m
PHIHORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
!* ttfrv. 392 - Cena «.- lire
TRST, sreda, 11. septembra 1946
UREDNIŠTVO ln UPRAVA, PIAZZA GOLDONI it. 1 - I. Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopis; se ne vračajo
—a--—
Ali lahke kdo pomisli, da bi se Jugoslavija lahko izneverila svojim bratom na Soči, ki so toliko Žrtvovali v borbi za osvoboditev vseh narodov Jugoslavije - da bi se Jim izneverila tako, kakor so se Ji izneverili oni zavezniki, ki so jih v letih vojne preko londonskih in newyor£kih radijskih postaj pozivali, da se dvignejo v borbo proti Mussoliniju za svojo osvoboditev?
KARDE.J
Tudi Zedinjene države opustile svoje posebne predloge
iičfl razprava o bodoči meji in tržaškem vprašanju se bo nadaljevala
'iz, 10. — Pri vsem pospešku, 1 statut, politično-teritorialni odbor
la vsiljujejo mirovni konferen ^ Pravkar postavljeni kratki roki, •katerih naj bj zaključila svojo ^°> v politično-teritorialnem od-111 za Italijo, razprave o novih . t med Jugoslavijo in Italijo , ^revajo. Kakor so bile dane poji ! *■ posamezni odbori, ki . i® poverjena izdelava načrtov
!»asr„
^.“uieznih pogodb, podaljšajo svoj 'i umik, kakor naj bi se še j^-Jen zaključila proučitev trža-
Problem mirovne konferen-
fevni
*	5,	oktobra pod streho, tako
* ’* na drugi strani v nasprotju 0~®Sleškim stališčem z 19 proti 1
ji L sPrejet jugoslovanski predlog, t iw!edoloei Poseben pomožni od-™ j,.' ki naj preuči tržaški statut v krogu in zato tem hitreje, Jl* sele, ko bo obča razprava v jgjeia odboru zaključena. Po-* odbor se je sicer že danes ii, a se je bavil le s priprav-fiTjuili deli, medtem ko je Aleš lii.. nadaljeval svojo včerajšnjo analizo francoske črte in /"“slovanskih popravkov. Posebej ^“anes govoril o Beneški Slo-
*vet zunanjih ministrov štirih
Pfeko
Vij —wuo ZN, ki se bo neodložlji-j6 ?ačela 23. oktobra. V tem smislu predsednik skupščine ZN,
1 Jmferenca traja že 44 dni. Delo jr^orih naj bi se zaključilo najin i 6 ®’ oktobra, tako da bi se jHj _ • izdelale vse pogodbe, da bi
. ea'l zaključno preučil, delegati Snih držav pa utegnili priti ^ . Oceana na zasedanje glavne
Pjski zunanji minister Spaak
,eval še posebnih zagotovil od ^J,Oeznih delegacij. Tudi Molo-1® ponovno pristal na ta rok.
zavlačuje konferenco
j?0*- glavne,tožave označujejo no-I? 't Parizu tržaško vprašanje ter K°slovansko-italijanske meje, u-fri. italijanskih kolonij, angleški C® Pa še posebej grške teritorial-L^hteve nasproti Albaniji in vpra-fJ® Plovbe po Donavi. Kakor se , torej očitno mudi, da bi konico v Parijo {imprej zaključili, Hj. s® še bolj očitno nikakor ne (j tejo iztrezniti ne sprijazniti, če (J® 2 dejansko neupravičenostjo i e<1njih dveh »težav*, pa tudi ne
|]/6a'nlm položajem. Tudi Avstra-•iit-*® 2merom opleta s svojim pre-
'enostranskim predlogom o Jj^OPttn sodišču za človeške pra-U’ ki naj bi ga pravni odbor kiir nce vrinil ravno v teh pet “v?iji pogodb, čeprav se s to li° na univerzalni podlagi bavl
*41acija ZN, kakor da bi bilo Eg tako sodišče s svojevrstno prodno kontrolo postaviti za Mi n° vrst° držav, ne pa na pr. lij, Zedinjene države, za An-in končno tudi za Avstralijo ki slučajno ne bodo imele tjkega opravka s teritorialnim! M*®®mbami v Evropi, pa imajo t, ^rjetno mnogo starejše račune* raznimi narodnostnimi, še IW, Pa rr»rda z rasnimi in dru-i ibanjšlnami.
Ij-^tem Angleži in Američani še »Mm na veliko izkoriščajo svoj tirolski sporazum, ki naj bi °dni javnosti služil v dokaz, na konferenci vsaj v smislu Irih intencij zlepa nič ne da
 ptl. Ta izvenkonferenčni u-
|Fje Byrnes danes zapečatil s Mo *m pohvalnim pismom, ki ga fcjj *ial De Gasperiju spričo po-MJ’ ki jih je po angleških na-n tako pametno vodil.
tfji Vin pa se je tačas v Foreign
»sl ^
ni'
za Rcmunijo, gospodarski za Italijo, pododbor za Madžarsko, ki naj prouči nekaj posebnih madžarsko - češkoslovaških vprašanj ter pravni odbor.
V gospodarskem odboru za Italijo so danes razpravljali o reparacijah ter so delegati Francije, E-gipta in Iraka obrazložili in utemeljili svoje reparacijske zahteve. Francija jih opira na svoje vojne napore v borbi proti Italiji, na razdejanje, ki so ga Italijani povzročili v Franciji za časa vojne, ter na škodo, ki so jo prizadejali v času okupacije jugozapadne Francije in francoske Severne Afrike. Delegat Alphand je poudaril, da Francija pri svojih reparacijah upošteva poznejše sodelovanje Italije z. zavezniki. Za kritje reparacij pa naj bi služili italijansko imetje in pravice na francoskem ozemlju, italijanski stroji za oboroževanje ter italijanska državna podjetja na ozemlju, ki bo po novi mirovni, pogodbi pripadlo Franciji, Egiptski delegat je zahteval 10 milijonov egiptskjh funtov ter pripomnil, da se v ostalem še neposredno pogaja z italijansko vlado. Iraški delegat je zahteval 1.6 milijona iraških denarjev.
Pododbor za Madžarsko je razpravljal o madžarski soodgovornosti za dunajsko arbitražno pogodbo iz 1. 1940. in njenih gospodarskih posledicah. V odboru za Romunijo pa je bil sprejet angleški predlog, po katerem bodo pogodbeno zaščitili Zide in njihove interese v Romuniji.
V pravnem odboru so se prepirali. Francoski in sovjetski delegat sta menila, da bi nič ne prevajali zadnjih avstralskih izjav v zvezi s predlogom 0 «sodišču za človeške pravice», češ da bi tako prihranili dragocen čas. Novozelandski delegat Mason pa je vzkipel, češ da v odboru kratijo »svobodo besede*. Menda se ni spomnil, da so jo pred dnevi na drugem mestu še vse bolj kratili jugoslovanskemu delegatu, ko je govoril o vse bolj konkretnih in perečih vprašanjih in ko se konferenci še ni nič kaj mudilo, kakor se ji je začelo te dni. Francoski delegat je Masona pobijal, češ da je odklonil prevod avstralskih izjav v sporazumu z vsemi ostalimi člani odbora. Nazadnje je bilo Masonu Zal, da je izzval tako nezadovoljstvo. Zadeva se je zaključila, odbor pa je zapravil štiri ure časa.
Pododbor za tržaško vprašanje
Predlo?, da bi takoi prijel svoje stvarno delo, zavrnjen z 19 proti 1 glasu
tej stvari, nazadnje je pri glasovanju z 19 glasovi proti angleškemu jugoslovanski predlog prodrl, tako da so nato pododbor osnovali, da pa se bo lotit svojega pravega dela šele ob zaključku obče razprave v
V politično-teritorialnem jdboru za Italijo se je delo, čeprav se predsedstvu ravno tega odbora zadnje dni tako mudi, danes dopoldne spet nekoliko zataknilo. Predsednik je uvodno pozival delegate, naj bi še ta teden zaključili proučitev tržaškega vprašanja, tako da bi odbor svoje delo do kraja dovršil v pičlih štirih tednih. Avstralski delegat je predlagal v ta namen določitev posebnega pomožnega odbora, sestavljenega iz 8 članov, ki naj bi razčistil problem tržaškega statuta in odboru v reku 7 dni poročal. Toda jugoslovanski delegat se je zavedal, kam meri taka naglica, pa Je vztrajal pri tem, da se v odboru prej zaključi obča razprava o mejah in Trstu. Mc Neil je temu seveda ugovarjal, češ da za tako razpravljanje ni nobene potrebe pa da bi delegacije svoja stališča lahko razložile kar v okviru pododbora. Pododbor, ki se je danes popoldne sestal, se namreč med drugim še ni odločil, ali naj k svojim sejam pripusti novinarje ali ne.
Sovjetski delegat je ugotovil, da bi se pododbor izgubil v vsej kopici predloženega gradiva, ko bi U obče debate ne prepoznal najvaž. nejših momentov. Angleški delegat se je tedaj nekoliko- umaknil, češ da za njegovim predlogom ne tiči nobena «zla» nakana, ter pristavil, da so vsi dokumenti že itak objavljeni, odbor pa da bi moral pokazati nekaj čuta odgovornosti, če si je že določil načrt za svoje delo. Malone tri ure so razpravljali o
glavnem odboru. Sprejeli so pa tudi angleški predlog, po katerem bo vsaka delegacija pododboru po mili volji lahko predložila svoje dokumente. V pododboru «o zastopniki Sovjetske zveze, Poljske, Jugoslavije, Francije, Nizozemske, Zedinjenih držav, Avstralije ln Velike Britanije.
Ameriški delegat je še razglasil, da Zedinjene države umikajo svoje predloge glede Jugoslovansko-itali-jafiske meje, ki so bili vključeni v načrt štirih o mirovni pogodbi z Italijo. Tako so poleg brazilskega predloga o odgoditvt urejevanja tr. žaškega vprašanja in novi medza-vezniški komisiji na terenu padli šs ameriški dodatni predlogi, kolikor «o predvidevali korekturo francoske črte v škodo Jugoslaviji zlasti na .področju pri Gorici in pri Devinu, korekturo francoske črte med Tržaškim svobodnim ozemljem ln Jugoslavijo in dela razmejitvene komisije. Nato je šele jugoslovanski delegat Aleš Bebler spet povzel besedo, da bi nadaljeval svoj včerajšnji govor o francoski črti ter o poslednjih jugoslovanski spremlnjevalnth predlogih, ki jih je jugoslovanska delegacija podala v svoji zadnji spomenici, predloženi . konferenci 3. t. m.
slavije naravnost odločilna. V 1. 1941. so italijanski napadalci vdrli v Jugoslavijo ravno s svojih ugodnih strateških postojank v tej dolini. Francoska črta vzdržuje obrambne težave Jugoslavije, ker pušča odprta vrata v dolino Save. Jugoslovanski načrt pa meri na to. da bi so zagotovile obrambne možnosti tako Jugoslaviji kakor Italiji.
