Četrtek, 17. februarje 1966 št. 6, leto XXII — Najbolj zanimivo pa je to, da sploh ni plačan po učinku! Karikatura: ANDREJ NOVAK FRAGMENTI IZ BELE2K O RAZGOVORIH V TR2ISKEM PEKU Namesto čevljarjev dreto bankirji INFORMACIJA: Ko se je v minulem tedn(i mudil v Sloveniji predsednik jugoslovanskih sindikatov Svetozar Vukmanovič-Tempo, se je sestal tudi s predstavniki samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij v tržiškem Peku. Razgovoru, katerega namen je bil predvsem izmenjati izkušnje in poglede na nadaljnje uveljavljanje gospodarske reforme in uveljavljanje samoupravnih odnosov, je prisostvoval tudi predsednik slovenskih sindikatov Franc Popit. Ob spremljanju tega pogovora so nastale tele novinarjeve beležke. 1 PROTI 0 za BIROKRACIJO... Sodeč po tem, kar pripovedujejo, jim niti ne gre tako sIabo. Pravzaprav ni jim šlo sla- bo: razmerje med skladi in sredstvi za osebne dohodke je 30:70, bruto produkt na zaposlenega so dosegli lani 2,760.000 ■ 5 E s ! 6 5 i S n E S h E s I S 8 E s * § E t S S s g g E ! S s E i E E E E g S g -g s g * g s g g E g S i S 5 s s II ! «> Tisti, ki znajo voziti avtomobil, dobro vedo naslednje: če je že potrebno voz ustaviti, potem ga ustavijo pač tako, da odvzamejo plin, menjajo prestave in šele nato pritisnejo zavore. Možna je seveda tudi druga pot — da se z vso močjo pritisne samo na zavore, z rizikom,, da bo voz spremenil smer in se. morda tudi zasukal na cesti, še posebno, če je spolzka. Prvi način zaustavljanja uporabljajo vozniki v normalnih razmerah, drugi — forsirano zaviranje — pa le v izjemnih situacijah, ko grozi nesreča. Kaže pa, da naš gospodarski voz upravljamo bolj z zavorami kot pa z dodajanjem ali odvzemanjem plina. Pri tem pa so zavore razni administrativni ukrepi, dodajanje oziroma odvzemanje plina pa ekonomski ukrepi. To prispodobo lahko uporabimo še s posebnim pridom, ko govorimo o gibanju cen na našem trgu. Plin in zavore gospodarstva Reforma je res spremenila razne cene, predvsem pa je• na to področje vnesla administrativno kontrolo; z vso močjo je pritisnila zavore na gibanje cen. Tako rekoč nič Pa ni storila s plinom, ki poganja cene in zato voz našega gospodarstva lahko vsak čas vrže s ceste. « Zaradi te nevarnosti se vse bolj množijo zahteve, da začnemo voziti preudarneje. Med temi zahtevami je zelo močno slišati zahtevo sindikatov, da naj zavore — administrativne ukrepe — uporabljamo le v izrednih slučajih, drugače pa naj glede gibanja cen upravljamo naš gospodarski voz z ekonomskimi ukrepi, to se pravi s povečevanjem ali zoževanjem kreditov, z reguliranjem davka na Promet, s carinsko politiko itd. Na ta način bi z ene strani omogočili svobodno formiranje cen, brez katerega ni pravega delavskega samoupravljanja, z druge strani Pa bi skupnost imela hkrati v rokah, volan za usmerjanje gibanja cen v smer stabilizacije trga. Zagovorniki administrativne kontrole cen — beri zagovorniki etatističnega gospodarjenja — pri tem zelo radi vprašujejo, ali so materialni odnosi v našem gospodarstvu že zreli za prehod na svobodno formiranje cen. Prepričani smo, da imajo Prav tisti gospodarstveniki, ki trdijo, da ti odnosi pač nikoli ne bodo dozoreli, če jih bomo držali pod admjni-strativnim pritiskom in da nam zato ne kaže nič dru-Oepa, kot da naš gospodarski voz začnemo voziti drugače, kot smo ga doslej. Nekaj podobnega kot s cenami se v našem gospodarstvu dogaja z investicijami: res smo jih v določeni meri Zavrli, vendar v glavnem vse enako, brez prave selekcije, otrebna je druga pot: da najrentabilnejšim investicijam °darno čimveč plina, oziroma sredstev, da jih čimprej vključimo, ostalim pa plin sploh odvzamemo. Kaže, da 0 d° spremembe na tem področju prav kmalu prišlo, ^faj kar zadeva ogromna investicijska sredstva federacije. V° j?e te med svojim obiskom v Sloveniji najavil tov. fed mari?v™~Tempo, ki je pri tem poudaril, da morajo im eracV.a tn republike na vsak način zmanjšati svoje na esč*?^e’ če hočemo doseči, da bo gospodarstvo iifielo si v°ljo več sredstev za svojo modernizacijo, brez katere 3 P“c ne moremo predstavljati niti njegove večje pro-ln^n°sti, niti višjih osebnih dohodkov naših delovnih MILAN POGAČNIK starih dinarjev, neto produkt pa I, 025.000 dinarjev. Povprečni decembrski osebni dohodki pa so bili 61.000 starih dinarjev. Res, tržiški Peko ima tradicijo. Tudi sicer dobro gospodarijo. In zunanja tržišča so jim odprta ... Toda januarski plan so izpolnili samo 79%, danes, II. februarja, dosegajo po dnevnih podatkih dinamiko proizvodne realizacije le s 84 %. Pesimizem se še stopnjuje: obseg proizvodnje bo še padal, lahko, kaj lahko, se primeri, ‘da bodo morali začasno celo ustaviti proizvodnjo. Seznam razpoložljivega reprodukcijskega materiala,, zlasti tistega iz uvoza, se je v Peku občutno skrčij. Deviz že od decembra niso videli. In vendar so veliko izvažali in še veliko izvozijo, na Zahod in na Vzhod. ,Pa nič drugače v kateri koli drugi delovni organizaciji obutvene industrije. V slovenskem izvozu so se čevljarji pretolkli na četrto mesto. Perspektive so prav tako obetajoče. Toda usnjarska industrija dela samo še s 50-odstotnimi kapacitetami. Zabranjen je uvoz predelanih kož, uvoz surovih kož ne zadošča niti za obveznosti usnjarjev do tujih tržišč, kaj šele, da bi mogli pokriti domače potrebe. Tudi klanje živine je upadlo po reformi za tretjino, kot to izpričujejo statistični podatki. Živina muka na mejnih prehodih, namesto da bi jo pošiljali na tuja tržišča v konservah ali vsaj kot surovo meso. Usnja in drugega reprodukcijskega materiala ni na zalogi. Čevljarska industrija je sicer z banko podpisala kolektivno pogodbo, da s 1. januarjem preidejo na devizno samofinanci- (Nadaljevanje na 3. strani) MINULI TEDEN SE JE MUDIL V SLOVENIJI PREDSEDNIK CS ZSJ SVETOZAR VUKMANOVIČ-TEMPO. V PETEK DOPOLDNE SE JE DLJE POMUDIL V RAZGOVORU S PROIZVAJALCI TRZISKEGA PEKA. POPOLDNE PA JE IMEL NA REPUBLIŠKEM SVETU RAZGOVOR S SINDIKALNIMI DELAVCI. S TEGA POSVETA JE TUDI NAS POSNETEK FOTO: EDI SELHAUS ♦ * ! ❖ ♦ ♦ ❖ s t STR. 2: SAMORASTNIKI MED STATVAMI STR. 3: , VSEH INVESTICIJ NE GRE METATI V ISTI KOS STR. 5: DVOJNE KRIVDE 9 STR. 5: KREPITEV SUBJEKTIVNIH SIL • STR. 6: PRINCIPI IN PRAKSA V KLEŠČAH PREDPISOV STR. 7: LJUBITELJI MUZICIRANJA, GLEDALIŠKE IGRE IN LIKOVNE UMETNOSTI STR. 8: ODPRTA VRATA SAMOUPRAVLJANJU * I ! ♦ % i Z V KOPRU: POGUMNO PO POTEH DECENTRALIZACIJE Poštarji ne skrivajo za So danes poštarji ostali pri starem? Prav gotovo ne! Leta 1961 je bil storjen z ustanovitvijo devetih slovenskih PTT podjetij prvi korak tudi k decentralizaciji samoupravljanja v poštno-te-legrafskem prometu. Poštarji so poslej v svojih podjetjih začeli uveljavljati svoje samoupravi j al-ske pristojnosti. Seveda v enem podjetju bolj, v drugem spet manj. Koprski poštarji, ki smo jih minuli’ teden obiskali, ne skrivajo zadovoljstva nad pravicami, ki so jih pridobili z decentralizacijo samoupravljanja na ekonomske enote in celo na delovne enote. Zadovoljstvo seveda ni prišlo samo s pravicami v upravljanju z ustvarjenim dohodkom, ' marveč tudi zavoljo dobrega gospodarjenja. DELO PRINAŠA DOHODEK »Če primerjamo samoupravljanje pred decentralizacijo leta 1961 z današnjim, lahko ugotovimo velik napredek,« pripoveduje predsednik upravnega od- Še pred nedavnim so se poštarji pritoževali zavoljo slabih osebnih dohodkov. In (upravičeno so bili nejevoljni, saj njihovi osebni dohodki niso bili v skladu z vloženim delom. Tedaj, ko so v drugih podjetjih že imeli izoblikovana merila nagrajevanja, so poštarji še zmeraj živeli ob »fiksnih plačah«. Prikrajšani pa niso bili samo pri osebnih dohodkih, marveč tudi pri samoupravnih pravicah... bora PTT podjetja Koper IVAN BERGOČ. »Gospodarski uspehi, kvaliteta naših storitev, avtomatizacija, sodobnejša opremljenost nasploh, boljša življenjska raven delavcev., vse to so razultati ekonomske decentralizacije in uveljavitve samoupravnih odnosov v ekonomskih enotah ...« ».,. Nedvomno je uspeh kolektiva tudi v tem, da skrbi za dobro organizacijo dela, da za boljše gospodarjenje vlaga sredstva v investicije, ki bodo najhitreje prinesle največ dohodka. Z izpopolnjevanjem organizacije dela, z' avtomatizacijo in motorizacijo so kolektivi ekonomskih enot ob enakem številu zaposlenih opravili vse storitve, ki so lani v primerjavi z letorh 1961 porasle za 61 odstotkov« je tovariša Bergoča v našem razgovoru dopolnil BOŽO ŽITKO, upravnik osnovne PTT enote Koper. Koprski poštarji so spoznali, da le delo in dobro gospodarjenje prinašata dohodek. Zato so bili v zadnjem obdobju vsi napori poštarjev usmerjeni v boljše gospodarjenje. I »Sprva so ekonomske enote* pojasnjuje naprej tovariš Bergoč, »ki jih imamo pet, delile le sredstva za osebne dohodke, ki so jih oblikovale na osnovi vloženega dela slehernega zaposlenega in na osnovi ustvarjenega dohodka. Takšna delitev osebnih dohodkov v ekonomskih enotah je bistveno vplivala na zmanjšanje poslovnih stroškov ...« »Zakaj ?« »Če je katera koli ekonomska enota prekoračila predvidene poslovne stroške, se je to odražalo v skromnejših osebnih dohodkih zaposlenih.« Zmanjševanje poslovnih stroškov pa je spodbudilo samoupravne organe koprskega PTT podjetja, da so lani prepustili ekonomskim enotam še večje materialne pristojnosti. V čem se to odraža? »V tem, da ekonomske enote upravljajo s petnajstimi odstotki amortizacijskega sklada iti petnajstimi odstotki investicijskih sredstev podjetja. Seveda je vsa- (Nadaljevanje na 4. strani' • PIRAN: CJ KADAR JE PREPIR V HIŠI V Splošni plovbi so.posta vili pred vrata predstavnika piranske zavarovalnice — ne sicer dobesedno, pa vendar z besedami: najprej uredite notranje odnose, izboljšajte kvaliteto kadra in kvalitete^ vašega dela, potlej pa se bomo zgo-varjali. g In Splošna plovba iz Pirana 5 je zavarovala svoje premože- 5 nje v — ljubljanski zavaroval- c niči. “ A v zavarovalnici sami pri- 3 znajo, da je za njihovo gospo- 3 darjenje in sploh za njihov š nadaljnji razvoj še posebej od- „ ločilno to, kako bodo — po njihovih besedah ■ — »rešili 3 kritične situacije s Splošno S plovbo, Intereuropo, Luko Ko- g per, Tomosom. \ *_ To pa je šele prva stran medalje. Druga je približna takale: — V piranski pravni posvetovalnici, ki je namenjena 5000 zaposlenim, odpade četr- a tina vsega posla na kolektiv £ zavarovalnice, so rekli na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta. Polovica kolektiva piranske zavarovalnice je sprta z drugo. 3 Nekateri a priori zavračajo | vsakršno sodelovanje v samo- ■* upravnih organih, v sindikal- m ni podružnici.' Drugi spet govore o nezrelosti samoupravnega vodstva kolektiva. Očitki obmetavajo zdaj to, zdaj drugo stran. Statuta nimajo, tudi drugih začasnih aktov ne. Novi pravilnik o razdeljevanju sredstev za osebne dohodke je 5 stopil v veljavo, ne da bi ga S poprej obravnaval kolektiv. B Od 39 zaposlenih jih je bilo ~ v minulem letu 8 stalno na 3 bolezenskem dopustu. 13.680 ur 2 znašajo v minulem letu pri S njih izostanki z dela. Skratka, popolna zmeda. Bolje rečeno, e kompletna anarhija. g Medsebojne obtožbe, pritož- S be, nezakonite odločitve ... vse S to je tema razprave na pred- e sedstvu občinskega sindikal- " nega sveta v Piranu s pred- S stavniki zavarovalnice in o problemih zavarovalnice. Ne gre za to, da bi bil kdor koli na zatožni klopi — navsezadnje, toži naj kdo drug, ne sindikat, zato je občinski svet že prepustil sodniku za prekrške v odločitev samovoljni ukrep direktorja. Veliko bolj pomembno je v tem trenutku doseči to, da se poleže vihar v kozarcu vode in da se kolektiv vendarle začne ukvarjati namesto s prepiri in očitki z ukrepi za boljše gospodarjenje. Ker pač ni od prepirov odvisna njihova prihodnost, temveč od tega, kako bodo de- a lali v prihodnj^, kako bodo v S prihodnje gospodarili. S Takšno je bilo stališče pred- g sedstva občinskih sindikatov v g Piranu do problemov, ki ta- > rejo zavarovalnico. Nekaj pa ° je pri vsem tem očitno. To 5 boljše gospodarjenje v pri- 3 hodnje je odvisno predvsem -5 od tega, kako bodo v kolekti- „ vu uspeli narediti iz kaosa S red, kako bodo znali porazde- d liti dolžnosti in pristojnosti in " seveda, kako jih bodo tudi 3 znali uveljavljati. Torej od „ tega, kako bodo izoblikovali c svoje samoupravne odnose. In c to sami, kajti, če se nekateri * še tako zavzemajo in navdu- ® šujejo, naj bi sindikat imeno- 9. val komisijo, ki bi nepristran- 3 sko razsodila o dosedanji kriv- 3 di, to še zdaleč ne bi razrešilo .3 protislovij, ki so se nakopičila ^ v odnosih znotraj -kolektiva 3 piranske zavarovalnice. ~ Predvsem pa nobena komi- » sija ne bi mogla zagotoviti, da B Vnovič ne bi v Splošni plovbi postavili pred vrata predstav- ■§ nika piranske zavarovalnice. £ S. B. S 5 w S B g e g 1 a. 9 a 3 h Glasilo RepuonSK-f-- -vein za slovenijo izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List le ustanovljen zu uuveiiiiu a 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva ln uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313/VI, telefon uredništva 31 66 72. 