Poštnina pftaSma ж yfahi, л
Leto XVI., št. 239
„pia^aLStvo; Ljuojjana, Knaflieva ulica & — relefon «t.	m за»
3124. 3125, 812Ö.	^^ ^^
inseratni jddeiea.; Ljubljana, Seien« ourgova OL & — Tel 8492, 2492. podružnica Maribor: Goepoaka ulica
it. 11. — reieton St. 245& Podružnica Celje: Kocenova пн^
X — relefon St. löo. Računi pn poŠt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842. Praga «ak> 78.180,
WiPT, st 10JV241
Ljubljana, torek, 15. oktobra 1935
Cena t Din
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Oin 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica IL Telefon «_ 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1. Telefon St. 65.
Rokopisi ae ne vračajo. <— Oglasi po tarifi.
Madžarska pravičnost
Madžarski ministrski predsednik Gömbös je imel na seji vodstva vladne stranke politično ideološki govor, ki je v njem^ poskusil razložiti vodilna načela madžarske notranje in zunanje politike. Pritoževal se je, da je madžarski narod na žalost premaloštevilen, da bi mogel s svojimi visoko etičnimi pogledi odločilno vplivati na mednarodno politiko. Mora se prilagoditi razmeram. Kar se tiče odnošajev z evropskimi narodi, zahtevajo Madžari pravičnost, pred vsem pravičnost za Madžarsko. S stališča te »madžarske pravičnosti« presojajo dogodke^ v mednarodnem svetu. S tega stališča se Madžarska pri ženevskih razpravah o sankcijah ko je šlo za izbe-ro med evropsko in afriško državo, ni megla odločiti drugače, kakor za evropsko državo. »Madžarska pravičnost« je merodajna tudi za vse druge odločitve vlade v domači in zunanji politiki
Gömbös je danes vodja Madžarske in njene politike. Govoril ni na kakem banketu, marveč z vsem poudarkom avtoritete pred svojimi vodilnimi političnimi sodelavci. Njegova izvajanja imajo zato služben značaj in zaslužijo da jim posveti pozornost tudi mednarodna javnost.
»Madžarska pravičnost« je pojem, ki se je uvrstil po vojni v evropski politični slovar kot posebnost, znana vsakemu, če se ni učil zgodovine samo od madžarskih historikov. To pravilnost ao pred vojno občutili zelo mčno vsi, ki jih je usoda vklenila v jarem evetoštefanske kroic. znana pa je že doigo vsemu kulturnemu in političnemu svetu. 3 to pravičnostjo so stopili Madžari v zgodovino, ž njo so vodili zlasti svojo politiko kot partnerü dualizma, politiko, ki ima bistven delež na zlomu in razpadu habs-binšk«1 monarhije, politiko M je v obrni meri sokriva izbruha svefnvne vojne in M je z Hdom te vojne doživela tudi svojo pravično obsodbo.
V prvi polovici in v sredi preteklega stoletja so v borbah proti dunajskemu absolutizmu Madžari visoko dvigali prapor svobode in zahtevali епэко pravico za vse narode habsburške monarhije. Ko pa so z Dunajem sklenili politično kupci io. so se iz borcev za svobodo in pravico spremenili v njene krute zatiralce. Bili so manjšina v svoji državi, toda z metodami, kakor jih menda ni nikjer drugje v zgodovini, so' stopili drugo jezičnim sodržavljanom za tilnik. Vseh zadnjih trideset let preteklega stoletja in v tem stolet ju vse do konca svetovne voine se ie »madžarska pravičnost« objestno izživljala do poslednjih konsek-venc. Ni nam treba ponavljati stvari, ki so danes vsemu kulturnemu svetu znane, ne naštevati krivic in nasilij, ki so jih morali prenašati Slovaki, Srbi, Slovenci. Rumuni in сел Nt.nvJ. SkTicule-mo se lahko na sodbe najodličnejših predstavnikov zapadnoevropske kulture, katerim nikdo ne more odrekati objektivnosti. Klasični priči sta zlasti slavni Nirvežan Biumrtorne Bornson in Anglež Seton Watson. Björnson je z svojim ponovnim obsodbam madžarske politike postavil krono s tem, da je odklonil udeležbo na mirovni konferenci, češ da ne more sedeti pri isti mizi z madžarskim delegatom. Seton Watson je v svojih delih brezobzirno razkrinkal madžarsko moralo v narodnostni politiki in stigmatiziral tisto zares madžarsko pravičnost, ki vse, kar jemlje in zahteva zase, odreka drugim.