V času zadnje vojne Je na tisoče rudarjev iz Kanalske doline podpiralo partizanski pokret. Prebivalstvo Kanalske doline je z orožjem v roki glasovalo za svojo priključitev k Jugoslaviji.
Danes je dr. Bebleb v nadaljevanju svojega' govora obravnaval
predvsem vprašanje Slovenske Be. r.ečije. Ostro je osvetlil francosko črto ki dopušča Italiji, da se tod približa na nekaj km zgornji Soški dolini med Tolminom in Kobaridom, tako da bo predstavljal globoki klin na področju Slovenske Benečije v jugoslovansko ozemlje zanj drugo resno nevarnost. Poleg tega francoska' črta na tem področju znova izloča iz Jugoslavije premnogo krajev, kjer je prebiral, stvo popolnoma slovensko. Obeležil je velike žrtve, ki jih je Jugoslavija pripravljena doprinesti za zagotovitev piru v tem predelu Evrope, ko se na osnovi svojega poslednjega predloga o mejah odreka desettisočem svojih rojakov.
Pododbor, ki naj preuči tržaško vprašanje, se je sestal popoldne. Zbrali so se vsi njegovi člani, zastopniki Sovjetske zveze, Zedinjenih držav, Francije, Poljske in Jugoslavije, Nizozemske, Avstralije in Velike Britanije. Za predsednike pododbora je bil izvoljen Nizozemec Busman. Razpravljali so o tem, ali naj pripustijo k sejam tudi novinarje, Sporazumeti pa ae niso mogli.
K zadnji jugoslovanski spomenici o mejah z Italijo, kolikor o njih ukrepa 3. člen načrta mirovne pogodbe, je italijanska delpgacija predložila nekaj svojih pripomb. V njih ne iznaša nikakih novih argumentov, marveč ponavlja, kakor beleži agencija Ansa, stališče, ki ga je zavzela že v svojih prejšnjih spomenicah in ga Je še posebej ustmeno razložil Ivanoe Bonomi.
»Manchester Guardian" o bolgarski monarhiji
London, 10. Tanjug. — Liberalni list »Manchester Guardian* piše v uvednem članku o bolgarskem referendumu med drugim: «Lahko pričakujemo, da bo' konec škodljive koburške dinastije v Bolgariji malo kdo objokoval. Reakcionarna in neodgovorna dvorna kamarila okoli Ferdinanda in Borisa je Bolgarsko dvakrat pripeljala v strašno vojno. Po Borisovi smrti leta 1943. je njegov brat Kiril skupno z regenti nadaljeval delo diskreditiranja monarhije.*
Kidrič o jugoslovansko-bolgarskem bratstvu
Slovanska ideja
predstavlja sodelovanje med vsemi naprednimi narodi
Bebler o Kanalski dolini in Slovenski Benečiji
■ 11 sestal a Tsaldarlsom ter se
Muri izgovarjal o Jurijevem po-
Vfel ^ V A f oma — itlrr-n 1 i fl □ Ir /v m T11*Op
^ - v Atene, o ukrajinskem pro-J ,.*aradl britanskih čet v Gr-nRj bi se sedaj — do 15. vendarle umaknile iz
so svoje delo že tako
-M .	m rvu Ul 11»
cMo ^‘nakl protest formalno vM10 upoštevali. Povratek Ju-lll; ^ ®rčljo bodo verjetno odgo-V konca oktobra ali do no-.*• Malo pa je verjetno, da prs!)6 zaPust|le Grčijo mno-tem rokom.
^ako naj Italija Plata reparacije
S ,°^lru konference je bilo. daljno t na d€lu Sest odborov, po-bje' to^tprlalnl odbor za Italijo J g0v Pomožni odbor za tržaški
Ze včeraj je jugoslovanska delegacija predložila, da bi se ustanovil poseben pododbor, sestavljen iz zastopnikov pet velikih sil in nadaljnjih treh držav, ki so stavili konferenci svoje posebne predloge o jugcslovanskc-italijauski meji. Ta
pododbor naj bi proučil vse štiri dosedanje načrte o mejah, francoskega, jugoslovanskega, brazilskega in beloruskega. V. odboru naj b: bile Zedinjene države, Sovjetska zveza, Francija, Kitajska, Jugoslavija, Bela Rusija, Brazilija in Velika Britanija. Angleški delegat pa Ee je predlogu uprl. Na csnovi pojasnila sovjetskega delegata je jugoslovanski delegat pristal na to, da bo stavil svoj predlog ob prihodnji priliki.
Dr. Aleš Bebler je zatem v svojem dolgem govoru podrobno komentiral poslednjo jugoslovansko spomenico o mejah. Posamezni delegati so zasledovali njegov govor po zemljepisnih kartah, ki so jih imeli razpoložene pred seboj in na katerih so bili obeleženi val dosedanji načrti o jugoslovansko-ltail-janakih mejah, Bebler je ugotovil, da se Jugoslovanske zahteve oddaljujejo od francoske črte v bistvu na štirih sektorjih, v Kanalski do-
Albanija bo branila
dotakljivost svojega ozemlja
Smh‘ng> 10. — Sinoči je var-.	Vfct * devetimi glasovi pro-
t*’	" (Velika Britanija) skle-
tl 1'41	a'banskega	delega-
V6Uk.°	loil atalu<'e Albanije
šlt š(]ha"^inake Pritožbe proti Gr-V Mg	Predatavnik, polkov-
. Jakova je izjavil, da Je V* °*etni ^ 8tokrat kršila alban-tjMko ln da izvaja nad al-manjšlno v Grčiji teror, id ^hte^ nato Krške lmperiallstlč-k^ky|i 6 P° albanskem ozemlju i^tv,	bo Albanija z vsemi
;
kanila nedotakljivost avo-
Govorila sta nato ameriški in avstralski delegat. Slednji Je predlagal, naj bi ukrajinsko pritožbo brisali z dnevnega reda.
Razpravljanje o grškem vprašanju se je nadaljevalo na današnji popoldanski seji.
Grška letala
nad albanskim ozemljem
London, 10. (VZN). — Uradna albanska agencija je poročala o dveh nadaljnjih primerih kršitve albanskega ozemlja s strani grških letal.
lini, Slovenski Benečiji, okrog Gorice in ob spodnjem Posočju. Poleg tega se ločijo cd nje še vzdolž Tr. 'žaškega svobodnega ozemlja, toda o tem bodo še posebej razpravljali.
Sjverni del meje seče Kanalsko dolino, ki }e tesno obdana od gorovja in po kateri s e stekajo vode deloma z vzhoda, Se v večji meri pa z zapada. Po Jugoslovanskih predlogih naj bi meja tekla po razvodnic] med njimi. Oelo italijan-ski znanstveniki, kakor neapeljski zemljepisec Milone so ugotovili, da bi taka meja pravilno ločila Italijo od Jugoslavije. Tak smisel imajo končno tudi italijanske službene zahteve. Kolikor se je italijanska delegacija tod zavzela za franco. sko črto, je smatrala to bolj za. ugodnost kakor za pravico. Ze spričo tega ni razloga, da bi se Italiji dajale v Kanalski dolini kakšne posebne koncesije v škodo Jugoslaviji.
Prebivalstvo doline je slovensko Avstrijske otlas‘1 so si vse do 1. 1918. na vse načine prizadevale, da bi pospešile ponemčenje tamkajšnjega prebivalstva. Kar se Italijanov tiče, Jih Je v Kanalski dolini tako malo, da jih sploh ni mogoče jemati v poštev. Kolikor se jih je sploh priselilo, so prišli šele v času druge svetovne vojne na osnovi sporazumov med Hitlerjem ln Mussolinijem, po katerih je zapustilo dolino 25% njenih prebivalcev, ki so se izrekli za hitlerjevsko Nemčijo. Francoska črta se je na tem področju začrtala na osnovi položaja, kakršen se je ugotovil šele po vsem tem preseljevanju. Zaradi tega dejansko posvečuje imperlali. stično kolonizacijo, započeto šele pred petimi leti. Kljub v tem času spremenjenim razmeram pa še zmeraj ne more biti nobenega dvoma o slovenskem značaju doline, Ta narodnostnt argument pa more edini priti v poštev, če naj se določi prevična meja.
V območju Kanalske doline so ležišča cinka. Čeprav pa bi rudnik pripadel Jugoslaviji, bi ostalo te rude v Italijt še zmerom toliko, da bi jo tudi v bodoče Izvažala. Poleg vsega pa se je v zadnjih vojnah izkazala strateška važnost Kanalska dolina, ki Ja za obrambo Jugo.
Beograd, 10. Tanjug. — Na slavnostni akademiji, ki je bila v Beogradu 9. septembra ob priliki bolgarskega narodnega praznika, je minister za industrijo ln predsednik nadzorstvene komisije Boris Kidrič govoril o jugoslovansko-bolgarskih odnošajih.
V uvodu je Kidrič poudaril, da so si tuji napadalci vedno prizadevali, da bi položili roke na Balkanski polotok ter sejali sovraštvo ln neslogo med balkanskimi narodi. Nova Jugoslavija kot družina enakopravnih narodov je steber neodvisnosti na Balkanu. Politični in socialni ustroj nove Jugoslavije tvori trdno osnovo za bratstvo med jugoslovanskimi narodi in Bolgari. Kidrič je nato poudaril, da se Je
Y času palestinske konference novi nemiri v Tel Avivu
Jeruzalem, 10. — V židovskem mestu Tel Avivu je bil ubit neki britanski major. Policija vrš; preiskavo. Pri drugih napadih je bil ranjen višji nadzornik Cohen, vrhovni častnik policije v Tel Avivu. ubit pa neki agent arabske policije. Bombo so vrgli proti sedežu urada za javne poizvedbe iz drvečega avtomobila. Pri nadaljnjih sabotažnih dejanjih so sinoči vrgli v zrak železniško signalno napravo, poškodovali železniško progo na raznih mestih med Jaffo in T^l Avlvom in vrgli v zrak neki most sredi mesta.
