Stev. 244 TRST, v soboto 2. lep embra 1911 IZHAJA VSAK DAN tail t* nedeljah In pruniklta ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Tratil in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-Mini. Dornbergu itd. Zastarel« šter. po 5 nvč. (10 stot.) 04LAS1 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 fcnione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. o.mrtaice, zahvalo, poslanice, oglasi denarnih zavodov po HO st nn Za o^las« v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »».daljna vrsta K 2. Mali oglasi po stot. beseda, najmanj pa 10 stot. Oglase sprejema luseratni oddelek uprave .Udino-jti". — Plačuje ^e izključno le upravi „Edinosti". in toJJjrvo v Trstu, Glasilo političnega društva „Edinost'1 za Primorsko. „ V edinosti je moi V T©6*j KAKVI NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. laroea'a* na Mteljako Izdanje „EDINOSTIstan« : e«lo laU "ron 5-ao, za pol l*ta Kron 3 00. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma so ne »prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in rekiamacije je pošiljati na upravo List*. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni d«m). lidajuteij in odgov- rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tskarna .td'no&t". vpisana zadrnga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-*-ranUni?n! račun 5tev. 841-652. TELFFOM 5t. 1! 57 ODT/^ TBUIIC 1FCCTT ' sadke. Vojna uprava stavlja utrdbe ob reki BRZOdnuNc UE5TI. iS^th«^^ Aehrenthal v lšlu. I 18 brzostrelnih topov in 1,800.000 patron. 1ŠL 1. Minister za unanje stvari grof V vse mostove valonskih pokrajin so polo-Aehrenthal je danes predpoludne dospel žili mine. Poveljniki obmejnih postaj so pre-semkaj. Minister pride jutri predpol. na'jeli zapečatena povelja, ki jih smejo cd-avdijenco k cesarju in odpotuje iz Išla brž- preti, ako nastanejo gotove slučajnosti. — kone že jutri zvečer ; Vojni minister je ukazal, da se glavni stan Državni zbor bo sklican v oktobru. I dnif k»valeri|ske divizije premesti iz Centa „ . . . . DUNAJ 1. „N. W. Tagblatt" je zvedel, L^t^liebriLde ^kTse n^haia^alv V JZL1° da bo državni zbor sklican v prvi polovici , g ' 1 1 k** v/fl^ dovoli uvoz prekomorskega mesa Uoh,« iournayu. ______ . brez vsake omejitve časa m množine. Za govorjeni neresnici. Ta neresnica je v trditvi, da sta dr. Gregorin in dr. Rybar glasovala proti uvozu argentinskega mesa. In Širitelje te neresnice nič ne ženira dejstvo, da je g. dr. Gregorin v št. 217 našega lista od 6. avgusta (na prvi strani) priobčil pojasnilo, iz katerega izhajajo nastopna dejstva: Dr. Gregorin je glasoval le proti predlogu poslanca Reumanna, ki je poziv- meseca oktobra. - Praški Narodni llsty-, Tudi o5isk ha,andskega vojnega mi-p.šejo, daje proračun za 1912 ze sestav- nistra Col sa v Antverpenu spravljajo v Ijen. - Proračun zaključuje z ravnovesjem, stiko z mednarodnimi položajem toda to ravnovesje se je doseglo z znatnim D ... '. varčevanjem. Proračun pride sedaj pred mini-Povodnji na Kitajskem. sterski svet. postopanje posl. dra. Gregorina sta bila odločilna dva momenta. Za tako daleč se-zajoč predlog ni mogel glasovati že kakor zastopnik agrarnega okraja, sosebno še HANKAU 1. Povodnji so po več po-jozirom na dejstvo, da so mu voiilci na ne- Ocrrcirn hrvatciri Hrktajinah napravile velikansko škodo. Škodoj katerih shodih povodom volilne agitacije LFgrsKo-nrvaisk! cirza\m zoor. cenjjo na 3Q mi| taeloy Utonilo je 0kolu [decidirano izjavili svoje želje v tem pogledu ! Ni mogel pa glasovati za Reumannov predlog tudi kakor praktičen, računajoč po- Parnik zletel v zrak. BUDIMPEŠTA 1. Na predlog opozicije 50 000 ljudi, so bila nova poimenska glasovanja o odka-, zanju peticij raznim odsekom odložena na _ _ prihodnjo sejo. — Zbornica je na to prešla STETIN 1. Danes ob 4. uri popoludne na dnevni red in dvakrat po imenih glaso- ie v Stepeniškem zalivu zletel v zrak vala o odkazanju prejšnjih peticij raznim vsIed eksplozije vladni parnik ^,Strewe". odsekom, na ostala glasovanja se je opo- Kapitan, en inženir in pet mož je mrtvih, zicija odpovedala, nakar je zbornica nada- dva moža sta Pa smrtno ranjena, ijevala generalno debato o brambenem za- Iz Portugalske, tonu. LIZBONA 1. Na včerajšnji seji poslan- Posi. Julij Nadanyi (Košutova stranka) ske zbornice je minister za vnanje stvari _ „ se je potegoval za samostojno ogrsko ar- Machedo prečital noto, odposlano dne 24. i "dalje in trdimo,' da oni pTediog iie bi bil rnado. — Nato je bila razprava prekinjena, avgusta inozemskim odposlanstvom. V tej! prišel do realiziranja, tudi če bi bili vsi mi- Pnhodnja seja jutri. noti zagotovlja portugalska vlada, da se j nistri za svoje osebe disponirani za niega Kralj Peter v Peterhofu. glede inozemskih cerkva, obstoječih na Por-! izvedbo. Nad ministri so še drugi faktorji, PETERHOF 1. Danes ob 2 30 popo- tugalskem, obdrži status quo. Minister je1 ki ne bi bili nikdar privolili v kršenje po- ludne so dospeli semkaj srbski kralj Peter, rekel» da prJzna Angleška portugalsko re-igodeb z Ogrsko, ker bi to pomenjalo za- litik. Ni težko uganiti razlogov agitacijske naravi, radi katerih so socijalne demokratje — in z njihovega stališča je to umevno — stavili gornji predlog, da-si, ali bolje rečeno : morda ravno zato, ker so vedeli, da ta predlog nima nikakega upanja do uresničenja, ker je bilo absolutno izključeno, da bi ga vlada izvedla, tudi če bi se bila zbornica izrekla zanj. In mi gremo smelo še na— stanili. - Na vsem potu je delalo špalir „p®™®^ lm G0V0" S____, , . . . £ Nikolbj, carici in grška kraljica. Zaročnik . Du?aJ \zred™ P^fesor politične je opremljal goste cd Varšave dalje. S ko- fta»omi|e na dunajskem vseučilišču dr. lodvora je carska dvojica spremila visoke 'van *omorzynsp ,e umrl nocoj v Umun-goste v veliko palačo, kjer so se — aenu. stanili. -vojaštvo. Neznana kužna bolezen v Mandžuriji. ! Berolin 31. Berolinska polfcija je Pre-lJAUm,, , IT .. , . * povedala dolge igle za ženske kloboke. — HARB1N 1. Upravitelj ruskega konzu- Vs!ed te prepovedi policijskega predsed-Uta v Kvang-čeng-su je brzojavil semkaj: nika Jagova je 5Ho doslej konfisciranih V Lang-cunu so noazovali neznano epide- 3587 jgel mič 10 bolezen. Znaki te bolezni so, da „f„J . \ « začne človeka boleti glava, ga popade huda . Hank;? (K,^ka> L . Dvanajst voja-driska in izgubi govorico. Umre v dveh do treh kov. Posadke v Vučangu je vdrlo v hišo dneh. Kitajski in japonski zdravniki so radi svojega polkovnika, da ga ubijejo, ker diagnoze v dvomu h podatkov n. pr. o Benetkah, Turinu, Firenci; da, še celo za mesto Ltvorno, kjer kolera razsaja najhujše, jih ni. V nadaljnem podaja to poročilo podatke o kolernih slučajih na deželi ter med drugimi navaja za napoljsko pokrajino 135 slučajev, od teh 67 smrtnih, za genovsko bi in 34 smrtnih, palermsko 42 in 10 srrrtnih, rimsko 3, 2 