Prišla je končno mirovna konferenca, ki je moralno sodbo spremenila v dejansko in vsaj deloma popravila, kar so zagrešila stoletja. Manjšine pa, ki so še ostale v Madžarski, okušajo še danes, da zgodovina madžarskih oblastnikov ni izmodrila. Madžarska je po mirovni pogodbi vezana ščititi svoje narodne manjšine, toda to obvezo spoštuje Madžarska prav tako malo, kakor je predvojna Ogrska spoštovala svoj lastni narodnostni zakon.
Taka je v resnici »madžarska pravičnost«. Svet jo pozna in zato jo je enkrat za vselej odklonil. Časi take madžarske pravičnosti se ne povrnejo nikdar več.
Nova poljska vlada
Varšava, 14. oktobra, d. Predsednik republike je imenoval novo vlado, ki je sestavljena takole: ministrski predsednik Marian Kosciaükovraki, notranji minister Ladislav Raczkijewicz, zunanji minister Josip Beck, vojska general Tadej Kas-przycki, finance Evgen Kwiatkowski, pra. vosödje Czeslav Mihalowski, prosveta Konstantin Chylinski, kmetijstvo Julij Po-niatowski, trgovina general Roman Ko. reeki, promet Mihael Butkijewicz so-cialno skrbstvo Ladislav Jaszczold, pošta in brzojav Milan Kalinski. Nova poljska vlada je bila zaprisežena včeraj dopoldne. Razen ministra Веска ni v njej nobenega člana iz takozvanega polkovniškega tabora.
Nova
Italija tisk a podmornica
Rim, 14. oktobra. AA. V navzočnosti predstavnikov civilnih in vojaških oblasti so v Spezz.iii spustili v moHe novo italijansko podmornico »Enrico Tazoli«
V ČEM NAJ BI OBSTOJALI
PRVI SANKCIJSKI UKREPI
odbora osemnajstih za izvajanje sankcij proti Italiji — Kompenzacijski režim v korist državam, ki bi bile zaradi izvajanja sankcij oškodovane
Ženeva, 14. oktobra, d. Pododbor za finančne sankcije je včeraj izdelal besedilo predlogov za finančni bojkot Italije m predložil danes predloge odboru osemnajstih v odobritev. Njegova seja je bila tajna, vendar pa se je zvedelo, da hočejo Italiji popolnoma onemogočiti uvoz finančnih sredstev iz inozemstva. Prepovedali naj bi se ne samo krediti italijanski vladi in italijanske javne emisije na mednarodnih finančnih trgih, temveč tudi finančni promet med inozemskimi in italijanskimi zasebniki
Tudi glede gospodarskih sankcij so ee včeraj vršili podrobni razgovori med francoskimi iin angleškimi eksperti s sodelovanjem Edena. pri čemer ie bil dosežen sporazum o postopku v odboru osemnajstih!
Dočim so Angleži v soboto priporočali maj bi se najprej uvedla prepoved uvoza italijanskega blaga v države, ki so članice Društva narodov, ter vprašanje omejitve izvoza neobhodnih potrebščin uredilo šele kasneje, ker so bili mnenja, da bo zahtevalo mnogo več časa za proučitev, so se včeraj sporazumeli. naj se istočasno proučujejo prepovedi uvoza in omejitve izvoza in sicer za proizvode, ki se morejo smatrati kot neobhodne potrebščine. Ra.?-?n tega naj bi se pooblastil poseben odbor, da bi proučil vprašanje medsebojne pomoči med državami, ki bi izvajale sankcije, iin sicer na podlagi odstavka 3 čl. 16. pakta DN, da bi se zmanjšala na najmanjšo mero škoda držav, ki bi izgubile svoja tržišča v Italiji. Govore celo o kompenzacijski blagajni in ni nobenega dvoma, da se bo pričela huda borba za udeležbo v okrilju tega odbora.
Pododbor za finančne sankcije je na svoji seji ugotovil, da razpolaga Italifa sedaj še s 7 milijardami francoskih frankov tujih deviz, izmed katerih so še tri milijarde neizkoriščene. Te tri milijarde bo treba upoštevati pri finančni blokadi Italije. Sklenjeno je bilo, da se predlaga ustanovitev dveh novih odsekov. Prvi naj bi določil omejitve uvoza in izvoza, drugi pa naj bi pripravil predloge o kompenzacijskem režimu v korist državam, ki bodo spričo izvajanja sankcij proti Italiji oškodovane. Poleg drugih prihajata v tem pogledu predvsem vpoštev Jugoslavija in Ru mumija. Sodijo, da jima bodo druge države odstopile del tržišč, na katerih domiinira njihovo blago.
