik v Dragi. — Nadomestni porotniki: Janez Smolič, po-s> .-tnik, Dol. Straža; Franc Rohrman. posestnik v Mal. Slatonku; Anton Gačnik, posestnik v Rudolfovcm; Franc Kastelic, posestnik v št. Joštu; Franc Seidl, posestnik v Rudolfovem; Franc Rifelj posestnik v Ločni; Ignac H'adnik, posrstnik in kap. organist v Rudolfovem; Janez Znane, posestnik v Šmikelu; Janez Šcnica, posestnik v Dol. Straži. Cerkveni vesinik. — Konferenca sodalitatis na Toplicah bo 30. t. m. Nove šmarnice. V tiskarni J. Kraj-čeviii naslednikov v Novem mestu so izšle Šmarnice, katere jo spisal in založil gospod kanonik A. /logar pod imenom »Lurški prizori«. Cela, v moderni, lični obliki vezana knjižica jo razdeljena v dva glavna dela. V prvem delu je razvrščenih 31 premišljevanj s posebnim čudovitim dogodkom, ki je v zvezi Luruorn. Sestavljena so premišljevanja s posebno govorniško spretnostjo, so praktična, priprosta in prikupljiva. Drugi del obsega običajne molitve. Ivniižica bo jako dobro služila gospodom duhovnikom v mesecu majniku. Cona. knjižici, ki obsega 19 pol, jc dve kroni. Pastirski lis?; tržaško - koperskega škofa. Tržaški škof dr. Andrej Karlin jo i; dal zti postni čas svojim vernikom jako aktualen pastirski list, ki obravnava o i'.-imenu človekovem na zemlji. Fr«i??r*M Hrt krškega škofa. Dr. Anton Mahnič ie spisal svojemu ljudstvu za postni čas »Korizmeno poslanico o krščanskim običaj ima i preda jama«. LjaUliislse novice. lj Umrl je danes v Ljubljani č, g. Andrej Petek, župnik v pok. Pokojni, je bil rojen v Ribn.ci 26. novembra 1833, v mašnika je bil posvečen 25. julija 1858. Kot kaplan jc služboval v Sv. Križu pri Kostanjevici in v Škocjanu pri Mokronogu, kot župnik pa v Polf.niku in v Sv. Križu pri Litiji. — Leta 1910. ;e stopil v nokoj in se nastanil v Ljubljani. — R. I. P. lj Nač is'.vo Jugoslovanske Stro« kovne Zvsz-3 jutri v sredo radi seje občinskega sveta nima seje. Seja se vrši prihodnjo s r e. d o. lj Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani priredi letošnji občni zbor v petek, dne 31. januarin t. 1. ob 8. uri zvečer v pritlični dvorani hotela »Union«. Vse po-sestnike vljudno vabi k temu sestanku na-čelništvo. lj Polet vojaškega aviatika iz Ljubljane v Gor co. Vojaški aviatik, r.adooročnik Holeka, ki se je dvignil v zrak v Ljubljani ob 3. uri 15 minut v nedeljo popoldne, jc dospel v Gorico ob 4. uri 30 minut. Letel je čez sv. Goro nizko nad mestom in ker mu je zmanjkalo bencina, ni mogel doseči Velikih roj, ampak je priletel na prod reke Soče, tako da jc le malo manjkalo, da nista aeroplan in aviatik padla v valove. Stroj in letalec sta nepoškodovana. lj Gcntiesrnn med slovenskimi listi je gotovo »Dan«. Znan je si-.er ket list, kateri stavi svojo privlačno moč v obrekovanje in blaten'e časti vseh, ki mu ne marajo dajati zaslužka. In takih je mnogo. Vendar toliko prostora v njegovih umazamh predalih ni dobil morda nihče kot ljubljanski ljudsko-šolski nadzornik Maier. Ta seveda se za »Danove« napade ne briga več kot za lanski sneg. Zato si je »Dan« izbral druge poti. Začel je napadati nadzornikovo vrlo hčerko Marto, ki suplira na šentjakobski osemrazrednici. Dasi šele drugo leto učiteljica, doseza ta gospodična — kot vedo vsi, ki poznajo njen vzorni razred — najlepše uspehe tako v disciplini, kakor vzgoji in napredku učenk. Starši, katerih otroci so nji izročeni, si smejo le čestitati. A glejte, sedaj je začel vam blatiti to vzorno učiteljico. Kai bi s tem dosegel pri svojih naročnikih — nc vemo, pač pa vemo, da mora ugled gospodične v očeh poštenih, trezno sodečih ljudi le zrasli. Mi povemo samo to, da se nam tako ravnanje zdi skrajno surovo in nehonetno — najsi tudi bo v očeh »Dana', ki ima v časti svoje nazore — dopuščeno. Obsojamo pa one gospodične, ki si za take napade izmišljajo material in ga skrivaj zanašajo v Učiteljsko tiskarno. lj Mešani zbor 'Ljubljane« ima jutri, v sredo, ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih skupno vajo. Koncert bo na belo nedeljo. lj Šentpctersko prosvetno društvo vabi k predavanju, ki bo v četrtek dne 29. t, m. ločno ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Predava deželni sadjarski inštruktor M. Humek. lj Po državi cnje me tne policije. Novi uradnik državne policije v Ljubljani J u -n o w i c z je včeraj dospel iz Trsta v Ljubljano. lj Tehnično osobje Katoliške tiskarne daruje od prebitka svojega družinskega večera »pri Levu«. »Dobrodelnemu društvu tiskarjev na Kranjskem« lb K in strada-jočim delavcem v Vevčah 45 K. Kakor k tega razvidimo, jc omenjeni večer dokaj povoljuo uspel, kar je v čast vsem poča-stilcem večera in darovalcem preplačil, ki se zavedajo blagega namena tega večera, ki bi bil pa brezdvomno še mnogo sijajneje uspel, da ni r.eki tukajšnji list po svoji nepremišljenosti blag namen večera poizkušal izpodkopati ir hotel brezdvomno škodovati tudi gospe reslavralerki »pri Levu«, ki jc z izvrstno postrežbo in oožrtvoval- nostjo k večeru mnogo pripomogla. Spored večera je bil prav lep. Komični nastopi gg. Sladoviča in Gundruma so vzbujali salve smeha in tudi petje okteta je želo obilno priznanja. lj Osebna vest. Češka industrijska banka v Pragi poverila je vodstvo svoje oficielne agenture oddelka srečk za jugoslovansko ozemlje v Ljubljani