smrtna, aleksandrijsko 66, 29 smrtnih, kasertansko 307, 104 smrtni, li-vornsko 150, 65 smrtnih, salernsko 247, 53 smrtnih, trapansko 26, 23 smrtnih. Od začetka kolere, t. j. od 1. junija, pa do 19. avgusta je bilo v celi Italiji 7858 slučajev, od teh 2923 smrtnih. To število se nam zdi zelo, zelo majhno zlasti z ozirom na poročila Italijanskih listov, ki govore o veliko večjih številih v veliko manjših mestih, kakor je n. pr. Napolj. Saj je bilo v samem Verbicaru, ki šteje komaj 6000 prebivalcev več mrtvih, kakor jih pa to uradno poročilo navaja, za Napolj. In ; čudno, o pokrajini Cosenza (Verbiccaro), Bari, Lecce, Avelino, Brmevento, kjer je kolera prav tako razširjena kakor drugje, v Južni Italiji, potem o pokrajini Girgente na Siciliji, o celi Toskanski, Emiliji, Mark£»h in Lombardiji ni niti besedice, iz Piemonta je navedena samo alessandrijska pokrajina, a cela Beneška z Benedkami vred je imela torej v zadnjem času samo 15 slučajev in od teh 6 smrtnih. Malo Čudne so res te Številke ! Nekateri podatki niso iz Jagičeve paleografije, marveč so iz Jelićevih „Fontes historici" in iz Šurminove in moje zbirke. Iz leta 1463. nam je ohranjen „tek psaltira", to je razlaga psalmov s tem-le uvodom: „Va ime Božje i sv. Marije i vsih svetih božjih. Amen. Lčt gospodnjih 1463. To pisa pop Peter grešni, pridevkom Fra-Ščič, komu je zemlja mati i otačastvo grob a bogatastvo greši; i kada je pisah i nčkada beh i v mišljenju, da me misal prehajaše, zač mlad beh i pročaja. I pisah je v L i n-dare šedeći. I v to isto leto bčše po Istr če malo žita i gladno beše i ja dovoljekrat lačan beh; i zato vas prosim, bratija draga, ki koli bude čtčl sije knigi; ako bimse premrsil, prosim vas, ne proktnite me, narcite: ako si živ, Bog ti otpusti grčhi, ako si mrtav, Bog ti primi dušu v pokoj vččni. I spisah je gospodinu pre Matiji, Kubodskčmu plovan u... I on me plati i darova kako dobar mož i počten i k tomu mi pomore s velike moje nevolje, v koji ja bčh. Bog mu je plati. To pisa ruka grčšniča*. Iz drugih virov še nismo vedeli, da je bila po Istri lakota leta 1463. V „razvodu" istrskem iz 13. stoletja se imenuje oglejski patriarh v hrvaškem besedilu „podreka Ivan"; (podreka iz patriarca, tudi padriarca). Ako to čitamo, nam je priimek Podreka precej razumljiv. „Podreka" se piše dosti Slovencev v beneški tloveniji, potem pri Kobaridu in pa v trpedu. Iz 1. 1461. je glag. napis na cerkvi v Loki pri O s p u. Zapisano je, da sta sezidala cerkev „mojster Jakše i Benko iz Š č e r g e", ko je bil župnik Mihael, vikar Pavel, „Konestabla" pa Lukež iz Podpeči in Tonec. Tedaj je bil škof v Trstu Anton Gop. Pet let pozneje so postavili veli altar, „ko biše gospodin pre Mihel plovan i gosp. Vid iz Ščerge f a rman". — Leta 1473. se je podpisal notar in kanonik Pavel Kapitanič pod „zakonom" (statutom) kastavskega kapitlja. — V 15. stoletju je že bil zašel germanizem „slišati" (gehčren) = „last biti" v Istro, kakor je razvidno iz zapiska iz leta 1480. na štatutu lovranskega kapitlja: „Popisano, ča sliši popom rečenoga kapitola". In 356 let kasneje je zapisal Prešeren ravno tako neslovansko : „Največ sveta otrokom sliši Slave". Zanimljiv je glag. zapisek, ki ga čitamo na zadnjem listu glag. mašne knjige v dunajski dvorni knjižnici : „Štampa naša gori gre, tako ja hoću, da naša gori gre. 1482, mca. Ijuna 26 dni te bč pisano v grade lzule; to pisa Juraj, žakan iz Roča". Besede se nanašajo na tisk („Štampa") glag. misalov. (Zvršetek pride.) Stran II. »EDINOST« St. 244. Toda naj si so zakrili še toliko slučajev, vtlepoučne pa so že te Številke dovolj za zdravstvene razmere v Italiji, kajti že te kažejo, da je večji del Italije okužen po koleri. Naravnost uničujoče pa so te številke za italijansko vlado in njeno skrb za bolnike, ki so oboleli na koleri. V Genovi, torej v mestu, ne na kmetih od 53 obolelih 34 mrtvih, torej 64%» v Rimu 25 slučajev, 14 mrtvih, terej 56°/0, v trapanski provinciji (Sicilija) nad 75% mrtvih. To so grozne olevilke, kake morejo šele biti tamkaj, kjer jih niso upali povedati! In v celoti 7858 slučajev, od teh 2923 smrtnih, torej nad 37% Ce se bo tudi Še nadalje italijanska vlada tako malo brigala za zdravstvene zadeve, se pač ne bo nikdar rešila kolere, in mi, ki smo najbližji sosedje, bomo v vedni nevarnosti, da se epidemija ne zanese k nam. Argen linija je pač res storila edino pametno, da je kratkomalo prepovedala izkrcevanje Italijanov. Tako bi moralo biti tudi pri nas 1 Češki dež. zbor in češko-nemška sprava. Za češki deželni zbor še ni določenega nič natančnejšega, kedaj se zopet snide; vsekako pa je gotovo, da zasedanje ne izostane, ako bi tudi posredovanje kneza Thuna ne imelo nikakih vspehov. Kakor poročajo, je namestnik knez Thun za to, da se na vsak način omogoči delovanje deželnega zbora. Češki listi izjavljajo, da dobe češki poslanci strog nalog, da ne privolijo v nikake kompenzacije za opustitev nemške obstruk-cije, in to niti na narodnem, niti na političnem polju. V istem smislu pišejo tudi „Narodni listy". Praška „Union* pravi, da je treba ločiti akcijo za omogočenje delovanja deželnega zbora od spravne akcije. Sprava spada v parlamentni odsek delazmožnega češkega deželnega zbora, in nobena druga pot ne vodi do cilja, pa naj bo to potem v Pragi, ali pa na Dunaju. Dnevne vesti. Vprašanje poslanskega reverza. Z ozirom na nastalo vprašanje, ali more stranka ali kdo drugi, zahtevati od poslanca obvezo, da se bo ravnal po navodilih dotične stranke, volilcev itd., je odgovoril stari parlamentarec dr. Scheicher: „Poslanec se ne sme zavezati, da bo deloval po navodilih volilcev ali katerekoli stranke. To bi bilo proti prisegi, ki jo je položil po volitviu. Razkol v češki klerikalni stranki. Iz Prage poročajo, da se je češka klerikalna stranka razcepila v dva dela: kon ser vati vno-veleposestniško in krščansko socijalno. Prestolonaslednik v Berolinu. Iz Be-rolina javljajo : Avstro-ogrski prestolonaslednik Fran Ferdinand pride v ponedeljek v Berolin, odkoder se cesar Viljem in nadvojvoda podasta skupaj v Kiel, da prisostvujeta vežbam nemške vojne mornarice. V sredo se prestolonaslednik zopet vrne na Dunaj. Mesno vprašanje. V dunajskih občinskih krogih se govori, da bodo v kratkem sklicani na Dunaj zastopniki avstrijskih mest, ki se bodo v prvi vrsti bavili z mesnim vprašanjem. Omenjena konferenca se bo vršila baje še tekom tega meseca. Ustavna svoboda na Hrvatskem. V Kosenici se je vršil zaupen volilski shod, pri katerem je bil navzoč tudi upravitelj kotarske oblasti Ritz. Predsednik shoda ga je sicer opozoril na to, da ima sicer pravico kontrolirati, ali so navzoče samo povabljene osebe, a potem da mora zapustiti zbirališče, nakar pa je Ritz odgovoril, da ostane pri zborovanju in če bi mu hoteli zabraniti to, da zapusti shod. Ta dogodek jasno kaže, da so zavladale na Hrvatskem zopet