31 24 02 tn 31 00 33, uprave 31 00 33. Račun prt Narodni banki v Ljubljani št. NB 501-1-365 - Posamezna številka stane N. 50 par — 50 starih din — Naročnina je četrtletna N. 6.50 din — 650 starih din — polletna N. 13 din — 1300 starih din in letna N. 26 din — 2600 starih din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk In klišeji CZP »Ljudska pravica. —r.jubHana PO KONČANEM »SIHTU« JE JAMŠČARICA POVSEM ODVEČ VNOVIČ NA TEMO: ZAPOSLOVANJE V TUJINI FOTO SLUŽBA DE LASTOVICE V NAREKOVAJIH RAZGOVOR O AKTUALNIH NALOGAH PTUJSKIH SINDIKATOV Ob težjih pogojih boljši rezultati Čeprav so gospodarska gibanja ugodna, možnosti še zdaleč niso izkoriščene @ Zaostajanje v pripravah na uvedbo 42-umegtt tedna ® Za bolj demokratične metode pri reševanju problemov Ptujski sindikati so pred dnevi na tretjem plenumu sprejeli delovni program za letošnje leto. Program vključuje vsa področja sindikalnega dela ter opredeljuje pogoje, ob katerih naj bi ga uresničili. Drugače rečeno: nakazana je pot, kako naj bi — prek dela komisij, predsedstva in plenuma ObSS — sindikati analizirali problematiko, o njej razpravljali, zavzemali stališča in tako usmerjali svbje delo. Zaposlovanje naših delavcev v tujini sodi po splošni presoji med pojave, o katerih pogosto nimamo dovolj razčiščenih pojmov. Ce ocenjujemo ta pojav z družbenega in gospodarskega vidika, zadevamo včasih na razlage, ki niso ravno ustrezne in temeljite. Toda zaposlovanje v tujini je pojav, ki ga moramo razlagati in spoznavati v vsej raznolikosti in zapletenosti. Zaposlovanja v tujini ne smemo zamolčevati in podcenjevati, saj iz podatkov zvemo, da se iz leta v leto zaposluje v tujini več naših delavcev. Takšen odnos do tega procesa bi povzročil neprimerno večjo škodo, kot pa če bi sproti razčiščevali in urejali posledice zaposlovanja v tujini. Vsem nam je manj ali več znano, da pri zaposlovanju naših delavcev v tujini nastajajo različni problemi zaradi mnogih neurejenosti pri postopku zaposlovanja, pa tudi pravni položaj zaposlenih delavcev ni takšen, klat bi moral biti, če bi imeli z državami, kjer se pretežno zaposlujejo naši delavci, sklenjene ustrezne konvencije in meddržavne pogodbe. Slovenski sindikati so o zaposlovanju v tujini med prvimi izdelali stališča. Mnenja so, da je zaposlovanje v tujini pojav, ki se mu ni mogoče izogniti zaradi ekonomskih razlik med deželami. V času »odpiranja meja«, vključevanja naše države v mednarodno delitev dela, ni ’ mogoče preprečiti težnje določenega števila ljudi, da bi se zaposlili v tujini. Po mnenju sindikata so to »pričakovana gibanja, ki jih je treba spremljati, -usmerjati in kontrolirati«, in gibanja, ki jih zasledimo povsod v svetu. V povojnem času je zaposlovanje v tujini nekaj časa mirovalo. Delo na tujem je imelo slab glas, pa tudi rrfejd je Veljala za močno oviro. Bolj množično je postalo zaposlovanje v tujini šele po letu 1961. Zaposlovanje je zajelo predvsem ljudi iz manj razvitih področij in iz krajev, ki so že znani po močnem izseljevanju v preteklosti. ^ Med ta področja štejemo Prekmurje, Dolenjsko in Notranjsko. Po nepopolnih podatkih statistične službe je lani iz Slovenije odšlo na delo v tujino kakih 10 'do 12 tisoč delavcev. Čeprav je med delavci, ki so odšli na delo onstran meje pre-precej ljudi iz socialno ogrožene sredine, socialni položaj ni več poglavitni vzrok zaposlovanja v tujini. Današnja ekonomska emigracija, če ji moremo tako reči, je veliko bolj pogosto posledica splošnih teženj po hitrem dvigu življenjske ravni. Po podatkih iz Prekmurja je samo 36,6 °/o vseh zaposlenih v tujini socialno slabše situiranih, v drugih predelih Slovenije, kjer je ekonomski položaj boljši, pa je odstotek še nižji. Lani je v Sloveniji vložilo zahteve za zaposlitev v tujini 3571 ljudi. Po izvedenem postopku so zavodi za zaposlovanje izdali za zaposlitev v tujini skupaj 7805 napotil. Med ljudmi, ki sio odšli v tujino, je bilo 4325 delavcev, 3357 kmetov, 113 strokovnjakov in 10 obrtnikov. Med zaposlenimi v tujini je visoko število kmetov, kar kaže, da je zaposlitev v tujini le začasna. Največ delavcev je iz Slovenije lani odšlo v Avstrijo in sicer 5725, v Zahodno Nemčijo 1906 delavcev, manjše število pa še v Švico, Italijo, Anglijo, Francijo, na. Švedsko in druge države. Številke pa še povedo, da je 98% vseh zaposlenih v tujini dobilo delo v Avstriji in Zahodni Nemčiji. Zaposlovanje v tujini ima svoje zakone. Podatki kažejo, da po vseh poklicih ni enakega povpraševanja. Najlažje si delo v tujini najdejo klovinarji. Tudi lesna stroka, tekstilci, trgovci in gostinci lahko najdejo zaposlitev. Največ tekstilnih delavcev je v Avstriji. Največ kovinarjev odhaja na delo v tujino iz Maribora in Ljubljane, največ tekstilcev pa iz Maribora in Celja. Primerjave iz prejšnjih let tudi povedo, da se kvalifikacijska struktura spreminja. Pri tem beležimo dva močna premika: vedno več je nekmečkih delavcev in vedno bolj pogosto odhajajo na delo strokovnejši kadri. Pri zaposlovanju naših delavcev v tujini pa ne smemo prezreti tudi ponudbe tujih delodajalcev, ki stalno naraščajo. Število prostih delovnih mest za naše delavce' pri tujih podjetnikih se je letos močno povečalo. Z naraščanjem števila prostih delovnih mest pri tujih delodajalcih in spričo vedno večjih zahtev po naših delavcih, se razširja tudi krog ljudi, ki se usmerjajo v zaposlitev v tujini. Predlanskim so pri zavodih za zaposlovanje knjižili 54 prošenj tujih delodajalcev, lani pa že 172. Najbrž . bo število delavcev, ki se zaposlujejo v tujini, letos še večje. To pa nas zavezuje, da odpravljamo vse tiste pomanjkljivosti in protislovja, ki pri zaposlovanju naših delavcev v tujini nastajajo. Gre predvsem za to, da našim delavcem v tujini zagotovimo najugodnejše delovne razmere, zdravstveno, socialno in pravno zaščito. Pri tem seveda naloge našega sindikata niso majhne in jih po svojih močeh s tujimi sindikalnimi voditelji v obmejnih pokrajinah že ureja. Z. T. Zdaj bi bilo težko govoriti o vseh nalogah, ki so si jih zastavili. Če odštejemo vse drugo, nas pri tem omejuje prostor. Zato smo se v razgovoru s članoma predsedstva ObSS Ptuj, tovarišema Jankom Kosijem in Danilom Mastenom omejili zgolj /ia nekatere najbolj aktualne naloge s področja gospodarstva. Vprašanje: »Kaltšna bi bila ocena gospodarskih gibanj v komuni v času po reformi?« Odgovarja tovariš Janko Kosi: »Rezultati so. zadovoljivi. Čeprav bo dokončne podatke razkrila šele analiza zaključnih računov, že zdaj vemo, da so bili fizični plani proizvodnje skoraj v celoti izpolnjeni. Spodbudno je, da so v večini delovnih organizacij težišče dela usmerili na ukrepe trajnejšega pomena: izboljšano organizacijo dela, kadrovsko politiko itd. Odpuščanju delavcev, kot eni izmed oblik »notranjih rezerv«, smo se zoperstavili. Takšno stališče je pravzaprav vplivalo, da so kolektivi razprave preusmerili na že omenjene dolgoročnejše rešitve. NAŠE. IZKUŠNJE i SAMORASTNIK MED STATVAMI Stanetom Bačarjem sediva v eni izmed predavalnic na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani. bi jo opustili in se sploh dogovorili z drugimi predilnicami, da vam bi dobavljale kvalitetno prejo, vi pa bi se v tkalnici specializirali na izde- Stane Bačar je sicer mojster l°vanie kvalitetnega blaga?« v Tekstilni tovarni v Ajdovščini, zdaj pa je obiskoval seminar za samoupravljavce. Pogovarjala sva sg o tem, kaj si je zbral za zaključno seminarsko nalogo. »Analiziral sem pogoje za prehod na skrajšani delovni čas v naši tovarni...« mi pojasnjuje. ■ »In kateri so po vaših izsledkih pogoji, da bi lahko prešli na skrajšan delovni čas?« »Predvsem bi morali proizvodnjo še bolj specializirati na tiste izdelke, ki nam bi prinesli najboljši ekonomski učinek, znižati stroške in delo še bolje organizirati...« Tovariš Bačar mi je hotel še nekaj pojasniti, pa mu beseda nikakor ni šla iz ust. Pa vse- »O tem že razmišljamo, toda žal le nekateri posamezniki, moremo V najinem pogovoru sva bila s tovarišem Bačarjem že pri stroških. »Sam sem izračunal, da bi letno lahko takoj prigospodarili približno sto milijonov starih dinarjev, če bi sproti v proizvodnem procesu za vsak izdelek ugotavljali stroške,« mi je jel pojasnjevati. »Kaj jih ne ugotavljate?« »Splgh ne, saj zato nimamo v tovarni niti potrebne službe. Menda zavoljo tega ne, ker ne dobiti strokovnja- Moram pa reči, da smo v tkalnici storili precejšen napredek v specializaciji. Opuščamo vse eno me je zanimalo, kaj skri- izdelke, ki za, nas niso renta-va. bilni. Naša hotenja so usmer- »Kako pa ste vi izračunali, kako in kje lahko prigospodarite pri stroških približno sto milijonov starih dinarjev, kot ste rekli?« sem ga prekinil. »Izračunal sem naslednje: ■ če bi na primer za prejo, ki jo prodajamo drugam, uporabljali zaboje iz trdega bukovega lesa, namesto iz mehkega, ki ga uporabljamo sedaj, bi letno pridobili osem milijonov starih dinarjev. Če pa bi doma uporabljali trajnejše in- trdnejše zaboje, bi pridobili nadaljnjih petindvajset milijonov starih dinarjev...« »To je skupaj šele približno 33 milijonov starih dinarjev ... ?« »Več kot šestdeset milijonov starih dinarjev pa bi po mojih Veste, v naši tovarni jena v izdelovanje najkvalitet- izračunih lahko prigospodarili, nekateri vodilni uslužbenci niso preveč dovzetni za te ali one novosti. Zato je težko prodreti z novimi idejami... Že lani smo hoteli proizvodnjo v predilnici specializirati na tri osnovne preje. Pa vendar, kot sem že omenil, med organizatorji proizvodnje, zavoljo nesoglasja in pa delno tudi zavo- nejših tkanin tudi iz sintetike. če bi namesto navadnih meh-Vidite, prav tu, če hočemo pro- kih cevk za prejo uporabljali izvajati kvalitetne tkanine, si lahko pomagamo z domačo predilnico, ki nam lahko pripravi 'prejo po želji. plastične, ki zdržijo tudi deset let.« »Kako to, da se teh pravzaprav enostavnih izboljšav, ki pa bi prinesle kolektivu milijone, ni domislil še nihče od strokovnjakov?« »Ne vem! Prepričan sem sa- S pripovedovanjem o predilnici me tovariš Bačar ni povsem prepričal, zlasti ko v zadnjem času slišimo veliko razijo neredne preskrbe z bomba- prav in hkrati pomislekov, ali mo v to, da bi prigospodarili žem, specializacije nismo mo- je potrebno, da ima vsaka še še precej več milijonov, če bi gli uveljaviti. Morda edini tako majhna slovenska tekstil- še drugje naredili podobne iz-uspeh, ki smo ga lani dosegli ud tovarna tudi svojo predil- račune...« v specializaciji predilnice, je v nico. Ob tem sem se mimo- »Boste lahko vse te vaše zatem, da smo se pogodbeno po- grede spomnil majhnega ita- misli uveljavili v praksi?« vezali tudi z drugimi pr.edilni- lijanskega mesteca, v katerem »Težko bo marsikaterega od e.ami v Sloveniji, da nam tudi je 20 tekstilnih tovarn, pa vse vodilnih prepričati v vse, kar te za tkalnico dobavljajo pre- dobivajo prejo iz ene same sem izračunal. Pa vendar so tu jo, ki je v naši predilnici ne predilnice. Verjetno bo slej ko še samoupravni organi, za ka-moremo izdelati...« prej tudi pri nas potrebno več tere pa sem prepričan, da bodo »Kako to, da imate še pre- poslovnosti tudi na tem pod- m,oje predloge podprli...« dilnico? Ali ne bi bilo bolje, če ročju. M. 2IVKOVIČ IlilllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllilM Drugo k drugemu: gospodarski rezultati minulega leta so navzlic reformi boljši kot v letu 1964. Drži pa, da se bo letos izkazalo, katere delovne organizacije so dejansko sposobne, da reformo »preživijo«, in katere niso. V mislih imam predvsem terciarne dejavnosti in pa gradbeništvo. Kolektivi teh dejavnosti so že lani občutili težave, še bolj pa jih letos. Še lani so v teh panogah imeli zagotovljeno delo vsaj za sedem ali osem mesecev naprej, zdaj delajo tako rekoč od danes do jutri. Vzrokov za to je nedvomno več. Terciarne dejavnosti, v naši komuni že doslej niso bile kaj prida razvite. Ker pa so potrebne, bo treba poiskati vse možnosti, da ne bi pogojev za njihov razvoj še poslabšali. Podobno je s stanovanjsko gradnjo. Včasih smo v Ptuju gradili 100 stanovanj na leto, zdaj jih samo 30. Razumemo, da ob sedanji reorganizaciji sistema stanovanjske gradnje vsaj začasni stagnaciji ni moč uit'-Gre pa za to, da se iznebim0 dosedanjih metod pri delu. Občinska skupščina je na prime? na zadnji seji sprejela vrsto odlokov, ki so za občane zelo važni, tako o amortizaciji stanovanjskih hiš, o ■ načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje, o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, o načinu subvencioniranja stanarin itd., vendar o tem občani poprej niso razpravljali, čeprav je bilo časa dovolj. Zato smo tudi na našem plenumu sklenili, da priporočimo občinski skupščini,, naj odbornikom in političnim organizacijam pošlje ustrezno gradivo za razpravo vsaj deset dni pred sejo in ka? je važnejše — da o vsem razpravljajo tudi občani.« Vprašanje: »Kako potekajo priprave na skrajšani delavnik?« Odgovarja tovariš Danilo Masten: »Preveč z zamudo. To še posebej velja za manjše delovne organizacije. Na splošno velja, da so se sindikalne podružnice veliko premalo angažirale. Nit' vodstva delovnih organizacij, manj pa kolektivi ne vedo, kda.i si bodo to pravico izpisali tudi v praksi. Vzrok: ni analiz ib spet analiz ni, ker ni kadrov, ki so — kolikor jih je — zaposleni z »važnejšimi« zadevami. N® gre za to, da bi sindikati zahtevali, naj v kolektivih vsaj f°rT malno posvetijo več skrbi tudi tej problematiki, da mora biti »do jutri« to urejeno. Zavračamo pa mnenja, da o tem ne kaže razpravljati zdaj, ker je »n«' roden čas«, kot se ponekod i*' govarjajo. S tem ne zanikam dejanskih razmer, v katerih gospodaril0 naše delovne organizacije. ima' mo nekaj večjih delovnih organizacij, drugo pa so majhn« in najmanjša podjetja. Za vse značilno, da so se začela mode1' nizirati nekako od 1960. le‘j* naprej. Dotlej so čisti dohode^ skoraj povsod in v' celoti P°l3' bili le za osebne dohodke. Ne__ pa se je proces začel, ker v k°' lektivih vse bolj in resneje mi' slijo tudi na jutrišnji dan, takšnih »malenkosti«, kot L skrajšani delavnik, ne bi sme zanemarjati. Naposled je žalo-% no, da imamo v občini 1° L delovne organizacije — TG e Kidričevo, Železniške delavni in Gozdni obrat Kmetijske»g kombinata — ki so ga doslej uvedle.« M- S* Kljub pomanjkljivostim uspešna prizadevanja Ko je občinski sindikalni svet v zeniški komuni analiziral Prizadevanja delovnih organizacij za uveljavitev gospodarske reforme, so bile ugotovitve kljub nekaterim kritičnim pomislekom vendarle optimistične. Kritični pomisleki zavpljo lega, ker so v nekaterih kolektivih kljub opozorilom sindikatov videli vse svoje notranje rezerve v zmanjševanju števila Zaposlenih. In spet optimistične ugotovitve, ker so bili ti kolektivi navsezadnje vendarle v manjšini, ker so drugod reševali tako imenovani problem odvečne delovne sile s tem, da so povečevali obseg proizvodnje, uvajali večizmensko delo in osvajali novo proizvodnjo. Se psebej pozitivno pa je občinski sindikalni svet' ocenil Prizadevanja sindikalne podružnice zeniškega rudnika rjavega premoga, ki so bila prav posebno očitna ob zapiranju jame Raspotočje in ko je grozil odpust kakim 400 rudarjem. Prav na pobudo in na zahtevo rudniškega sindikata je večina rudarjev le dobila zaposlitev v drugih obratih, kajti sindikat je terjal od samoupravnih organov, da naj odvečno število zaposlenih ugotovijo na ravni celotne delovne organizacije in ne samo v enem obratu. Poseg v kadrovsko problematiko Samoupravni organi in sindikat v lesno-kemijskem kombinatu Belišče je sklenil podpreti predlog upravnega vodstva Podjetja, da ostro ukrepajo za izboljšanje kadrovske strukture podjetja. Tako je na zadnji seji delavski svet kombinata sprejel, sklep, da je treba v podjetju čimbolj razviti sistem tzobraževanja na delovnih mestih ter intenzivno, predvsem Pa hitro izboljšati kadrovski sestav zaposlenih. Ena izmed analiz namreč razkriva, da skoraj polovica zaposlenih nima Potrebne strokovne usposobljenosti za delovna mesta, ki jih zaseda. Hkrati je bil sprejet tudi sklep, da se v podjetju nihče ne more na novo zaposliti, če nima ustrezne strokovne I ‘Zobrazbe, ki jo terja posamezno delovno mesto. Vprašaj nad kadrovskimi službami H-rvatska Gospodarstvu okraja Sisak primanjkuje strokovnega ka-®rQ. Mnoga delovna mesta zasedajo delavci, ki nimajo ustrezna strokovne izobrazbe. Večina delovnih organizacij nima niti ekočih, da o perspektivnih planih strokovnega uposabljanja ne govorimo. Tako ugotavljajo v sindikatih, na zbor-v Socialistični zvezi in še marsikje drugje. Vendar pa ima ta kadrovski problem še drugo plat. V -inulem letu so delavski sveti analizirali kadrovsko problematiko svojega kolektiva komaj na vsakem dvajsetem zase-. auju. In ker se ponekod delavski sveti sploh niso dvajsetkrat potem tudi ni naključje, da o kadrovski problematiki Jso spregovorili niti besedice. Vsaka soodvisnost tega kanskega problema v okraju Sisak s podatkom, da je kar s % zaposlenih v kadrovskih službah delovnih organizacij z nižjo strokovno izobrazbo, pa je seveda čisto na- Pomorščaki v zagati j Ka plenarnem zasedanju CO sindikata delavcev prometa tie,2-yez: Jugoslavije so člani plenuma ugotavljali, da je novi c..’