g. Valentinu Urbančiču, knjigovodji Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani. lj Smrt vsled razburjenja, ker je bil klican k sodniji. Danes se je pripeljal z Gorenjskega v Ljubljano posestnik Anton Zupan iz Mlinega na Bledu. Bil je klican k sodniji, kar ga jc jako razburjalo. V gostilni »pri Figove u« je Zupan omedlel, nakar je bil z izvo-ščkom pripeljan v deželno bolnišnico. Tu se je kmalu zavedel in navidez je bil zopet popolnoma zdrav. Vstal je, da bi šel nazaj v mesto, nakrat se jc pa zgrudil na postel in v par trenotkih je bil mrtev. lj Zaradi razžaljenja Veličanstva sta bila pred ljubljanskim sodiščem obsojena čevljarski pomočnik Janez Blaž iz Ljubljane na 15 mesecev in Avguštin Enzi, slikarski pomočnik s koroškega, na -i mesece ječe. lj Poizkušen samoumor. Danes zjutraj sc je v nekem prenočišču v Kolodvorski ulici v samomorilnem namenu v prsa ustrelil elektrotehnik pri kočevskem rudniku JožefKorun, rojen 21. marca 1886 pri sv. Rupertu, občina Braslovče v Savinjski dolini. Ker je bil še zelo pri moči in je upati, da okreva, je na lice mesta došla policijska komisija odredila, da so ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. Vzrok poskušenega samomora je nesrečna ljubezen. lj Ukradeno perilo. Včeraj popoldne je bilo ukradenega v veži hiše Štev. 17 na Dunajski cesti perici Frančiški Svetkovic iz Bizovika več perila in sicer štiri rjuhe, dva namizna prta, dve ženski srajci, ženske hlače, dva preoblečka za blazine, vse zaznamovano s črkama H. M. Nadalje moške spodnje hlače s črkama E. H., brez za-znamk pa štiri obrisače, predpasnik bluza, ženska srajca in zgornje krilo. lj Zimsk' površni suknjič ukraden. V nedeljo zvečer je bil županu iz Tacna gosp. Tršanu v neki gostilni v Medvodah na veselici ukraden črn zimski površni suknjič, ki je imel rjavo kosmato podlogo in rjav visok kožuhovinast ruski ovratnik, ki je vreden okoli 120 kron. Pozor pred nakupom. lj Preprečena pot. Danes zjutraj sla se hotela z južnega kolodvora odpeljati v Ameriko Anton Mlakar in Anton Grm, oba iz Loža, okraj Logatec, in se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Obadva pa je ustavil na kolodvoru službujoči stražnik in ju aretoval. Oddali so ju deželnemu sodišču. lj Vlom v drušiveni sobo Danes ponoči je nek dosedaj še neznan storilec vlomil v sobo Izobraževalnega društva v Cerkveni ulici, kjer je s kuhinjskim nožem odprl omaro, v kateri je bil nabiralnik »Slovenske Straže«, ki ga je istotako vlomil in pobral iz njega denar. Poleg tega je odnesel tudi nekaj knjig. lj Zopet tatvina v izložbenem oknn. Dne 28. t. m. zvečer okoli pol osme ure je nek neznan tat s ponarejenim ključem odprl izložbeno okno pri trgovini ge. Marije S.chubertove v Židovski ulici št. 5 in iz njega pokradel moško pisano srajco vredno 6 K 40 v, naramnice vredne 3 K 80 vin in svilnat ščitnik za ovratnik vreden 5 K 20 vin., potem pa okno pustil odprto in odšel. Kakor se vidi. se je pojavil poseben Specialist. lj Mlad vlom lec. Devetletni sin nekega obrtnika v Krakovskem predmestju je kljub svoji mladosti nevaren tat. Pokrade vse, kar mu pride pod roke. Poleti je ukradel nekemu uradniku na južnem kolodvoru tula-uro. Doma je vlomil v kleti v drvarnice in pokradel strankam perilo. Nekoč je bil tako predrzen, da je ukradel nekemu starinarju več stolov, katere je prodal takoj sosedu starinarju. Ko ga je zadnje dnipo-slal oče na kolodvor, je tam zopet ukradel 1000 lovskih patron, od katerih jih je osem izpraznil, druge je pa zakopal na Mirju v sneg. Ko je policija o tatvini izvedela, je našla na Mirju še 88 pation, Mladi uzmovič prebije največ noči izven domačega stanovanja. Teleonska in tirzolovno poročilo. DEL ČATALDŠKE VOJSKE SE PROTI MLADOTURKOM PUNTA. - ENVER BEJ JE SAM USTRELIL NAZIM PAŠO. Carigrad, 28. januarja. Pri Čataldži je prišlo med IV. armadnim zborom pod poveljstvom Čerkeza Abuk paše, osebnega prijatelja ustreljenega Nazim paše, in med pristaši tnladoturškega komiteja do krvavega spopada. Moštvo Abuk paše sestoja večinoma iz Kurdov in Arabcev, od katerih so prvi pristaši Abdul Hamida. Abuk paša in njegovi trdč, da je Enver bej Nazim pašo sam s šestimi streli iz revolverja ustrelil. Vojake pa je zelo razburila tudi vest, da hoče vojno sodišče obsoditi na smrt Kiamil pašo. Abuk paša je poslal vezirju Mahmud Šetketu od veliko častnikov podpisano proklamacijo, naj odstopi, če ne, primarširajo Arabci in Kurdi v Carigrad. Stvar je postala tako opasna, da je vlada na prvo poročilo, ki ga je dobila o krvavih spopadih pri Čataldži, odposlala tjakaj Talaat bega. SULTANA STRAŽIJO. Carigrad, 28, januarja. Proti sultanu in prestolonasledniku se opaža res velika agitacija. Že pri selamliku 10. januarja je neki Kurd sultanu zaklicali ^Odstopi, ti nisi zmožen, da Turčijo vladaš!