popolnoma absolutistične razmere in da je ustavna svoboda — odpravljena. Kriza v tridentinskem občinskem zastopu. V sredo se je vršila seja triden-tinskega občinskega zastopa, da zavzame svoje stališče napram razveljavljenju mandatov štirih občinskih svetovalcev, med njimi tudi župana grofa Manzija. V seji je prišlo do živahnih prizorov, zlasti ko so se klerikalni občinski svetovalci priključili skupnemu protestu proti vladni odredbi, ki je razveljavila omenjene mandate, potem pa niso hoteli glasovati za rekurz proti vladni odločitvi. Podžupan Zippel je dejal, da bi občinski zastop moral sicer ponovno voliti grofa Manzija za župana, a z ozirom na gospodarski položaj mesta je boljše, da se vloži edino le rekurz. Vložitev rekurza je bila nato sklenjena z vsemi glasovi razun klerikalnih. Konec ustaje v Jemenu. Iz Carigrada : Izzet paša poroča iz Sanae, da je ustaja v Jemenu končana in da je bila podpisana pogodba z Imam Jahio. Isti bo namestnik enega dela [emena. Ponarejeni stokronski bankovci. — V avstrijsko-ogrski banki na Dunaju so zasledili izborno ponarejen stokronski bankovec. Falzifikat je tako dobro napravljen, da ga prepozna zelo težko celo človek, ki ima veliko opraviti z denarjem. Na Dunaju sodijo, da je falzifikat prišel v banko preko Prage. Ko so v omenjeni banki konstatirali, da je bankovec ponarejen, so začeli tudi drugje natančnejše pregledovati papirnati denar, in našli so baje veliko število falzifi-;katov. Uvedena je bila takoj stroga sodna i preiskava. Največjo bojno ladijo na svetu spuste v kratkem v morje na Angleškem. Ladtja, dreadnought „Lion" je dolga 660 čevljev (okroglo 200 metrov). V morje reže 28 čevljev globoko in drži 26.350 ton. Na ladiji je 8 topov s kalibrom 40 5 cm in stanejo samo ti topovi 46 milijonov kron. Za madjarsko-romunski sporazum. Neki sotrudnik romunskega lista „Universal" je imel priliko, da se je razgovarjal z romunskim metropolitom v Sibinju, Ivanom Metianu, o političnem položaju ogrskih Romunov. Metropolit je izjavil, da se morejo Romuni na Ogrskem razvijati in napredovati samo, ako živijo v sporazumu z ma-djarskim narodom. On da najodločneje obsoja delovanje nekaterih politikov, ki radi osebnih koristi stavljajo zapreke sporazumu med Romuni in Madjari. Romunski narod na Ogrskem bi storil najbolje, ako poveri svoje vodstvo romunski duhovščini, a ne da se pušča voditi po krivih potih od brezvestnih agitatorjev. Ta izjava metropolita je vzbudila veliko senzacijo. Maroško vprašanje. Francoski poslanik Cambon, ki vodi z nemškim državnim tajnikom Kiderlen-Wachter-jem pogajanja v maroški zadevi, je prispel zopet v Berolin in včeraj se je vršil zopet prvi razgovor. V Parizu stoje na stališču, da mora Nemčija pred vsem odgovoriti, za kako ceno hoče doseči sporazum, in tudi povedati pismenim potom, kaj nudi Francoski v Maroku. Vsled tega ima francoski poslanik Cambon nalog, da prej ne govori o nikakih francoskih kompenzacijah v Kongu, dokler ne da Nemčija natančne izjave glede Maroka. Francoska bi v slučaju ugodne rešitve maroškega vprašanja odstopila Nemčiji obširen del kongo-škega ozemlja v osrednji Afriki. Domače vesti. Poroka. Št. Jakobška „Čitalnica" naznanja, da sta se danes poročila g.ca Ana Benulič, večletna pevka in dobra dramatična moč „Čitalnice" in gospod Rudolf K o m p a r a, soustanovitelj in večletni podpredsednik društva. Novoporočencema mnogo sreče! Slovensko šolsko vprašanje je bil in je še za „Piccolo" najtrši oreh, na katerem že toliko let sam poizkuša svoje preperele zobe, a ga vendar ne more razgristi. In če mu ne gre s slovenskim šolskim vprašanjem v Trstu, pa pograblja tudi kaj izven tržaškega. Tako mu je dal sedaj priliko za tak poizkus — kakor smo že omenjali — prepir med slovensko narodno-napredno in klerikalno stranko v stvari razdelitve štajerskega deželnega šolskega sveta. „Piccolo" si je dal prevesti odlomek iz „Slovenskega Naroda", kjer je čitati res marsikaj slabega o ljudskem Šolstvu na Kranjskem, kar ljubljanski list utemeljuje z zlorabo šolstva v politične namene. „Piccolo" se norčuje, češ, da naj Slovenci, ki se toliko širokoustijo v Trstu in zahtevajo šol, da sami ne vedo kakšnih in o kakoršnih se jim na Kranjskem niti ne sanja — rajši pogledajo tja v „svojo Kranjsko" kjer je toliko slabega, v Trstu pa da že mestna uprava izborno skrbi za slovenske šole v okolici. „Ali ne bi bil čas, da ti Slovenci prej urede Šolo v svojih krajih, predno začenjajo kazati svojo nenasitnost glede šol v krajih drugih ? Ali pa se jim morda hoče tudi v njihovi sveti Kranjski nekoliko poživljajoče italijanske in nemške hrane ?" Le kratek odgovor na vse to: „Piccolo" naj le nekoliko pogleda v svojo blaženo Italijo, morda tja doli v Kalabrijo, kjer njegovi prosvetljeni rojaki s sekirami ubijajo zdravstvene organe in zažigajo občinske hiše, da-si so se nasrkali svoje visoke kulture v najpristnejših, torej tudi najboljših italijanskih šolah. Namesto, da žrtvujejo tisoče in tisoče samo za to, da bi čim več naše slovenske dece bilo deležne „dobrote" italijanske „kulture", naj „Piccolo" rajši zbira centesime in lire za Kalabrijo, kajti tam, kjer se kultura kaže v ognju in sekiri, tam je to pač bolj potrebno, nego pa pri nas. In pušča naj lepo zmirom naše šole, naj so že dobre ali slabe 1 Torej, „Piccolo" : hic Rhodus, hic salta ! Velike važnosti je, da oni, ki so pozvani na sekcijo za revizijo ljudskega štetja, govore edino le slovenski! Zelo se je razhudil „Indipendente", ker smo primerno zavrnili njegov denuncijantski napad na slovenske uslužbence v koprski kaznilnici, katerim je očital, da grdo ravnajo z regnikolskimi kaznjenci, in to baje le iz narodnega sovraštva, kakor je vsakdo moral čitati med vrstami. „Indipendente" si je celo dal prevesti naš odgovor, toda tu-patam z tako zlobno zavito, kakor pač znajo samo njegovi ljudje. Posebno previdno je izpustil našo izjavo, da obsojamo vsako grdo ravnanje s kaznjenci, kajti sicer ne bi mogel na dan s svojim nadaljnim denunciranjem, ko zopet trdi, da potemtakem slovenski pazniki favorizirajo slovenske kaznjence in grdo ravnajo samo z regnikolskimi. Misleč, da opere s tem regnikolske zamorce po avstrijskih ječah, vprašuje nato „Indipendente", če so morda slovenski kaz-1 njenci same Čiste duše, in nam priporoča, naraščaja, kakoršnjege nam more dali Samo da naj študiramo statistiko, pa da izvemo, slovenska šola. kje se dogaja več zločinov; Trst da doka- Če srečate znanca ali prijatelja, ki ima zuje s samimi detomori, kateremu plemenu otroke, recite mu, da se bliža čas otvoriue pjanč,1o v teh kovačnicah ; koliko sile in rov, ki so najbrž njegove specilitete, ker jih moči, koliko zmožnosti naših ljudi porabljajo , omenja posebej. Nam, ki se — kakor po- nasprotniki, mesto da bi koristile nam! Slo-polma skesano priznamo, — nikakor ne stariši mesta in okolice I V vaših tj- moramo