^2ni režim bistveno poslabšal položaj delovnih organiza-J P pomorskem prometu, kar se odraža v veliko nižji stopnji - Urnulativnosti v poreformnem obdobju. Zato tudi večina Dom °rskih delovnih kolektivov zahteva ugodnejše pogoje go- ^arjenja in po mišljenju, ki se je izoblikovalo v Central-Dr?n odboru tega sindikata, bi res bilo potrebno ponovno in v iti problematiko cen za gorivo, reprodukcijski material je,Se nekatere druge činitelje, ki vplivajo na poslovanje poditi1 za Vomorski promet. Toda kot je po eni strani upravi-b3 zahteva pomorskih kolektivov po nekaterih spremem-Jc0j v instrumentariju, tako bi po drugi strani morali tudi re*ktivi. odločneje poseči v svoje gospodarjenje. Notranjih otberu pa je bilo po mnenju članov plenuma še zelo malo Kritih v pomdrstvu. VWWWVWWWV'vAAAAAAAA/V\/VVVV'7\AAAAAAAAAA/'AAAAAA/V y\AAAAAAAAAAAAAAAAA/VVWWVVWVVVVWVV'^VWVVWVWVS/'>AA/'y'VVV'7VV\/'y Vseh investicij ne gre metati v isti koš Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v eni izmed manjših občin so govorili o problemih investiranja in navajali, da so v njihovi občini lani investirali celo več kot v letu 1964. Poudarjali so, da bi s tem denarjem (v celoti je bilo nekaj sto milijonov dinarjev) lahko dosti naredili na področju standarda, zdravstva, kulture itd. Ves ton diskusije je bil tak, kot da je nujno potrebno zmanjšati prav vse vrste investicij, če hočemo delati v soglasju z načeli reforme. Nihče ni izrekel drugačnega mnenja. Pozneje sem izvedel, da so investicije šle za modernizacijo dveh tovarn, od katerih je v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj vseh dejavnosti v tej občini. Nihče ni oporekal, da investicije v teh tovarnah niso bile dobro naložene; da so uperili kritiko proti investicijam, je zadostovalo že dejstvo, da so in- vestirali več kot prej. Ta prnjier in nekateri podobni so me napotili, da napišem teh nekaj vrstic. Zaradi negativnih posledic našega preširokega in cesto nesmotrnega investiranja predvsem v novogradnje se je ponekod udomačilo mnenje, da je treba zmanjšati prav vse vrste investicij. V resnici pa sodoben, zelo hiter razvoj gospodarstva po svetu terja od nas, da hitreje, kot smo to delali doslej, obnavljamo in moderniziramo naše strojne in druge naprave, da torej v te namene vlagamo več kot do sgdaj. Zato pa moran.. seveda zmanjšati vlaganja v nove objekte in na tem področju je bilo zadnji čas že marsikaj storjenega. Tako so bile investicije v osnovna sredstva lani po realni vrednosti za kakih 20 % nižje kot v letu 1964. Slabost sedanjega investiranja pa je v tem, da nismo črtali nekaterih investicij, za- ključili pa predvsem tiste, ki nam bodo hitro začele dajati nov dohodek. Zato ležijo velika sredstva neizkoriščena. Vrednost nedokončanih investicij je 1. 1962 znašala nekaj manj kot, 38 milijard, sedaj pa znaša že več kot 95 milijard dinarjev. Vsa naša prizadevanja morajo biti usmerjena v to, da se tiste investicije, katerih gradnja gre proti koncu, hitro zaključijo in da ne začenjamo novih investicij, razen najbolj potrebnih energetskih objektov. Zato pa morajo tovarne hitreje v rekonstrukcijo, modernizacijo itd. Delovne organizacije imajo sedaj več sredstev, kot so jih imele prej: skladi v celoti znašajo kakih 30 % več, kot so znašali prejšnja leta. Mnogi pd so mnenja, da te povečane sklade lahko razdelimo za osebne dohodke ali pa porabimo za razne negospodarske namene. V resnici pa so sedanji skladi glede na izrabljenost in zastarelost naših strojev celo želu majhni. Še posebno zato, ker tovarne, ki imajo na razpolago določena sredstva za mo- x dernizacijo, ne morejo dobiti pod ugodnimi pogoji bančnih 1 kreditov. Zaradi široke investicijske fronte. so namreč bančna sredstva v glavnem že angažirana, pa bi zato morale delovne organizacije proučiti tudi nfibžnost medsebojnega kreditiranja, da bi tudi na ta način čim hitreje in čim uspešneje modernizirali naše gospodarstvo. Cilj vsakega investiranja je, da se začete investicije dogradijo v čim krajšem roku, da bi tako čim prej začele dajati dohodek; z medsebojnimi posojili bi podjetja roke modernizacij lahko zelo skrajšala. * Naloga sindikatov v delovnih organizacijah in občinah je, da ocenijo .za vsako investicijo posebej, ali je potrebna ali ne. Pavšalno kritiziranje vseh investicij povprek lahko samo škoduje. Smotrne investicije v razumnem obsegu so nujne in kmalu prispevajo k boljšemu standardu kolektivov, ki pametno investirajo. FRANC UREVC < ^AA/''AAAA/WVWWV'v“-'\A/“yWWVW\AA^/VWWVWWW‘yWWW’7V7WVWVW\A/ AAAA/WWWW\AAA/WV\AA/W\AAyVVVWWWV\AAAA/W\AA# NAMESTO ČEVLJARJEV IMAJO DRETO BANKIRJI V izvezli četrti, v uvozu reprodukcijskega materiala za nekaj mesecev v zamudi © Zakaj je najemanje kreditov v tujini le pobožna želja delovnih kolektivov © Pot do surovin je dolga pet mesecev in štirinajst dni @ Samoupravljanje s platnicami birokratizma (Nadaljevanje s 1. strani) ran j e, s tem, da 90 % deviz ostane njim in usnjarski industriji, 10 % pa banki. Kljub podpisom na pogodbi pa se preti zdaj spremeniti to razmerje v 80:20. Razen tega jd banka uveljavila načelo neto priliva, se pravi, da bodo čevljarji dobili devize šele tedaj, ko bodo tuji kupci nakazali sredstva in ko se bodo te devize tudi začele stekati v jugoslovanskih bankah. V Peku pa zatrjujejo, da se bo to zgodilo šele čez kakih 5 mesecev. Dotlej pa obdobje, ki ga še najbolj označuje pojem praznina. Ob podpisu pc^odbe so bile zaloge reprodukcijskega materiala le 40°/o normalnih. Zdaj tudi teh 40% nezadržno kopni. In ni posebno! veliko izgledov, da bi bankirji iz lanskih deviznih kvot, ki sta jih ustvarili čevljarska in usnjarska industrija, nakazali vsaj del za njihove potrebe. Tudi ni posebnih izgledov za premostitvene kredite. Računice pa govore, da je izvoz čevljev in usnja rentabilen tako na Zahod kot na Vzhod. Toda kaj, ko so nekatera ušesa gluha! 2 PROTI 0 ZA BIROKRACIJO ... Zanimiva je samozavestna trditev proizvajalcev iz Peka, da bi lahko samo telefon zavrteli, pa bi jih njihovi odjemalci z Dunaja ali s katerega drugega evropskega trga v nekaj dnevih oskrbeli bodisi s potrebnim deviznim kreditom, bodisi s »kreditom« v surovinah. Prepričani so v pristnost teh poslovnih stikov, verjamejo v povpraševanje po njihovih artiklih. Sicer pa je takšno ali drugačno kreditiranje povsem splošen pojav v svetovni trgovini. Doma pa se dogaja precej drugače. Od dneva, ko v Peku ugotovijo, kakšen material potrebujejo iz uvoza, do dneva, ko začno postopek za devizna sredstva, ki jih pravzaprav sami ustvarjajo, pa do dneva, ko podjetje ta sredstva od banke tudi dobi, mine po dosedanjih izkušnjah 5 mesecev in štirinajst dni. Veliko preveč, da to ne bi vplivalo na proizvodnjo, veliko preveč, da bi lahko svoje plan- ske obveznosti izpolnjevali, veliko preveč, da bi se mogli držati rokov, ki jih postavljajo zunanji poslovni partnerji. Odločiti se za prvo varianto bi bilo seveda veliko ugodneje. Toda — spričo predpisov, ki pri nas veljajo, tega ni mogoče storiti. In vendar bi bilo veliko število zunanjih partnerjev pripravljenih kreditirati slovensko čevljarsko industijo, bodisi z deviznimi sredstvi bodisi z reprodukcijskim materialom. Dali bi kredite, ki bi jih posebna podjetja odplačevala z ustvarjenimi proizvodi. Brez posebnih težav, vsekakor pa veliko laže v primeri z domačimi kreditnimi pogoji, ki jih največkrat sploh ni. 3 PROTI « ZA BIROKRACIJO... Dreto imajo namesto čevljarjev bankirji. Dajejo jim je toliko, ne toliko, kot bi jo čevljarji potrebovali ali lahko porabili, temveč toliko, kot se jim zdi, da je prav. Gospodarske 'škode pa, ki zaradi tega nastaja, niso izračunali ne v Peku, ne v katerem koli drugem podjetju obutvene ali usnjarske industrije, bržčas zato ne, ker bi se preveč zgrozili nad številkami. Pa to še ni vse. Priznali smo sami sebi, da lahko zagotovimo intenzivnejše gospodarjenje le v samoupravnih odnosih. In hkrati tudi sami sebe demantirali! Le Kako naj pride do veljave samoupravna pobuda kolektiva, kako se naj uresničijo njihovi načrti za vključitev v mednarodno delitev dela, če smo mu dovolili odločati in gospodariti le-z dinarskimi sredstvi, ki jih ustvarja in marsikdaj se tu z bolj ali manj na pamet izračunano ceno začrtali krog, v katerem se to samoupravljanje smo sprehoditi. Sicer pa: ali ne mora tudi vsak najmanjši računček, samo za svinčnik ali radirko, romati skozi službo-družbenega knjigovodstva. Toda to je že drugi del zgodbe, ki je povezan s tržiškimi čevljarji toliko, kot s katero koli drugo ali katero koli delovno organizacijo sploh. ‘ S. B. "Xxx Pravna posvetovalnica DE VV\\\V\\\\\VA\\\\\\\\\\\VV\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^ * al. VPRAŠANJE: j6,,*jpravni odbor našega podjetja je sklepal o prenehanju mo-Vt. - delovnega razmerja zaradi skrčenja delovne .sile; zoper $v°t6110 odločbo o prenehanju dela sem se pritožil na delavski Hi,, ki je moj ugovor zavrnil. Niti na sejo upravnega odbora na sejo delavskega sveta, kjer so razpravljali o prenehanju Svm’ nisem id! povabljen, zvedel pa sem, da na seji delavskega mojega ugovora hišo prebrali. Zato me zanima, ali je ei> o prenehanju dela zakonit. P.J. — Murska Sobota recpemel]ni zakon 0 delovnih razmerjih v svojem 117. členu iz-Šaii ° določa> da ima delavec pravico prisostvovati sejam or~ o ‘j°v upravljanja delovne organizacije, kadar se na njih odloča Rjavčevih pravicah ali dolžnostih. Seveda pa delavec svoje reg,.11:6' da prisostvuje sejam organov upravljanja, ne more g°vihlrati’ če ni ° teh seiah» na katerih se b0 odločalo o nje-lav n Pravicah, obveščen. Delovna organizacija mora zato de-bov-fiv ° 61§ar pravici bo na seji organa upravljanja odločala, tere„6lt! na tako sejo s posebnim pismenim obvestilom, Iz ka-ZaracP razvidno, da je vabljen na sejo organa upravljanja tudi 1 °dt°čanja o njegovi pravici ali dolžnosti; zadostuje pa kol ustno vabiIo na tako sejo. V kolikor je obveščanje članov štet) !,Va P° navadi urejeno z oglašanjem na oglasni deski, je V?1 us šte\f__________________________- ................- ____________ bo ’ aa tako obvestilo, ki izrecno pove, o katerih delavcih se >\_ SPii _________l: • . „ hi 56ji organov upravljanja odločalo, zadošča zahtevi iz čle-‘"jac. Temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Delovna organih kj'3'--^1 ima Poleg sedeža tudi svoje obratne enote na različ-2 °glarugo obvestilo, ki jih je seznanjalo z možnostmi posredovanja ostalih prireditev, tako z glasbenega kot likovnega področja. Pa svet za kulturo ni obravnaval. (Sele najin razgovor je razkril, da je to obvestilo zaspalo Pekje v predalih’ občinske uprave.) Skoda, Jeseničani torej v fej obliki ne bodo letos deležni finančne podpore iz republiškega sklada. -gr- ansko jesen je tekla doji kaj široka javna razprava it J o tem, kako in zakaj naj bi jeseniška glasbena šola razširila svoje delovno področje. Prvi koncert novoustanovljenega simfoničnega orkestra je kot prva lastovka, znanilka novega snovanja v glasbenem življenju Jeseničanov. Ali je edina? nja oziroma kot člani jeseniške in javomiške Svobode. Tudi prej je šo-la vedno imela svoj orkester, toda, ker so vsako leto pripravljali le en obligatni koncert in se nanj pripravljali vse leto, je bila udeležba na vajah komaj 50%. Vrsto instrumentalnih solistov pa so si morali posojati iz Ljubljane in njihovo sodelovanje seveda plačati. Ker v novem orkestru zluna-nji člani dobijo zdaj nekak simbolični honorar (800 din za dvourno vajo), pedagogi za vaje prav tako en del osebnega dohodka, gojenci šole, člani orkestra, pa so oproščeni ukovine, je disciplina orkestra zdaj neprimerno boljša. Tako organiziran orkester bo lahko letos naštudiral pet koncertov, omogočil pa bo tudi, da se bodo lahko uveljavili domači vokalni in instrumentalni solisti. Orkester bo pripravil koncert opernih in operetnih arij, naštudiral pa bo tudi koncert resne glasbe, na katerem bo član orkestra Lado Peternel zaigral Beethovnov koncert za violino, ki ga pripravlja za diplomsko delo na Akademiji za glasbo. Vsak koncert bodo ponovili tudi za šolsko mladino. Prvi štirje letošnji naj bi bili bolj popularni, saj si je publiko treba šele ponovno pridobiti. Tovariš Karba je dejal, da bodo O' vsem, kar je bilo novega zasnovanega na glasbenem področju v okviru šole, lahko zdaj z zadovoljstvom obvestili občinsko skupščino,, ki je prva. terjala, da šola prerase svoje klasične okvire tradicionalne šolske dejavnosti. f n i ovariša Karbo sem nato H vprašala, kaj se pravza-j prav dogaja v Čufarjevem gledališču; pred časom smo brali vest, da je dobilo prisilno upravo. Vest je bila neresnična. Nedejavnost gledališča ni bila vzrok, temveč povod, da je svet za kulturo predlagal občinski skupščini, da pošlje v gledališče dve komisiji, ki bi pregledali tako finančno poslovanje kot samoupravljanje v tem zavodu. Če namreč gledališče dobi iz občinskih proračunskih sredstev nekaj nad 12 milijonov starih din, smo se dolžni vprašati, kako ta denar troši. Komisija bo torej morala ugotoviti, ali. so upravičeni očitki o slabem poslovanju in kdo je zanj eventualno odgovoren. V zavodu je 9 delavcev v rednem delovnem odnosu. Obstajajo očitki, da je delo slabo organizirano, da redni delovni čas ni ekonomično izkoriščen, zagate pa se rešujejo z nadurami. Gledališče je sploh malo delalo v zadnjih mesecih lanskega leta. Izgovor, da niso dobili vsega denarja po restrikciji proračuna, seveda še ne more biti povod za »štrojk«, kajti kdor stavka, ne prejema plače! Jeseniško gledališče je letos z uspehom gostovalo v Belgiji. Toda na račun gostovanj domača publika ne sme biti oškodovana. Uspeh pred tujo publiko jih toliko bolj zavezuje pred domačo, ki jim je končno ta uspeh omogočila. število. igralcev — amaterjev se je skrčilo. Gotovo bi tudi v gledališču morali ljudi, ki prihajajo večer za večerom na vaje, na kak način materialno stimulirati, Od bliziu 20 milijonov starih dinarjev, s čimer je lani gledališče razpolagalo, pa so Igralci — amaterji dobili le 700.000 neto din, 10 milijonov pa so uporabili za osebne dohodke redno nastavljenih de- lavcev. To seveda ni skrbno trošenje sredstev, če računamo, da so v času od junija lani igrali le nekajkrat »Hlapce«, imeli javno generalko »Tripča« in eno uprizoritev z več ponovitvami za otroke. Če bi gledališče redno dajalo predstave, gotovo ne bi načeli vrste vprašanj, ki pa se nam tako zastavljajo in terjajo jasne odgovore. Zlasti, ker tudi igralci — amaterji izražajo svojo voljo in pripravljenost, da bi igrali. (V tem času menda v gledališču že študirajo nekaj novega!) Če se pa stanje seveda ne bo uredilo, potem bo treba nekaj vendarle storiti. V skrajnem primeru bi morali res predlagati prisilno upravo in dati kolektivno odpoved vsem zaposlenim ter