Britanske čete so ob podpori oklopnih vozil namestile cestne pregrade iz bodeče žice v vseh Vdovskih četrtih ter preiskovale avtomobile.
Na včerajšnji plenarni seji, katere so se udeležili židovski župani in predstavniki krajevnih svetov židovskih občin in vse Palestine, so sprejeli odločitev, da ne bodo sodelovali s krajevno vlado.
Kakor je znano, se je danes začela v Londonu konferenca za Palestino z uradnim govorom angleškega ministrskega predsednika Attleeja. Niti Arabcev iz Palestine niti 'židovskih delegatov ni bilo na konferenci. Po brzojavki agencije Reuter iz Jeruzalema se je tam sestal arabski odbor za Palestino, ki prav tako bojkotira konferenco.
Prsti anglo-egiptovskimi pogajanji
Aleksandrija, 10. (VZN). — Egiptovski ministrski predsednik Sidky paša je Izjavil včeraj, da bodo v kratkem obnovili anglo-egiptovska pogajanja za revizijo pogodbe iz 1. 1936. Pogajanja so prekinili pred tremi tedni, ko je Egipt odklonil zadnje britanske predloge.
Bolgarija notranjepolitično globoko preosnovala, za kar se mora zahvaliti zmagoslavni Rdeči armadi. Govoril je nato o borbi bolgarskega ljudstva proti okupatorju in notranjim sovražnikom ter je nato dejal da predstavljajo bolgarske Socialne in politične spremembe osnovo za bratstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo, obenem pa osnovo za pravo neodvisnost in prijateljsko sodelovanje med balkanskimi državami.
Poudaril je nato, da je na Balkanu ostala na oblasti edino le grška reakcija, ki kot predstavnik inozemskega imperializma zatira gršo ljudstvo in ima namen sejati razdor na Balkanu. Kidrič je nato dejal, da mora biti najvažnejša o-snova jugoslovansko - bolgarskega prijateljstva trdna volja narodov, da ne bodo nikoli dovolili, da bi ti dve državi postali orodje v imperialističnih rokah. Te bistveno slovanske vezi pa ne smejo imeti nič izključujočega v odnosih do drugih narodov; te vezi postajajo zgodovinska vloga slovanskih narodov in slonijo predvsem na dejstvu, da je največja slovanska država, Sovjetska zveza ena najbolj naprednih držav na svetu. Slovanska ideja predstavlja bratsko podporo in sodelovanje med vsemi narodi, ki so svobodoljubnega duha in na-
prednih idealov Ta tesna zveza s Sovjetsko zvezo in z ruskim narodom je obenem najtrdnejša osnova, na kateri sloni sedanje jugoslo-vansko-bolgarsko bratstvo.
Bratstvo in enotnost vseh južnih Slovanov bo s stvarnim sodelovanjem med državami, ko se za to skušajo ustvariti potrebne o'snove, postalo v prihodnosti stvarno dejstvo.
Drugo zasedanje SNOS-a
Ljubljana, 10. — Vferdj se je pričelo drugo redno zasedanje Slovenskega narodno osvobodilnega sveta, prvega vrhovnega predstavništva slovenskega naroda, ki je bilo izvoljeno v oktobru 19jS na zboru odposlancev v Kočevju, Na tem zboru so odposlanci slovenskega naroda izvolili plenum Osvobodilne fronte kot najvišje politično predstavništvo slovenskega naroda. Drug vazen korak po kočevskem zboru je bilo prvo zasedanje SNOS-a dne 19, in SO. februarja 1944. v Črnomlju. Na tem zasedanju so bili učvrščeni in razširjeni temelji izgradnje ljudske oblasti in slovenske državne pripadnosti v okviru zvezne Jugoslavije.
Predsedstvo SNOS-a je v velikih zgodovinskih dneh, potem ko je IV. armada osvobodila Trst tn Slovensko Primorje, dne S. maja v Ajdovščini izdalo zakon o narodni vladi Slovenije ter istega dne imenovalo prvo narodno vlado Slovenje.
Po osvoboditvi je predsedstvo SNOS-a razvilo zakonodajno delo. Med najvažnejše zakone moramo šteti zakone o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji, zakon o razdelitvi posestev, ki jih obdelujejo koloni in viničarji, finančni zakon za leto 1946. itd. Doba povojnih mesecev je bila vsestransko in bogato posvečetia. obnovi slaven skega gospodarstva ter izgradnji ljudske oblasti. Delovno ljudstvo v Sloveniji je s sprejetimi zakoni postalo gospodar na svoji zemlji.
Predsedstvo SNOS-a se je na o-snovi ostale FLRJ preimenovalo v prezidij SNOS-a. Ker je treba začasne organe oblasti, ki so bili izvoljeni ali imenovani v vojni dobi, nadomestiti z novo izvoljenim predstavništvom ljudstva, bodo v kraktem izvedene volitve v ustavodajno skupščino Ljudske republike
Slovenije. Današnje zasedanje bo zadnje zasedanje SNOS-a in pomeni zaključek začasnega urejevanja političnega življenja in prehod v, novo razdobje notranje izgradnje republike Slovenije.
Slovenski narod še ni dokončal svoje borbe. Zunaj mej republike se nahaja skoraj tretjina naših bratov in sestra. Slovenski narod se kljub zmagi nad fašizmom še ne more ves posvetiti obnovi svoje porušene domovine, temveč se mora dalje boriti za zedinjeno Slovenijo. V tej borbt slovensko ljudstvo vzti-aja in bo vztrajalo do končne zmage.
Zasedanje je otvorfl predsednik prezidija SNOS-a Josip Vidmar.
Poročilo je podal sekretar prezidija Fran Lubej. Po diskusiji pa so člani SNOS-a soglasno odobrili poročilo prezkt ja SNOS-a ter vse zakone in odloke, ki jih je prezidij izdal v času od IS. marca 1944 do S. septembra 1946.
Zasedanje gospodarskega in socialnega sveta ZN
Lake Success (New York) 10. — Jutri se bo v Lake Successu v bližini New Yorka pričelo tretje zasedanje gospodarskega ln socialnega sveta Združenih narodov, na katerem bodo ustanovili ustanove, ki bodo prevzele naloge ustanove Unrra. Na dnevnem redu je tudi načrt za organizacijo benguncev. V enem izmed odborov gospodarskega in socialnega sveta bodo preučevali zahteve ameriške delavske zveze, C. I. O..	#
Jugoslavija je zahtevala, naj se vključi v dnevni red vprašanje Jugoslovanskega donavskega ladjevja, ki so ga, kakor je znano, pro-rizakonito zasegle zavezniške sile.
• AN JUGOSLOVANSK * MORNARICE
POVELJE VRHOVNEGA
komandanta oboroženih sil FLRJ
Za 10. september 1946
Beograd, 9. september Tovariši mornarji, podoficirji, oficirji in admirali Jugoslovanske mornarice!
10. septembra tega leta bo minu-
lo pet let, odkar je bila ustvarjena nova Jugoslovanska mornarica. Nastala je kot logična posledica brezkompromisne in herojske oborožene borbe naših narodov proti okupatorjem povsod, kjer koli so se nahajali v na Si domovini. Od tega zgodovinskega dne okupatorji in njihovi ustaški kvizlingovci na
morju niso imeli več miru. Blabo oboroženi, na lesenih ladjah, toda z doslej še nepoznano smelostjo in upornostjo, so sinovi naše Dalmacije neprenehoma zadajali teSke u-darce premočnemu sovražniku in s tem dajali svoj dragoceni doprinos za splošno dobro jugoslovan. skih narodov, za njihovo svobodo in neodvisnost.
Tovariši!
Vam so narodi FLRJ zaupali, da strašite naše prekrasno Jadransko morje, ponos vseh naših narodov.
Bodite Se v naprej tako vztrajni pri učenju in obvladovanju sodobne tehnike, pri izgradnji in razvoju naše mlade, toda slavne mornarice v miru, kakor ste bili smeli in vztrajni v najtežjih dneh osvobodilne vojne Ostanite zvesti slavnim tradicijam vaših prednikov-mornarjev, gojite in prenašajte v nove generacije mornarjev borbene tradicije, junaštvo in odpor bor-cev-mornarjev iz velike osvobodilne vojne.
Tovariši mornarji, podoficirji, oficirji in admirali!
Čestitam vam k dnevu naSe mornarice z vero, da boste bevrSili vse naloge, ki bodo postavljene pred vas.
Smrt fašizmu — svobodo narodu! Vdhovni komandant oboroženih sil FLRJ, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tlto.
BYRNESOV GOVOR
i e najbolj filogermanski govor uradnega ameriškega predstavnika v zadnjih desetih letih
Moskva, 10. - Tass — Nasprotno ameriškim listom ln nekaterim komentatorjem, ki odobravajo Byr-nesov govor v Stuttgartu, kritizira, jo radijski komentatorji kakor tudi dopisnik lista «New York Post* ostro njegov govor in izjavljajo, da hoče Byrnes s svojim govorom dokazati, da iščejo Združene države stabilizacije v Nemčiji, da pa iščejo pri tem pomoči najslabših poli. tlčnih elementov v Nemčiji, da bi pripravili morebitno ' vojno proti Sovjetski zvezi.
Byrnesov govor je dokazal, da so Združene države pripravljene, uvesti vrsto sprememb potsdamskih dogovorov v korist Nemčije, ne da bi pri tem upoštevale Sovjetsko zvezo in Poljsko
Nadzorstveni sistem v Nemčiji, ki ga je predlagal Byrnes, teži po veliki politični neplodnosti. Radijski komentator poudarja, da vsak-, do, ki pozna zgodovino nemške industrijske obnove v zadnjih 25. letih in zgodovino Inšpektorjev, ki so sledili določbam versajske po-
Protestna manifestacija v Florenci
Florenca, 10. VZN. — Sinoči je bila na trgu Signoria protestna manifestacija proti draginji, ki Jo je organizirala delavska zbornica in na katero so pristale sociallsfč-na, komunistična ln republikanska stranka ter akcijska stranka.
Množico so nagovorili tajniki de lavske zbornice, ki so zahtevali strogo kazen za odiralce ljudstva Bldosl je izjavil, da splošna Italijanska delavska zveza ne bo več sodelovala z vlado, če ne bo začela izvajati Izreden program, ki so ga Izdelali za potrebe delavstva. Mo-ranino je govoril v imenu italijanskih partizanov.