« Podobni klici so se culi pri zadnjem selamliku, dan po puču. Carigrad, 28. januarja. Mladoturki sultana stražijo in je prevzel mesto poveljnika palače Enver bej sam, ki pazi, da noben nasprotnik mladoturkov ne pride k sultanu. Vse te vesti, kakor tudi vest, da je Enver bej vojnega ministra ustrelil, pa mladoturki dementirajo. Mladoturki Nazim paši očitajo, da se je dal od Bulgarov podkupiti. VOJSKA JE NEIZOGIBNA ? London, 28. jrnuarja. »Times« objavlja jako značilen rt^ne';, v katerem pravi: »Velike sile, ki so nred dnevi balkanske države opo^iiv le k miru, so se zdaj postavile na stahšče, naj balkanska zveza s Turčiio sama obračuna, ker so velevlasti med seboj preveč needine, da bi mogle na kakršenkoli način uspešno vmes poseči. Nemčija noče energičnega koraka v Carigradu, Rusija pa si tudi ne upa izvršiti grožnje, ki io je izrekla ootom svojega poslanika v Carigradu. Balkanske države pa za vojsko zato niso preveč navdušene, ker se iim je obenem tudi namignilo, da ne bodo več dobile kakor so dozdaj dobile. Vendar pa je zanje ugodnejše, da vojsko nadaljujejo, ker bi sicer intervencijo velesil morale slednjim plačati s prevelikimi kompenzacijami. Premirje se odpove danes ali jutri, balkanska zveza svojo vojaško nalogo konča, potem pa se sklene mir na že od velesil dogovorjeni podlagi, ki so jo mladoturki hoteli s svojim pučem ogrožiti. Le na tej podlagi se bo mogoče svetovnemu konfliktu izogniti, NA KAK NAČIN JE ENVER BEJ IZSILIL ODSTOP VLADE. — MIR SE LAHKO OHRANI ? Carigrad, 28. januarja. Enver bej je Nazim pašo sam ustrelil, potem preko njegovega trupla v dvorano udri. Več ministrov se je skrilo za opravo, Enver bej je nastavil revolver na vezirja. Noradunghian, minister za zunanje zadeve, je Enver beju, Talaatu in drugim hotel dopovedati, da se mir mora skleniti, zarotniki so pa Nora-dunghiana okloiutali in v kot vrgli. Kiamil pasa je nato demisijo podpisal. Tu se vednobolj boje, da je Enver bej svoj naročeni puč prenerodno aranžiral, ker je to vzbudilo hud odpor in so zdaj gotove sile na delu, da proti Enverju spuntajo del armade. Govori se celo, da vse upanje na mir ni izgubljeno. Mladoturki so že zdaj šli nazaj, predlagajoč nevtralizacijo Odrina. Ako Nemčija aktivno ne bo podpirala mladoturkov, to je tedaj, ako se bo Rusija vzdržala intervencije, se bodo mladoturški računi lahko izjalovili. Kajti ali se zgodi kontrarevolucija, ki zna povzročiti tako zmedo, da Turčija v obče v poštev ne pride, ali pa bodo mladoturki uvideli, da s svojo armado ne morejo nobenega uspeha doseči ter bodo mir sklenili za ceno Odrina in uvedli vojaško diktaturo, da vdušijo ljudsko nejevoljo, O Rusiji se pozitivno poreča, da ne bo dala povoda za evropsko zmešnjavo, vsled česar se utegnejo mladoturki temeljito v svojih pričakovanjih prevarati. KAJ BO Z ULTIMATOM BALKANSKE ZVEZE? London, 28. januarja. »Reuter« je izvedela od dr. D a n e v a, daje nota zaveznikov za tnrške delegate že so-stavljena in pripravljena, čas njene vročitve pa še ni določen. TREBA JE ČAKATI NA SKLEP TURŠKE VLADE. SKLEP SRBSKEGA KABINETA. Belgrad, 28. januarja. Ministrski svet je sklen 1, da počaka odgovora turške vlade na noto velesil. Ako bo odgovor negativen, nepovoljen, ali ako bo imel namen pogajanja zavleči, se premirje takoj odpove. To stališče je zavzela tudi bulgarska vlada, NOVA VLADA V CARIGRADU. Carigrad, 28. januarja. Vest, cla so balkanski delegati sklenili pogajanja razbiti, se tu smatra kot grožnja, ki na-pravlja velikega vtisa. Turška vlada se zanaša na ncedinost velesil. Veliki vezir je izjavil, cla upa, da se bodo pogajanja nadaljevala. Mladoturški odbor hoče izdati manifest, na vse stranke, da sodelujejo. Said Ilalim je bi! včeraj ponoči imenovan za zunanjega ministra. Berolin, 28. januarja. Nek diplomat je izjavil, da bo novi kabinet ob izbruhu nove vojske počakal, da Odrin kapitulira, ker se za Carigrad nc boji, naj Bulgari pri Čataldži zmagajo ali nc. Ko Odrin pade, bodo mladoturki imeli nasproti javnosti veliko lažje stališče in bodo mir sklenili. RUSIJA SE NE VMEŠAVA. NEMŠKE SPLETKE PARALIZIRANE. Pariz, 28. januarja. »Temps« poroča iz Londona: Ruski poslanik je 26. t. m. konfsriral s sir Greyem. Sklenilo se ja, da se Rusija vzdrži vsake samovoljne in improvizirane akcije na kateremkoli kraju. S tem so izjalovljeni računi, ki so mislili izrabiti eventualno intervencijo Rusije. RUSIJA OSTANE NEVTRALNA. Brolin, 28. januarja. »Lokalanzei-ger« poroča iz Carigrada, cla je nova vlada vprašala ruskega poslanika, bi li Rusija, ako vojska zopet izbruhne, Turčijo napadla. Giers je odgovoril: »Ne I« STALIŠČE NEMČIJE. — FRANCOSKE LADJE. Pariz, 28. januarja. V konferenci med ministri Briandom, .Tonnartom in Baudinom, se je konstatiralo, cla je vsled izjave Nemčije, da ne smatra za potrebno udeležiti se kake brodovne akcije pred Carigradom, postalo iz te-pa politično vprašanje, ker turška vlada ne bo dovolila ostalim ladjam pluti skozi Dardanelle. Vendar je nemški tajnik za zunanje zadeve, Jagovv, pred-no je iz Rima odpotoval, dejal, da Turčija Odrina ne bo obdržala. Nemčija si :er z mladoturki simpatizfra, toda ne bo šla zanje po kosFanj v ofjenj, F ancija ima dve ladji pripravljeni za eventualno demonstracijo: »Edgard Ouinet« in »Ernest Renan«, ki zdaj kri-žarita okoli Korsike, a se vrneta zdaj v Toulon da naložita premog, municijo in živež. TRIPELETENTA POSVARILA TURČIJO. Pariz, 28. ajnuarja. Poslaniki tripe-le^ente so turškemu velikemu vpzirjn izjavili, da Porta, ako nasvetov velesil ne bo vpošievala, ne sme računali na materialno in moralno p Ne upa se niti v zbornico!« RUSINI ZELO NEZADOVOLJNI. Dunaj, 28. januarja. Pogajanja med Rusini in Poljaki niso imela uspeha in so se zazdaj prekinila. Rusini zahtevajo, da se v cesarskem lastnoročnem pismu Lvov izrečno določi kot sedež rusinske univerze. Rusini so zelo nezadovoljni. STANJE KARDINALA DR. NAGLA. Dunaj. 