ponašati s takim talentom, pa za- kah Je bodočnost slovenskega naroda tu ob dostuje čisto navadna statistika, ki pa kaže Adrli»- Va^i otroci bodo nadaljevali vaše s nekoliko drugačne številke, nego jih kaže de,°' oni naI bojujejo naša prava. Vzgojne >„Indipendentova" „višja". In to velja tudi lih narodno, vpišite jih v slovenske šole! glede detomorov. Pa če je že tudi v Trslu _M I a di n o I j u b. kaka Slovenka umorila svojega otroka, je: 77, I ~~ I bil temu pač kriv - kakor večinoma pri Mor je pozvan na sekcijo za revizijo ! vsakem detomoru, - njen zapeljivce, ki Umskega štetja, oziroma oni ki se hočejo i pa je v Trstu prav rad - Italijan I No, in P^pncati, kako jim je vpisan obcevalni jezi,, i pa će je tako malo ali nič regnikolskih zlo- naJ ZreDdo na fekaJ° \ UJIC0 ^ntana, ozi-čincev, je pač res čudno, kako da bi bilo r£ma P"zza LlPsia ^državne ljudske sok. treba potem spraviti pokoncu ves italijanski £ Je kdo Pozvar\ na delavnik a se absn-diplomatski aparat proti „grdemu ravnanju* l"tn? "e ™re odzvati povabilu, stori lahko napram regnikolskim kaznjencem v Kopru ! f0 v neacl^° od y d0 I J ^e dopold,.. -Sk°m so pa „ravnali grdo«, če jih Nemška nevarnost. Raznarodovalno sploh ni! ? . . „ . j. J društvo „Sil tmark" je izdalo m. m. za vse- Sicer pa, ako mish „Indipendente", da nemške namene v Isrri sled,če svote-nam i m ponirajo njegove „ veleči vilne" „ver-, 100OO kron za zidanje nemške šole v gogne", „barbane" in „ddiquenza", se zelo [stri. Povrnilo je nekemu nemškemu trgovcu, moti- x . . _" _ . ki se je naselii v Ltri, vse trošne selitve Naše mnenje je pač, da ima tisti, ki v Komaj je minulo mesec dni, kar je zagledal našem prosvetljenem času obožuje razne dan ok|lc „Sudmarke", da hoče izdatno pod- abruške roparje in jih proslavlja kot na- pirati nemške trgovce, obrtnike in delavce rodne junake, ali ki s sekiro v roki pobija ki se mis|jJO naseliti v Primorju in že imamo zdravstvene organe, ki prihajajo zaprečevat zabeležiti slučaj, da se priseli v našo slo- razširjenje nevarne kuge, da ima tisti pač vensko zemljo nemški peielin, katerega na- zelo malo pravice drugemu predbacivati ioga bo in je odjedati kruh domačinom, in barbarstvo m zločinstvo samo zato, ker graditi nemški most do „Adnje" — V isti obsoja njegove denuncijacije in mu govori smeri z nemškimi priseljenci, bodo rasle resnico v obraz. Naj torej „Indipendente" nemške šole, kakor kaže gori omenjeni slučaj svojo „vergogno", svoje „barbarie" in svojo _ Te tujce priporočamo istrskim dijakom' „deimquenzo" naslovlja tja doli v Abruce; Iredentisti na potovanju. — Dne 22 in Kalabrijo, kamor vse to spada. Ce želi avgusta t. 1. se je vršil v Planeu na Nem- bližjega naslova, evo Kopra, saj bo tudi škem velik protestni shod proti oficijeln tam kak — patriot iz teh blaženih krajev ! nemški diplomaciji, ki se je uklonila franco- Ce pa zeli še bližjega, naj pogleda okoli skim in angleškim zahtevam v znani maro- sebe, pa, bo še najbolj prav! Slovenskim starišem. Šolske počitnice se bližajo svojemu koncu. Naši stariši so v skrbeh, kaj bo z otroci. V Trstu imamo slovenske, nemške in laške šole, v katere lahko ški konfuziji. Shod je sklicala tamošnja podružnica vsenemškega društva. Na shodu je bilo, glasom poročila vsenemških listov, 1500 ljudi, mož in žena, 600 pa jih je moralo oditi, ker niso dobili prostora. Glavno vpisujemo svojo deco. Kakor vedno doslej, besedo na tem shodu pa je imel — c. kr. opozarja „Edinost" tudi letos naše ljudi, naj avstrijski uradnik, znani tržaški vsenemški vpisujejo svoje otroke edinole v slovenske; kričač, poštni uradnik Paul Pogatschnigg. šole. — Slovenci v Trstu in okolici napredu- Govorniki so poživljali Nemčijo na vojno, jemo v vseh ozirih, kar se nam splošno ter obljubili vsi do zadnjega svojo kri, da se priznava. Naše složno nastopanje in delova- i ugled Nemčije zopet rehabilitira. Pomoč av-nje ob vsaki priliki nam dela čast. Bratje strijsklh Nemcev je obljubil — Pogatsch-Slovani iz vseh pokrajin se veselijo naših nigg. Rekel je ta c. k. avstrijski uradnik: vspehov. Kdo izmed nas se ne spominja I „Srce je in bo vedno nemško In vedno bo vseh onih člankov najrazličnejših slovanskih bilo za Nemčijo". listov, kjer so nas hvalili in se veselili naših I Morda se zopet oglasi kje kakov slo-zmag pri volitvah v državni zbor ? I Kdo; venski... moralist, češ, da denunciramo ! V izmed nas tržaških Slovencev ni ponosen na j prvo je bila stvar že po vseh nemških listih one tisoče discipliniranih naših volilcev, ki i in so torej že drugi Pogatschnigga — de-so po izjavi naših ljutih sovražnikov samih j nuncirali! V drugo pa bi nas prokleto malo odnesli najlepše zmage v okolici in v me- brigalo, kaj dela c. k. uradnik Pogatschnigg stu ?! Ljudsko štetje se bo revidiralo. Katerega tržaškega Slovenca ne veseli to dejstvo ? 1 — Katerega izmed nas ne veseli dejstvo, da bo v kratkem dokazano onim mlekobradim mazinijancem, da je še pravice na svetu, in da nas je v Trstu še dosti več nego 37.000. Naši vspehi so lepi a vendar smo reveži, ki ječimo pod težkim tujčevim jarmom. Vse nam govori, da moramo priti do svojih pravic I Do teh pravic pa pridemo v bodočnosti, torej ko zavzamejo naša mesta naši otroci. Doslej se je žalibog naša deca odtujevala svojemu narodu. Ljubezen do matere, naroda in jezika so naši deci laži-liberalci in renegati trgali iz nežnih src. Delali so iz njih renegate in janičarje! Obrača se, hvalabogu, na bolje. — Še eden zadnjih „Piccolov" govori o tisočih in tisočih, ki jih naši mestni očetje potrosijo za italijanske otroške vrtce, kjer se ravno naša deca po«talijanČuje. No, zavednost naših starišev, očetov in mater pa je začela staviti jez tem nenasitnim volkovom v ovčjih oblekah. Tudi naši otroški vrtci, tudi naše šole so polne. Posebno je v okolici vedno manj renegatov. Slovenski okoličani pošiljajo, večinoma svoje otroke v slovenske šole. Še je v okolici nekoliko nezavednih, ki morda za skiedico hrane ali kakšno obleko vpisujejo svoje otroke v italijanske šole, a upajmo, da se letos število teh še zmanjša. Zavedni okoličani ! Poučite svoje še nezavedne rojake, da je več vredna dobra slovenska vzgoja, nego pa oni ječmen in krompir, ki ga dobivajo njihovi otroci za to, da izdajajo svojo narodnost in jezik ! Povejte, zavedni slovenski Križani, Barkovljani, Ro-jančani, Šsedenjci in Sv. Ivančani svojim rojakom, ki pošiljajo otroke v italijanske šole, da so slovenske šole za slovenske otroke boljše, nego italijanske; da je bolj pametno in koristno pošiljati otroke v slovenske, nego pa v italijanske šole I Mestni Slovenci pa veste, da tudi v mestu v šolskem oziru napredujemo in da je vaša dolžnost vpisovati otroke v slovenske Šole, ki se širijo in rastejo kakor raste naš ugled pri naših sovražnikih. Vspehi tržaških Slovencev na najrazličnejših poljih so razveseljivi, a za nadaljevanje