Trgovinski sporazum med ZSSR in Anglijo
London, 10. — V času vojne je bil med Anglijo in Sovjetsko zvezo sklenjen sporazum o angleških do. bavah v znesku 140 mil.Jonov funtov. Ta sporazum do konca vojna
ni bil izčrpan, tako je ostalo nerešeno vprašanje o angleških dobavah Sovjetski zvezi za skupni znesek približno 40 milijonov funtov.
Danes Je britansko ministrstvo za zunanjo trgovino objavilo, da se je sporazumelo s Sovjetsko zve-zo o dopolnitvi tega sporazuma. Anglija bo Sovjetski zvezi dobavila odgovarjajoče množine svojih izdelkov za civilno potrošnjo, Sovjeff ska zveza pa bo te dobave poravnala s protidobavaml 100.000 kub. m lesa. Sledila bodo še pogajanja za ojačanje Etovjetsko-angleških trgovinskih odnašajev.
E RTV AN. — Ministrstvo za občinsko gospodarstvo armenske sovjetske republike je določno 6 in pol milijonov rubljev za zgraditev hiš onim Armencem, ki so prišli iz tujine. Sest velikih staiovanjsa h bičkov in 60 vil gradijo sedaj za nova državljane v, raznih mestih.
godbe In so bili določeni za nadzorovanje nemške razorožitve po’prvi vojni, dobro razume, da bodo Nem-ci prav kmalu spremenili to komedijo podobnega nadzorstvenega sistema v svojo korist.
Komentator ironizira Bj-rnesovo hvaljenje krajevne uprave, ki Jo je ameriška vojaška uprava ustvarila v Nemčiji, in nadaljuje: »Kleri. kalni fašizem na Bavarskem in po-renska industrija poosebljata ideje nove nemške demokracije, medtem ko je ta beseda popolnoma zgubila svoj pomen. Združitev amer.ške in britanske cone nima nič skupnega z obljubami, ki so bile dane v Pots. damu, da se bo Nemčija združila na demokratični podlagi po likvidaciji fašistov in vojnih zločincev. Fašistični lastniki monopolov, špekulanti zadnje vojne, junkerji in drugi zemljiški posestniki so vedno na oblasti in Be skušajo razmahniti. Tj elementi imajo oblast še vedno v svojih rokah, ker do sedaj ni bilo še nič napravljenega, da bi odrezali njihove gospodarske kore. nlne. Dokler ne bodo podvzeti v tem smislu potrebne ukrepi, všteval agrarno reformo, kakoro je ona, ki se je izvedla v vzhodnem delu Nemčije, bo stabilizacija nemškega, gospodarstva na demokratični osnovi popolnoma nemogoča.
Sedaj se opažajo iste gospodar, ske razmere kot v letu 1932, ko je bila Hitlerju dana prilika, da si prisvoji oblast.
Komentator kritizira nato metode ameriškega brlgadnega genera. ia Draperja, ki so omogoč.le prodajo 35 tovarn nemške družbe I. G. Farbenindustrie, katere funkcionarji, bivši ravnatelji in fašisti, dni špekulanti, kateri so obogateli z vojnimi dobavami, imajo sedaj priložnost, da postanejo zopet funkcionarji, ker imajo zadostna sred. stva za nakup teh tovarn. Na ta način bodo nemški karteli zopet obnovljeni. Komentator ugotavlja da so inozemski kupci nemških podjetij in družb, kakor zadruga Dupont in kemiški trusti že delj časa v zvezi z nemškim kartelom I. G. Farbenindustrie.
Inozemska kontrola nad nemško industrijo, zatrjuje komentator, ni nikoli preprečila zopetne nemške oborožitve, pač pa je predstavljala enega od elementov, ki so bili vodnik »pada pri podpiranju hitler-
jevske mobilizacije države, ki je bi-la naperjena posbeno proti Sovjetski zvezi.
Tako najavlja sedanja politika ojačanje velikega nemškega kapi. tala z Inozemsko kontrolo nad nemšo industrijo in nacionalizacijo imetja fašističnih industrijcev. Združitev Nemčije, o katsri govori Byrnes, bi gotovo pomenila razširjenje metod, ki se izvajajo v za-padnem delu Nemč.je. Byrnes pa je razočaral vse tiste v Evropi, ki so toliko trpeli zaradi nemškega napada.
Radijski komentator Kingon izjavlja, da bi predlog Združenih držav utegnil dati Nemčiji ugodno priliko, da začne novo vojno, Byr-nesov govor je nerealen, ker n'ka-kor ne odraža potreb demokratične Evrope in izraža samo željo po prijateljstvu z Nemci, predstavlja pa tudi neposredno propagando proti ruskim ciljem v Nemčiji.
Bes&ia »demokracija* ne pomeni v tem govoru v resnici nič druge, ga, nego temno znamenje za najstarejše demokracije v Evropi.
To Je najbolj filogermanski govor, ki ga jo kdaj izgovoril kak uradni ameriški predstavnik v zadnjih desetih letih, piše »Pado. veT», in ko ga beremo, ne bi mogel nihče misliti, da so bili Nemci premagani komaj pred 16. meseci in da so povzročili nepopravljivo zlo vsemu svetu, ugonobili milijone člo. veških življenj kakor nobena druga država v zgodovini, pri čemer niso imeli nobenega usmiljenja za premagane. Niso niti najmanj obžalovali svojih strašnih zločinov.
«New York Post* ugotavlja pri komentiranju Byrnesovega govora, da Nemci niso na noben način še pripravljeni, da bi vodili krajevno vlado, in da predstavlja socialna krščanska zveza samo skupino konzervativcev, ki zakrivajo vse ostanke fašizma. Nedvomno nima ta stranka nobene lastnosti za vstajenje nove demokratične Nemčije. Jasno je, da bi sedaj združitev Nemčije ob istočasni opustitvi de-naciLkadjske politike samo poslabšala sedanji malo zadovoljivi položaj in bi ojačila prav isto Nemčijo, za katero smo prisegli, da jo bomo uničili.
Po Jugoslaviji in Poljski je na vrsti Švedska
Vmešavanje ZDA
v notranje razmere drugih držav
Moskva, 10. — «Izvestja» pišejo o mednarodnem položaju med drugim: Ameriška nota Švedski zaradi sovjetsko-švedskega trgovinske, ga dogovora je povzročila v švedskem tisku živahno komentiranje. Nekateri švedski krogi gotovo niso pričakovali, da bo Švedska postala predmet ameriške diplomatske akcije. Brez vsakega zakonitega opravičila se Združene države vedno bolj oddaljujejo od okvira Združenih narodov, vmešavajo se v vprašanja, ki nimajo ni6 opraviti z ameriškimi interesi, vzemajo pod svoje varuštvo male ln celo velike države, če pokažejo, da nočejo ni! slišali o tem varuštvu. Pred kratkim sta ta način ameriške dlplo maolje preizkusili Jugoslavija ln Poljska-
List pravi dalje, da so nekateri švedski politikanti strašili ljudstvo pred »vzhodnim sosedom* ln prika-
zovali potrebo orientacije proti z&-padu. Švedski tisk pa je pravilno ocenil ameriško noto ln jo označil za brezvestno vmešavanje v notra. nje švedske zadeve. Tudi ameriški tisk ugotavlja, da so se Združen« države zavzele za usedo svetovne trgovine samo tedaj, ko je šlo za trgovino med Švedsko in Sovjetsko zvezo. «New York Herald Tribune* piše, da je Švedska dovolila kredite tudi Veliki Britaniji, Franciji, Nizozemski, Belgiji, Danski in Norveški.
»Izvestja* zaključujejo, da se iz komentarjev švedskega tiska d& posneti, da je švedsko javno mnenje, upoštevajoč neodvisnost drža-ve, pravilno ocenilo ameriško »so. lnterestranost*, ki se v diplomatlč-nem jeziku imenuje nezaželeno vmešavanje v notranje zadeve dru-glh držav.	,
PRIMORSKI DNEVNIK
— S —
II. septembra IM*-
Kampanja blatenja proti antitašistom In AIS
Včeraj sta radio Trst in oba dnevnika AlS-a prinesla poročile o preiskavi v Zadružni tiskarn' in 2o aretaciji. 20 tiskarničkih uslužbencev. Pri tem so radio in omenjena duevnkia objavili, da je policija našla v Zadružni tiskarni letake, k: vsebujejo napade na civilno policijo ter deloma tudi osebne žalitve
V Zadružni tiskarni pa so nam pojasnili, da sta bili v tisku le dve vrsti letakov. Eden v spomin bazoviških žrtev in drugi, ki razlaga pomen 8. septembra. Vest tukajšnjih organov AlS-a o letakih z žalitvami policije je torej lažna. Nikoli ni niti Zadružna tiskarna niti kdo izmed njenih uslužbencev tiskal podobnih letakov, ali pa j.h razpečaval.
Imamo torej tukaj dve trditvi Trditev organov AlS-a in trditev prizadete tiskarne. Ena od obeh mora biti nujno laž. Ne verjamemo, da bi bil AIS z vednostjo svojih vodilnih častn'kov objavil tako očitne laži. Prepričani pa smo tudi, da so trditve prizadete tiskarne resnične. Zato pričakujemo, da bo AIS popravil svoje napačno po-roč.lo, ker gotovo s svojim molkom ne bo hotel priznati svoje udeležbe pri kampanji obrekovanj in laži.
Vprašujemo se pa: kdo ima interes za tako umazano kampanjo klevet proti tiskarni, kjer se ti. skajo tudi antifašistični tedniki?
Dne 9. septembra aretirani jugoslovanski vojaki neodgovorni za eksplozijo
Tret, 10. (VZN). — .13. armadni zbor je nocoj podal sledečo izjavo: Preiskava, ki jo je izvršil 13. zbor Je ugotovila, da 6 jugoslovanskih vojakov, ki so jih aretirali v Tr-ztu 9. septembra zjutraj, roi imelo popolnoma nič opraviti z eksplozijo, ki se je pripetila zjutraj istega dne.
Aretirani morilci
Tret, 10. (VZN). — Po podrobni pseiskavi je policija aretirala Fran-cesca Tarantina in Agostina Cafa-gna, ki sta osumljena odgovornosti za smrt delavca Karla Hlače. Hlačo so napadli 15. junija na trgu Cavana in ga zabodli.
Nadalje so aretirali Gambala Pa-squala. Redi Francesca in Capotor-to Pasquaia, ki so jih obtožili oboroženega napada. Capotorta so tudi obtožili napada z bodalom na E-mfflja Ravasija.