28. januarja. O stanju kardinala dr. Nagla se je izdal bulletin, k! pravi: Zadnjo noč je bilo stanje menj dobro, bolnik ni dosti spal, apetit je majhen, časih je pacient bljuval. Kake opasnosli za sedaj ni. CESAR ZA SPLITSKO KATEDRALO. Dunaj, 28. januarja. Cesar je za zgradbo nove katedrale v Splitu daroval 20.000" K. DEMENTI. Dunaj, 28. januarja. Vest o atentatu na nadvojvodo Ludovika Salvatorja se de-mentuje. VELIKANSK DOBITEK. Szatmar, 28. januarja. Upravitelj grofa Karolyja, Jucsek, je zadel veliki dobitek ogrske hipotečne banke in razdelil velike po stotisočkronske vsote za blagodarne namene in za ustanovitev grškokatoliške škofije. SAMOUMOR. Olomuc, 28. januarja. Tu se jc včera) radi hrbtenične bolezni ustrelil stotnik v pokoju vitez pl. Adamovvski; Po sveiii. Nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand bo, kakor se trdi, dne 8. februarja došel v Lvov, kjer ostane več dni kot gost grofa Potockega. Aretirani svat j a. Na Brgatu v Dalmaciji se je te dni vršila neka svatba. Na poti od poroke so svatje po stari navadi peli in streljali. Na žarkovici pa pridejo nasproti mažarski vojaki, ki so morda mislili, da so to kaki zarotniki, ka-li. Ker vojaki niso znali hrvaško, a svatje ne mažarsko, so vojaki kratko postopali: nasadili so bajonete, obkolili svate in jih odvedli v mesto. Tu se je seveda stvar hitro pojasnila in ljudje so imeli dovolj prilike za šalo in smeh. Polkovnika pri pogrebu zadel mrtvoud. Ko so na Dunaju 27. t. m. pokopali glavnega nadzornika čeških sladkornih tvornic, Antona Oniecko, je zadel mrtvoud polkovnika Korzena, ki sc je mrtev na tla zgrudil. Ponesrečena soproga bivšega dunajskega župana. Nek avtomobil je dne 27. t. m. povozi! ženo bivšega dunajskega župana dr. Neumayerja, ki so se ji pretresli možgani in se ji je zlomila noga. Vezuv zopet bluva. Prebivalstvo prestrašeno zapušča svoja stanovanja. Bulgarski slikarji v vojni. V bul-Ruska carica pričakuje meseca junija radostnega dogodka, Sanatorium Emona;Jgsa Privatno zdravišCe 7,a notranje in kirurgiCne bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik In šel brivnik: Dr. Fr. Dergano, irlmir. 1. klr. odi M. kolk garskih vojnih vrstah sc nahaja tudi dvanajstorica slikarjev, ki so člani jugoslovanske »Lade«. Čeprav so sc hrabri umetniki vedno držali v prvih vrstah, vendar ni bil nihče izmed njih ranjen. Le glasoviti karikaturist Boži-r.ov, ki mu je car Ferdinand posebno naklonjen, leži v Corlu bolan na trebušnem tifusu; tudi znani slikar Mo-rozov je pri Čataldži obolel. Za časa vojne se je posebno odlikoval slikar Njesin, ki je naslikal ciklus iz »Šipki-nega klanca«; te slike štejejo med naj-boiiša dela jugoslovanske umetnosti. Njesin je prisostvoval več bitkam in pravi, da vojnih strahot ni mogoče resnično naslikati. DrnSlva. lj Ustanovni občni zbor krajevne Skupine Društva jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov za vojvodino Kranjsko se je vršil v nedeljo, 26. t. m. v restavraciji g. Fiala. Mesto zadržanega g. Kralja otvori občni zbor g. Pretnar. Po izkrenem pozdravu dobi besedo g. dr. Obersnel, ki je zastopal osrednji odbor iz Trsta. Razloži pomen toliko potrebne organizacije uradnikov denarnih zavodov. Sedanji osrednji odbor da bode zastavil vse sile, da se organizirajo vsi uradniki. V ta namen se je že ustanovila krajevna skupina v Celju za Sp. Štajersko, sedaj v Ljubljani in takoj za tem v Dalmaciji. Brzojavni pozdrav je poslala krajevna skupina iz Celja in dva člana iz Kamnika. Gosp. Lenček prebere od vlade potrjena pravila. Na to se izvoli sledeči odbor, gg. Kralj, Pretner, Urbančič, škornjak, Bezenšker, Pečar, Dev in Lenick. Delegati so gg. Dev, Hiter, Pretner, Škornjak, Kralj, Bezenšker. Urbančič in Lenček. Daljše živahne debate so se udeležili gg. dr. Obersnel, Pretner, Sajovie, Zorko, Škornjak, Leniek. Debata je pokazala, da so udeleženci res z interesom sledili občnemu zboru. Pokazalo se je, kako potrebna je v sedanjem času močna organizacija ravno pri uradnikih denarnih zavodov. S pozivom na uspešno agitacijo, da se združijo vsi na Kranjskem poslujoči uradniki v močno organizacijo, zaključuje g. podpredsednik srednje obiskani ustanovni občni zbor. ANGLEŠKA VLADA UMAKNILA VOLILNO PREOSNOVO. London. Asquith je v poslaniški zbornici izjavil, da ie vlada sklenila, da umakne predlogo o volilni preosnovi. Štajerske novice. š To Je Plojev glas. Iz Celja nam poročajo: Odkar hiti celjska mladoli-beralna stranka od poraza do poraza, je začela staroliberalcem rasti korajža in upanje, da zopet na površje pridejo. Iz »Sloge« zveni številka za številko hrepenenje starih voditeljev po zopet-nom vodstvu. Najprej je seveda treba sedanje odpraviti in zato maha šegu-la z debelim kolom po njih in jih ubija, ali kakor se izraža, izvršuje »bolestne operacije«. Tudi prejšnja starolibe-ralna načela morajo priti zonet, do veljave. »Kranjci« se nimajo nič mešati v našo štajersko politiko, ne smemo se dati voditi od Kranjcev, dr. šusteršič vodi naše poslance le za »nos«, samo da postane minister. Toda to ni glas Šegulov, to je dr. Plojev glas in dr. Jurtelov in drugih nezadovoljnežev