Seja
odbora osemnajstih
Ženeva, 14. oktobra. w. Komite osemnaj-stih se je danes dopoldne sestal pod predsedstvom Vasconzelosa, da zavzame stališče slede na poročilo pododbora finančnih strokovnjakov o finančnih sankcijah proti Italiji in nadaljuje v soboto začeto debato o gospodarskih sankcijah. Kakor se doznava, so načelno sklenili ustanoviti permanenten odbor, ki bo proučil in nadziral izvajanje Finančnih in gospodarskih sankcij po članicah Društva narodov. Nadalje so bili z majhnimi izpremembami sprejeti ukrepi, ki so jih predlagali finančni strokovnjaki. Končno so poudarjali, da za italijanski Rdeči križ določeni denar in materialne pošiljatve ne spadajo v sankcije.
Komunike
Po seji odbora osemnajstih, ki je trajala dve in pol ure, je bil izdan naslednji komunike: «
Odbor je prougil načrt predloga, ki ga je predložil pododbor га finančne ukrepe. Ta načrt stremi za tem, da vlade članic DN takoj izvedejo potrebne ukrepe, da se onemogočijo naslednje transakcije: posredna ali neposredna posojila vseh vrst. bančni krediti in drugi krediti vseh vrst, emisije akcij in emisije drugih kapitalov, ki bi bile primerne, da bi italijanski vladi ali javnim ustanovam odnosno fizičnim ali pravnim osebam na italijanskem ozemlju dale na razpolago denarna sredstva. Načrt določa, da se pozovejo vlade, naj sporo?e odbora ukrepe, ki so jih morda izvedle v soglasju s predlaganim načrtom. Odbor je proučil točko za točko teea načrta. Razni člani so uročili za pojasnila, zlasti o inozemskih podružnicah italijanskih družb ali italijanskih podružnicah inozemskih družb, poslih italijanskih zavarovalnih družb ter plačilih v korist italiianskega Rdečega križa. Končno je bil načrt z nekaterimi izpremembami sprejet.
Ovire za uspešne sankcije
Pariz, 14. oktobra, d. »Le Jour« poroča, da je treba odpraviti nove ovire ženevskemu načrtu, ker so Rusija, Rumunija. Turčija in Grčija sporočile po svojih zastopnikih. da se kljub svojemu načelnemu pristanku na sankcije ne moreio odreči gospodarskim prednostim, kj jih jim nudijo dobave Italiji. Zlasti Rusija, ki je v tem času glavna dobaviteljioa mineralnih olj Italiji, bj z uveljavljanjem sankoij izgubi- i
La velik del svojih inozemskih deviz. Sedaj so v teku pogajanja med omenjenimi štirimi državami jn Anglijo, da se odstranijo težkoče.
Pred pričetkom angleške blokade?
Pariz, 14. oktobra, o. Iz Londona poročajo, da namerava Velika Britanija že te dni pričeti z blokado Italije v smislu ženevskih sklepov. »Intransigeant« pravi, da se v angleškem vrhovnem mornariškem po-
velj ništvu pripravljajo odredbe za kontrolo vseh ladij, ki so na poti v vzhodno Afriko. Blokada, meni list, bo lahko izzvala hude mednarodne zapletljaje in celo vojno med Anglijo in Italijo.
Anglija ukinila prepoved izvoza orožja v Abesinijo
London, 14. oktobra, o. Angleška vlada je na svoji današnji seji sklenila ukiniti prepoved uvoza orožja in streliva v Abesinijo. Trgovski minister je bij podbla-ščen, da ukinitev prepovedi izvrš'
Italijanski ukrepi
proti sankcijam
Popis vseh življenjskih potrebščin in sirovin, potrebnih
za industrijo v Italiji
Rim, 14. oktobra, o. Generalni tajnik fašistične stranke Starace je že započel akcijo za obrambo proti gospodarskim sankcijam. Pozval je k sodelovanju notranjega, korporacijskega in kmetijskega ministra ter zastopnike vseh fašističnih sindikalnih zvez. Predvsem bodo popisali vse razpoložljive količine hrane in drugih življenskih potrebščin, sirovin in izdelkov, ki so potrebni za vojsko, ter onemogočili nadaljnji porast cen, ki so ga povzročili razni špekulanti, ki blaga nočejo postaviti na trg. Proti špekulantom so »bile izdane najstrožje kazenske odredbe. Jutri bo imel Starace po-
sebno konferenco z nekaterimi pokrajinskimi tajniki fašistične stranke, ki jim bo dal podrobna navodila za izvajanja teh ukrepov.