Policista, ki je streljal, so pretepli
Na trgu Giuliani Je predvčerajšnjem streljal policist z največje bližine na nekega mladeniča. Bil je to civilni policist žt 0973, ki je nameril puško na človeka in... iz velike okoli stčječe množice sa je izvil krik: «Ne streljati!» Civilni policist kakor da ni slišal. Sprožil je. Strel pa je na srečo udaril v zid, ker Je žrtvi uspelo, da se je umaknila okoli vogala. Okoli stoječ, katere bi strel tudi lahko zadel, so se ogorčeni vrgli na pobesnelega policista, temu pa je priskočil na pomoč desetar civilne policije št. 1567. Seveda Je takoj potegnil samokres in z njim udaril po prstih gledalca, ki je (najbiž za kak časopis) beležil primer sijajnega čuvanja »reda in miru» s preftkuše. nimi metodami v zadnjih desetletjih.
SLOVENSKA BENEČIJA
vztraja v borbi za svobodo
Slovesne proslave 8. septembra
Dne 5. in 6. t. m. so se pod Ma-’ vstaje primorskega ljudstva. Po
tajurjem ob Nadiži zbrali zaalopnl-ki Slovenske Benečije in na svoji konferenci ostro obsodili šovinistično in nasilno politiko, ki jo izvajajo Italijanski vlastcdr.šci nad narodom Slov. Benečije. V svojih poročilih so zastopniki orisali težke gospodarske razmere prebivalstva ter ožigosali javno upravo, ki nadaljuje z isto politiko svojih prednikov fašistov. Javna uprava nadaljuje z izžemanjem Slov. Benečije, dajatve rastejo iz dneva v dan, obnova pa je popolnoma zamrla, ne glede na to, da je ljudstvo v vaseh pod Matajurjem samo zbralo nad pol milijona lir za izvedbo elektrifikacije ter si napeljalo v svoje hiše vse potrebno za napeljavo. Vendar pa se javna uprava ni zmenila, da bi s svoje strani izvedla e-Jektriflkacijo. Denar, ki je b!l nakazan za javna dela, je šel v žepe razum špekulantom in tvrdkam, ki se ne brigajo za ljudsko blaginjo. Zato je prebivalstvo teh kra-'cv ostalo brez luči in zdrave pitne vode. Kljub neštetim protestom pri prefektu v Vidmu se gospodarske razmere n'so poboljšale. Zato je postalo vprašanje brezposelnosti ln izseljevanja iz Benečije zelo pereče.
Zastopniki so na dvodnevnem zasedanju med drugim ostro obsodili barbarsko postopanje italijanskih oblasti nad zaprtimi antifašisti in Slovenci. Teror, ki ga izvajajo nad zavednimi Slovenci in antifašisti, se stopnjuje in prekaša celo onega za Mussollnjeve ere. Znanega antifašista Zanuta Avgusta so pretepali in ga hoteli s tem prisilit;, da bi priznal, da je širil v Benečiji slovenski dnevnik iz cone A. O svobodi govora ali širjenju slovenske knjige ne more biti ni govora. Zlasti se odlikujejo v preganjanju in strahovanju sodelovalci Usta «11 tricolore*, med katerimi je neki Franco Romagnol, ki je bil uslužben pri zavezniški policiji. I-mel je tudi stike z bivšim republikanskim polkovnikom Jusa Isldo-rom, Specogna Aldom in Pasqua-lom iz Nadiže. To je tolpa, ki dobavlja orožje v obmejne vasi videmske province na vzhodu.
Na tej konferenci so bile sprejete razne resolucije, v katerih zastopniki beneškega ljudstva ugotavljajo neznosen položaj in apelirajo na plenum mirovne konference, naj bi se čimprej rešilo vprašanje njihove pripadnosti. Med drugim pravijo: «Najodločneje protestiramo prot italijanskim zahtevam, s katerimi hočejo ponovno zasužnjiti slovenski živelj Benečije, ki je bila žrtev 80 letnega splošnega zatiranja in ropanja vseh narodnih svoboščin. V interesu miru na tem ozemlju sporočamo plenumu mirovne konference svojo neuklonljivo voljo po priključitvi k Jugoslaviji, od katere nas hočejo odcepiti s krivično mejo*. Končujejo pa resolucijo z besedami: «Za-htevamo da bi na mirovni konferenci čimprej zaključili svoje delo In nas rešili neznosnega stanja; zato poudarjamo: nočemo več biti pod Italijanskim suženjstvom*.
Razem tega so naslovili pismo tudi na tov. Kardelja in na Pokrajinski narodno osvobodilni Odbor v Trstu.
* * «
Na član 7. septembra je tudi beneško ljudstvo proslavljalo obletnico kapitulacije fašistične Italije in
j] Gospodarska vprašanja in zanimivosti
sovodejnski in šentlenartski dolini ter po vseh večjih hribih in križiščih so zagoreli kresovi. Na vidnih me3tih so zaplapolale jugoslovanske zastave. Po cestah so trosili letake in zastavice.
Preganjanje pripadnikov JA na dooustu
Dne 24. p. m. so ozopovske tolpe in karabinerji v Gornji Kosci obkolili hišo Bukovac Janka in ga hoteli aretirati. Bukovac je pred kratkim prišel na dopust iz J. A. Izvršili so pri nje m temeljito hišno preiskavo in ga hoteli tudi odpeljati. Ljudstvo je nad takim postopanjem silno ogorčeno in se zgraža.
Proslava 8. septembra v Kobaridu
Na Kobariškem so praznovali 8. september nad vse svečano. Ljudstvo se je zbiralo na vaške shode, okrasilo svoje hiše in na predvečer prižgalo kresove. Manifestacije so se vršile v Kredu, Kobaridu, na I-derskem, Kamnem, Trnovem in v Volčah. V Volčah so obenem počastili bazoviške žrtve.
(spred sodišča
Nova oprostitev
Včeraj se je vršila v Trstu razprava proti Andru Clarici, odvetniku, kj je obtožen, da se je žaljivo izrazil proti epuracijski komisiji prve stopnje in posebno proti odvetniku Braunu in dr. Pincherlu.
Obtoženi je bil svoje dni federalni nadzornik in član Centra za študij židovskega problema, kjer so Se pripravljali seznami, ki so služili SS-ovcem za pošiljanje Zidov v rižarno pri Sv. Soboti in v koncentracijska taborišča.
Obtoženec se je branil, češ da ni nameraval žaliti epuracljske komisije in je navajal v dokaz, da ni antisemit, da je bil v tesnih prijateljskih zvezah z Zidom Luz-zattom. Kakšne vrste prijateljstva pa je to bilo, bo najbolj jasno, če pomislimo, da je bil Luzzatto obsojen na 30 let ječe zaradi kolabo-racionizma.
Kljub temu sta bila sodišče in sam tožilec dojemljiva za obtožen-čeva izvajanja in se je ta lahko počutil tu kot doma. Saj je sam tožilec Pellerito obtoženca bolj branil, kot pa napadal ln končno predlagal njegovo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Branilcu Ber-tonu zato ni preostalo več mnogo dela. Sodni zbor pod predsedstvom dr. Ferlana je obtoženca celo oprostil, «ker dejanje ne preds'avlja zločina*.
rzwed vorišlteva sodišča
Kazni zaradi «Svobode zborovanja«
Zavezniško vojaško sodišče v Go. rici Je sodilo dne 10. septembra dopoldne Bregant Vilmi ;z Podgore, Mikulin Mariji iz Biljane, Zaletelu Ivanu iz Drnovka in Polenčiču A-lcjzu, katerim je obtožba očitala, da so se 30. p. m. udeležili nedovoljenega javnega sestanka v Dobrovem.
Za obremenilno pričo, civilnim policistom Makolo Antonom, je bila zaslišana kot priča tudi v imenu ostalih _ treh obfcžencev Bregant Vilma, ki je med drug m izpovedala, da so se sestanka udeležili le odborniki SIAU odnosno odsekov j in da so razpravljali zgolj strogo
Povečana proizvodnja solarne v Kreki
Delavci solarne v Kreki niso le obnovili številnih porušenih objektov, temveč so tudi zvišali proizvodnjo aoll za 18 odstotkov. Pri tem eo tudi zmanjšali uporabo premoga za 21 odstotkov, ker odvajajo »ol bolj racionalno kot doslej.
Prebitje predora na progi Kuršumlija-PriStina
Te dni so svečano proslavili prebitje m er barskega predora na progi Kuršumllja-Priština, ki je eden naj več jih objektov te vrste v Ju goslavijl. >
V prvi polovici leta 1945. Je zvezno gradbeno ministrstvo ustanovilo posebno gradbeno sekcijo v Kur-šumliji z nalogo, da prične takoj z delom. Čeprav je bilo delo v začetku otežkočeno zaradi pomanjkanja orodja ln strokovnjakov, so po e-noletnem delu merbarski predor prebili v vsej njegovi dolžini, ki znaša 1805 m.
Proga Kuršumllja-Prlština Je ze-
lo velikega pomena, ker bo vezala Kosovo in Metohijo s Srbijo.
Tudi na progi Subct'ca-Sen'a bo v kratkem otvorjen reden promet, ker se dela za izmenjavo tračn'c približujejo koncu.
Brnistra — nova industrijska surovina
Ljudske oblasti v Jugoslaviji so posvetile velikq pozornost gojenju In raziskovanju nove tekstilne rastline brnislre. Dcslej so bili doseženi na tem polju povoljni rezultat'. Ta rastlina je velikega pomena za jugoslovansko tekstilno industrijo. Z njo bo rešeno gospodarsko vprašanje pasivnih kralev.
Bmlstra uspeva na obali Jadranskega morja od Istre do Crne gore. Doslej te rastline niso uporabljali v tekstilni industriji, temveč o?mo v domači obrti za izdelavo platna. Prvi poskusi za predelavo so popolnoma uspeli. Dobljena surova vlakna so mnogo boljša od lanenih in konopljenih vlaken. Tekstilna Industrija bo dobila poleg lanu ln konoplja novo surovino, ki je kvalitativno boljša.