Slovenski Štajerci morajo ostati sami zase. voditi jih sme samo dr. Ploj in samo ta se sme zvezati, ako se mu zdi primerno, s Kranjci, toda tudi samo z I liberalnimi. Slišali smo, da vlada ne vidi rada organizacij, kakor Vseslovenska Ljudska Stranka, kakor Hrvaško-slovenska stranka in druge Sir je jugoslovanske tvorbe. Sedaj verjamemo to, ker Plojevo glasilo verno oznanjuje to, kar želiio nemški centralistični krogi. Tudi boj proti slovenski obstrukciji v »Slogi« ima tukaj svoj izvor. Saj se celo govori, da je glavni urednik v pismeni zvezi z nekaterimi nemškimi poslanci. Vlada prihaja s svojim Plo-jem in »Sloga« mu pripravlja pot. š Osebna vest. V Krakov v Galiciji je iz Maribora prestavljen vojni kurat L. Lacina. š častnim občanom občine Cirkov-co na Dravskem polju je izvoljen gospod Melhior Zorko, kaplan istotam. Gospod Zorko si je stekel za občino ne-venliivih zaslug v delu za javni blagor. š Mrtvega so našli v Črnem vrhu >b Taboru v Savinjski dolini v nekem gozdu mladeniča Nikolaja Rožanca. Bil je božjasten. š Ubil se Je v Solčavi v Savinjski dolini posestnik Jakob Gervolj, po domače Arlovčnik. Šel je na hlev po sono. Nn lestvi mu je spodrsnilo in padel je 'ako nesrečno, da je kmalu nato vsled dobljenih poškodb umrl. OBČINSKE VOLITVE V DUNAJSKEM NOVEM MESTU. Socialni demokratje pretepli nemške nacio-nalce. Dne 27. t. m. so se pričele v Dunajskem Novem mestu občinske volitve in sicer po proporčnem volilnem sistemu. Prvi je volil 27. t. m. IV. volilni razred. Stoje si nasproti krščanski socialci, nemški nacionalci in socialni demokratje. Socialni demokratje so jako nasilno postopali in dva nemško nacionalna agitatorja do krvi pretepli. Število orožnikov so radi spopadov med socialnimi demokrati in nemškimi nacionalci pomnožili. Volilo se je v petih volilnih lokalih. Vsak volilni lokal ima štiri volilne celice. Vsah volilec dobi kuverto, ko vstopi v volilni lokal in ga vprašajo, če ima glasovnico. Tisti, ki nimajo glasovnice, gredo v celico, kjer so razpostavljene glasovnice vseh strank. Ko se volilec z glasovnico preskrbi, jo odda volilni komisiji. Dunajsko Novo mesto. Dobili so v IV. volilnem razredu socialni demokratje pet glasov, liberalci tri, krščanski socialci dva glasova. PrimorsKe vesli. p Volitve v goriško trgovsko - obrtno zbornico. V torek in sredo se pričnejo volitve v goriško trgovsko-obrlno zbornico. Združeni odbor Slovencev je proti volitvi pod takimi pogoji protestiral na trgovsko ministrstvo. Slovence Lahi terorizirajo in skušajo z raznimi nepoštenimi sredstvi obdržati vlado v trgovsko - obrtni zbornici. Dosedaj vlada ni še preložila volitev. Slovenci se mislijo kot znak protesta proti krivicam od volitve absentirati. p »Kmečka zveza« za koperski okraj jc imela 23. t. m. svoj shod v Novi vasi okolice piranske. Govoril je načelnik Andrej Medoš o organizaciji kmeta, odbornik dekan Škerbec o stanovski zavesti in ljubezni do domovine. Obilo zbrano ljudstvo jc z zanimanjem poslušalo govore. Zbrali so se zaupniki društva, priglasilo se je mnogo članov. Namen društva ni »da bi se med Hrvati in Slovenci Istre narod razcepil« ali »zastrupljal čut ljubezni in narodnosti in vere in se sejalo sovraštvo celo med sovaščani«, kakor sanja dopisnik »Edinosti«, marveč ravno nasprotno. p Shod Kmečke zveze za ajdovski okraj v Šmarjah. V nedeljo se je vršil ob obilni udeležb; shod Kmečke zveze v Šmarjah. Predsedoval je zvezin načelnik J. L e b a n. Govorili so domači župnik gosp. Kranjec, dr. Česnik, jurist Orel in jurist V r t o v e c, Poudarjali so živahno aklamirani od poslušalcev potrebo in moč politične organizacije kot je Kmečka zveza in to še posebno na Goriškem, kjer bi bili Slovenci po svojem številu lahko še močnejši kakor so v resnici. Otroci dobivajo lahko zobe S skrbjo gleda marsikatera mati na Cas,- v katerem ma dobiti njen ljubček zobke, posebno če mu manjka prave odpor, e sile. Da bi se pa ta zvišala, ni nobenega boljšega sredstva, kakor zatrjuje na tisoče mater, kot jc Scottova emulzija. Njena uporaba pokaže že v razmerno kratkem času zboljšanje, malček postane bolj svež in prestane čas, v katerem ima dobiti zobe brez posebnega trpljenja. Večkrat ljubijo otroci SCOTTOVO EMULZIJO tako zelo, da z veselimi vskliki pozdravljajo Sc ttovo steklenico, kar zdravljenje s tem izrednim otročjim krepčilnim sredstvom materi in otroku priljubi. Ampak samo Scottova emulzija in nobena druga. Cena originalni steklenici je 2 K 5t) v. Dnbt sc v vs;>h leknrnuh. Kdor poS ic BO v v znamkah na SCOTT & BOWNE G. m b H , in sc sklicuje na ta Časopis, dostavi se mu ena po5ilj:itve potom lekarne za poskuSnjo :goo Darovi. — Za Ljudski sklad je izročil gosp. J. S 1 a v c c , župan v Dol. Logatcu, 25 kron. Nabrali so jih logaški zaupniki. Prosimo tudi druge zaupnike po deželi, da slede temu zgledu. iinlte is vžijalice: u tolst otep Slovencem i z daljšo prakso se sprejme v špecerijsko trgovino. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih služb naj se pošljejo na upravo »Slovenca" pod šifro »Poštenost" 289". 280 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm fl f: Cas opazovanja Stanjo barometra v min Temperatura po Celziju Vetrovi Sobo «.C C A sM "Z t +* > ^ > 27 9. zveč. 740 1 0-2 sl. szah. oblačno 23 7. zjutr. 