naknadno ugotoviti, katera delovna mesta so potrebna. (Upajmo, da je med tem časom gledališče že stopilo na pot saniranja delovnih odnosov!) -*r7" ot vemo, februarja letos M praznuje DOLIH dvajseto J|\ obletnico svojega obstoja. Kako bi označili njegove največje uspehe? D OLIK praznuje svoj pomembni jubilej gotovo z eno svojih najboljših razstav, je dejal tov. Karba in pristavil, da je to mnenje žirije, v kateri so tudi trije umetnostni zgodovinarji in dva akademska slikarja. Včasih so amaterji likovniki sami razsojali o svojih delih, zdaj zagotavlja kvaliteto izbora razstavljenih del . sodelovanje Strokovnjakov. Pomembno pa je to, da je DOLIK lani od 15 razstav organiziral kar deset razstav akademskih slikarjev, tako n. pr. Spacala, Melite Vovk, Franceta Godca in drugih. Jesenice imajo razstavo vsak mesec v letu, letos pa bodo v okviru sodelovanja med gorenjskimi mesti poskušali organizirati še več razstav. Slikarji. — gostje na Jesenicah radi razstavljajo, ker ima vsaka razstava sorazmerno lep obisk, pa tudi kak razstavljeni eksponat včasih prodajo. Likovna vzgoja, ki jo DOLIK opravlja med Jeseničani. je gotovo tisto, kar lahko ob njihovem lepem jubileju še posebej pohvalimo. SONJA GAŠPERŠIČ Ing. Karba je dejal, da rnno-i>ri njih sodijo, da je kultura ?.a Jesenicah finančno zapostav-Jena. Petintrideset ali štiride-milijonov starih din je lahko esda premalo, toda tudi dovolj, a se vprašamo, če je ta denar , «rbn0 potrošen. Hoteli so, da bil tudi denar, ki ga preje-f«a glasbena šo-la, kar najbolje Porabljen. Da-nes, nekaj mese-J:\Po javni razpravi o glasbe-v1 šoli, so tu že prvi rezultati: so-la je zaostrila pogoje spre j e-„tania gojencev, šolanje je po- J-CULI JI- JV- Do ° bolj resno, zahteva se red- obisko-vanje pouka teorije in .1 šo-lskih ansamblov. Zaradi j e®a tega se je število učencev j * PPkoliko zmanjšalo, tisti go-Sv ki redno opravljajo vse iie’JS u™e obveznosti, pa plaču-- 'l0 namesto 4000 starih din le 2000 0s+ . d™ ukovnine. In šoli je . tudi nekaj denarja za fi-JeLrT?n3e glasbenega življenja 8(j .Deanov, ki je organizirano c* J, •Pod njenim okriljem. Pod fJi-Tpm šole deluje zdaj mla-Sodvf1 pevslki zbor, jeseniška tnao a na pihala, ki ji šola po-dtorn S- Sv°'-Um pedagoškim ka-brez.ni *n n-ud-i članom godbe sle; V,3™1* „ .glasbeni pouk. Do-Sotav T.6®'!,3 Pridobitev pa je Vfcjj ? .s*mfonični orkester, ki in _ ?u-ie 45 članov, pedagoge SO In ' 6 ^ V.U'U1UV. ki ^ ^nce šole, absolvente šole, rektnTe,v orkester vključili di-kot ljubitelji muzicira- IZPOSOJEN KOMENTAR - PO ČASOPISU »DRUŠTVENA DELATNOST« Vpliv komunikacijskih sredstev na kulturno-prosvetno dejavnost v Zasavju TT'”' na izmed svojstvenih lanskoletnih zna-čilnosti razvoja kulturnega življenja v Zasavju je vsekakor množičen »vdor« televizijskih sprejemnikov v stanovanja občanov. Statistiki so dognali, da je bilo konec leta 1965 v Zagorju nad 840 televizorjev, v Trbovljah menda skoro trikrat več, pa tudi Hrastnik ne zaostaja za obema komunama. O radijskih sprejemnikih pa je že dolgo znano, da so si utrli pot v malone vsako družino. Televizija v hiši je torej povsem naraven pojav in je, kot kaže, ni prizadela niti »reformirana naročnina«, saj računajo, da se bo število televizorjev do konca tega leta spet podvojilo. Ni dvoma, da tak razvoj množičnih komunikacijskih sredstev v marsičem vpliva na razvoj celotne kulturno prosvetne dejavnosti v vseh treh občinah, kar se kaže tudi v načrtovanju kulturnih programov oziroma celotne kulturne politike. Vendar je »prilagajanje« tem vplivom ponekod še močno obremenjeno s staro, preživelo miselnostjo. Ta se največkrat in najpogosteje kaže v vzdihovanju po starih časih, ko je šlo vse mnogo bolj enostavno, lažje; ko so ljudje napolnjevali dvorane, samo da so lahko gledali in poslušali to ali ono prireditev, ta ali oni nastop amaterjev. Tu in tam nekateri javno zatrjujejo, da sta množična kulturna dejavnost in amaterizem docela izgubila pomen. Toda prikličimo si spet na pomoč statistiko, po kateri ugotavljamo, da so bile lani številne kulturne prireditve pa filmske predstave in knjižnice še bolj obiskane kot prejšnja leta, ko je televizija v /Zasavju bila še pastorek. Seveda pa so ljudje obiskovali predvsem kvalitetne pri- V katerem grmu tiči zajec ■ reditve in nastope. In v tem grmu tiči zajec. Ljudje so postali strožji ocenjevalci, včasih celo hudo izbirčni. Čedalje bolj in bolj odklanjajo plažo in kič, to pa kaže na njihovo vse večjo kulturno osveščenost, ne glede na to, da se tu in tam vtihotapi kak nastop »kvazi narodne ali zabavne glasbe ali popevke«. S tem pa ni rečeno, da ljudje odklanjajo kot nekvalitetne prireditve samo nastope nekaterih domačih amaterskih in drugih skupin. Prav tako in še bolj so nerazpoloženi do nekvalitetnih televizijskih oddaj, ker vedo, da so TV dane na voljo velike izrazne in druge možnosti. V nobenem primeru torej ne cjre za to, da sta množična kulturna dejavnost in amaterizem izgubila pomen. Nasprotno! Nove razmere terjajo bogatejšo vsebino in to bodo ljudje venomer bolj terjali od vseh amaterskih in drugih domačih skupin. Seveda bo to terjalo mnogo večjih naporov in prizadevanj. Bržčas bodo nekatere naše kulturne skupine imele dosti manj nastopov in prireditev, ki pa bodo skrbneje in solidneje pripravljeni. V nobenem primeru, ponavljam, pa ne bi smeli aktivni kulturni delavci, ustvarjalci na najrazličnejših področjih kulturne tvornosti razsojati o razširjenosti množičnih komunikacijskih sredstev v tem smislu, da jim je napredek le-teh v napoto. Ne smeli bi prezreti številnih in vsestranskih vplivov množičnih komunikacijskih sredstev, brez katerih si dandanašnji ne moremo zamišljati napredka. Bolj umestno je ono drugo vprašanje, ki st ga v zadnjem času tudi zastavljajo v Zasavju. Namreč, kako vplivati na programsko politiko radia in televizije? Ali naj bodo poslušalci in gledalci samo pasiven objekt, brez možnosti, da sodelujejo v programiranju teh institucij? Teh možnosti še ne izrabljamo dovolj. Spominjam se primera, ko so učenci neke zagorske šole lani v več pismih predlagali eni izmed redakcij RTV Ljubljana, naj jim pomaga v njihovih prizadevanjih za to, da bi bolje spoznali slo-. vensko narodno» umetno in partizansko pesem. Želji je bilo ustreženo, kot bi bilo bržčas ustreženo tudi nekaterim drugim željam in zahtevam, če bi jih dovolj tehtno utemeljili. MILAN VIDIC i lllll!ll!llllllll!!l!llll!!lllll!!tllll!!llllll!lllllllllll!l!lii!lli!'lil!llll!!lll Dijaški domovi - da ali ne? tanje v teh institucijah poraja dilemo: so dija-j^ški domovi potrebni ali ne? Poenostavljen odgovor (seveda nepopoln) bi se glasil takole: kakor vzamemo. Stvar naj bi bila torej takšna, kakor pač nanjo kdo gleda. Po oceni prosvetnih delavcev, Zveze mladine in sindikata obstajajo vsi razlogi za to, da imamo dijaške domove. Medtem pa nas hoče praksa prepričati o nečem prav nasprotnem. V zadnjih petnajstih letih se je število dijaških domov v naši državi zmanjšalo prav gotovo za polovico. Naj nam za ilustracijo služi nekaj podatkov iz Hrvatske (tudi podatki iz Slovenije bi bili dokaj podobni. Op. prev.): V utesnjeni spalnici, ki je obenem tudi učilnica gojencev dijaškega doma na Vidovdanski cesti v Ljubljani (Foto služba DE) V šolskem letu 1951-52 je. bilo na področju republike Hrvatske 187 dijaških domov s skoraj 19.000 gojenci, a minulo leto le še 83 dijaških domov z okrog 10.000 gojenci. V istem obdobju pa se je število šol v Hrvaški nekajkrat povečalo. S tem v skladu bi bilo povsem normalno, Ja bi se povečevale tudi kapacitete dijaških domov, a le-te so \se, kot kažejo navedeni podatki, več kot za polovico zmanjšale. Dva razloga navajajo pri ocenjevanju tega pojava. Prvič (kakorkoli se to čudno sliši), da še vedno ni točno definiran status teh institucij v okviru celotnega izobraževalnega sistema, in drugič, nerešeni problemi financiranja domov. Kar zadeva prvi »nesporazum«, pri katerem gre v bistvu za vprašanje, ali so domovi prebivališča (servisne ustanove) ali izobraževalne institucije, se nam zdi odgovor povsem logičen. To so predvsem kombinirane Vžgojno-bivalne ustanove. Seveda nam, če se onretieti-mo za takšno »definicijo«, to še ne pove vsega. Poleg tega se poraja dilema: do katere meje so tč institucije izobraževal no-vzgojne, a kje se pričenja njihova funkcija prebivališča, vloga, ki jo imajo te institucije v zvezi s prehrano in stanovanjem mladine itd. Spor okrog tega vprašanja se v bistvu zreducira na razmejevanje (ali še bolje rečeno, na razčlenjevanje) stroškov, začenši pri investicijah, pa do osebnih dohodkov, zaposlenih v dijaških domovih. Toda znano je, da so ustanovitelji domov (občinske skupščine ali združene delovne organizacije) dolžne plačati stroške za osebne dohodke vzgojiteljskega in zdravstvenega osebja, zagotavljati sredstva za investicije, adaptacije in opremo domov, medtem ko ostale stroške nosijo koristniki domov sami. Ze nekaj časa pa ponekod zelo glasno izražajo težnje, da bi' vse stroške, torej kompletne stroške financiranja domov, prevzeli žepi učencev samih oziroma njihovih staršev. Tako je npr. lani v Splitu mesečna oskr-bovalnina za učenca znašala celo do 25.000 dinarjev, v Zagrebu 2O.OO0, na Reki 25.000 itd. In če upoštevamo, da so koristniki uslug dijaških domov predvsem otroci delavcev, kmetov in nižjih kategorij uradnikov, potem se nam v še bolj zaostreni obliki zastavlja vprašanje, ali se lahko obdrže tako visoke cene oskrbnin? Po vsem sodeč se ne morejo. Poleg tega, da so zaradi vi- sokih cen že danes nezasedene domske kapacitete, je tudi opa-. žiti, da starši ta problem rešujejo v zadnjem času pogosto tako, da se enostavno preseljujejo v kraje, kjer njihovi otroci obiskujejo šole. (Zelo zanimivo bi bilo raziskati, koliko takšna migracija ustvarja za mesta, ki imajo razvito šolsko mrežo, nove probleme — zlasti pri zaposlovanju, stanovanjski izgradnji, urejanju komunalnih problemov itd.) Težnja po uvajanju ekonomskih cen v dijaških domovih je seveda povsem v skladu s prokiamira-nim principom dohodka v delovnih organizacijah društvenih dejavnosti. Toda drugo vprašanje je, ali so visoke cene oskrboval-nin tudi edina pot k temu principu. Ali ni morda to samo linija najmanjšega odpora, ob tem pa postavljamo pod vprašaj eksistenco dijaških domov, ki pa konec koncev imajo povsem odrejeno vlogo v celotnem izobraževalno vzgojnem sistemu. Zato bi v razpravah o financiranju izobraževanja veljalo več pozornosti posvetiti tudi razreševanju aktualnih problemov teh institucij. (Zlasti ko bomo razpravljali o republiškem plafonu. Opomba prevajalca.) B. O. MTT NA POTI V NOVO ORGANIZACIJO POSLOVANJA ' : 'r*v ' . __ ODPRTA VRATA , j • '-v:r ’ v ' ■ .-v 6 SAMOUPRAVLJANJU - ' : ■ ' Švicarski strokovnjaki v MTT • Zapičili so se v nerazmejene pristojnosti in odgovornosti ® Delavski svet MTT je sprejel osnutek nove organizacije poslovanja • In vendar: če strokovnjakov ni, bodo morali priti ® Proučili so prodajo za naslednja tri Ista: rentabilno proizvodnjo lahko zagotovi le specializacija • Tudi vsaka ekonomska enote mora videti v razvojnem programu podjetja svojo razvojno pot V MARIBORSKI TEKSTILNI TOVARNI PROUČUJETA SKUPINI ŠVICARSKIH STROKOVNJAKOV ORGANIZACIJO POSLOVANJA IN TEHNOLOŠKI IN INVESTICIJSKI RAZVOJ PODJETJA. Z VSEMI TEMI VPRAŠANJI SE MARIBORSKI TEKSTILCI UBADAJO ŽE LETA. NA LANSKI JUNIJSKI SEJI PA JE OSREDNJI DELAVSKI SVET DOKONČNO POTRDIL PREDLOG DOMAČIH STROKOVNJAKOV, DA ZAUPAJO PRIPRAVE NOVE ORGANIZACIJE POSLOVANJA ŠVICARSKI FIRMI GHERZI. POL LETA SE JE OBRNILO IN ŠVICARJI SO IZROČILI PRVE REZULTATE SVOJEGA DELA. NA DECEMBRSKI SEJI JE NAMREČ OSREDNJI DELAVSKI SVET ŽE POTRDIL OSNUTEK NOVE ORGANIZACIJE POSLOVANJA. KAJ BO PRINESLA NOVA ORGANIZACIJA POSLOVANJA, KAKŠNO BODOČNOST BODO PREDLAGALI MARIBORSKIM TEKSTILCEM V GENERALNEM PLANU - O TEM PRIPOVEDUJEJO ŠVICARJI. O TEM, KAR PA SO V MTT-»ODKRILI«, SEM SE POGOVARJALA Z NEKATERIMI PREDSTAVNIKI SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN VODILNIMI DELAVCI. Vodja razvojnega oddelka Janko Preac je med Švicarji najbolj domač. Kdo ve, koliko podatkov je že moral preskrbeti zanje; za vse, kar pač potrebujejo, se obračajo nanj. In, ker je tako, je direktor ing. Miro Pintar tudi mene priporočil tovarišu Preacu, da bi mi utrl pot do Švicarjev. Potrkala sva na vrata, na katerih je pisalo Gherzi. In tovariš Preac me je Seznanil s prvo skupino Švicarjev, ki proučujejo organizacijo poslovanja. O delu švicarskih strokovnjakov sta mi že prej veliko povedala tovariša Pintar in Preac. Tako sem laže sledila pogovoru s Švicarji, kajti za razlago tu ni bilo časa. »V MTT so nas lepo sprejeli. Omogočili so nam najboljše pogoje dela. Z domačimi strokovnjaki tesno Sodelujemo, kar je pri takšnem delu veliko vredno. Delo nam je všeč.« Prve jedrnate besede in prva »izjava za tisk«. Še marsikaj so potem povedali o naši gostoljubnosti, lepotah krajev, o dobrem vinu in seveda o našem gospodarstvu: »Pri vais,« so rekli, »se vse bolj prebuja Smisel za konkurenco, bolj kot smo to lahko opazili v drugih socialističnih deželah. Zato pravimo mi vašemu socializmu konkurenčni socializem. No, osnovna značilnost za vaše gospodarjenje je samoupravljanje, to vemo, s tem pri našem delu računamo. Sicer pa je bistveno za gospodarskega svetovalca, da se prilagodi vsakokratnim gospodarskim, družbenim in političnim razmeram.« Podobne naloge,kot jih opravljajo v MTT, so opravili v Egiptu, Zahodni Nemčiji, Angliji, Franciji, na Nizozemskem, v Italiji, AVstriji, Portugalski in Španiji. »V zadnjem času smo delali v približno desetih podobnih integriranih podjetjih. Povsod prizadevajo integracijo podobne težave: kako poenotiti in zliti več poslovnih sistemov in nato natančno odmeriti pristojnosti in odgovornosti posameznih služb in posameznih delavcev. Doslej: kolektivna »papirnata vojna« Švicarji so se pri raziskovanjih najprej zapičili v nerazmejene pristojnosti in odgovornosti. V vse tisito, kar pri nas tako pogosto pripisujemo kolektivni odgovornosti. Nekateri predstavniki samoupravnih organov so mi pripovedovali o zanimivi analizi, ki so jo opravili Švicarji, predno so začeli graditi novo organizacijo dela v MTT. Med drugim so Švicarji opra. vili dve raziskavi: proučili So našo »papirnato vojsko« in nejasne pristojnosti in dolžnosti vodilnih delavcev. Priznati moramo, da nismo slutili, kakšen nered imamo. Med drugim so ugotovili, da kroži npr. po tovarni, od vratarja dalje, 800 različnih obrazcev. Poprej jih nikdar nismo šteli. Med zbiranjem smo potihoma računali kvečjemu na 600, Švicarji pa na 200 do 250 obrazcev. — Osemsto je vsekakor veliko. Koliko je feamo to pisarije ... V drugi preiskavi so posneli sedanje pristojnosti oziroma poslovne odnose med delavci v administraciji. S tem so želeli hkrati ugotoviti, kakšna je osebna odgovornost vsakega posebej. Med administrativnimi delavci so z našo pomočjo opravili anketo. Med drugim so v anketi vprašali: kdo je vaš neposredni šef, kakšne so delovne naloge, ki jih opravljate na delovnem mestu in s kom morate pri delu sodelovati. Rezultati ankete so bili ponoven dokaz, da so pristojnosti nejasne, odgovornost pa hkrati kolektivizirana, saj kontaktirajo administrativni delavci tudi s 15 in več sodelavci, jim pošiljajo podatke in si medsebojno dopolnjujejo delovne naloge.