naših pravic nam je treba zdravega z a -vednega, v narodnem duhu vzgojenega za časa svojega dopusta hi kje okoli potu:e, da ni ravno ta mož pred 14 dnevi napisal strupen članek v „Grazer Tagblattu" zoper — slovanski iredentizem !! Tak človek si upa še nam očitati nelojalnost proti Avstriji, ki je sam popolnoma nič nima. G. Pogatschnigg ! Ne merite vsth IJudij in narode po svojem nemškem kopitu ! Preveč zanimanja. Nova slovenska šola pri sv. Jakobu grozno vznemirja naše narodne nasprotnike. Da se jezijo Lahi, to razumemo ; da pa bo toliko zanimanja pri Nemcih, na to nismo mislili. Znani nemški revolveržurnal „Grazer Tagblatt" prinaša redno vsak teden brzojavko iz Trsta, da S'o-venci sezidajo v Trstu veiikansko šolo. Enkrat pravi, da bo šola stala 400.000, drugikrat 450 000 kron itd. itd. Po pisavi „Grazer Tagblata" bi imeli tržaški Slovenci že najmanj deset velikanskih šol. Tem rednim brzojavkam je najbrže namen, da opozarjajo nemški svet, kaka nevarnost preti Nemcem v Trstu! Kaj pa, ko bi se tudi mi enkrat začeli zanimati za tiste nemške gostilničarje, trgovce in obrtnike, ki so s pomočjo „SiiJ-marke" prilezli v Trst?! Ali bi ne bilo možno zaslediti tn gade, ki se redijo na našem telesu ter redno vsaki teden objavljati v listih njih imena in število. — Stojmo na straži, da nas ne zalezujejo! Slovenci! — Prihodnjo nedeljo, dne 3. septembra, zberite se ob 3. in pol uri popo-ludne pred prostori NDO v ulici Carducci in odkorakajte s prvo slovensko godbo v Trstu na veselični prostor k sv. Jakobu. Pokažimo se našim Italijanom, koliko nas je, ker so nas na ljudskem štetju ogoljufali! 40 godcev, slovenskih delavcev v kroju bo stopaio prvikrat na vroča „italijanska" tla ! Razglednice novega šolskega poslopja pri Sv. Jakobu je založila naša moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Razglednice se dobivajo v Gorenjčevi knjigarni v ulici Caserma. Predprodajalci dobe popust. Naročila je pošiljati moški podtuž-nici CMD. Mi vstajamo in njih je strah! Prejeli smo: Dne itf). t. m. so se vršile volitve v bolniško blagajno konsorcija trgovskih uslužbencev. Slovenski trgovski uslužbenci — videč, da tudi tam sramote in zapostavljajo slovenski jezik — so postavili svoje lastne V Trstu, dne 2 septembra 1911. »EDINOST« št 244 Stran HI kandidate in z energičnim delom tudi dosegli večino na volitvah, čeravno so še-le zadnji čas izvedeli za te volitve, ker so bila vabila prepozno poslana — bržkone s tem namenom, da bi se slovenski trgovski uslužbenci ne udeležili volitev in da bi oni tem laglje izvolili nam slovenskim trgovskim uslužbencem smrtne sovražnike. A kaj se je zgodilo na to, ko so videli Italijani, da so v manjšini in da propadejo na vsej črti ?! Pobegnili so vsi in so z j žvižganjem zapustili dvorano, na kar je predsednik Foich vkljub protestom Slovencev zaključil zborovanje. Ker so doživeli tak fiasko, je umljivo, da so bili silno razjarjeni. V svoji razburjenosti so ti renegatje začeli na ulici sramotiti in blatiti slovenski narod — prav na divjaški način. Med vsemi temi se je najbolj postavljal in širokoustil neki L. Daneu, vodja trgovine g. Vek. Švagelja, katerega odjemalci, so po večini Slovenci. To je naravnost brez-obrazno, da človek, ki živi od Slovencev, blati in zasramuje vse, kar je slovensko, česar g. Švagelj gotovo ne bo odobraval, če čuti le količkaj spoštovanja do svojih slovenskih odjemalcev. To, kar se je zgodilo na volitvah, je nečuvena nesramnost, ki mora odpreti oči vsakemu slovenskemu trgovskemu uslužbencu. Za nas je to le zmaga, a glejmo, da si jo priborimo za stalno. Slovenski trg. uslužbenci se moramo začeti združevati: tako v obrambo svojih lastnih interesov, kakor v obrambo slovenske narodnosti. * * * Nujno vabimo trgovske uslužbence na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. septembra točno ob 10. uri dopoludne v prostorih „Trgovsko - izobraževalnega društva" v ulici S. Francesco št. 2, I. nadstr. Odsek trg. uslužbencev. Nekoliko odgovora. Ljubljanski „Slovenec" z dne 30. avgusta je čutil veliko potrebo, da zopet enkrat izlije svoj žolč po Prešernovem spomeniku v Ljubljani. Bili so časi, ko se je „Slovenec" bavil danzadnem s tem spomenikom, a zadnje čase je bil mir, in nikomur več ni prišlo v Ljubljani na misel, da bi pljuval pred spomenikom našega pesnika velikana, kakor se- je to dogajalo pogostoma prej vsled „Slovenčevih" hujskanj. Toda časi se izpreminjajo, in „Slovenec" je zopet zapel svojo staro pesem. Prešernov spomenik mu je nestvor, da mu na vsem svetu ni enakega in ki vzbuja le pomilovanje vsakogar, ki ga je primoran gledati, da so ga s tem spomenikom pošteno polomili, da je umetnik Zajec sam prišel do spoznanja, da je spomenik ves iz-verižen, da mu odreka vsako višjo estetično vrednost, da je spomenik strašna pokaza, ki naj bi se postavila v kako goščo. Na to veleestetično pisarijo „Sloven-čovo" samo toliko-le odgovora: Moj Prešernov spomenik je delo, kij sem ga osnoval in izvršil pred večimi leti. Pravim odkrito, da sem pozneje, zlasti v pariški šoli, pridobil mnogo, toda, da bi bil spomenik, ako tudi ima svoje pomanjkljivosti, zaradi tega nestvor, ki mu ga ni para na svetu, more reči le človek, ki ima v svoji lastni glavi nekaj takega, čemur bi se moralo reči nestvor, ne pa možgani. Ne morem reči drugega, nego da morejo take stvari, kakor jih je čitati v „Slovencu", izhajati edino le iz zgolj osebnega sovraštva proti meni, kajti tolikega barbarizma, kakor se kaže v omenjenem napadu, si drugače ne morem razlagati. Pač res spada dotičnik, ki ga je zagrešil, tjakaj, kamor pošilja moj spomenik — v goščo. Slovenski narod šteje itak le majhno število umetnikov, in človek bi mislil, da bi vsaj ti, kolikor jih je, smeli računati na vsestransko, moralno in gmotno podporo, svojega naroda. Toda namesto tega pitajo slovenskega umetnika z napadi in žalitvami, da mu le izbijejo iz glave voljo, da bi delal in ustvarjal v svoji domovini za svojo domovino. Bo pač res srečen slovenski narod šele potem, ko bo vsa njegova umetnost reprezentirana po tirolskih „Herrgotschnitz-lerjih" in enokronskih „pildkih". Zato pa le po slovenskih umetnikih in njihovih umotvorih in proč, ven žnjimi v tujino, da bo le domovina rešena — umetnosti! Trst, dne 1. septembra 1911. Ivan Zajec, akad. kipar. O ti nesrečna kolera ! Cele tedne že nimamo v Trstu več kolere, ljudstvo je že pozabilo, da je sploh kaj bilo, in spominjajo nas nanjo edino le še posušene apnene luže tupatam po mestu in poročila raznih ne-tržaških listov, ki „delajo" tržaško kolero. Toda ne, kolera je v Trstu in veliko je more biti, strahovito veliko, namreč po mnenju — c. k. vlade, ki je prepovedala jutri popoiudne nameravani pohod narodnega delavstva in drugega slovenskega občinstva Izpred društvenih prostorov NDO v ulici Carducci k Sv. Jakobu in to iz — zdravstvenih ozirov. Pa je