I notranje upravne zadeve v zvezi z razdeljevanjem Izkaznic članom. Ni šlo torej za sestanek, ki bi potreboval posebnega dovoljenja. Isto Je pribl tudi zagovornik dr. Birsa in p-vedlagal za obtožence popolno opro3t'tev. Ker jih je sodišče spoznalo za krive, Jih je cbsodilo vsakega na 500 lir globe, ki Jo morajo plačati do 20. t. m. V nasprotnem primeru jim preti petdnevni zapor
Sledila je razprava proti štirim mladeničem Mariniču Alojzu in Ribclici Karlu iz 'Barbane ter Mavriču Cvetku ln Remu Bogomlru iz Fojane, ki jih prav tako dolžijo, da so se 3. t. m. udeležili nedovoljenega sestanka, V imenu skupine je bil zaslišan eden izmed obtožencev kot priča. Iz njegovega pričevanja je bilo razvidno, da so vsi štirje člani prosvetnega društva »Straža* In da se ket člani navadno vsak večer sestajajo brez posebnega dovoljenja v društvenih prostorih bodisi na pevskih vajah, igralskih skušnjah, itd., o čemer prav dobro ve tudi tamkajšnja civilna policija. 3. t. m. so se sestali v prostoru krožka, da se pomenijo o organ’zac!ji plesa.
Sodišče je vsakega obsodilo na 500 lir globe. Globo bodo morali plačati do 20. t. m., sicer pa bodo
FIZKULTIJRA
15. septembra t. 1. v Miljah — plavalne tekme za prvenstvo Julijske krajine
Pod okriljem Zveze društev za telesno vzgojo v Trstu se bodo 15. septembra t. 1. vrSlle v Miljah plavalne tekme za prvenstvo Julijske krajine. Pravico do tekmovanja Imajo vsi člani prosvetnih društev, društev za telesno vzgojo in kulturnih krožkov, ki so včlanjeni v ZDTV v Trstu. Prijave se sprejemajo do 10. t. m. Prijava mora vse. bovatl:	tekmovalčevo Ime in pri-
imek, njegovo starost, številko izkaznice ZDTV, društvo, v katerem Je včlanjen ter navedbo panoge, v kateri bo tekmoval. Vsa društva opozarjamo, da morajo svojim tek. movalcem preskrbeti izkaznice Zveze društev za telesno vzgojo ker se drugača njihove prijave ne bodo upoštevale. Prijave sprejema ZDTV proti prijavnini 5 lir za vsa. lega tekmovalca. Tekmovanje bc obsegalo sledeče discipline:
Moški; do 14. leta BO m prosto,
50 m prsno, 50 m hrbtno, štafeta 4X50 prosto; od 14 do 18 leta 100 m prosto, 50 m prsno, 50 m hrbtno ter štafeta 3x50 mešano in 4X50 prosto; nad 18 let 200 m presto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, štafeta 3X100 mešano in 4x100 prosto.
Zenske: do 14 leta 50 m prosto 50 hrbtno, 50 prsno; nad 14 let 50 prosto, 50 prsno, 50 hrbtno In štafeta 4X50 prosto.
Ocenjevalo se bo za prvenstvo posameznikov in prvenstvo meštev in sicer moške posebej in ženske posebej. Posamezniki todo dobil! priznanlce ter naslov prvaka v posamezni panogi, društva pa diplome. Poleg teka prejme zmagovalno društvo moških in žonsklh skupin tudi posebno diplomo. Tekme se bodo pričele ob 9.30 dopoldne, in sicer po Izločilnem sistemu, popoldne pa bodo finalne tekme š satih najboljših od vsake discipline. Zre. banje preg se bo vršilo 12. t. m ob 18. uri na *sedežu ZDTV v ni. Fllzi H), kamor so vabljeni zastopniki posameznih društev.
morali za pet dni v zapor. Obtoženci so bili do dne obsodbe na svobodi. Zagovornik dr. Birsa.
Ob tej priliki je predsednik so-d.šča obtožencem svetoval, naj nji. hovo prosvetno društvo zaprosi tamkajšnjega guvernerja za stalno dovoljenje, da se b:do lahko prosto sestajali v prosvetne namene. Nič kaj lepa propaganda za svobodo zborovanja.
Ker so bili brez dokumentov
Pred zavezniško sodišč-e so prišli, ker so bili brez dokumentov. Pirih Katarina iz Cerknega, Bartdlazzi Margarlta iz Milana, Zaletel Milena iz Drnovka pri Dobrovem In Luislno Cerri iz Vidma. Prvi dve obtoženki je sodšče pustilo začasno na svobodo, da naknadno prelloži-ta dokumente. Zaletel Milena Je bila po zaključeni razpravi Izpuščena. Četrti obtožendc, ki je razen tega kriv, da se je upiral aretaciji, je bil Izpuščen na začasno svobode, da bo lahko prinesel dokumente.
Na 4 mesece zapora je bila obsojena Volpet Tereza Iz ul. Pitteri št. 10, ker je kljub prepovedi občevala z vojaki. Obtoženka je pripovedovala v svoj zagovor, da je že več let brezposelna in da mora rediti otroka.
PomagaCl »vzdrževanja reda“ so odšli
Dne 9. septembra ob 9.30 zvečer je korakala po goriškem korzu proti južnemu kelodvoru skupina dvajsetih fantolinov z nahrbtniki. Zadnji v skupini, ki je na poti po korzu močno razgrajala, je nosil na nahrbtnjku italijansko tc-ikolo-ro. Goričani, vedo, kdo so ti peba-lini in kaj so delali dva dni v Go. rlci. To so izvežbani pretepači z železnimi rokavicami, ki so prišli v Gorico, da na dan 8. septembra pomagajo domačin CLN-ovcem u-braniti «italijanstvo» Gorice. Ob 10. ur; namreč je odhod zadnjega vlaka iz Gorice. Pri znanih goriških šovinistih pa so imeli pretepači prenočišče za dva dni.
Kobarid za graditelje proge
Brčko Banoviči
Za graditelje mladinske proge Brčkc-Banoviči, med katerimi je tudi šest mladincev in mladink s Kobariškega, so darovali: Idersko 1370 lir, 17 kg meke, 20 kg fižola, 37 kg fižola in 22 jajc; Kred-Po-toki-Robič: 1128 lir, 11 jajc in razna živila; Volče: 170 lir, 10 kg pšenične moke, 33 jajc in 4 kg sira; Svino: 12 kg fižola, 10 kg Roruzne moko, 1 kg sira, 2 kg slanine in 16 jajc; Staro selo 5 kg sira, 13 kg fižola, 41 kg krompirja in 3 kg jabolk; Volarje: 330 lir; Sužid: 970 lir; Podbela: 2971 lir; Breginj 7571 lir; Borjana: 100 lir; Smasti 330 lir; Vrsno: 211 lir; Logje 79 kg krompirja in 13 kg fižola.
Od Triglava do Jadrana
Postojna
OPHOD DELOVNE MLADINE V BRČKO - BANOVICI
V četrtek 5 t. m. se je Postojna poslovila od dveh mladinskih de. lovnih brigad, ki sta odpotovali na mladinsko progo Brčko-Banoviči. Ze v zgodnjih dopoldanskih urah so se zbirale množice ljudstva na Titovem trgu. Ob zvokih postojnske godbe sta ob 9. uri prikorakali na Titov trg obe mladinski brigadi, burno pozdravljeni od več tisoč, glave množice. Mladinci in mladinke so se postavili pred tribuno. V imenu mladine Slovenskega Primorja jih je pozdravil tov. Tonček ter jim želel obUo uspehov pri njihovem delu, v imenu ljudske oblasti pa tov. Čehovin Franc - Rado, predsednik ONO Postojna, ki je v svojem govoru poudaril pomen mladinskega udarniškega dela. Saj so prav mladinske delovne brigade tiste, ki kujejo s krampi in lopa. tami bratstvo jn enotnost vseh narodov sveta, so porok lepše in srečnejše bodočnosti ljudstva Sloven. ekega Primorja. Kot zastopnik edi-nic JA na Primorskem se je od njih posovil poročnik JA, tovariš Mihajlo, ki je v svojem govoru poudaril veličastno delo mladine, ki sedaj z delom nadaljuje to, za kar se je borila na bojnem polju. V imenu mladinske brigade iz cone A, ki nosi naslov «Marijo Blažon*, se je zahvalil za lep sprejem tovariš Bacicchi Silvano, v imenu brigade «Rudi Mahnič - Brkine* iz cone B pa tovariš Miklavčič Franc.
Članice ASI2Z iz Kopra so mladinskima brigadama poklonile slov. in italijansko zastavo z naročilom, naj si pod simbolom teh zestav priborijo naslov «udarnikov».
Logje
HRANA ZA MLADIN. BRIGADO
Tudi ta vasica, ki je brez vsakih prometnih zvez, in zaradi tega siromašna, se je odzvala z nabiralno akcijo za podporo mladinske brigade, ki je odšla na progo Brčko. Eanoviči. Vaščani so prispevali 76 kg krompirja in 13 kg fižola. Ta dar je tem dragocenejši, ker si ga ie ubožno ljudstvo odtrgalo tako rekoč od svojih ust.
Dobrovo
KAJ BRIGA C.P.
Civilna policija posega po arhivih organizacij brez kakega vzroka. Tako je tudi dne 23. avgusta v Dobrovem vpadla v sedež SIAU in odnesla arhiv krajevnega odbora ter seznam vseh članov organizacije. Razen arhiva je vzela tudi okrožnico, iz katere je bilo razvidno, zakaj se je cdbor tistega dne sestal. Sestanek je bil sklican zato, da se članom razdelijo izkaznice.
Banditi
Dne 8. septembra okoli poldne je bil v Gorici blizu poštne direkcija napaden Velišček Stanko iz Anhovega. Ob tej priliki so mu šovinistični pretepači ukradli uro ln zlato nalivno pero, ki ga je nosil v žepu. Civilna policija, ki je bila prav bliau, se je približala šele potem, ko so zločinci že odšli. Omenjeni Velišček je dobil tudi poškodbe po glavi in telesu.
Odnesli so mu kovčeg
Alvaro Capezzuoli se Je iz Livorna pripeljal v Trst po opravkih. Na glavni postaji so mu včeraj ob šestih zjutraj ukradli kovčeg z o-blcko ln perilom v vrednosti 35.000 lir.
Skrb za zimo...
Ko se je 62 letna Ema Baner iz ul. Aplarj 30 vrnila domov, Je u-gotovila, da so ji neznani tatovi odnesli iz omare zimski plašč, ki Je veljal 25.000 lir.
Izginilo je kolo
41. letnemu Germani Scherlanlju so ukradli včeraj opoldne kolo, ki »a je pUBtll na vratih svoje delavnice v ul. Maiollca 14.