7360 — 29 si. zah. oblačno 00 2. pop. 737-7 1-0 sl. vzsvzh n Srednja včerajšnja temp. M«, norm. — 2-0«. Zaradi preselitve se proda mnogo dobro ohranjene 293 na Rimski cesti štev. 7, vra*/a 8. Zahvala. Povodom prebridke izgube, ki me je zadela ob smrti moje iskreno ljubljene soproge, gospe Marije Knwr m Novak došlo mi je toliko dokazov prisrčnega sočutja, da mi ni mogoče vsakemu posebej sc zahvaliti. Zahvaljujem se prav posebno vlč. duhovščini šentviški, za vso duhovno tolažbo v bolezni in smrti ranjke mi soproge, gasilnemu društvu Vižmarje, članom Blaž Potočnikove čitalnice, članom I. Kranjske mizarske zadruge, ter vsem udeležencem pogreba in sploh vsem, ki so na kakršenkoli način izkazali zadnjo čast nepozabni pokojnici. Bodi Bog vsem obilen plačnik! Št. Vid nad Ljubljano, 27. januarja 1913. 290 Globoko žalujoči soprog. Ostali žalujoči naznanjajo pre-tužno vest, da je po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče danes 26. januarja ob pol 2. uri popoldne v 10. letu svojo starosti v Gospodu zaspala naša ljubljena hči in blaga sestra, nečakinja po dom. Tavčarjeva v Begunjah pri Lescah na Gorenjskem. Pogreb nepozabne, prerano umrle se vrši v torek dne 28. januarja 1013 ob 4. uri popoldne v Begunjah. Sv. maše se bodo služile v Begunjah v sredo dne 29. januarja. 3eyunja pri Lescah, dne 26. januarja 1013. Marija Jeglič, mati. Marija Jeglič, sestra. Jožef, Janko in Franc, bratje. Bratranci in sestrične. Jožef Jeglič, stric. Prečastitim duhovnim sobratom ter sploh vsem znancem in prijateljem se tem potom vljudno javlja tužna vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadl o k Sebi v boljšo večnost poklicati prečastitega gospoda Andreje Petek zlatomašnika in župnika v pok. ki je danes, dne 28. januarja ob 11. uri dopoldne po daljšem bolehanju, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 80. letu starosti mirno izdihnil svojo blago dušo. Pogreb prečastitega pokojnika se vrši v četrtek 30. januarja ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Rimski cesti 2 v križevniško cerkev in odtocl na pokopališče k Sv. Križu. Svete zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznanenja ter v cerkvi nemšk. vitešk. reda v Križankih. Ljubljana, dne 28. januarja 1913. R. I. P. Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doborlet. Mesto vsakega posebnega obvestilu. vse zaloge, kot ruma, slivovke, likerjev za dame, mila, vaze-lina, raznih čistil, škroba, ščetk. nogavic, rokavic, ovratnikov, monogramov, kravat, steznikov, spodnjih kril, klobukov, čepic, čevljev, galoš in nekaj kuhinjske posode in praznih steklenic za vsako rnouoCo ceno. Prodajo se nadalje 2 špecerijski štelaži, 1 manufakturna z galerijo in več manjših za steklenice, tehtnice, stojala za olje, ciklostil, plinova peč in drugo v I. ljubljanskem uradniškem flsspodarskem društvu iv likvidaciji) 283 Kongresni tra štev. 12. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, oziroma mamica, gospa Ana Dekleva roj. Rizziolf bivša učiteljica danes ob pol 12. uri dopoldne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 51. letu svoje starosti po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage ranjke bode v sredo ob pol 3. uri popoldne. Sv. maše zadušnice so bodo brale v župni cerkvi v Vremah. Vremskt Britof, dne 27. januarja 1913. Janko Dekleva, trgovec soprog. ueo, Gusii, Janko Anica, Hela, Glzela sinovi. hčere. Verske svetinje islama v Odrinil. Veliko je število svetih mest in krajev islama. Po vsem svetu so takorekoč raztreseni grobovi kalifov in islamskih verskih junakov. Poleg Mek-ke, Medine, Bagdada, Kaire, Brusse in dr. je tako turško sveto mesto tudi Odrin, ki ga je oblegal že Osmanov sin Urban, zavzel pa Osmanov vnuk Mu-rad te.r ga izbral za evropsko prestoli-co Turkov. Od tu sta prva dva Mura-da in za njima Bajezid podjarmila vse narode balkanskega polotoka in nazadnje še Bizanc. Toda tudi poslej je Odrin ostal v časti in še v 17. stoletju sta Mohamed III. in Sulejman II. premestila semkaj svoj dvor. V teh sijajnih dobah so nastala svetišča in mošeje v Odrinu, ki so Turkom tako draga. 40 mošej je v Odrinu; 10 najlepših med njimi so dali zgraditi sultani, ki so ustanovili tudi veliko visokih in nižjih šol, več norišnic, ljudskih kuhinj itd. Najlepšo mošejo je po nalogu sultana Selima sezidal slavni turški arhitekt Sinan ter se po svojem ustanovitelju imenuje Selimova džamija. Po zavzetju Cipra se je sultan Selim zaobljubil, da bo ves na Cipru dobljeni plen porabil za zgradbo nove mošeje. Plen je znašal 12.880.000 piastrov in se je res do zadnjega aspra porabil za Selimovo mošejo v Odrinu. Stavba tvori čveterokotnik 180 čevljev; pokriva jo kupola, katere premer je za štiri vatle večji kakor v carigrajski Aja Sofiji. Oken ima poltretji sto, v ramazanskih nočeh jo pa razsvetljuje 1200 lučic. Preddvor mošeje zavzema natanko toliko prostora kakor mošeja sama. Tlakan je z marmorjem in pokrit s 24 kupolami, ki jih nosi 26 granitnih in marmornih stebrov. Na vsakem čveter-nih voglov se dviga minaret s tremi galerijami, kar pomenja 4krat 3 leta to je 12 let vladanja ustanovitelja sultana Selima II. Tudi Muradova mošeja. je bila fcgrajena z zaplenjenim krščanskim zakladom. 