res zelo skrbna naša c. k. vlada za telesni blagor našega narodnega občinstva in ne moremo si kaj, da ne bi izrekli za to svoje največe priznanje. In kako tudi ne, saj je res nevarnost velika, da bi se nova godala naše narodne godbe in pa novi kroj njenih godcev v spodnjem mestu ne navzel kake „kolere" in zato je tudi blagohotno poskrbela, da ostane godba tam zgoraj pri Sv. Jakobu, kjer je „zrak čistejši". Skupni odhod izpred društvenih prostorov NDO je torej prepovedan, prepovedana pa nI veselica na Prelogovem prostoru za zadružno gostilno „Jadran* pri Sv. Jakobu. — Godbeni odsek NDO, ki je poskrbel za to, da se bo občinstvo zabavalo kar najprijet-nejše, upa, da bo ona tako lepo utemeljena prepoved privabila čim več narodnega občinstva na veselico pri Sv. Jakobu. Začetek je ob 4. pop. Vstopnina za vsako osebo pa 40 stotink. Japonski vojni ladiji v Trstu. Danes priplujeti z Rtke v Trst japonski vojni ladiji „Kurama" in „Tone". Z zgornje okolice. V času vseobčega napredka : Fonograf, fonofon, električni tramvaj In marsikateri drugi „aj!" — ni čuda, da smo storili tudi v naših Banah lep korak naprej. Po dolgem hrepenenju in trudu ustanovili smo svoje pevsko društvo — „G*ja-V nedeljo, 3. t. m. stopimo prvikrat združeni pred slovensko javnost. Nuditi ne moremo nič posebnega — to znamo —, toda prosimo slavno občinstvo, naj blagovoli upoštevati našo dobro voljo, trdno vstraj-nost ter — ljubezen do dobrega in lepega — Prinesite nam pomoči in podpore od povsod, da zgradimo tudi pri nas svojo močno, nerazrušljivo narodno trdnjavo, ki naj bo kljubovala znanemu rjovenju gotovih „bikov" ; ki naj bi „kakor skala — trdno stala" proti nekdaj črnemu, a sedaj sivemu „Oblaku" ; ki naj bi „figovo cikorijo" spremenila v pravo domačo hrano v — čilo in čisto ljubezen do svojega rodu in — poštenega življenja ter vstrajnega dela, ki diči značajne ljudi. Na veselo in prijetno svidenje pri mladem — „Gaju" v naši krasni, zavedni gorenji okolici! Pribanovec. Veliko vrtno veselico priredi jutri na vrtu .Društvene gostilne" pri Sv. Ivanu poleg cerkve „Krajna skupina Zveze c. k. poštnih uslužbencev v Trstu" in sicer v proslavo desetletnice ustanovitve. Mestni magistrat opozarja v nekem razglasu, da je blizu stanovanj strogo prepovedano netiti ogenj (kresove), spuščati v zrak balone, v katerih se zrak segreva z ognjem, ter zažiganje raket in drugih ume-talnih ognjev. Vkljub temu se vedno in vedno ponavljajo prestopki te prepovedi. Ker je s takim postopanjem ugrožena posest in osebna varnost, opozarja vnovič na omenjeno prepoved in pripominja izrecno, da bodo vsi oni, ki bodo delali proti omenjeni prepovedi, kaznovani z globo od 20 do 40 K, oziroma s primernim zaporom. Vreme. Pred včeraj se je pričelo zopet oblačiti in nade je bilo, da dobimo toli potrebnega dežja. Mesto tega je pa pričela popoiudne pihati močna burja, ki je razgnala oblake in ki je dosegla v četrtek po noči hitrost 70 km na uro, ter še bolj osušila itak suho zemljo in rastlinstvo. Včeraj je burja polagoma ponehavala, opoludne je imela še hitrost 32 km na uro. Včeraj je bil jasen poleten dan in je sijalo solnce, vendar je toplota precej padla, izlasti sinoči je bilo precej hladno. Za nekoliko dni se imamo zopet nadejati lepih jasnih dni. Tržaška mala kronika. Težka nezgoda na delu. 40-letni strojnik Matej Margon, pri južni železnici, je včeraj zjutraj vodil lokomotivo za ranži-ranje vlaka. Nesreča je hotela, da se je zvrnil doli se stroja. Poškodil si je pri tem desno oko na tak hud način, da je oko skoraj gotovo izgubljeno. Zdravniška postaja ga je spravila v bolnišnico. Okradena med spanjem. V prvih popoludanskih urah dne 28. m. m. je gospa Sofija vdova Hirschfeld, lastnica znane mednarodne časopisne agencije malo zadremala v svoji pisarni. V pisarni se je razun nje nahajal le še 25-letni agent Gaston Musslch iz Reke, ki stanuje v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzi. Ko se je gospa prebudila, je konstatirala, da je iz odprtega predala izginila listnica, v kateri je bilo 270 kron in 5 nemških mark v papirju. — Ravnatelj agencije je dal aretirati agenta, češ, da je le on mogel biti tat. — Isti pa odločno taji. Zdravstveno stanje. V Trstu in v Istri ni bil v zadnjem času konstatiran noben nov slučaj kolere. Predvčerajšnjem so izpustili iz Magda-lenske bolnišnice štiri ljudi, ki so popolnoma ozdravili od kolere. Pomorska oblast je odredila, in to že, kar so se v Trstu pojavili sporadični slučaji kolere, da treba preiskati dejekte moštva vseh ladij, zasidranih v Velikem kanalu. Na ta način se je predvčerajšnjem konstatiralo, da je 10-Ietni ladijski vajenec Aristid Binda, vkrcan na italijanski jadrnici „Villafranca" iz Cesenatico, bacilonosec. S parnikom „Audax" so ga odpeljali v lazaret pri Sv. Jerneju. Parnik „Karlsbad" avstr. Lloyda, ki je priplul predvčerajšnjem iz Carigrada v Trst z 28 pasažirji in 58 osebami posadke, je bil postavljen pod kvaranteno, ker se je dotaknil okuženih krajev. Na ladiji so vsi zdravi. y , Koledar in vreme. — Danes: Štefan kralj. __ Jutri: 13. nedelja po Binkoštih. Angeli varhi. Temperatura včeraj ob 2. uri popoiudne 4- 28 ° Cels. — Vreme včeraj: lepo, veter. Vremenska napoved za Primorsko : Večinoma jasno. Vroče. Severnovztočni vetrovi. Advokat Dr. Josip Wilfan ima svojo pisarno od 24. avg t. 1. v Novi ulici (Via Nuova) U, I. nadstr. VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE" TRST — ulica BeKedere štev. 10 — TRST = V soboto dne 2. sept in nedeljo v 3. sept.: = 1) Legenda Undine, v barvah. - 2) Hči norca, grandi- jozna drama. - 3) Petek 13. nesrečen dan, komično. - NB. V pondeljek velikanska predstava, eno uro smeha! - M „Slavija »» 80.000 l it bo darovanih! uza]. ZKiBNv. banka u Pragi Rezervni fondi K 53,758.285 24. Izplačane odškodnine in kapitalije Kron 115,390.603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,598 081-85. Po velikosti druga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu V. CEGNAR, ul. Caserma 12,1. Prevzetje izključne razprodaje mi omogočuje ponujati za samo 3 krone krasno pozlačeno lino remont, uro na sidro s pozlačenim ali posrebrnjenim kazalnikom. Ta ura je 36 ur idoča, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj ne zamudi to ugodno priliko, dokler traja zaloga ter naj si naroči tako uro za 3 K. 2 kosa 5 K 50., 3 kosi 8 K 40. — Pošilja po povzetju eksportna trpina H, SPINGARN Krakov Stev. 240. Za to, kar ne ugaja, se vrne denar. — - Izključen vsak riziKo.- UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine Dr. J. Čer mak V. Tuscher zobozdravnik kon«" es. zobni tehnik •• TRST • ulica deila Caserma &t. 13, II. n. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel na svoj račun dobroznano gostilno ^^m^m________ Redka prilika! Tovarna, katero je uničil požar, prepustila mi je vso zalogo rešenega blaga, t. j. več tisoč krasnih, težkih flanelastih odej z vsemi najnovejšimi in krasnimi vzorci, ki imajo neznatne, komaj vidljive madeže. Te odeje so za vsako boljšo družino za pokrivanje postelj in ljudi, prav gorke, mehke in močne, 199 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljam po povzetju 3 komade krasnih, težkih flanelastih odej za 9 K v raznih modernih barvah in vzorcih. 4 odeje za hišno gospodarstvo za 10 K. Vsakdo, ki naroči to blago, je zadovoljen. ANTON BEKER£, c. kr. fin. nadstr. v p. Nachod (Češko). Tvorniška zaloga 2—8. Tvorniška zaloga 2 8. BIIIBIIIIBBBS Umetni: fotografiji " PRI FRANCU" v Trstu, ul. giosue Carducci 33. Za dobro pijačo, kuhinjo in postrežbo skrbi in se toplo priporoča JAKOB OKTAK. er-^fe flteljS e ulloa Rivo itev. 42 (pritlidj«) ri sv. Jako-a - TRST. BBB 9HB "S 213 IrfTtaJ« ruko fotofrafleno dalo, kakor tudi ruglada, poanatka, notranjo« lokalov, poreelanaata ploMa aa Taakomtna ■pomonlk« Itd. Itd. Itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Kadi odobnoatl P, N. mroćnlko* aprejama naročba In Jih l«rr*oJe na doma, avantaelno tudi mnaj rje«t*. IIIIIIBBHi MICHBLB ZBPPAE Tr8t u,,ca San Glovaunl 6 In 2 TELEFON Stev 11-85 Podružnica v Zaflro. Zaloga m\m peci in šteflMoT lastnega izdelka. Edino zastop. tovarne majoličnih peči: Carl Mayer's Sobne, Blansko 3zbera plošč za stene kakor tudi za Štedilnike, ■lajolle, peči lid«lue za trajen ogenj, a po rab JJ Ivo tudi na pila 372 Stran IV. ►EDINOST« St. 244. V Trstu, dne 2. septembra 1911. dopis g. kurata Čargota iz Nabrežine, ki U ru Sive n© vesu. želi imeti več nego podeljenih mu 80 K za- Tržaško podporno in bralno društvo donite nagrade za pouk verstva, se preide se je preselilo z dnem 24. avgusta 1911 v na dnevni red. — Dovolijo se razne ponove prostore v ulico Caserma Štev. 16. II prave šolskih stavb; za poprave v Stomažu nadstropje, (nad Gorenjčevo knjigarno). pa se sklene poslati tja stavbnega mojstra, Dramatično društvo v Trstu. Da- ki naj o potrebah poroča; za poprave v nes 2. t. m. bo jako važna odborova seja Rodiku se pooblasti člana g. Antona Muho. in sicer ob 8. zvečer v gledališki pisarni. |Na številne prošnje tovarišev za premešče-Zveza jugoslovanskih železničarjev "je se sklene razpisati vsa provizorična sklicuje za ponedeljek, dne 4. t. m. ob 8. mesta. uri zvečer sestanek zaupnikov državne že-1 Kolesarsko društvo „Danica" nazna-leznice in proste luke v društvene prostore da se bo vršila drugo nedeljo cestna ▼ ul. sv. Frančiška 2, II. : dirka Miren-Gorica. Št. Jakobska Čitalnica se vdeleži jutri1 [- oddelek dirkačev junijerjev odhod ob veselice godbenega odseka NDO in bratsk. 3. uri pop. društva „Velesila" v Škednju. Gg. pevci in H. oddelek ob 315 uri za dirkače, ka-pevke so naprošeni, da pridejo do 4. ure v i teri so si že pridobili kako darilo. — društvene prostore | Vršila se bode tudi polževa in umetna Govorite izključno slovenski Pfš~d£ka' srečkanie 1 u d VI°ša k vsaki na sekcijah za revizijo ljudskega • • • • :: Restaurant Wurschinger Trst - ulica Stadion štev. 10. Vsako nedeljo vojaški koncert. - Vstop prost. Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. - Dreherjevo pivo I. vrste. cene navadne. Senčnat in hladen vrt. cene navadne. Klubove sobe se oddajo v najem za društva. - Abonement —— s popustom 20% - štetja! Slovensko gledališče. Gojence dramatične šole prosim, da bi redne vaje v sezoni kolikor mogoče točno obiskovali, ker Vesti iz Istre. Štrajk zidarjev v Puli konča menda kmalu. Začeia so nova pogajanja med zi- jim bodo te najlepše nadomeščale dosedanji darjijn delodajaici in nade je, da pride se-pouk, če jih bodo pazljivo zasledovali Kakor dozdaj, naj tudi poslej prihajajo k vajam vsi, ki se hočejo kaj naučiti. Po njihovem zanimanju za dramatsko umetnost, jih bom cenil in uvaževal. Indendant. Veselični odsek trg. izobr. društva naznanja, da prično v nedeljo, dne 3. t. m. plesne vaje. Začetek ob 5. in pol uri pop. Mar. del. organizacija. daj do sporazuma. Morski volk. Iz Pule poročajo, da so videli ribiči blizu Lapada v južni Dalmaciji velikanskega morskega volka, ki je plaval proti severu. Žival se je silno naglo gibala, tako, da je ni bilo možno zasledovati. Z Brega. Čitatelji se še gotovo spo-miujajo, kako }e pted dvema letoma gospod stražmojster Mučlč vznemirjal ves Breg s svojim nastopom, ter je bil potem premeščen v Bazovico, da je po Bregu zopet V nedeljo, dne 3. septembra t. I. ob; zavladalo mirno življenje. Pred nekaterimi 10. uri popoludne sklicuje NDO shod de- I dnevi smo pa Ricmanjci zopet zapazili, da lavcev kemičnih tovarn na vrtu gostilne ■ dela on s svojo ženo, ekspedijentinjo v „Konsumnega društva" pri sv. Jakobu zj Borštu, sedanjemu župe-upravitelju, g. Ivanu dnevnim redom: Odpustitev slovenskih de- j Zegi, katerega splošno spoštujemo, večerne lavcev in potreba organizacije. Vsi na shod I obiske --i Ker se bojimo, da bi zgoraj imenovana Nase Gled&liŠČ6. ! mogla zanesti eventuelnega sovraštva med " ! prebivalce in župnega upravitelja v našo Te dni objavimo repertoar za sezono i vas, svetujemo g. Ivanu Zegi, da njima pri-1911/12. Po pripravah in repertorju smemo hodnjič pokaže vrata. Več opazovalcev, opravičeno pričakovati za leto* sijajne se- Železnica nižega reda Kastav-Lenčl. zone. Odbor „Dramatičnega društva v Trstu" železniško ministerstvo je za dobo enega pa bo mogel svoj načrt izvesti le, če ga leta dovolilo inženirju Otonu Denku na Vo-bomo vsi po svojih močeh podpirali. Naša j loskern in mestnemu graditelja Ivanu Fran-glavna naloga bo, da bomo redno in stalno j k0viču na Voloskem predpriprave za želez-obiskovah letošnje predstave. Zakaj ravno !nico nižega reda iz mesta Kastva čez Ru-letos še posebno pričakuje gledališki odbor j beže, Srdoče in Blečiče do deželne meje pri take podpore, ker ga pač čakajo tako lepe Lenčih. in velike naloge. Zato prav gotovo ne smemo - 0 priliki birme na Krasu | naznanja urar in zlatar BOGOMIL PINO (bivši urar v Sežani) svojim cenjenim odjemalcem, da se bo nahajal v nedeljo dne 3. septembra t. 1. v Sežani z veliko izbero verig, uhan, prstanov itd. itd. in sicer od 9. ure predpoldne do 6. ure pop. na trgu pred cerkvijo. —: prezreti prošnje za abonement. Odposlanec D A R O V L „Dramatičnega društva" se te dni oglasi _ CM podružnici v Trstu daroval N pri vseh znanih osebah, da bi si naročile!j j k. Denar hrani uprava. stalne vstopnice na gotove prostore. Ako bi i —---■ morda ne mogel ali ne znal najti vseh, ki bi reflektirali na abonement, prosi gledališko vodstvo, da bi se dotični sami zglasili za abonement. Prijave sprejema „Dramatično društvo v Trstu". Vesti iz Goriške. Dramatična predstava pri sv. Lu- E3 HALI OGLASI SHi MALI OOLAS1 ce računajo po 4 •tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat vet Najmanja pristojbina znala 40 stot Plača m takoj Inscr. oddelku. Zaloga tu- in Inozem. vin, špirita likerjev Id razprodaja na debelo In drobno JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acque it. 8, Trst (Nasproti Caff& Centrale) Velik izbo* /runcoakega Šampanjca, penečih dezert nih italijanskih in avatro - ogrskih vin. Bordeaus Burgunder, renskih vin, Mosella in Chianti. Rum konjatr, razna žganja ter posebni pristni tropinovec alivovec in brinje vec. Izdelki I. vrste, do&li ie do ličnih krajev. Vaaka naročba se takoj izvrii Bazpo-iilja se po povzetju. (Jeni ki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra n&prej. 203 pr v imm in Miiim vogal ul. Gbega in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabris. Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. CENE ZMERNE. = j iLEKH. FRANC MATEB - TR^T i igalnica kave TELEFON 1743. i i &» bo'^A« r %% dobivanja pcSeas kava A c Ipfnj mladenič, dostojnega vedenj«, vešč ciil. Goriški slovenski dijaki vprizore V ne- " l®U»l slovenskega, nemškega in nekaj ita-^ rJplin rlnp ^ sentemhra v A Mikuzevl dvo- ! Hjanskega jezika z nekai š »lske izobrazbe, iz ugledne UelJO dne 6. sepiemora V A. MIKUZeU avo dJružine išč<5 FrimerDo službo. Naslov pove inaeratni; ram pil sv. Luciji A. Finzgerjevo narodno : oddelek Biin£t pod St 1486. 1436 igro: „Divji lovec" s prijaznim sodelovanjem --- solkanskega izobraževalnega društva Začetek KllHariCa ^eSpri ^t^Ti ločno ob 5. uri pop. Pred predstavo: 1. j reatavraciji. — N»siov pove Edinost pod št. 1487 ; Gerbić : Pomladni klic, ženski duet s sprem- ---; Ijevanjem klavirja 2 a) Oskar Dev: Vzdih; NaZlianjam JM,-Sii«^ b) H. Volane: Pogled v nedolžno oko te- 8elil B BVOJO krojačnico iz ul. N. Machiavelli 13 v j nor-solo S spremljevanjem klavirja. 3 Pro- ul. Squero nuovo 15. I. nad. Za nadalje zaupbnje log k „Divjemu lovcu". Govori pisatelj Ve-; se najuljudneje priporečam Pavel Ktčevar, krojač, koslav Remec. ? - Poročilo o ožji in pomnoženi seji Prodajalna » „" eT -gljCologn" in* c. kr. okr. šolskega sveta sežanskega monte 295J Poja,ni,a daje ]a8t,iik istotam. 1491 dne 14. ?n 16. avgusta 1911. Overuje se --- zapisnike prejšnjih sej Sklene se predložiti Hova c. kr. deželnemu šolskemu svetu v defini- g_jo in 5—6. 149*2 tivno imenovanje sledeče: Antona Merviča, --- nadučiteljem v Povirju ; Ivana Benkota za Snlia od.d - ^°Ji?nu 4" Več pove S , , * . J, ' rj, , . »NJUIJCI ratoi oddeltk E,unosu. 1493 Stjak ; Josipa Macarola za Tomačevco ; Jo- _____ sipa Pahorja za Sežano; Valentina Trčona Prnriaifl 8e °Peke» de8ke m đrusi materijal, za Volčjigrad; Ivana Furlana za Temnico; ri uuc\lu Cena uizka. Pojasnila Piccardiis^ Mileno Žagarjevo za Lokev; Ano Macaro- -—- lovo za Sežano. Tovarišu Stanku Vičiču se : Vinska SOdfi iz ,-5?ega hrastovega Ieaa> v ..... x , .___ . r, * . , t______tfUUO veliki množini m razne vse- podeli trimesečni dopust. Prošnjo tov. Ivana bine ima Eft prodhj Amon Zajc> poaojil. ujnik y Bana v Divači za vpokojenje se sklene pri-,Trnovem (Notranjsko). 1394 poročiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Aati Spnmante, EefoSk zagrebški Pelinkovac in Sokol Posebne vrste: Base po najzmerrejših cenah. 0 nojem se oddajo bicikli Zalogu dvokoles in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev, 16 V. Osvaldelia Ob nedeljah in praznikih odprto do 4. pop. Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase, zahvale in v obče kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme „Inseratni oddelek* v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer. ftuseppe Cozzl & Comp. Delavnica s skladiščem mramorja Trat, via Farneto 12 (vegal via Gelsi) Izvršuje .sako delo po naročilu za cene, ki ubijajo vsako konkurenco 3[ine-Bioskop ,£dria< ___ v Skednju---- — Vsako soboto — Nov, interesantan program •" Sprejme se za Trst - KONTORIST = (fakturist) ------ zmožen slovenskega, nemškega in laškega jezika. Prednost imajo iz lesne stroke. Ponudbe pod šifro : „Trajna služba štev. 1483 ' na upravništvo ttga lista. iS Na obroke! JlUnnfakture S konfekcije Na obroke ! GASPARI & C.o - TRST ulica Barrlera veechla 14, II. n., Trata 12. Zavese, preproge, garniture v blagu za pohištvo, volnene odeje, perilo, platno sukno, neprem. plašči za gospe in gospode, dežniki, solnčn»ki itd. Premesti se Pečka Avgusta provizorno Slovanske igralne karte dajajo v iz Braniče v Sežano; Ipavca Hermana iz T:etu v knjigami J.Uo«njec,uL Caserma 16. 1472 Sežane v Štomaž ; Fakina Vinka iz Nabre- j T iSče v Bajem HI odkupi večjo trgo"-žine v Branico. Imenuje se Silvestra Laha- | I llJU Vel/ vino, ozir. želi siužbe pos:o?udje v rijo iz Orleka pro v. vod. v Divači in Josipa večji trgovini. - Ponudbe pod „Trgovec 5tev. 1484" Štreklja prov. vod. v Komnu. Na novo se iaa. odd. Edinosti._1484 namesti absolv. učit. kandidate: Sardoča v |/nn:Q >iuukega, dobrega prodam z& zmerno Komen, Pečenka v NabreŽino in Mayerja v IVUlIJci ceno. Naslov pove ins oddelek Edinosti. Orlek. Ker sta ostali še dve mesti nepopol-:___ njeni, ker ni bilo kompetentov, se pooblašča 7frnhjlo ee J® Psic«> pasma Ftsteries, bele predsedstvo, da imenuje, ako se prosilci fcSUU,, DrQštva, ki prirejajo zabave in obvestili šol. vodstva. Učiteljici ročnih del r lUlla predavanja po različnih krajia, more, o V Gabrovici, RdČ. Vrčevi se poveri pouk si piav po c*ni, skoraj zastonj, nabaviti velik, raz- ročnih del tudi ra šolah v Tomačevci in tezljiv in Bkrč.jiv oderir žele« in platoa, ki nosi Kobljeglavi. Na dopis županstva v Komnu, » ^^ fij S ki odpoveduje V najem dano solsko sobo, vaak prostor in vsako prdiko vporaben. — Pojasnila $e sklene dižati se tozadevne pogodbe. Na in ogled v čitalnici ▼ Kopru. 1473 Anninger & C.o Trst, ul. S. Nicolo št. 10. Orodje, prah iii strelivo vsake vrste, vrvi za mine. EDINO SKLADIŠČE BISKOTA VVERMER. Uzorci in ilustriran hrvatsko - srbski cenik se pošlje na željo zastonj in poštnine prosto. PodTzetoikl In razprodaja cl dobe posebne cene. :: AUSTRO-AMERIČANA :: ---- brza zv&za z Ameriko. — TRST—NEW-YORK Trst- Buenos-Ayres „Alice" 2. septembra. „Argentina" 16. septembra. Potne cene: HT. razred K 200; LL razr. od K 300 naprej ; I. razr. od K 350 naprei. nLaurau (z dvema vijakoma) 21. septembra. iz Trsta v Bueno8-Ayres, ter se uatavi med-potoma v Cadiz-u, Las Palma*, Santoa, Monte-— video in Rio de Janeiro. — HI. razr. K 200; II. razr. od K 525 naprej; I. razr. od K 675 naprej. V prevozni ceni III. razr. uračunjena je hrana in prenoćište v TRSTU, pred odhodom parobroda. — V vseh cenah uratunjena je obilna hrana. Največji konfort. - Električna razsvetljava la ventilacija. - Narodna kuhluJa. Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in III. razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, Palermo, Napolj, Cadix in Lax Palmam obrniti se je na .Urad za potnik« v Trstu", ulloa Kolin plooolo it. 3, za tovor in blago pa pri O. TABABOOHIA Jk O.o, Trst, ulio« Poatoroaso ftt. 3, I. nad.