Tatvina avtomobilskih koles in zračnic
Antonu Coglievini so preteklo noč tatovi odnesli iz delavnice 2 kolesi z avta, ki je bil v popravilu.
Nikolaju Deuttlju z Opč’,n, ul. Na -zionale, so preteklo noč ukradli iz garaže 5 zračnic v vrednosti 250.000 lir.
Žeparji na delu
Rudolfu Rovattiju so žeparji odnesli na tramvaju št. 1 listnico s 300 lirami, Karlu Susaniju pa na trgu S. Severo listnico s 1200 lirami ln dokumenti.
Sprejeti v tržaško bolnico
28 letni Ambrogio Entichiano ln 41 letni Marcello Benolli zaradi o-peklin.
Prvo pomoč so nudili
31 letnemu Ermesu Castellaniju, 9 letnemu Benitu Tallaricu, ki ga je povozil ameriški avto, 11 letno mu Ivanu Pergolaniju, 25 letni Nives Paglleo ln 83 letni Olgt Rut-ten, ki jo je povozil zavezniški avto, katerega je vodil nemški vojni ujetnik.*
Sprejeta v goriško bolnišnico
10. t. m. predpoldne je bila sprejeta v civilno bolnišnico 10 letna Bruna Kalin Iz Pc-jgo-e, ul. Attlmis št. 73, ki se je z železom urezala v zapestje.
Cernu dela to civilna policija? Vaščani čutijo to kot izzivanje. Ali se motijo?
Števerjan
PROSLAVA BAZOVIŠKIH ŽRTEV IN ZBOR VOLIVCEV
Dne 5. septembra so v Steverja-nu proslavili obletnico bazoviških žrtev. Pred samo proslavo pa je bil zbor volivcev. Predsednik in tajnik krajevnega NOO sta pero. čala o odborovem delovanju v mesecu avgustu. Zbor volivcev je predloge sprejel in odobril tajnikovo in predsednikovo poročilo. Z veseljem je bil tudi sprejet predlog, da se popravijo vaške poti s prostovoljnim delom.
Po zboru volivcev je bila komemoracija za • bazoviškimi žrtvrmi, na kateri je član okrajnega odbora SIAU tov. Klede Stanko orisal borbo primorskih junakov, ki so vžgali baklo upora na zasužnjeni primorski zemlji. Sledile so žalo-stinke in recitac'je.
Po končani svečanosti so bile sprejete in izglssovane resolucije, naslovljene na mirovno konferenco ter protestno pismo ZVU v Trst zaradi zapornega povelja proti stavkovnemu odboru. Zborovanje je bilo živahno in Steverjanci sc ponovno dokazali svojo enetnost in voljo po priključitvi k Jugoslaviji.
gteverjanski fantje so «za sklad Primorskega dnevnika* darovali 1.433 lir. Uprava se Jim najlepše zahvaljuje.
Delavsko zborovanje v Tržiču
Za razveljavljenje
fašistične pogodbe
UUjsvanja delavske enotnosti
V tržiški tovarni Solvay je bilo včeraj ob 12.30 sindikalno zborovanje, ki se ga js udeležilo kak.h 600 delavcev. Spregovoril jim je tov Marega od ES o mezdnih vprašanjih ter dejal, da ES že pripravljajo novo delovno pogodbo, ki jo bodo predložili delodajalcem. V splošnem je dejansko še v veljavi stara fašistična delovna pogodba iz leta 1937, ki je v nasprotju z načeli demokracije med delodajalci in delavci, ker ne izraza v:č gospodarskih in socialnih interesov delavcev.
Nato je govoril o sindikalni enotnosti in dejal, da bodo Enotni sindikat; nadaljevali začrtano pot tudi Če bodo to področje internacionalizirali. Enotnosti sindikalnega gibanja ne todo dosegli s spojitvijo Enotnih in Julijskih sindikatov, temveč s tem, da izločijo Julijske sindikate. Tov. Marega je dejal: «Zapeljane delavce, ki so spoznali prevaro, / bomo bratsko sprejeli v svoj sindikat, brezkompromisni pa bomo do sindikalnih voditeljev Julijskih sindikatov*.
Končno je spregovoril še o raznih sindikalnih vprašanjih, nakar so vsi zbrani delavci odločno zahtevali naj ZVU pregliče zaporni nalog prot; članom stavkovnega odbora.
Julijski sindikati in n) h skopi gospodarji
Predstavniki Julijskih sindikatov Lloyda so se hoteli nedavno okoristiti z dejstvom, da vrši ta pomorska družba svoja pogajanja skupno z drugimi podobnimi družbami v R inu. Tako so hoteli tudi predstavniki razbijaških sindikatov poskusiti svojo srečo v večnem mestu in izmoledovati pri svojih gospodarjih tam, kar jim ni uspelo tukaj. Morda so računali 'na večjo lahkovernost v Rimu, ko vendar tam verjamejo toliko neumnosti o Trstu, ki jim jih natvezejo pripadniki tukajšnjega CLN-a.
Z žalostno drhteč'm glasom so se pritoževali, da dobivajo pripadniki Enotnih sindikatov toliko pod-
Spohodža. m o&jam
Prireditve, predavanja in sestanki
PROSV. DRUŠTVO V SKEDNJU priredi jutrj v četerlek 12. t. m. v dvorani kulturnega krožka Col v Skednju vokalno inštru-mentalni koncert. Sodelujejo sopranistka Ksenija Vidali in violinist prof. Karel Sancin, pri klavirju prof. Mirca Sanclnova.
PROSVETNO DRUŠTVO «S. ŠKAMPERLE*. V četrtek 12 t. m. običajni članski sestanek. Pridite vsi!
Šolstvo
IZPITI NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH V TRSTU. Popravni razredni in sprejemni izpiti na slovenskih srednjih šolah v Trstu se pr.čno v ponedeljek 23. t. m. Podroben razpored je razviden na oglasni deski v šoli ul. Corslca 11 II Zrelostni in usposobljenostni izpiti pa se prično 10. oktobra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenšč ne. Potrebna pojasnila se dobe v tajništvu dnevno od 10 do 12 ure.
SLOV. NIŽJA SREDNJA SOLA V GORICI sporoča, da bo začetek sprejemnih, popravnih, razrednih in nižjih tečajnih Izpitov v jesenskem roku dne 23. septembra 1946 ob 8. uri zjutraj. Podrobna navodila in razpored bo objavljen-od 17 septembra, dalje na oglasni deski šolskega poslopja v ulici Randac-clo 22. Ravnateljstvo opozarja, da ne bo mogel nihče opraviti izpitov, kdor bo zamudil rok.
Rojstva, smrt', poroke
Anagrafski urad tržaške mestne občine javlja, da s; je 10. t. m. rodilo 14 otrok, da je umrlo 9 ljudi porok pa je bilo 6.
POROKE:	Izvršene:	Crisman
Fulvio, ladijski kovač in Zakiewicz Edviga, zasebnica. — Vknjižene po. roke: Evans Jurij Leo, zidar in Fldanza Ersilia, šivilja; Zudenico Ranco, uradnik in Saitz Adalgina Silva, zasibnica; Cosulich Ivah. geometer in Gaspani Ana, zasetnl-ca; Greco Egidio, uradnik in De Pol Ida, trg. pomočnica; Suberni Julij, uradnik in Sergas Antonija šivilja.
UMRLI: Ban vdova Pečar Lucija, 56 let; Iellersit vdova Gortan Ada, 76 let; Ive Roman, 68 let; We's R ko, 77 let; Marcato-Bruno 21 lit; Bertotto Otello, 6 mes.; Pruckar Santina, 1 leto; Schillani Albert, 1 leto; Schvigl por. Gentili Antonija, 72 let; Cinco Sergij, 7 mes.
por v hrani in denarju, pa bi vendar lahko ravnateljstvo v Rimu dalo tudi nekaj za svoje pokorne sluge iz «ccrnerina» dela.
Ne vemo, ali so na Lloydovem ravnateljstvu in sploh v Rimu tako neumni, da verjamejo vse bajke o zlatu, ki ga po trditvah fašistov pošilja Tito. Morda pa so bili na ravnateljstvu le preskopi...
Lakomni hlapčki iz Julijskih sindikatov jim gotovo niso govorili o žrtvah kmeto.v in mestnega delovnega ljudstva za časa stavke, katere so omogočile, da so najpotrebnejši tovariši dobili podporo za svojo torbo. Pač pa jih ni bilo nič sram zahtevati pri svojih gospo-darj'h nagrada za stavkokaštvo, da bi lahko «£ekmnvall» z Enotnimi sindikati in plačevati izdajstvo, razbijaštvo, ali — pristop v «came-rino*.
Toda 180 Uric za stavkokaštvo le niso dobili. Menda so «kase» prazne — ker se tudi ne splača več..
Ročna bomba v neko hišo v ul!ci Solitro
S’noči ob 21. uri so neznanci vrgli ročno bombo proti dvoriščnemu zidu neke hiše v ulici Solitro št. 3, kjer stanujejo železničarji. Eksplozlia ni zahtevala žrtev in ni povzročila škode razen nekaj razbitih šip.
Krvav zakiiuiek vroče ljubezni v samostanu
Včeraj ob 14. uri se je v samostanu Notre Dame de S*on v Aliče v Trstu odigrala krvava “ bezenska drama. V samostanu • nuje mlada in lepa Albaq)ta KI ra Hehiri, ki se je včaSih ro® rada videla z akademikom Bo nem Pipm. Med mladina zalju J* cema je najbrže prišlo d° v£ j® nesoglasij. Mladi zaljubljenec^, ljcn, da mu ni več vračala je včeraj prišel v samostan prosil samostansko sestro za r®*j govor z Elviro Sehiri. Ker je , b’ti z Albansko sam, je P®r*jS samostansko sestro, da P° j prednico.. Medtem je prišid • mladina zaljubljencema do os besed. Rudan 1e potegnil noz. bodel lepo Elviro, k srecl ^ smrtno nevarno, nato pa jc ^ zabosti še sam sebe, vendar se to preprečile samostanske 8 ki so prihitele mladi Alban i ^ 1 pemeč. Oba sta bila prepelja8! ^ j I bolnišnico. Sehirijeva je osta“ /| ' bolnišnici, medtem ko so Bu * nudili samo -prvo pomoč in 8® to odpeljali v tukajšnje zapo
Učinek bombe, ki so jo o“' v nedeljo
Včerajšnje poročilo urada
blio Relations* 88. divizije
.popral
da so v nedeljo med demon
strac')0
drobci bombe r
fa Associated Prcssa. Izmed
s e.
v Trstu ranili ui»™ —- -, -j*, dem ameriških vojakov in f°^
mih vojakov je eden ranjen v 1
gno in so ga odpeljali V boin - ^ Ostali pa imajo po poročilu •. ,1 vizije manjše rane.