« Poslej: natanko določene pristojnosti in dolžnosti Švicarji so mi potem povedali, kako nameravajo spremeniti organizacijo poslovanja v osnutku, ki so ga že predložili vodstvu MTT. »Osnovna značilnost nove organizacije poslovanja so natanko razmejene pristojnosti in točno odmerjena osebna odgovornost. V osnutku smo postavili prvo fazo organizacije. Zaradi velikosti podjetja smo funkcije poslovanja razdelili na tako imenovane štabne in linijske funkcije. Po tej osnovni razdelitvi smo v sodelovanju z vodstvom podjetja sestavili organizacijsko shemo: v osnutku združujejo linijske funkcije 4 sektorje: prodajo, nabavo in finančni sektor. V štabnih funkcijah, ki so v bhemi razvrščeni takoj pod generalnim direktorjem, pa so: gospodarski sektor, ki zbira in obdeluje vše podatke, ki jih potrebujejo proizvodnja, prodaja ali nabava, in podatke, ki jih posreduje podjetje navzven. Po novem je med štabne funkcije uvrščen tudi pomočnik generalnega direktorja, ki bo vodil kadrovsko službo, družbeni standard, socialno delo ter center za izobraževanje. K štabnim funkcijam sodi tudi pravna služba.« Ta osnutek je sprejel delavski svet. Tu so se švicarski strokovnjaki ustavili, dokler ne bodo v MTT pravilno zasedli delonih mest vodij posameznih elektorjev na tej prvi vodilni stopnji. Pripovedujejo, da se prav tu malce zatika. Vse je lepo teklo, dokler niso pri uresničevanju nove organizacije zadeli na osebne interese. Sicer pa so mi Švicarji takole odvrnili, ko kem jih vprašala, kdaj menijo, da bo na notranje odnose.« »Odvisno je od znanja, od volje in moči ter od pravilne kadrovske zasedbe vodilnih mest.« »Pa ima MTT dovolj strokovnjakov, ki bi izpeljali novo organizacijo?« . Odgovoru so se zvito ognili: »Sama organizacija terja sposobne strokovnjake. Prizadevamo si, da z novo organizacijo ne bi sprožili prevelikih kadrovskih sprememj>. Paziti bo treba notranje odnose.« Pomeni, če strokovnjakov ni, bodo morali priti. Razpisi za prvih šest vodilnih delavcev so v javnosti in ko bo prva vodilna skupina kompletirana, bodo sestavili še drugo vodilno stopnjo — vodje oddelkov. Zavoljo kadrovskih sprememb ne bo treba nikomur na cesto. Tako so zatrdili v tovarniškem komitetu ZK. Vsakdo bo lahko delal na delovnem mestu, za katero je usposobljen. Niti ne gre za slabše osebne dohodke. Gre pa seveda za položaj... Iz razmetanega -enotni MTT Mariborski tekstilni kombinat združuje danes osem predvojnih tekstilnih podjetij. Proizvodnja teče v številnih obratih, z različnimi proizvodnimi zmogljivostmi in z vso drugo problematiko, ki vpliva na ekonomično in kvalitetno proizvodnjo. Zato je osrednji delavski svet že pred leti zahteval poleg sodobne organizacije tudi razvojni program podjetja. To nalogo opravlja druga skupina Švicarjev. V tej skupini Sp strokovnjaki za predilnice, tkalnice, opleme-nitilnice in risar. Kdaj pa kdaj se jim pridruži še strojnik in kajpak vodja obeh skupin. Ko sem stopila v njihove prostore, sio se sklanjali nad veliko risbo. Temu, kar je bilo na njej narisano, bi mogli reči »razmetan in prostran MTT«. »Izdelati moramo generalni plan podjetja,« so povedali. »Pravzaprav bomo izdelali dva projekta: kratkoročni in dolgoročni plan. S kratkoročnim planom moramo podjetje utrditi. To pomeni koncentrirati proizvodne zmogljivosti — združiti predilnice, tkalnice in opleme-nitilnice. Temu sledi specializacija proizvodnih programov, razporeditev strojev, izpopolnjevanje tehnoloških postopkov in izbira izdelkov. Da bi lahko vse to naredili, zlasti pa določili strojne zmogljivosti, smo proučili prodajo za naslednja tri leta. Prizadevamo si, da bi izdelali dinamični proizvodni plan, da bi ga v MTT lahko spreminjali in hitro- prilagajali željam potrošnikov. Kot vidite, je delo obsežno. Zato vam ta hip ne moremo natanko povedati, kakšen bo dolgoročni program. Zagotovo pa vemo že danes, da bodo v predilnicah in tkalnicah potrebne, razen nekaterih izjem, precejšnje investicije. Menimo, da bo potrebno proizvodni program Specializirati, kar bi hkrati pripomoglo k večji storilnosti in boljši kvaliteti izdelkov. Vendar je mogoče z boljšimi pro- V korak z modo-v korak s časom-kdor obiskuje... DELOVNI KOLEKTIVI - ŠOLE! • CENENE ENOLONČNICE vam nudi^ nova samopostrežna restavracija »TRIGLAV« LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 12 Dostava v obrate po dogovoru! Informacije lahko dobite tudi na telefon 20-191. izvodnimi postopki tudi sedanje strojne naprave boljše izkoristiti, postopke pa poenostaviti. Švicarji so opozorili tudi na nekatere napake, ki so jih opazili med snemanjem. Vendar niso ničesar novega povedali. Na enake napake, ki jih delamo in zavoljo katerih ne dobezam-o povsod najboljših uspehov, pri nas pogosto opozarjamo. Zanje so vedeli tudi v MTT, predno so prišli Švicarji. Prav zato so se odločili za švicarske strokovnjake, ki imajo bogate izkušnje, da bi jim izdelali boljši proizvodni sistem. »Preseneča me« je rekel strokovnjak za oplemendtilnice, »da delavci zelo malo vedo o delu, ki ga opravljajo in da imajo tako malo občutka za produktivnost in izkoriščanje Strojev in naprav. Na primer: stroj bi lahko napravil v časovni enoti, denimo, 60 metrov, napravi jih pa le 40 metrov. S temi stroji, ki stojijo v dvoranah, bi lahko v MTT več napravili. Poleg šibkega znanja pa je vzrok za slabo izkoriščanjem strojev tudi v tem, ker v strojih niso vgrajene krmilne naprave, da jih ne bi mogel vsakdo po svoji volji uravnavati. Delno pa je vzrok tudi nespodbudno nagrajevanje. V pogovoru z delavci sem namreč ugotovil, da mnogi ne vedo, od katerih činiteljev so odvisni njihovi osebni dohodki. In če tega ne vedo, jih nič ne Sili k temu, kako bi si osebne dohodke tudi izboljšali. Z izobraževanjem na delovnem mestu bi najhitreje izboljšali kvaliteto. Pogoj za kvaliteto namreč niso samo prvovrstne surovine, pač pa tehnološki postopki in strokovno delo. Temu, kar pojmuje svetovni trg kot kvaliteto-, se izdelki MTT trenutno šele približujejo oziroma dosegajo mejo te kvalitete. Pri našem delu moramo računati tud-i z delovnim časom, ki je in k;i bo v veljavi v MTT. Trenutno dela veliko Služb samo v dopoldanski izmeni. To ni prav. V mislih imam administrativne in tako imenovane režijske službe. Njihov delovni čas bi morali razdeliti preko vsega dne. S tem bi izboljšali oskrbo v obratih, vzdrževanje, transport in končno tudi nad- zor. Računati pa moramo tudi na skrajšani delovni čas, na katerega bodo prešli slejkoprej v MTT. Za skrajšani delovni čas se danes poteguje vsa Evropa. Toda povsod pojmujejo 42-urni delovni teden — 42-urni proizvodni teden. Pri va-s pa vključujete v 42 ur tudi vsakodnevno polurno malico. Pomeni, da uvajate najkrajši delovni čas... Ekonomskim enotam več materialnih pristojnosti Po tem »generalnem kramljanju« sem se vnovič oglasila pri direktorju. Ing. Miro Pintar je .podobo o bodoči organizaciji MTT dopolnil: »Koncentracij a proizvodnih oddelkov pomeni tudi konceh' tratijo ekonomskih enot, 'n sicer predvidoma od sedanjih 34 na 8. Tudi to sodi v proizvodni program podjetja, kajti vzporedno z organizacijo in razvojnim programom je potrebno razvijati in utrjevati materialno oSnovo samoupravljanja. Vsaka ekonomska enota mora v razvojnem programu podjetja videti tudi svojo razvojno pot. Materialne temelje bi postavili ekonomskim enotam že letos. Razen sklada za oseb--ne dohodke in sklada skupne porabe, ki ju že imajo in s katerima zelo dobro gospodarijo, bi prenesli na ekonom-sk6 enote tudi del investicijskih sredstev in sredstev za amortizacijo. Menimo, da so naši delavci že doslej pokazali tolikšno S°' spodarsko zrelost, da je čas, d® damo ekonomskim enotam ’,eč materialnih pristojnosti. Že v dosedanji praksi imamo zel° pozitivne primere dobrega g°' spo-darjenja v ekonomskih enotah. V nekaterih enotah s-o celo zmanjševali sklad osebnih do* hodkov na račun investicij. * Takšni so torej prvi koraki MTT v novo organizacijo. Zanjo jč kolektiv nam-enil znatna sredstva in upravičeno pričakuje, d'a bodo Švicarji s svojim' bogatimi izkušnjami izdelali fak poslovni sistem, ki bo uvrsti1 MTT med dobro organizirana tekstilna podjetja IVANKA v svetu. „ VRHOVCA*4 PRODAMO • lepo opremljeno trosobno weekend hišico z 11 ležišči (kavči) v BI0GRADU NA M0RU po zelo ugodni cenL Interesenti dobe vse informacije pri SINDIKALNI PODRUŽNICI trgovskega podjetja »IZBIRA« PTUJ — KREMPLJEV A 2 (nssdesijevfenje) LJUBLJANA-SRCESLOV |Hlllilll!lll*ll umu mini V pričujoči številki našega glasila nadaljujemo z obširnejšo informacijo občanom komune Vič-Rudnili o letošnjih delovnih programih delovnih organizacij, ki poslujejo na območju občitie. Informacija je sestavni del uvoda; ki so ga občani že prejeli, neposredno pred zbori volivcev, ki so v tem mesecu z bistveno točko dnevnega reda — raz-i govor o potrošnji razpoložljivega občinskega proračuna in o delovnih planih posameznih gospodarskih organizacij. V eni prihodnjih številk pa bomo informirali občane o letošnjih proizvodnih programih še nekaterih delovnih skupnosti, ki pomenijo za komuno Vič-Rudnik nepogrešljiv vir narodnega dohodka. Dobro opremljen sodobni raziskovalni laboratorij je poln zamotanih aparatur. V sredini slike je veliki magnet za raziskave v laboratoriju za fizlko trdne snovi V KORAK S POTREBAMI GOSPODARSTVA Ce bi hoteli v grobem orisati dejavnost pred petnajstimi leti ustanovljenega Nuklearnega inštituta »Jožef Štefan« y Ljubljani, potem bi ugotovili, da ta lrištitut sodeluje predvsem pri raziskovanjih, ki so potrebna za bodoči razvoj nuklearnih elektrarn v Jugoslaviji in 2a izvajanje programa zvezne komisije Za nuklearno energijo, prispeva k izdelavi pomembnih raziskovalnih projek-toV, dalje inštitut pomaga s svojimi Znanstvenimi in razvojnimi dosežki pospeševati industrijsko proizvodnjo, so-fleluje pa tudi z univerzo pri raziskoval-nern delu in ji to delo omogoča na Področjih, ki imajo v inštitutu svojo materialno osnovo. Skupaj z univerzo inštitut »Jožef Štefan« usposablja tudi visoko kvalificirane strokovnjake za svoje in skupne potrebe na tistih področjih, za katera je inštitut v svojem petnajstletnem razvoju uspel zagotoviti in razviti ustrezno kadrovsko in materialno 'osnovo. Podrobnejši opis vloge in smotrov nuklearnega Inštituta »Jožef Štefan« bi bil naslednji: gre za raziskovalni zavod, ki opravlja osnovne in uporabne (aplikativne) raziskave na področjih fizike, kemije, reaktorske fizike in tehnike, radiobiologije ter elektronike. Značilno za razvoj inštituta je, da Silil! / ati na zgornjo ploščad prvega slovenskega reaktorja v Podgorici. Reaktor bo služil za raziskave in bo še to pomlad pričel obratovati^ Usmeritev na prodajo inženirskih uslug 4v^Stitut za elektroniko in Ij "OMATIKO je bil formalno usta-V k^en leta 1950. Iz zasilnih prostorov s6l.arakah se je .inštitut leta 1957 preti^1 v novo poslopje in tako zaključil ie « *azo svojega razvoja. Ze leta 1954 (i Pasta, inštitut zavod s samostojnim Siji ^tiranjem- ter se je po dveh letih ^'encioniranja finančno povsem osa- V smo že omenili, je s preselitvijo Ve Prostore prešel inštitut v drugo W. svojega razvoja ter začel spreje- V p. raziskovalne razvojne naloge tako V t lelltronika kot vakuumski tehniki. kovrv1 času se .ie tudi zelo povečal stro- kader ter so zrasle na inštitutu točjune raziskovalne skupine na pod-tehjjj specialnih elektronk, vakuumske iti jv.!6’ visokofrekvenčnega segrevanja 1 krovalovne tehnike. 9i, ?jai zaposluje inštitut kakih 140 Iju-katerih je približno 30 ljudi s fa-begoiao izobrazbo. V sedanjih, novih ieff) k’ Predvsem spričo gospodarske tretjo f ’ institutsko delo prešlo v ktn0 .tazo svojega razvoja, ki je ver-?°tnerri,'kratiti zgodovini inštituta zelo stitut rfna' ^ajti ugotovitev, da dela in-'adust .a Področju, ki nima ustreznega • kuurl , e8a zaledja kot, na primer, za v fi sk° tehniko, se je inštitut usme-^abj6 Ve smeri. Prva smer je preng-^ lbdri„f0.. vttev in rezultatov inštituta > tl na ‘trasa smer pa je iskanje >tlar>stvplnufernsk° tržišče in uveljavitev 5ato 4. nia dosežkov na tem področju, h svetu nutn? iščejo tako doma kot ,.6r3a, i,_,SVoiega industrijskega part-r e.remu bi lahko nudili znan-L tJtut zrskovalne storitve. Tako in-s°deluje s podjetjem »Žičnico« na področju črpalk in stremi k temu, da bi »Žičnica« prevzela njihov celoten program črpalk. Z izumom novega releja za avtomatsko elektronsko telefonijo, ki so ga patentirali doma in v tujini, šo dosegli že lep uspeh s tem, da so patent prodali neki švicarski tvrdki. Sedanji razvoj našega gospodarstva je usmeril inštitut na prodajo inženirskih .uslug. Naša industrija namreč ne potrebuje samo novih strojev ali pa novih izumov, temveč predvsem nujno potrebno spremljajočo tehnologijo. Zato si na inštitutu prizadevajo, da poleg stroja jprodajo industriji - kompletno delovno mesto s strojem in tehnološkim postopkom vred. V tem smislu so z domačo industrijo dosegli že nekaj lepih uspehov7, hkrati pa so izdelali tudi nekatere naprave za medicino itd. Inštitut ima več odsekov kot odsek za vakuumske naprave, vakuumske elemente, elektroniko (tu izdelujejo razne merne aparate In nudijo usluge ad hoc raznim tovarnam), odsek visoko frekvenčne termike (termična obdelava kovin in plastičnih mas), odsek specialne elektronike in odsek za mehaniko. Kot vidimo iz dosedanjega dela inštituta, si le-ta prizadeva plasirati vsa šibja znanstveno-raziskovalna področja tudi v proizvodnjo, pa naj gre za domačo industrijo ali pa za tujino. Uspeh v tujini in iskanje partnerjev na tujem področju kot tudi tesna povezava z do-, mačo industrijo, vse to priča, da je inštitut za elektroniko in avtomatiko kot znanstveno-raziskovalni inštitut našel svoje mesto na našem gospodarskem, industrijskem in znanstveno-raziskoval-nem področju. Dosedanji znanstveni uspehi in plasiranje njihovih izsledkov že sedaj dovolj pričajo o tem. je bila njegova dejavnost posebno v nekaterih obdobjih večidel posvečena razvijanju tehnike energetskih reaktorjev, kot so to velevali načrti Zvezne komisije za nuklearno energijo. Zadnja leta pa je 'opaziti, da se vrhunski razisko-valci^ki so si pridobili obsežno znanje in bogate izkušnje pri temeljnih raziskavah, vse bolj lotevajo kvalitetnih in zahtevnih razvojnih nalog, ki so pomembne za nadaljnji razvoj industrijske proizvodnje in tehnologije, poleg industrije pa jih naroča in pospešuje tudi Sklad Borisa Kidriča. Tak razvoj inštituta je povsem normalen, saj’ ni nobenega dvoma, da so za vrhunske aplicirane raziskave, torej za raziskave, ki so življenjskega pomena za nadaljnji razvoj industrijske proizvodnje,, potrebni najboljši raziskovalci z obsežnim znanjem, ki si ga je bilo mogoče pridobiti