3,500.000 piastrov so turški paše dobili v malteškem gradu v Smirni. Ta denar je Murad L poslal v Odrin za zgradbo nove mošeje. To je prav za prav svetišče stare turške prestolice. Razne stvari. NemSki strah pred poljskim ženstvom. Hakatisti so začeli svojo posebno pozornost posvečati strokovnim organizacijam poljskega ženstva, ki jih smatrajo za posebno nevarne umetnemu nemštvu v Poznanju. Dne 19. t. m, so sklicali v uradne prostore naseljevalne komisije v Poznanju obilno obiskan shod, kateremu je predsedovala žena predsednika naseljevalne komisije gospa dr. Gramsch. Na dnevnem redu je bilo vprašanje, kako ustvariti protiutež proti vedno naraščajočim strokovnim organizacijam Poljakinj. Sklenili so, da se s sodelovanjem najširših slojev ustanovi nemški dekliški dom, v katerega se bodo sprejemala dekleta v oskrbo in strokovno izobrazbo. Po deželi se bodo pa osnovali krajevni odbori, ki bodo v neprestanem stiku s centralo. Upajmo, da se bo Hakati-stom tudi to sredstvo za umetno vzdrževanje in rajširjanje nemštva med Poljaki Lko slabo obneslo, kakor vsa dosedanja. Časnikarice v Londonu. V Londonu je toliko časnikaric po poklicu, da so si že leta 1894. ustanovile svoje lastne društvo, ki šteje nad 400 članic. Nastavljene so pri vseh londonskih listih. Pomnožilev francoske armade. Po hovem vojaškem zakonu se francoska pehota pomnoži za 12 bataljonov in jih bo štela odslej 671, torej 20 več kot Nemčija. Kajpada stoji 74 francoskih bataljonov v Severni Afriki, ki pri eventualni akciji v Evropi ne morejo takoj priti v poštev. Najvažnejša stran no-e francoske vojaške postave je ta, da se prideli vsakemu aktivnemu peš-polku po en rezervni polk, vsakemu lovskemu bataljonu en rezervni bataljon, ki bi v slučaju mobilizacije takoj odšli s četami prvega poziva. Kavale-rija bo imela odslej 91 polkov in dobi vsak armadni zbor po en polk divizij-skfi kavalerije, iz ostalih konjiških polkov se pa formira 10 divizij kavalerije. Ker sc topništvo že leta 1909. preosne-vali. je reforma francoske armade, ki jo je ljudstvo že dolgo željno pričakovalo. s tem zaključena. Nova nemška cesarska vojna lau- ja. V Kielu so te dni dovršili dela na veliwi vojni ladji »Kaiser«, ki bo namesto dosedanje ccs. ladje »Deutsch-lanrl« nosila cesarja ob vajah mornarice in v drugih slučajih, kadar ne bo mogoče uporabiti ladje »llohenzol-lern«. Na novo cesarsko ladjo so prenesli vso opravo, srebrnino in druge predmete z dosedanje ladje »Deutscli-land«. Pred cesarskim salonom in drugimi cesarskimi sobanami sta neprestano na straži po dva mornarja. 15. februarja odpluje »Kaiser« iz Kiela v Wilhelmshaven, kjer prvič sprejme na krov cesarja, ki bo ondi prisostvoval znprifegi mornariških novincev. Kot poveljniška ladja pete divizije visoko-moiskega brodovja vozi »Kaiser« tudi divizij, šefa konteradmirala Schmid-ta s štabom. Balkanska povest. Leta 1910. je izšla lepa povest iz balkanske zgodovine: »Vstaja Škenderbegova«. Cena samo 60 vinarjev, vezano 80 vinarjev. — Knjiga opisuje delo in življenje velikega krščanskega junaka Škenderbega, sina epirskega kneza, ki se je proslavil v zgodovini in o katerem se ravno sedaj ob priliki vojske na Balkanu vsak dan čuje. Škenderbeg je pod sultanovanjem Mu-rata II. prišel na turški dvor, kjer je vsled svojih velikih zmožnosti in osebne neustra-šenosti bil imenovan celo vojskovodjem. Bavil se jc pa vedno z mislijo, kako bi osvobodil svojo po Turkih podjarmljeno domovino, kar se mu je v zvezi z ogrskim junakom Hunjadijem tudi posrečilo. Pri tem je tudi rešil prekrasno Hunjadijevo hčer, katero so Turki zajeli in jo poslali v sultanov harem. Škenderbeg je vzor krščanskega junaka, ki gori domovinske ljubezni in se ne ustraši nobenih žrtev in bojev, da reši svoj narod. Baš sedaj, ko vre mogočno narodno gibanje med Slovenci, bo vsak bral to krasno povest z velikim veseljem in še večjim navdušenjem. Knjiga nudi velik vpogled v zgodovino balkanskih narodov in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Motor ZA POSTNI ČAS priporočamo cerkvenim zborom sledeče skladbe: Foerster Ant.: Op. 5. Lamentacije ali žalostne pesmi Jeremija preroka. Očitanja (»Kaj sem ti storil) za meš. zbor po 70 h. Hribar p. Angelik: Postni in velikonočni napevi za mešan zbor. Cerkvena glasbena dela. III. zvezek. Part. 2 K, glasovi po 50 h. Kimovec dr., Franc: Rihar renatus, 21 pesmi našemu Gospodu. Za mešani zbor. I. zvezek. Obsega poleg drugih tudi več postnih napevov, med temi tudi en kri-žev pot. Sicherl Josip: Postne in misijonske pesmi. Riharjevi in drugi napevi za mešan in moški zbor. Part. 2 K 30 h, glasovi po 40 h. Hladnik Ign. Op. 54. Deset postnih pesmi za mešan zbor. Part. 1 K 20 h. Grum Ant.: Cerkvena pesmarica za Marijino družbo. I. del. Za štiri enake ženske ali moške glasove. Foerster Ant.: Cantica saera. Cerkvena pesmarica za moški ali ženski zbor (če-tveroglasno). I. del, drugi natis, 2 K 40 h. Sattner p. Hugolin: Postne pesmi za mešan zbor in orgle. Part. 1 K 50 h, glasovi po 38 h. Katoliška Bukvarna v Ljubljani. Kuharica izvrstno izvežbana v kuhi, šivanju, pranju, likanju in sploh v gospodinjstvu, priporočena od prav zanesljive strani, želi stopiti v službo h kakemu duhovniku na deželi ali v mestu. Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 263. na bencin 4PH rabljen toda dobro ohranjen z vso opravo in 179 cirknlarno žago s transmisijo se proda po ugodni ceni. Kupci naj se zglase v Sp. šiški, Kolodvorska ulica 161, kjer si jih lahko ogledajo še v porabi. Dopisi poštni predal 63, Ljubljana. 1 I) \aravna najbogatejši alltalični (natron - lithion) kislec na Češkem. Izboma dieteiična namizna pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3851 Ustanaolfena leta 1800. največja svečarska tvrdka FR. SUPEVC Ljubljana, Prešernova ul. 7. Odlikovana na mnogih razstavah, kakor tudi v Rimu 1911 z veliko zlato kolajno in z grand-priksom priporoča velečastiti duhovščini kakor tudi si. občinstvu zajamčeno pristne čebelno -voščene sveče :: za cerkev, pogrebe in procesije :: voščene zvitke. Izbora! med pita ec ki se dobiva v steklenicah, škatljah :: in škafih poljubne velikosti. :: Za obilna naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo. 40 Priložnostni nakup! 30.000 parov Spi1'1' 3 pari visohiti čevljev na zadrgo za 14*75 kot kaže slika, popolnoma iz najboljšega usnja z dobrimi podplat]. Teh 30.000 parov čevljev ie bi o namenjeno za balkan ke države, ki so mi pa vsled vojske ostali. Zato prodajam pod lastno ceno 3 pare čevljev za gospode ali visoke čevlje na zadrgo za ženske iz najboljšega usnja in v vseh velikostih za K 14-75. Pri naroč.lu zaaostu e številka ali pa mera v centimetrih. RazpoSilja po povzetju prva krščanska tazpošiljainica za čevlje: Franc Humann, Dunaj II. Aloisgssss 3/10 R. Cenjeni naročniki se prosijo za nadaljnja priporočila. ! mizarji, pozor ! 274 pod najugodnejšimi pogoji se proda lepo s stalno vodno silo (25 konjskih sil), enonadstropna hiša z mizarsko delavnic.* z vsemi potrebnimi Sfroli, ter gospodarsko poslopje in nekaj zemljišč. Naslov pove upravništvo Slovenca" pod štev. 274. (Znamka za odgovor.) posestvo sprejme STOLJlRNfl v Sodražici. Plača po dogovoru. Nastop v teku 3 tednov. 271 |f mJ | Istočasno okusen zajtrk, Hi I i Južna. 50° n prihranek i dosožejo oni, kateri mesto kave, katera razburja živco, raia in hladne kave, katera nista redihia, ki so samo sredstvo, rljijni pni da dobe barvo, pijejo Oldlllll luj, pripravljenega po dr. pl. Trn-k(Sczy-jn, kateri jo znan v trgovini pod imenom SLA O IN. Ne smo se pa istega zamenjati s slad no kavo, katera po žga- nju izgubi na redilni vrednosti. 1'ovsod kg zavoj 60 vin. Tudi pri trgovcih. I "o pošti pošlje najmanj 5 nivojev za 4 tirone lranko, poštni zaboj i kil, 1» K iranko, lekarnar Trn-k6c^y v Ljubljani, na Kraniakern. Ta lokar-*■ nar jn svojih oeem otrok zredil s sladnim čajem. Vsaka mati, katera posneuia t.a zgled, mu je hvaležna. Ta prehrana, stane polovico manj. kakor z inoko za obroke i. dr. Ako sc žo pri dojenčkih dosežejo krasni uspehi, temveeji so uspehi pri odraslih ljudeh, in pri bolnikih, rekonvalescentih, in na pomanjkanm krvi trpečih itd. Donaročila. katera okus, učinek in ce-nost sl&dnega čaja hvalijo, so na,boljša priporočila C, lavno zaloge, na Dunaju: b kurne Trnkocz.v: Schon-brannorst ralie 109, JosetBt&dt.erstraAo 25, lladetzkj--platz t V Gradcu: SackstraBc t. t 9 o Kamniku na Sorcniskem (prej last kolarskega mojstra J. Stare-ta), z moderno urejeno tielaunico za kooaSko, kolarsfco In ssdftarsko obrt, v kateri so te obrti že dobro vpeljane, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. — Odda se tudi v najem dobro idoča gostilna na prometnem kraju na Gorenjskem s koncesijo za žganjetoč, trafiko in s pripravnimi lokali za trgovino. Naslov iz prijaznosti pri upravništvu tega lista pod številko !0t. blehe za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini Ljfu&Eizitia 2934 zsvm škofije m v a i: Kupite srbsko državno srečko iz 1.1888 v izborni skupini 3 srečk na 46 mesečnih obrokov po K 3"25, še boljše pa v skupini 4 srečk na 46 mesečnih obrokov po K 550 z 11 žrebanji vsako leto! Srbska srečka sama zamore se dobiti na mesečne obroke po samo eno krono! Glavni dohiikl 109.000,75.000 in 20,000 frankov vsako leto! Ne prezrite, da se dne 1. februarja 1913 vrši žrebanje turških srečk z glavnimi dobitki po 3-krat 400.000 in 3-krat 200.000 frankov vsako leto! Turške srečke so prej kot slej najboljše in povsem varne srečke. Mesečni obrok K 475. Velika skupina s turško, srbsko in še dvema drugima srečkama na mesečne obroke po K 6-25. 46 Vse ponndene srečke moralo biti izžrebane! Naročnina za vsak mesec izhajajoče slovensko poročilo o žrebanjih vseh važnejših srečk stane letno 2 kroni. — Pojasnila daje in naročila sprejema za ^Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana. Kranjska deželna o Ljubljani zgft*as Obrestuje hranilne vloge po 47»7> na leto Obresti pripisuje glavnici polnletno. tako da vlagatelj dobi za vsakih 100 K 4 M obresti, ker plačuje banka ie svojega rentui davek. Banka je pupiralno varen zavod. Zt vloge jamči direktno dežela Kranjska. Daje komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v 47*% komunalnih zadolžnicab. Hipotekama posojila v zastavpih listih po 41///o Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastoe pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste. Banka je pnpilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska. Uradne ure za stranke vsak defaonlk od pol 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha MoSker«.