Sankcije, ki so bile proglašene proti Italiji, je sprejel tisk z velikim ogorčenjem. Splošno ugotavlja, da so najbolj sramotno orožje, ki se je kdaj uporabljalo proti kakemu narodu, ter da pomenijo dejansko gospodarsko vojno proti Italiji
»Giornale d' Italia« meni, da bodo sankcije končno škodovale le onim, ki jih bodo izvajali. Trgovinski promet med Italijo in Anglijo je bil n. pr. v poslednjih letih ak-
tiven sa Britanijo. Tako ae j« bila leni zaključila bHanca tega prometa e 65 milijoni funtov šteriingov ▼ korist Anglije. Italija ee bo proti sankcijam znala braniti. Za sedaj se lahko reče, da bo namesto volne, ki jo mora uvažati iz inozemstva, doma izdelovala umetno iz mleka Ta italijanski izum je popolno m je umetna volna cela boljša kot naravna V ostalem bo Italija lahko skrčila konzum in italijanski narod bo doprinesel vse žrtve z njemu lastno disciplino.
»Res-to del Cariino« pravi: Angleška akcija proti Italiji se lahko zavrne le z enakimi sredstvi, potrebno pa je, da se poravnajo računi z Društvom narodov, ki izvaja protiitalijansko politiko. V očeh vsakega Italijana je Društvo narodov izvršilo moralni samomor, ker se je opilo z angleškim wiskijem.
Italija ne bo izstopila iz Društva narodov
Tukajšnji politični krogi naglašajo, da Italija ne bo izstopila iz Društva narodov, da ji ne bi kdo očital, da se boji posledic. Prav s tem, da vztraja v Društvu narodov hoče dokazati, da je njena vojna v Afriki opravičena S tem si hoče tudi za bodoče ohraniti pravico zahtevati priznanje svojih kolonijalnih aspiracij. Italija bi bila po zgledu Japonske lahko izstopila iz Društva narodov in se otresla vseh obveznosti, toda prav s tem, da ni izstopila, je dokazala svojo pravico in pričakovati je, da jo bodo tudi v 2enevi končno priznali.
Obisk generala Garibaldija v Londonu
London, 14. oktobra. AA. »Daily Telegraph« poroča, da bo v kratkem prispel ▼ London general Ezio Garibaldi. Njegovemu posetu pripisujejo velik pomen, ker bo bržkone prišei z misijo, da se pogaja z zastopniki angleškega generalnega štaba. Od teh pogajanj bodo odvisni na-daljni odnošaji med Italijo in Britanijo. Po mnenju poučenih krogov naj bi Garibaldi v Londonu sondiral teren za mo, rebitni sporazum.
Italijani zavzeli Aksum
Včeraj so italijanske čete zasedle mesto Aksum, ki se je prostovoljno predalo - Pred novo italijansko
ofenzivo
Rim, 14. oktobra. AA. Po doseda* njih vesteh se smatra kot gotovo, da so italijanske čete danes zavzele Akt sum.
Glavni italijanski stan v Asmari, 14. oktobra, g. Mestna uprava v Aksumu se je izjavila pripravljeno, da se pro« stovoljno vda Italijanom. Delegati me« sta so že na potu v italijanski glavni stan, da ponudijo vrhovnemu poveljni* ku italijanskih čet generalu de Bonu svojo predajo. Davi se je šest nadalj» njih abesinskih voditeljev s svojimi pristaši predalo Italijanom ter se po« stavilo na razpolago četam generala de Bona.
Spopadi na severozahodni fronti
Addis Abeba, 14. oktobra, d. S fronte poročajo o hudih bojih v dolini reke Ta-kaze v sevemo-zapadnem kotu države. Čeprav v oficielmh krogih izjavljajo, da ne dobivajo e fronte nobenih avtentičnih ve-efci o razvoju bojev in čeprav so zveze prestolnice s posameznimi frontnimi odseki popolnoma prekinjene, vendar govore o hudih bojih abesinskih četn;ških oddelkov z italijanskimi predstražami na severni fronti.