le z delom pri osnovnih raziskavah. Tako prevzema inštitut »Jožef Stefan« v sodelovanju z industrijo in drugimi gospodarskimi panogami vse več raziskovalnih nalog, razvija instrumente in izdeluje prototipe, ki naj bi jih pozneje prevzela industrija, posreduje izkušnje strokovnjakom v industriji, medicini in agronomiji ter v drugih gospodarskih vejah, izdeluje aparature in naprave za kontrolne postopke ter aktivno sodeluje s, strokovnjaki raznih gospodarskih vej. ’ Inštitut »Jožef Stefan« se po komaj petnajstletnem obstoju danes že lahko ponaša z nekaj ' prav zglednimi znan-. stvenimi dosežki, kljub temu da njegova oprema — za naše razmere sicer dokaj številna in sodobna —. ne vzdrži pri-rherjave ž opremo sorodnih znanstvenih zavodov v svetu. S področja fizike je inštitutu uspelo doseči nekaj zglednih raziskovalnih rezultatov. Rezdltatn meritev na številnih lahkih elementih, kot so aluminij, magnezij, silicj, kalcij, ogljik in berilij, so bili objavljeni v vodilnih strokovnih revijah. Betatron, ki ga je inštitut nabavil v zamejstvu leta 1954, je skupina sodelavcev, ki opravlja raziskave s tem instrumentom, med meritvami znatno izpopolnila in dosegla' boljšo stabilizacijo in natančnejšo definiranost energije. Izdelava izboljšanega štirikanalnega comptonskega spektrometra je nadalje omogočila nove meritve. O rezultatih totalne absorbcije na 'ogljiku, kisiku, fluoru in siliciju, so fiziki inštituta »Jožef Stefan« poročali na mednarodnih srečanjih. \ Elektrostatični pospeševalnik Van de Graafovega tipa in pevtronski generator so konstruirali in izdelali elektroniki na inštitutu. Skupina fizikov raziskuje razpadne sheme dolgoživih izotopov in pojave v področju nizkih energij. Na inštitutu so izdelali tudi vrsto specialnih proporcionalnih števcev, ki jih uporabljajo pri raziskavah in meritvah spektrov beta in gama v področju zelo-nizkih energij. Pomemben uspeh so dosegli zlasti pri določanju spektra kalija 40. Skupina raziskovalcev iz odseka- za fiziko trdne snovi je v minulih letih dosegla vidne uspehe pri raziskavah feroelektrikov. Teoretične raziskave so dopolnili z uporabnimi raziskavami električnih materialov, predvsem keramike. Z raziskavami s področja kvantne elektronike, predvsem laserjev, .se vključujejo tudi v to zanimivo področje. Področje delovanja kemikov na inštitutu se je z leti razširilo z raziskav radioaktivnih rud in elektrolitske koncentracije težke vode še na raziskave nuklearnih goriv, na analitično, fizikalno in radiacijsko kemijo in v zadnjem času tudi na problem aktivacijske analize. Precej močna je skupina kemikov, ki preiskujejo jedrske surovine in goriva. Rešujejo probleme priprave in sintra-nja uranovega dioksida. Izdelali so več postopkov za pripravo primernih surovin, ki so namenjene za izdelavo keramičnega goriva. Ta skupina je osvojila tudi kemijsko tehniko dela z elementarnim fluorom. Obvladanje te tehnike jim je omogočilo hitro vključitev in vidne mednarodne uspehe pri pridobivanju spojin fluora z žlahtnimi plini. Sinteza ksenonovega tetrafluorita in zlasti še ksenonovega heksafluorida, ki so jo izvedli neodvisno od sorodnih laboratorijev po svetu, je skupini prinesla mednarodni sloves. Leta 1956 je začela z delom na inštitutu tudi skupina radiobiologov, ki jo sestavljajo biokemiki, kemiki, zdravniki, veterinarji in farmacevti. Ta skupina raziskuje vpliv sevanja na razgradnjo beljakovin, predvsem v organih ki sodelujejo pri obrambnih funkcijah organizma ter v prebavnem traktu. S članki v strokovnih revijah in aktivno udeležbo na mednarodnih srečanjih skupina radiobiologov dokazuje sVojo dejavnost in delovne dosežke. Nuklearni elektroniki so izdelali vrsto standardnih elektronskih instrumentov, dve skupini proučujeta in razvijata digitalno tehniko in hitro impulzno elektroniko, tretja se ukvarja z analogno elektronsko tehniko. Številni instrumenti, ki so jih izdelali elektroniki inštituta »Jožef Stefan«, so prototipi za industrijsko, serijsko proizvodnjo, kar seveda zahteva tesno povezavo med elektroniki z inštituta in industrijskimi podjetji. Ta odsek je obenem izdelal tudi več naprav za kontrolo industrijskih proizvodov in postopkov. Instrumenti, ki so jih izdelali za potrebe zdravstvene službe, že uspešno delujejo v bolnišnicah v Skopju in v Mariboru. Nastanku oddelka za reaktorsko fiziko in tehniko, ki se prav tako odlikuje z vidnimi uspehi, so bottrovale jugoslovanske potrebe po raziskavah ■ s področja reaktorske fizike in tehnike. Skorajšnja dograditev reaktorja Tri ga bo v marsičem pospešila in olajšala delo reaktorske skupine. Omogočal bo raziskave v reaktorski in nevtronski fiziki, v fiziki trdnega telesa, v biologiji in v kemiji. Obenem bo dragocen pripomoček za vzgojo kadrov za reaktorsko tehnologijo, torej za vzgojo strokovnjakov, ki bodo lahko pripravili tudi pot za graditev bodočih nuklearnih elektrarn v državi. Inštitut »Jožef Stefan« s svojim raziskovalnim kadrom in svojo za naše razmere sodobno opremo sodeluje in je pripravljen še v večji meri sodelovati z industrijskimi in drugimi organizacijami, ki se želijo še uspešneje uveljaviti na zunanjih trgih in so spoznale, da so raziskave eno učinkovitih sredstev za dosego tega smotra. Energetska bilanca SR Slovenije za leto 1964 Zadnje čase veliko govorimo o pomanjkanju energije v Sloveniji, znani šo nam drastični ukrepi pri redukcijah električnega toka, ki so prizadeli predvsem velike potrošnike električne energije, na koncu pa smo samo ugotavljali, da nam prav pomanjkanje energije povzroča velikansko materialno in gospodarsko škodo. Kljub vsem tem ugotovitvam pa do danes še nismo imeli pregledne študije, ki bi nam jasno in znanstveno natančno prikazala dejansko stanje naše energetske bilance ter nas hkrati s tem opozorila tudi ra pereče naloge, ki so pred nami, saj je končno energija kri in osnovno gibalo sleherne industrije, napredka in ne navsezadnje tudi standarda. V tem smislu je vsekakor izrednega pomena publikacija Inštituta za elektri-ško gospodarstvo iti elektroindustrijo v Ljubljani, ki jo je pred kratkim izdal pod naslovom »Energetska bilanca SR Slovenije za leto 1904«. Elaborat obsega 41 strani, 22 tabel in diagram pretoka energije. Elaborat sta izdeldla sodelavca Elektroinštituta v Ljubljani Ivan Rojnik, dipl. ing in Anita Sebaherjeva, dipl. ing. s sodelovanjem Vekoslava Korošca, dipl. ing. in direktorja Elektroinštituta, 'Dušana Krapeša, dipl. ing., Jurija Mrzela, dipl. ing., Franja Lavriha, Rajka Zora in Eme Mihelič, V uvodu elaborata pravijo avtorji, da je pregledno energetsko bilanco možno izdelati le pod pogojem, če izrazimo predhodno količine vseh proizvedenih in porabljenih energetskih sredstev z istimi enotami, v tem primeril so izbrali toplotno enoto »kcal«. Doslej energetska bilanca za SR Slovenijo v takšni obliki še ni bila izdelana. Pobudo za izdelavo takšne bilance je dala vsakdanja potreba, ker nenehno čutimo, primanjkljaje energije oziroma težave pri dobavi posameznih nosilcev ali oblik energije, pa naj bo to lignit, premog, električna energija, plin, tekoča goriva ali drva. Pri izdelavi energetske bilance so avtorji upoštevali proizvodnjo in porabo vseh pomembnih primarnih energetskih virov, ki se pojavljajo na področju- SR Slovenije. To so: črni premog, rjavi premog in lignit, hidroenergija, zemeljski plin, surovo mineralno olje (nafta) in drva. Upoštevali so še proizvodnjo in porabo sekundarnih oblik energije, to so: električna energija iz termoelektrarn, derivati surovega mineralnega olja, proizvedeni plini, koks in lesno oglje. Upoštevali pa so tudi terciarne oblike energije, npr. pr^plavžih. Tako so avtorji lahko ugotovili, da je SR Slovenija sorazmerno siromašna glede kvalitetnih virov toplotne energije, kot so črni premog, surovo mineral- no olje in zemeljski plin. Uspešnejša proizvodnja rjavega premoga in lignita pa je večinoma vezana na večje investicije. Možnosti za večjo proizvodnjo energije pa imamo še v neizkoriščeni pretočni hidroenergiji. Tako bodo energetske bilance, izdelane na temelju stvarnih statističnih podatkov za vrsto let, pokazale tudi stvarni razvoj proizvodnje in porabe energetskih sredstev, pokazale pa bodo tudi, katera energetska sredstva napredujejo oziroma nazadujejo glede proizvodnje in porabe. Dale bodo še koristne napotke za usmerjanje proizvodnje in porabe posameznih nosilcev in oblik energije na podlagi grafičnih prikazov in številčnih tabelarnih pregledov. V tem smislu predstavlja vsekakor prvi tovrstni preglčd energetske bilance pri nas tudi prvi korak k znanstvenemu in ekonomskemu pregledu naših virov energije, kar v tujini ni nobena novost, saj si brez takšnih vsakoletnih obračunov energetskih virov sploh ne moremo predstavljati našega nadaljnjega razvoja energetske baze. Le tako bomo lahko umno in ekonomsko usmerjali svoje nove energetske vire, odstranjevali pomanjkanje na tem področju in s tem dvigali gospodarstvo v njegovi rasti. Prva tovrstna publikacija Inštituta za elektriško gospodarsčvo in elektroindustrijo V Ljubljani'je v tem smislu dober, pomemben in tehten začetek. USKLADITI POSLOVANJE Z NOVIM ZAKONOM O GOZDOVIH f Gozdno gospodarstvo Ljubljana je bilo ustanovljeno leta 1950' in je lani praznovalo 15-letnico svojega obstoja. Medtem ko je do reorganizacije leta 1953 gospodarstvo zajemalo družbene gozdove na območju takratnih gozdnih uprav Bistra, Kamnik, Litija in Turjak ter mu je bilo poverjeno upravljanje, gojenje in varstvo gozdov z odkazovanj em drevja, ne pa tudi izkoriščanje gozdov, je po letu 1953 gozdno gospodarstvo Ljubljana poleg navedenih dejavnosti prevzelo tudi izkoriščanje gozdov na območju navedenih nekdanjih gozdnih uprav in še na območju uprav Škofljica in Velike Lašče. Od priključitve podjetja »Silva« leta 1962, ki je dotlej gospodarilo z gozdovi v Kamniški Bistrici, Gozdno gospodarstvo Ljubljana gospodari skoraj z vsemi gozdovi v okviru četrtega ljubljanskega gozdnogospodarskega območja. V letih 1963 in 1964 je podjetje prevzelo skrb za gospodarjerije tudi v zasebnih gozdovih, kb je prevzelo gozdarske dejavnosti od kmetijskih zadrug. Tako zdaj gospodari z vsemi gozdovi v okviru gozdnogospodarskega območja, razen z zasebnimi gozdovi v občinah Grosuplje in Logatec, kjer gospodarjenje z zasebnimi gozdovi še ni enotno urejeno. Gozdno gospodarstvo območja Ljubljana zajema zdaj površino okrog 3111 900 hektarov, od tega okrog 130.000 ha gozdnih površin. Potem ko je podjetje poleg varstvenih in gojitvenih del ter odkazovanja drevja po letu 1953 prevzelo tudi izko- riščanje gozdov, se je obseg njegovega poslovanja bistveno povečal. Število zaposlenih se je od povprečno 150 V letu 1952 po letu 1953 povečalo že na 350 do 400, mfedtem ko danes šteje okrog 750 delavcev in uslužbencev v 11 gozdnih obratih, v obratu avtoparka z mehanično delavnico, v obratu za gradnje in na upravi s sedežem v Ljubljani. Gozdni obrati obsegajo naslednje gozdno gospodarske predele: Domžale, Kamnik, Litija, Ljubljana-Polje,_ Medvode, Polhov Gradec, Ravnik, Škofljica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje. Med pomembnejšimi dogodki lani, ki pričajo o uspehih in dosežkih delovnega kolektiva GG Ljubljana, velja omeniti republiško tekmovanje gozdnih delavcev sekačev v Kamniku 11. in. 12. septembra, ki -je bilo prvikrat organizirano na območju ljubljanskega Gozdnega gospodarstva. Pripravljalni odbor in člani kolektiva iz uprave podjetja kot tudi iz Gozdnega obrata v Kamniku so pripomogli, da je bilo republiško prvenstvo gozdnih delavcev sekačev dobro pripravljeno in uspešno izvedeno. Odlično so se izkazali tudi tekmovalci, člani kolektiva, ki so ekipno zasedli drugo mesto, medtem ko je Rudi Kranjc zasedel celo prvo mesto med posamezniki, s tem da si je priboril kar 693 točk. Konkurenca je bila zelo ostra, saj je skupno tekmovalo 59 tekmovalcev iz dvanajstih gozdnih gospodarstev. Ob tej priložnosti je bilo podeljenih 10 praktičnih nagrad najboljšim tekmovalcem in tri denarne nagrade ekipam sekačev, ki so se najbolje uvrstile. > Na zveznem tekmovanju gozdnih delavcev sekačev, ki je bilo lani v Delni- cah oziroma na Lokvah na Hrvatskem, je Slovenijo zastopalo prvih deset najbolje plasiranih delavcev z republiškega prvenstva. Kot ekipa so bili slovenski sekači drugi za hrvatskimi, posamično pa je zmagal Janez Kranjc s 686 točkami. Republiški prvak Rudi Kranjc, član kolektiva GG Ljubljana, je na zveznem tekmovanju s 616 točkami zasedel sedmo mesto. Tako je Gozdno gospodarstvo Ljubljana petnajstletnico svojega obstoja proslavilo tudi s pripravo republiškega prvenstva gozdnih delavcev sekačev na svojem obratu v Kamniku in jo hkrati obeležilo z uspešnim nastopom članov kolektiva na tem prvenstvu. Poleg izpopolnjevanja delovnih postopkov pri negi, varstvu in izkoriščanju gozdov ter utrjevanja notranje organizacije z uveljavljanjem statuta podjetja so za GG Ljubljana v zadnjem času značilna predvsem prizadevanja za čimprejšnjo uskladitev poslovanja z novim republiškim zakonom o gozdovih ter e republiškimi in občinskimi odloki, ki so jih politično teritorialne enote izdale v zvezi s tem zakonom, da bi omogočile in pospešile čimprejšnji prehod na smotrnejše in intenzivnejše gospodarjenje z gozdovi. Kot najpomembnejšo pridobitev, ki bo bistveno vplivala na ustreznejše gospodarjenje in izkoriščanje gozdov, velja poudariti osnovno načelo novega zakona, da je gozd splošna ljudska do- Delavca GG Ljubljana z vso resnostjo opravljata svoje delo Kljub močni konkurenci — uspeh Kozmetična industrija je v Jugoslaviji močno razvita, saj je proizvodnja kozmetičnih in parfumerijskih izdelkov glavni ali pa postranski proizvod okrog 20 tovarn, kar jasno pove, da je konkurenca ostra in odvisna prvenstveno ,od kakovosti izdelkov. Nedvomno je tovarna »VEDROG« VELEDROGERIJA v tej borbi uspela, saj si je predvsem zadnja leta zagotovila širok krog odjemalcev tako med trgovsko mrežo kot med potrošniki. Tovarna »VEDROG« na Lavrici je bila sicer ustanovljena že leta 1955, vendar je proizvodnja tako rekoč popolneje stekla šele po rekonstrukciji tovarne, vse do takrat so namreč bili v starih in za dobro proizvodnjo nemogočih prostorih, ko so ustvarili pogoje za uvajanje industrijske proizvodnje v večjih serijah in pestrejšem asortimentu. Seveda je k industrijskemu načinu proizvodnje prispevala postavitev novih strojev, saj so bili mnogi že zastareli, medtem ko so precej del opravljali še na več ali manj obrtniški način. Danes so proizvodnjo modernizirali in se specializirali na izdelovanje kozmetičnih izdelkov, ki so delani po licenci svetovno znanih firm TOKARON in GIBBS. Z imenovanima tovarnama je podjetje povezano z najtesnejšim tehničnim sodelovanjem. Kozmetične preparate posredujejo tudi v lastnem kozmetičnem salonu SALON-TOKALON, katerega osnovno vodilo pa ni bil namen posredovanje lastnih proizvodov, temveč so prvenstveno želeli nuditi potrošniku tudi strokovno uporabo in nego, s pomočjo zdravnikov-dermatologov. V kozmetičnem salonu, kjer