Zahteva po množičnem športnem delovanju*
RADIO TRST II.
Poziv (Hinkom
Roditeljski svet za slovenske srednje šole v Trstu poziva vse one dijake trgovske akademije in višje realne gimnazije, ki Imajo jeseni popravni izpit iz matematike in fizike, da se zglasijo v petek, 13. t. m. ob 9. uri predpoldne v prostorih prosvetnega krožka v vicolo Ospc-dale MUitare 2.
Enotni sindikati
skupscina pekovskih delavcev. Vse pekovske delavce vabimo na glavno skupščino, ki bo 12. t. m. ob 17. uri na sindikalnem sedežu v ul. Conti 11. Na skupščini bodo raztolmačili nov mezdni sporazum in sporazum o draglnjski dokjadi.
ENOTNI SINDIKAT CESTNIH PRODAJALCEV. Organizacijski odbor cestnih prodajalcev vabi vse člane na sestanek, ki bo danes
11. t. m. ob 14.30 uri v ul. Imbria-ni 5, soba št. 11.
ENOTNI SINDIKAT POMOR. SCAKOV IN PRISTANIŠKIH DELAVCEV. Danes 11. t. m. točno ob 18. uri bo na sedežu sindikata sestanek direktivnega sveta.
VSEM ČLANOM JAVLJAMO, da se dobijo na sedežu ul. della Zonta 2 _ ženski čevlji po 1200 lir. Čevlji so iz pravega usnja.
ENOTNI SINDIKAT GRADBENE STROKE. Vsi zaupniki so va. bi jeni na sestanek, ki bo v četrtek
12. t. m. ob 18.30 na sedežu sindikata.
Delitev racioniranega blaga
DELITEV SLADKORJA MESTNIM OBČINAM V POKRAJINI. S£ pral Javlja, da se bo danes 11 t. m. pričela delitev sladkorja za potrošnike v pokrajini in sicer no 200 g na osebo proti odrezku št. V živilske nakaznice jullj-oktober. — Cena 87 lir za kg. Delitev sc bo končala 30. t. m.
Dobra arca
V spomin obletnice smrti Nardl Godino je darovala Trebeč Marija Iz Skednja 200 lir v korist Dijaške Matice. Najlepda hvala.
Tov. Albert Urdih je >t 1 za poč; Lučko kolom/) 16JO Ur, Hvala lepa!	i
SREDA, 11. SEPTEMBRA 7 jutranja glasba; 7.25 koledar;
7.30 vssti v Ital.; 7.45 vesti v slov.; 12 komorna glasba; 12.35 Charles Wil!lams in njegov orkester; 12.45 napoved časa - vesti v slov.; 13 vesti v ital.; 13.15 slovenske pesmi;
13.30 plesna glasba, prenos iz Vidma; 14 pregled vesti - č tanje sporeda; 14.05 10 zabavnih minut; 17.35 glasbeni spored, prenos iz Vidma; 18 operetna glasba; 18 radijska univerza: denar v gospodar-' stvu; 18.30 simfonična glasba; 19 svetovna književnost; 19.15 oddaja odreda jug. vojske; 19.45 UNRRA v Jugoslaviji II. del; 20 napoved časa - vesti v slov.; 20.15 vesti v ital.; 20.30 glasbena razstava; 20.45 sodobne osebnosti; 23.10 zadnje vesti v slov. na postaji Trst I. na valu 263.2 m.
KJNOPKEDSTAUE'
V fašistični Italiji niso gojili množ.Čne fizkulture, ker je bil šport privilegij ozkih krogov. To je ponovno prišlo v »prakso*, ko je prevzela oblast ZVU in rekviz rala športnim organ'zacijam bivša otroška zabavišča (Ricreatori), v katerih se je mnoi.čni port začel takoj po osvoboditvi s posebno pozornostjo ln podporo ljudske oblasti naglo razvijati. Razmere so počasi skoraj popolnoma onemogočile širokim plastem mladine športno delovanje.
Zato so poslali ustanovi Welfare — športni odsek in ZVU naslednje pismo:	•
Mladi tržaški športniki, včlanjeni v raznih športnih krožkih UCEF-a smo sa sestali na skupščini .in ugotovili naslednje:
Športna igrišča, prostore, telovadnice in raznovrstne napravo podeljujejo skoraj izključno maloštevilnim društvom in krožkom, ki že zaradi svojeva sestava in ciljev ne nudijo mežnosti, da bi sc pečali 3 športom vsi mladinci, ki to žele. Nadalj? ugotavljamo, da so krožkom UCEF-a vzeli skoraj vse možnosti, da ti se bavili s športom, ker so jim odvzeli bivša zabavišča, bivše domove GIL-a, telovadnice itd.
Vejiko število mladincev se želi
pro-
Kampanja za disciplino v metu je končana
Kampanja za disciplino v prometu, ki jo je odredila ZVU. se je preteklo soboto zaHljučila. Varnostni oddelki so opravljali posebno nadzorstveno službo v krajih, kjer je večji promet tako v mestu kakor tudj v okolici. Prinašamo nekaj podatkov glede števila incidentov, kj so se pripetili za časa kampanje. Smrtnih žrtev ni bilo, ranjenih je bilo 5, pešci so morali pla. cati mestnim stražnikom »83 glob, kolesarji in avtomobilisti pa 369. Prometnim stražnikom pa so morali kolesarji in avtomobilisti plačati 151 glob.
pečati s športom, to pa z®18^ danjih materialnih razlogov nl ^ goče. Zato zahtevamo, da naBloVJ-
■Ml	_	_	o»
oj
raznih športnih panog3 ^ mestnem igrišču pri Sv. S0«0 ' , športnem igrišču pri Sv. Ivan 'pj.
igrišča bivšega železničarskega ^
Ipolavora, na igrišču v Kol0««, . v Montcbpllu, v mestni telovadil ^ ulici Valle, v plavalnem baz811
pallšča «Ausoma».	roiO^l
Smrt fašizmu — svobodo nar V imenu mladih športnik0 delegati krožkov:
(Slede podpisi)
HRES^i
Odg. urednik DUŠAN
Ob 25. obletnici 'poroke KARMEN OKEL
in JOSIPA ROLLIJA
,ien.
LORES, HILARIJ in IvA'
Zeli io otroci: C-ARMENi
vse najboljše ln obilo srere. Trst, 11. septembra
Dr. GfiEIA. zoboz
„8V'
Izdeluje proteze v jeklu, 8:atu'ar»c'
čuku in plastiki. Največja o4 cija. Sprejema od 10. do **• -gl<>’ 13. do 19.	(Govori	8loVe
TRST, vla Torre Blanc«
O ogal vla Carducci)
43
Dr. STANKO DI0|C
zobozdravaih . Romagna
(nad kavarno Fabri*^
m redno zjutraj in
29&
TRST - Telefon
Oglarska zadruga javlja tužno vest, da nas je za ved°0 zapustil eden najboljših članov
JOSIP PERTOT
Naprošajo se vsi člani, da se udeleže pogreba predrl gega člana, ki se bo vrš;i danes ob 18 uri lz hiše žalosti Barkovljah-Barcola, št. 65.
Barkovlje, 11. 9. 1946.
NAZIONALE. 16.30: »Nihče ne pobegne* - M. Hunt, A. Knox.
SURERCINEMA. 16:	»Uporniki
sedmih morij* - L. Carillo, B j Cnbot.
ITALIA. 16: »Povprek poljubljajo nevesto* - J. Cravvford, M. Douglas.
ALABARDA. 16: «Od Mayerllnga do Sarajeva* - J. Lodge.
IMPERO. 15.45: »Serenada v Valle-cblar'* - S. Henje.
VIALE. 16: »Alarm v Gibraltar Ju*. V. Romance.
MASSIMO. 16:	»Našemljeni	ka-
valir* - A. Lou'se, W. Parker.
GARIBALDI. 16: «Vzorc| Iz ulice Margutta* - L. Laine, Gora, Cam-panini.
NOVO CINE. 16: »Nevldljiv človek*.
ODEON. 15.45: »Ljubezenska taj-nest* - L Podhaiska, O. Korbe-lar,
SAVONA. 16: »Devlštvo* - L Bna-
rova
AZZURRO. 16: »Sreča Je prišla* -L. Barroux.
RADIO. 16: »Diamanti* - D. Du-ranti.
MARCONI. Ob 16 ln ob 20.30, na prostem: »Nagon* - A. Baxter.
VITTORIA. Ob 16. In ob 20.15 na prostem: «Bergeryjcvi husarjl* -Z. Szelcczky.
ADUA. 15.30:	«Taras	Buljba* v
Stanlio In Ollo.
VENEZIA. 15.30: »Zena je izginila*
CARDUCCI. 16: «AlIhl».
BELVEDERE. 16: »Složna mladina* - J. McCrea, A. Leeds.
ARGENTINA. 16: »Princesa Tam-Tam* - J. Baker.
GRAD SV. JUSTA. 21: «Halo, kdo govori?* - A. Bach, G. Bechi.
POLETNO GLEDALIŠČE V JAVNEM VRTU. 21: «7,ena v zagati*-L. Pons, H. Horton.
C^NTRME Ort p.io |n od 15 23: Ivonne, najdebelejša žena svet* .084 kg).
P
zor
krznarija
ZILIOTTO
obvešča, da ostanejo CENE KRZNU KLj^ POVIŠANIM STROŠKOM NESPREMENJEN IN ENAKE KOT 1. JULIJA, da bi ta*0 vsestransko ustregli svojim cenjenim 0<^*e
malcem
ZILIOTTO
VIA TRENTO št. 11, III. nadstr. - TEL. 29-374
bo
•elu
v«
Prosvetno druitvo (z Sempolajn „ZARJA V ‘ uprizorila v nedeljo 15. t. m. ob 18 url v OP ie-" ti skupno z borci II. batil|ona J. A. Finžj?" i dramo v 3 dejanjih
»RAZVALINE ZiVLJENJA“
Po prireditvi PLES
s sodelovanjem pevskega zbora	,\
Vabljeni «’
INVALIDI lz LOKEV pri Bazovici prirede v nedeljo dne 15. t. m« Začetek ob 16 url
Javni
Vabljeni v'