zaposlujejo 5 kozmetikov, je vedno na voljo tudi zdravnik-dermatolog, ki vsakega pacienta pregleda in mu svetuje način nege. Vsekakor je kozmetični salon velika pridobitev, saj je namreč edini tovrstni salon, katerega ustanovitelj je tovarna. S kozmetiko se namreč ukvarja le nekaj zasebnikov, ki pa seveda ne morejo nuditi tudi zdravniške pomoči in nasvetov. Skratka, kolektiv je tako po obseeu kot kakovosti proizvodnje v zadnjih letih močno napredoval, zlasti pa si je utrdil položaj na domačem trgu. Na področju izvoza namreč še niso uspeli. Za letošnje leto pričakujejo, da bodo uspeli v izvozu na Poljsko, o čemer se prav te dni pogovarjajo, medtem ko izvoza v države s konvertibilno valuto ni mogoče realizirati, predvsem zaradi močne konkurence proizvajalcev iz drugih dežel, ki sicer nimajo večje prednosti v kakovosti proizvoda kot v kakovosti in ličnosti embalaže. Čeprav so vezani na uvoz osnovnih surovin pretežno iz zahodnih dežel, deviz ne ustvarjajo, kar jim prav tako povzroča težave, kajti devizna sredstva često niso brina, in malodane neomejene možnosti, ki jih ta zakon nudi kmetom, lastnikom gozdov, za njihovo udeležbo v samoupravnih telesih delovnih skupnosti. Medtem ko poslej z vsemi gozdovi, poleg družbenih, torej tudi z gozdovi, ki so zasebna last, upravljajo Gozdna gospodarstva, imajo zasebni lastniki gozdov po zakonu o gozdovih in v skladu s pravilnikom o pravicah in dolžnostih, ki ga sprejme delavski svet posameznega Gozdnega gospodarstva, predvsem pravico do sodelovanja v upravljanju podjetja in njegovih enot v zadevah, ki se tičejo gospodarjenja z njihovimi gozdovi. Kmetom, lastnikom gozdov, novi zakon omogoča trojno sodelovanje v samoupravljanju, in sicer prek voljenih predstavnikov v svetu kmetov, kot tudi prek zborov kmetov v okviru posameznih krajevnih skupnosti, dalje v delavskem svetu podjetja, obakrat z glasovalno pravico, in tretjič, v svetu delovne enote oz. gozdnega obrata, kjer pa imajo predstavniki kmetov, lastnikov gozdov posvetovalno pravico. Ena izmed posebnih prednosti oziroma pravic, ki gredo lastnikom gozdov, je pravica do lesa za neposredno uporabo v lastnem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu ter za potrebe domače lesne obrti, npr. za suho robo in obo- donosnirP* darstvo, seveda v skladu z možnostmi gozda, ki je zasebna last. Gospodarski načrt, ki je osnova spodarjenja z gozdovi na nekem ob-moč ju in ga sprejema delavski svet p0' sameznega Gozdnega gospodarstva. m°' ra biti razgrnjen na vpogled gozdni^ lastnikom. Ti imajo tudi pravico podat’ svoje mnenje o višini predvidenega etata, obsega gozdnogojitvenih del J" izgradnje gozdnih cest ter drugin koma nikacij. Potrjeni gospodarski načrt nato obvezen tako za gospodarsko orgj* nizacijo kot tudi za lastnike gozda. P se vsako leto do meseca marca sezna' nijo s predvideno količino sečnje £ naslednje leto, se izjasnijo o proizvo^ nem sodelovanju in prijavijo potreb za neposredno uporabo lesa. To so v kratkem bistvene pozitiv^ spremembe, ki jih bo tudi v gospoda’ jenju z gozdovi na območju, ki ga 1 ^ jema Gozdno gospodarstvo Ljubija^ povzročil novi republiški zakon o £ zdovih. Gospodarstvo si bo prizadeva predvsem čimprej vzpostaviti upravni mehanizem z udeležbo kmeta. lastnikov gozdov pri upravljanju v najtesnejšem sodelovanju z njimi V efl1 boljšati gospodarjenje z gozdovi, oben' pa gospodarstvu zagotoviti potrebne IG ličine lesa za proizvodnjo in reprodi^'. cijo, v skladu s planiranimi potrebah SKRB ZA POVEČANJE SERVISNE DEJAVNOST) zagotovljena pravočasno. Seveda pa je brez pravočasne dobave surovin nemogoče nadaljevati z nemoteno proizvodnjo. Posledica negotovosti pri dodeljevanju deviz često povzroča večanje zalog in s tem obremenjevanje obratnih kreditov. Nič ni torej čudnega, če si kolektiv želi, da bi bila devizna sredstva pravočasno zagotovljena (določena višina), kar bi omogočilo podjetju enakomernejšo in sigurnejšo proizvodnjo. i Naj na koncu še pripišemo podatek, iz katerega se jasno vidi prizadevnost kolektiva, ki je na primer leta 1964 ustvaril 640 milijonov, lani pa več kot 900 milijonov starih dinarjev bruto dohodka. Preden spregovorimo o AVTOSERr VISNEM OBRATU »COSMOS« na Dolenjski cesti, je prav, da na kratko opišemo tudi zastopniško dejavnost podjetja. Kot je znano, podjetje zastopa inozemski tovarni »ALFA ROMEO« in »RENAULT«, in sicer pri uvozu avtomobilov, medtem ko zastopa tudi mnoge kooperante omenjenih tovarn, proizvajalce avtomobilskih delov. Seveda pa avtomobili niso edina zastopniška dejavnost, temveč se le-ta vedno usmerja tudi na gospodinjske in kmetijske stroje, težje in lažje traktorje. Skratka, zastopniška dejavnost je obsežna, seveda pa je precejšnja tudi odgovornost, ki jo prevzema kolektiv s širjenjem poslovanja, kajti misliti je treba še na vrsto vzporednih dejavnosti, zlasti organizacijo servispe službe, tako za vse vrste uvoženih avtomobilov kot gospodinjskih in kmetijskih strojev. AVTOSERVISNI obrat na Dolenjski cesti je pravzaprav edini lastni servis podjetja »Cosmos«. Čeprav ima močno razširjeno servisno mrežo v vseh večjih vsi drugi set4 centrih v Jugoslaviji, so vsi arugi ,i visi pogodbeni servisi. V »Cosm°i’^ računajo sicer, da bodo lastni set^j organizirali še v Beogradu in za^j večjih potreb še enega v Ljubljani " Celovški cesti v nedograjenem objcR, kupili in kjer so dela že v polnem Razveseljivo pri tem je še dejstvo, ti bo novi obrat (in tudi obrat na Dol® - ski cesti) že letos opremljen s opremo, ki jo je že delno dobavila coska tovarna Z dograditvijo novega obrata avtomobilov »RenaJ ‘ bo gočena združitev konsignacijskih dišč iz sedanjih prostorov na ~ Celov; $1 in Dolenjski cesti, istočasno pa bo šen problem premajhnih zmogljiv9$J M servisne dejavnosti, saj bodo novi P; stori dali ,7200 m2 delovne površine >!') pri tem še napišemo, da niso P°z*e[' na modernizacijo pogodbenih 5 tud’ tudi visov, kajti v načrtu imajo (in .c< izvajajo) jjotetopno modernizacijo njenih obratov skladno s strokov*1 usposabljanjem zaposlenih delavceV' ^ Kaj pa avtoservisni' obrat »Cos^j, na Dolenjski cesti? Nedvomno so ljivosti obrata premajhne in bodo do začetka poslovanja novega se1^; ob Celovški cesti. Morda zmogli niti ne bi bile toliko pereče, če se* ne bi obiskovali tudi lastniki avt0Lf bilov iz oddaljenejših krajev SloVe’‘p ali celo iz sosednje republike HWa jii Nedvomno je k velikemu povpraše'"^ po servisnih storitvah prispevala vost storitev, ki je pogojena tu y strokovnostjo kadra in seveda dej pj z boljšo opremljenostjo obrata, *vl še letos dopolnjen s povsem n0Yt,, sodobno opremo tovarne »Renam Francije. de)9,- Poleg avtomobilske servisne ac;j5iij nosti vse bolj uveljavljajo sefR-p' službo za gospodinjske in km e j t,č stroje, medtem ko opravljajo tuj* sp kleparska, ličarska, avtoelektric"gž?' in druga popravila, ki so seveda f na na popravilo avtomobilov, im še oddelek za popravljanje in koj* dizelskih črpalk — za težka voz* .J Skratka, kolektiv podjetja »CoS^i' se zaveda pomembnosti dobro °^v,ael! rane servisne službe, ki je v sodo ^ tudi Vjo' trgovinskem poslovanju in nanjetrgovinskem zastopniškem^^)-«’ vanju čedalje pomembnejša, zat° / s krepitvijo servisne službe skuS",^-9. stopane proizvode še bolj P . Zadnji tip avtomobila priznane tovarne avtomobilov Renault — R 16, ki jih uvaža podjetje »-Cosmos« ustvariti ^ tesno vez med proizvajalcem, 116 kupcem, istočasno pa !l> in potrošnikom. AT VEC V DESET ■sp* ■ Ir Srečanje z delovno skupnostjo INDUSTRIJE VIJAKOV LJUBLJANA je Pravzaprav svojevrstno spoznanje. Gre Pamreč za radovedno presojanje, kaj je to — vijak? Čemu je potreben? Kdaj Se je začel uveljavljati? Kakšna je nje-Kova bodočnost? O vijaku kot o predmetu z natanko določeno funkcijo smo še pred vojno malo govorili. Uporabljali smo ga v mizarstvu, na železnici, morda še v nekaterih dejavnostih, vendar v neznatni bieri. Zavoljo te neznatne mere smo se Zadovoljevali z majhno količino vijakov v obrtniški proizvodnji. Po vojni Pa je postal vijak neverjetno pomemben in je vseeno, ali imamo v mislih Najmanjšega v premeru enega milimetra, ali vijak v premeru do štirideset m več milimetrov. Z nastajanjem industrijskih panog — najsi bo elektroindustrije, radio in TV industrije, kovinske mdfustrije z obsegom proizvodnje vse od Pralnih strojev do električnih štedilnikov, gradbeništva in še in še — je našel vijak v raznih izvedbah in oblikah svoj življenjski prostor. Danes si malone vsega okoli nas ne moremo zamišljati brez prisotnosti, in to pomembne prisotnosti — vijaka! Poglejmo: svetilka na steni, vtične električne doze, števec, sodobria oprema kuhinjskega Prostora, vrata in ne naposled ura na toki, vse vsebuje kot veq sestavnih elementov — vijak. Njegova univerzalnost je očita, očitnejša postaja iz dneva V dan in nič pretiranega ni v domnevi, da nas potrebnost vijaka dandanes na- V proizvodni hali »Tovarne vijakov« Ljubljana ravnost preseneča. Preseneča ob dejstvu, da o funkciji vijaka nismo nikoli kdo ve koliko premišljevali. So pa, ki so o tej funkciji premišljevali. TOVARNA VIJAKOV LJUBLJANA je bila pred vojno obrtniška delavnica. Po vojni pa se je začenjala, skladno z razvojem naše industrije, zavzemati za obsežnejšo in boljšo proizvodnjo. Toda šele leta 1956 je prišla do izraza njena zavzetost: takrat je resneje odločala o tehnologiji,, ki naj bi jo usvojila, o vrsti vijakov, ki naj bi i;: jih proizvajala. Tehnologija: poznamo industrijski, serijski način hladnega preoblikovanja žice v vijake; za proizvodnjo težjih vijakov je potrebna toplotna obdelava; proizvodnja raznih specialnih vijakov terja obdelavo na' stružnicah ... V asor-timanu vijakov pa smo skoraj nemočni, da naštejemo vse, ki so potrebni vsakdanjosti. Tovarna vijakov Ljubljana je odločila: njen proizvodni program vsebuje predvsem proizvodnjo vijakov od dveh do šestih milimetrov v premeru, predvsem za potrebe elektro in radio industrije. Za proizvodnjo tovrstnih vijakov se je odločila delovna skupnost podjetja na osnovi analizi potreb tržišča, potrošnje. Tako je torej podjetjS z izdelavo tega blaga zastavilo: leta 1956 — pred desetimi leti! — je proizvedlo nekaj nad 85 milijonov vijakov, lani že blizu 600 milijonov! Pri tem označuje stopnjo rasti produktivnosti podatek, da je podjetje pred desetimi leti izdelalo v eni uri 483 kosov, lani pa že 13^0 vijakov, število zaposlenih pa je poroda od 65 na približno 200. .Visok porast proizvodnje in storilnosti je seveda pogojen v vsakoletnih prizadevanjih podjetja pri izpopolnjevanju notranje organizacije dela, pri ure-jariju transporta, pri uvajanju nove tehpologije »z novfmi mehanizmi. Poslednji odstavek v; teh prizadevanjih pa je bila lani usposobljena za proizvodnjo nova tovarna, katere rezultat je bil — če vzamemo kot flustrativen primer — mesec september, ko je podjetje proizvedlo za 41 odstotkov več v primerjavi s predlanskim. Proizvodnja je sicer eno, druga plat gospodarnosti pa je tehnologija, ki naj sega po Superlativih. Ta ali oni interesent naroči določeno količino vijakov za določene potrebe. Tovarna lahko mlže izpolni naročilo, lahko pa k izpolnitvi naročila pristopi z odprtimi očmi. Posledica takšnega izpolnjevanja naročil pa je lahko — spet primer — ob enaki funkcionalnosti naročenega izdelka za 3,6-krat manj potrošenega materiala in za 15-krat večjem delovnem učinku. V proizvodnji vijakov je namreč treba upoštevati potrošnjo mate- Ena večjih Mercatorjevih trgovin ob Gerbičevi ulici na Viču "TIT iv IB riala. Ta je navadno dragocen, saj medenine, aluminija, bakra ni vselej na pretek. Zdaj, kadar imamo opravka z načinom proizvodnje, ko stroji vijake preprosto odtiskujejo, je potrošnja surovine dodpbra izkoriščena; kadar pa1 vijake strojni mehanizmi »izrezujejo«, je seveda stopnja neizkoriščenega materiala dokaj visoka, saj dosega pri enem izdelku tudi do 35 odstotkov. Zatorej je pomembno prizadevanje tehnike v podjetju, da z raznimi iznajdljivostmi — pogostokrat gre za patente! — zmanjšuje količino odpadnega materiala, skrajšuje čas, potreben za proizvodnjo določene vrste vijakov, zlasti v zadnjem času pa da poizkuša s takšnim načinom zmanjševanja proizvodnih stroškov oblikovati pristopnejšo ceno, saj je tudi vijak blago, ki ne gre pod, vsako ceno v roke odjemalca. Trgi je, ki narekuje proizvodnjo. Proizvodni programi kovinske, elektro, radio industrije ustvarjajo odvisnbst programov, kakršne sestavljajo v Industriji vijakov Ljubljana. Letos bo ta tovarna, po predvidevanjih, obdržala lanski fizični obseg proizvodnje, po vrednosti pa se bo približala milijardi 200 milijonom. Dobršen del tega blaga bo za kritje domačih potreb, za približno 100 milijonov deviznih dinarjev pa ga bo podjetje namenilo izvozu. Ta izvoz je toliko dragocenejši ob dejstvu, da podjetje sicer za potrebe svoje proizvodnje ne uvaža nikakršnega blaga. Vijak je potrebno in iskano blago. Iz leta v leto je večje število proizvajalcev, ki ga cenijo in upoštevajo. Široka potrošnja je neznatnost ob potrošnji, kakršna obstaja v odnosu predelovalna industrija — industrija vijakov. V tej potrošnji gre v deset in deset tisoče. A ravno ta potrošnja je za tovarno zanimiva, saj ji omogoča proizvodnjo velikih serij, trdno planiranje, ob nizki ceni zadovoljiv dohodek. Dohodek je seveda osnova z® dobro počutje 200-članskega delovnega, kolektiva. Njegova strokovnost je v dolgoletni premišljeni politiki dodeljevanja •štipendij in sploh v odnosu tovarne do zaposlenih, ki hkrati študirajo; njegova skrb za delovno skupnost je v pripravljenosti podjetja, da omogoči gradnjo stanovanj zaposlenim. Doslej je Industrija vijakov Ljubljana že sodelovala pri reševanju stanovanjskega vprašanja pri petdesetih delavcih in bržkone je ena izmed redkih Industrij, katere vsak tretji delavec ima z njeno pomočjo urejen stanovanjski problem. V komuni Vlč-Rudriik je Industrija vijakov Ljubljana celica v verigi gospodarskih organizacij, ki vzbuja pozornost s svojimi dosedanjimi proizvodnimi uspehi, ki opravičujejo nadaljnja pričakovanja. ^Veletrgovina »MERCATOR« Ljublja-po svojem obsegu podjetje z naj-razširjeno detajlistično trgovsko 5C?° v državi. Nagle spremembe v uri potrošnje so narekovale tudi Vjj/11 podjetju nenehno prilagajanje no-VgA Pogojem za čim uspešnejše poslo-Ta prizadevanja so se odražala cj: ^■ lem v formiranju novih organiza-oblik, ki so na=tajale kot nujen litu>t usklajevanja vseh družbeno-po. *rKn h in ekonomskih faktorjev, da se E>ot Vska mreža čim hitreje prilagodi Vo/bam v zvezi s povečanjem proiz-potrošnih dobrin. Na razširitev dejavnosti in maloprodajne mreže podjetja pa je bistveno vplival pospešeni’ proces integracije v našem celotnem gospodarstvu, predvsem pa vsestranska in dolgoletna solidnost podjetja in dobri poslovni odnosi z drugimi trgovskimi podjetji in poslovnimi partnerji. Od leta 1962 se je k podjetju pripojilo 14 bivših trgovskih podjetij: »Emona«, »Grmada«, »Hrana«, »Rožnik«, »Špecerija« in »Polje« Ljubljana — »Gradišče«, Trebnje na Dolenjskem — »Jelka, Gornji grad — »Litija«, Litija — »Logatec«, Dolenji Logatec — »Metlika«, Metlika — »Standard«, Novo mesto — »Straža«, Straža pri Novem mestu in »Tržan«, Mokronog. , Vsa ta podjetja so prejela v sestavu podjetja »Mercator« status poslovnih enot z lastnimi organi upravljanja z vsemi pravicami in dolžnostmi, razen tistih, ki jih je treba reševati skupno, da se zagotovi enotnost v vodenju in izvajanju poslovne politike podjetja, v skladu z dinamičnim razvojem celotnega gospodarstva v okviru splošnih družbeno ekonomskih načel. V sami organizacijski stčukturi in ureditvi notranjih odnosov je upoštevana najširša demokratičnost poslovanja, kar je osnova in porok za uspeh poslovanja in nadaljnji SP veletrgovin podjetja Mercator prodajaln je bilo večidel zgrajenih in opremljenih po letu 1962. Za modernizacijo trgovske mreže in izgradnjo no« vih kapacitet je bilo vloženih nad 2 milijardi starih dinarjev lastnih sredstev. Pri vlaganju sredstev se. je predvsem stremelo za tem, da so se uredile in-mo-, dernizirale nesodobno opremljene prodajalne, kar je omogočilo hitrejše uvajanje modernejših oblik prodajne tehnike, časovno skrajšalo nakupe, povečalo prodajne zmogljivosti in razbremenilo zaposlene v prodajalnah. In kakšne - so nadaljnje perspektive razvoja podjetja? Kakor do sedaj, bo podjetje tudi v bodoče v okviru svojega perspektivnega plana in poslovne politike predvsem skrbelo za nadaljnjo modernizacijo obstoječe maloprodajne mreže in izgradnjo novih kapacitet. Perspektivni pl,-en podjetja, sestavljen na podlagi vsestranske analize tržišča, na katerem podjetje posluje bodisi v. lastnih prodajalnah ali z drugimi poslovnimi partnerji, predvideva gradnjo novih potrošniških centrov, tako na območju republike kakor izven nje. Dosedanji doseženi rezultati dajejo trdno osnovo, in vse pogoje, da bo podjetje doseglo postavljene cilje. Da bodo kupci lažje izbirali... V eni izmed 22 bogato založenih razvoj podjetja. V statutu podjetja je zapisano: »Integracija naj prispeva k razvoju in modernizaciji trgovine in naj bo v korist posamezniku, enoti, podjetju in družbeni skupnosti.« Od leta 1962 dalje, ko je podjetje s pripojitvami razširilo svojo dejavnost tudi na maloprodajo, se je promet vsako leto dvignil tako, da je podjetje ob koncu leta 1965 doseglo že 36 milijard 578 milijonov starih dinarjev prometa ter znaša nasproti letu 1962 indeks 604. Vrednost osnovnih sredstev' se je povečala na 1.640,000.000' st. dinarjev ter je nasproti letu 1962 indeks 732. Sorazmerno s porastom prometa se je dvignilo tudi število zaposlenih od 1320 na 1960 ob koncu leta 1965. Prav zaradi tako naglega naraščanja obsega poslovanja podjetja in razširitve predmeta poslovanja, je podjetje moralo pridobiti nove skladiščne površine. Z lastnimi sredstvi je zgradilo moderno skladišče, tako da znaša danes skupna površina skladišč, gad 15.000 kvadratnih mestrov. Z na-:upom in nadzidavo upravnega poslopja 'a Aškerčevi. cesti so bili pridobljeni tudi potrebni upravni prostori. V maloprodajni mreži posluje 280 .prodajaln. 22 moderno urejenih samopostrežnih 7f xz \z e Iščejo nove smeri proizvodnje Kolektiv podjetja »VINOCET« KONZERVIRANJE POVRTNIN IN PROIZVODNJA KISA se pravzaprav ni veliko oddaljil od osnovne proizvodnje oziroma tiste proizvodnje, ki je bila karakteristična zj podjetje ob ustanovitvi. Podjetje je bilo namreč ustanovljeno leta 1947 in sicer za proizvodnjo kisa. Zmogljivosti kisarne skozi vrsto let niso bistveno povečali, prvi pomembnejši korak k povečanju zmogljivosti je bil storjen šele leta 1962, ko so tudi kupili nekatere nove stroje, med temi acetator, kateri je omogočil, da se je proizvodnja kisa močno povečala, in sicer kar za 80 % v primerjavi s staro proizvodnjo. Zmogljivost novega acetator j a je letno milijonov litrov. To je pomenilo precejšen preobrat v proizvodnji podjetja, saj je bila končno dosežena,takšna proizvodnja, ki je zadostovala za potrebe trga. Čeprav se je v času obstoja podjetja povečala proizvodnja kisa tudi v nekaterih sorodnih podjetjih, je izdelek podjetja »VINOCET« še vedno močno iskan, čemur je vzrok dobra kvaliteta kisa. Vendar ne samo kis, kolektiv je, čeprav nekoliko počasi, vpeljal v proizvodnjo tudi nekatere druge živilske artikle kot je: konzerviranje povrtnin (kumarice, papriko itd.) in proizvodnjo kislega zelja ter gorčice. - Kot smo že uvodoma omenili, je bilo iskanje novih smeri proizvodnje dokaj nepomembno vse do pred kratkim, ko je kolektiv sklenil, da bo vso pozornost usmeril v nadaljnje iskanje novih izdelkov in asortimentov proizvodnje, ki naj prvenstveno krijejo oziroma izpopolnijo neizkoriščene zmogljivosti v mrtvi sezoni. Naj pri tem poudarimo, da je podjetje močno vezano na sezonsko proizvodnjo, ki ne daje možnosti za enako-merno»izkoriščanje zmogljivosti vse leto. V te namene so zato že lani ustanovili svoj študijski laboratorij, ki bo pripravil analize in načrte za dopolnilno proizvodnjo, najsi bo to občasno (sezonsko) ali tako, ki bo neprekinjena skozi vse leto. Marljive delavke podjetja »Vinocet« pripravljajo gorčico Mednarodno priznanje el izostalo Eno izmed podjetij naše strojegradnje je tudi ljubljanska »MONICA«, ki se v zadnjih letih vse močneje specializira za proizvodnjo raznih obdelovalnih strojev za potrebe lesne industrije. Razen tega v njihov proizvodni program sodijo še žični žerjavi za eksploatacijo gozdov ter naprave za preizkušanje zs^or, ki jih izdelujejo v dveh izvedbah: manjši in večji, ki dovoljuje preizkušanje zavor tudi pri najtežjih vozilih. Naposled podjetje vključuje še lastno livarno barvnih kovin, ki razen zadovoljevanja potreb podjetja nudi tudi usluge. ✓ Po primerjalnih podatkih. gospodarjenja se »ŽIČNICA« med vsemi jugoslovanskimi podjetji strojegradnje uvršča na eno prvih mest glede finančnih rezultatov, računanih na enega zaposlenega. Hkrati pa podatki o vrednosti vloženih sredstev (prav tako na zapo- Kopirni rezkaini stroj »Karusel« je eden priznanih izdelkov »Žičnice« Ljubljana slenega delavca) razkrivajo, da »ŽIČNICA« v tem pogledu zaostaja za sorodnimi podjetji. Vse te podatke pa velja omeniti, da bi bilo razumljivo, zakaj ta kolektiv navzlic številnim težavam vseeno dobro gospodari. Ugodni poslovni uspehi ob sorazmerno ne najbolj ugodni materialni osnovi namreč opozarjajo, da jih »ŽIČNICA« dosega na račun sposobnosti, strokovnosti in znanja vsega kolektiva; na račun njegove prizadevnosti, da ob danih pogojih ■ ustvarja največ, kar je mogoče. 220-članski kolektiv »ŽIČNICE« bo letos ustvaril okoli milijardo in 300 milijonov starih dinarjev dohodka a)i drugače rečeno: dvakrat več kot pred štirimi leti. S kvaliteto izdelkov, ki jih proizvaja, so si utrli pot tudi na tuja tržišča. Od skromnih rezultatov v letu 1963 (izvozili so za 10.000 dolarjev proizvodov) so se lani že povzpeli na 200.000. dolarjev, tolikšen pa je njihov minimalni program tudi za letošnje leto. Njihove lesno obdelovalne stroje kupujejo ČSSR, Bolgarija, Poljska, Italija, Nemška zvezna republika in Nemška demokratična republika. Zdaj pa si podjetje prizadeva, da bi prodrlo še na romunski in madžarski trg. Zaradi stika s tujimi tržišči podjetje stalno nastopa na raznih mednarodnih sejmih. Tako bodo letos predstavili svojh proizvode v Plovdivu v Bolgariji, v Brnu na Češkem, Poznanju na Polj J skem ter v Milanu v Italiji. Vključitev v mednarodno delitev dela na »ŽIČNICI« že trenutno, še bolj pa v perspektivi, odpira velike možnosti. Kakor je (in še!) njihovo sodelovanje v poslovnem združenju jugoslovanskih proizvajalcev obdelovalnih 'strojev za potrebe lesne industrije doprineslo k delni specializaciji proizvodnje, tako jim izvoz v omenjene države ponuja možnost proizvodne kooperacije in specializacije. Razgovori o tem še tečejo. Že zdaj lahko rečemo, da je mogoče pričakovati večjo specializacijo proizvajalcev teh držav. »ŽIČNICA« že zdaj zožuje proizvodni program, zato pa povečuje serije svojih proizvodov. Uspehi ljubljanske »ŽIČNICE« so še toliko pomembnejši, če omenimo težave, ob katerih jih uresničujejo. Njihovi delovni prostori so absolutno premajhni, oprema pa je sorazmerno zastarela. Šele v zadnjem času so dobili nekaj novih obdelovalnih strojev, nekaj jih pričakujejo v kratkem. Vse, kar imajo, pa so ustvarili z lastnim delom. Napredujejo skromno in počasi, vendar zanesljivo. Z modernizacijo strojnega parka k večji proizvodnji pletenin Proizvodnja različnih sortimentov vrhnjih pletenin — je osnovna dejavnost kolektiva Tovarne pletenin »Ango-ra«, ki si danes ob dokaj težavnih pogojih gospodarjenja utira pot k sodobnemu visoko produktivnemu načinu poslovanja v svoji Stroki. Začeli so namreč s približno 30 let starimi ročnimi stroji, 4o je stroji, ki so se ustavili, kakor hitro se je delavka samo za hip obrnila proč. Nemalo truda je veljalo kolektiv »Angore«, preden je z lastnimi sredstvi rekonstruiral obrate, nabavil motorne visoko produktivne stroje in začel širiti obseg proizvodnje. Danes delajo delavkp tega podjetja v ' treh izmenah, celotni dohodek pa je po-rastel od začetnih 160 milijonov na blizu 2 milijardi dinarjev. Razen obrata v Ljubljani (v Emonski ulici) je T^igora odprla obrate še v Kobaridu in v Velikih Laščah in drugi obrat v Ljubljani. S takšno razširitvijo poslovanja je podjetje doseglo specializacijo proizvodnje — ne' da bi bilo treba skrčiti sortiment, vsi obrati pa lahko hkrati proizvajajo tudi isti artikel, kadar se mudi izvršiti kako veliko naročilo. »Angora« je bila eno prvih gospodarskih organizacij, ki so začele ustvarjati našemu gospodarstvu dragocena devizna sredstva. Prvi izvoz je bil usmerjen k vzhodnim državam, pozneje pa je začela »Angora« plasirati svoje proizvode predvsem na konvertibilna območja — v Združene države Amerike, v Zahodno Nemčijo, Belgijo, Švicp itd. Takšna usmeritev povzroča seveda samemu ko" lektivu precej težav in problemov, sai na teh trgih zavoljo različnih zaščitni1 qarin, ki so jih uveljavile države Evropskega skupnega trga, ne morejo doseči enakih cen kot na domačem trgu. Je P8 danes za takšna podjetja, kot je »An‘ gora«, izvoz življenjsko važna postavk«; zakaj tekstilna industrija dela na ba«i uvoženih surovin — ki jih mora sam8 plačati z deviznimi sredstvi. »Angora* plača za vsak kilogram volnene prej6 od 3 do 3,4 dolarja! Pri vsem tem pa posluje »Angora* v dokaj neustreznih prostorih, ki zel° zavirajo prizadevanja za modernizacij6 tehnološkega postopka in za sodobnejš6 organizacijo dela. Zato je po dogovor1 z občinsko skupščino Vič-Rudnik kupil8 stavbo ria Rakovniku, ki jo sedaj adap" tirua za nove tovarniške prostore, kje1 bo možno tehnološki postopek primerneje urediti. Naročili so že 20 novi1 konfekcijskih strojev in več drugih V0" možnih strojev, ki jih bodo montiraj, v novih halah. Podjetje nabavlja tu® nove visokoproduktivne pletilne stroj® s katerimi bo mogoče povečati proizvodnjo za najmanj 20 odstotkov. Skratka, perspektiva Tovarne plet®! nin »Angora« je predvsem v tem, da $l z rekonstrukcijo in nabavo Sodobnejše# strojnega parka ustvari pogoje za ekonomično in kar najbolj rentabilno proizvodnjo modnih artiklov v sortiment1 gornjih pletenin. Iz obrata na Rakovniku podjetja »Angora« — krojuica Nezadovoljiva oskrba tapetništva z materialom »ŽIMNICA«, TAPETNIŠTVO IN DEKORACIJE, je obrtno podjetje, ki poleg tapetništva obsega tudi tkalnico brezkončnih pogonskih in transportnih trakov za industrijske potrebe. Predvsem zato, ker oskrba z laneno prejo iz uvoza za potrebe tkalnice ni bila zadovoljiva, je podjetje lani doseglo le 122,4 milijona din namesto planiranih 135 milijonov din realizacije. Kolektiv podjetja »Žimnica«, ki šteje 44 članov, je letos predvidel 140 milijonov din bruto dohodka. Če bo oskrba z reprodukcijskim materialom zadovoljiva, ni nobenih zadržkov, da podjetje plana realizacije ne bi izpolnilo. V podjetju se pritožujejo, da reprodukcij«1'^ oskrba tapetništva z materialom ni zadovoljiva. Tako npt-dobro leto za obrtna podjetja ni uv^ rnorske trave in rhorajo namesto te « ki 1. tako po trajnosti kot tudi po kv; rahljati ižansko jezersko travo, »‘ j ;udi po kval!1 le slabo nadomestilo za morsko trav<^, Ker oskrba z materialom ni zaupljiva, v podjetju seveda ne morejo jC segati zaželene storilnosti. Lani, ko^., , se po uveljavitvi reforme močno sj, čila naročila in je vrhu tega pričakovalo tudi materiala iz uvoza, je ralo podjetje celo poslati nekaj delav" na brezplačni dopust. Samotni izdelki za industrijo Čeprav je bilo PODJETJE »KERAMIKA IN PEČARSTVO« ustanovljeno že leta 1948, je svojo osnovno dejavnost spremenilo oziroma dopolnilo šele po letu 1957, ko se je k podjetju priključil keramični obrat Glavnega odbora Zveze gluhih iz Zadobrove, in tako prevzelo tudi sedanji naziv oziroma firmo. Priključitev keramičnega obrata je nedvomno prispevala k uveljavitvi proizvodnje Samotnih izdelkov, s katero so v obratu pričeli kasneje, leta 1965. Ko so obrat v Zadobrovi ukinili, so s proizvodni/ nadaljevali na sedežu podjetja v Ljubljani. Ustanovili so posebno skupino Samotarjev, ki se je specializirala za razna Samotarska dela, razen tega pa še za gradnjo in remont industrijskih dimnikov. Zanimiva je namreč ugotovitev, da se je omenjena skupina v času obstoja s svojim delom močno uveljavila, kar dokazujejo tudi dela, opravljena pri izgradnji velike tunelske peči v podjetju »Svit« v Kamniku in gradnji industrijskega parnega kotla v Lesno predelo- valnem podjetju »Rade Šupič« na Reki. Naj ob koncu še zapišemo, da se je kolektiv prav v zadnjem razdobju močno uveljavil s proizvodnjo raznih samotnih izdelkov za industrijska podjetja, zlasti še za potrebe kovinske industrije, kot je to Železarna Ravne, Litostroj Ljubljana, Prvomajska Zagreb itd. FLUKTUACIJA KADRA ŠE VEDNO PREVELIKA Dimnikarska obrt je med obrtnimi strokami precej zapostavljena. Zapostavljenost je čutiti tudi pri vzgoji dimnikarskega kadra, ki ga je vedno manj, medtem ko je tudi stalnost kadra precej negotova. V OBRTNEM PODJETJU »DIMNIKAR« so mnenja, da največ težav povzroča prav nestalnost kadra, ki pa prvenstveno izvira iz nizkih osebnih dohodkov, nič manj pa iz težkega in umazanega dela. Seveda, pravijo v podjetju, ni nič čudno, če so osebni dohodki nizki, saj so dimnikarske storitve še vedno preslabo plačane, glede na nenehno povečevanje cen materialu in nasploh življenjskih stroškov. Obrtno podjetje »Dimnikar« ne opravlja dimnikarskih storitev samo na področju občine Vič, temveč deloma tudi na področju občine Center in Idrija. Vendar ne glede na dejstvo, da je na področju podjetja precej industrijskih objektov, odpade pretežni del storitev na stanovanjske hiše, in sicer kar 85 %. Čeprav je delovno področje obsežno, je zaposlenih le 26 delavcev, skratka le nekoliko več kot ob ustanovitvi podjetja leta 1960, pa čeprav je fizični obseg dela večji, saj je bilo v razdobju šestih let na področju podjetja zgrajenih precej novih stanovanjskih in deloma tudi industrijskih objektov. V navijalnici »Angore« na Rakovniku