Milan, 14. oktobra yr. Kakor javlja »Corriere dela Sena«, se nadaljujejo praske med itali janskimti in abesinskimi četami na severni fronti vzdolž obmejne reke Se-titi pri Augerju. Po ponovnih napadih in neuspelih poizkusih prekorači tj obmeino reko, je več sto Abesincev s svojimi glavarji, med katerimi je tudi šejk Berbera. prešlo k Italijanom, katerim so se brezpogojno vdali.
Nove predaje
na severni fronti
Rim, 14. okto-bra. AA. Agencija Štefani Poroča z abesinske fronte, da ee je po-veflinlštvn predalo še nekaj pokrajinskih poglavarjev In mn tzreküp svojo zvestobo-•Italijanskim vojaškim oblastem во se prišUi noklfinit twM koptski duhovniki in zastopniki muslimanov iz Adue in Ak-srnrn.
Iz Adlgrwba poročajo, (te ee je tamkaj pri<truži.lo Italijanom še ttaoč abesinskih vojakov, pristašev rasa Gukse. Vojaki sp bffl oboroženi z modernimi brzostrel-niimi puškami »Herstalc, S seboj so pri-peljaiH tudi 50 mezgov z mmtnicljo.
Abesinski vojaki, ki во se pridružili Italijanom, trdiJo da mnoga plemena v osadenski pokrajini odklanjajo povelja iz Addis Abebe
London, 14. oktobra AA. Reuterev urad pojoča i« A srn are: V notranjosti AbesinHe'se čim dalje bolj Siri pokret nekaterih voditeljev proti osrednji vladi, ki üo zapušča čim d-alie večje število večjih in manjših poglavarjev. Cerkveni poSlavarH v Adni in Aksumu so izrazili svojo zvestobo italijanskemu poveJJništvu
v imenu 15 cerkva in večjega Števila samostanov. Tudi muslimansko prebival-stvp te pokrajine se je pridružilo Italiji. Prav tako je del oficirjev vojske rasa Se. juana prestopil k Italijanom. V krajih, ki so jih doslej zavzeli Italijani. Je živ. Ijenje popolnoma normalno. Veliko Število Abesincev, ki so prvotno pobegnili pred Italijani, ee je vrnilo v svpje kraje.
Abesinske čete se zbirajo v Pokrajini Tembiena
Po zadnjih vesteh во ItaHjaneke čete zavzele mesti Havzein in Sokoto, vendar to uradno бе ni potrjeno.
General de Bono v Adui
Adua, 14. oktobra, d. V Adui, za katero so se borila Abesinci in Italijani z največjo ogorčenostjo pet dni in noči, je bila včeraj velika slavnost. Vrhovni italijanski poveljnik general De Bono je pregledal italijanske čete ter nato odkril spomenik italijanskim vojakom, ki so padli v vojni 1. 1896. V svojem govoru je poudaril uspelo prodiranje sedanjih čet, ki so dosegle s padcem Adue in zavzetjem vzhodne Tigre svoj prvi cilj.
Danes so mogli avtomobili voziti že do Adue. ker se je italijanskim četam povsre-Silo popraviti cesto tako, da je sposobna za avtomobilski promet.
Vinci zaprt
Pariz, 14. oktobra. AA. Agencija Havas poroča iz Addis Abebe: Nihče ne more obiskati italijanskega poslanika Vincija, ker je skupaj z italijanskem vojaškim odposlancem polkovnikom Calderinijem in svojim slugo dejansko zaprt Tuji diplomatski zastopniki, zlasti francoski so skušali večkrat izposlovati obisk pri Vinci-ju, toda abesinska vlada je to odklonila.
Italijanski konzul iz Mangale bo prispel v Addis Abebo najbrže že danes ali jutri.
Takrat bo Vinci zanesljivo zapustil Addis Abebo, ker vse kaže, da je abesinska vlada uradno sprejela na znanje, da noče prej odpotovati iz Addis Abebe, dokler ne prispe ta konzul.
Italijansko poslaništvo ščitijo veliki oddelki vojske, prav tako tudi hišo, kjer je za~ prt italijanski poslanik. Hrano mu dobavljajo grški hotelirji, prinašajo jo mu pa abesinski vojaki.
Nenavadni položaj italijanskega poslanika je še vedno predmet razgovorov v tukajšnjih diplomatskih krogih.
Boji med predstražami v Ogadenu
Pariz, 14. oktobra, d »Paris Soir« poroča iz Addis Abebe, da so prišle italijanske čete pod poveljstvom generala Grazianija na ogadenski fronti zopet v stik s četami abesinskega generala Nasiba, zdi se pa, da doslej še ni prišlo do večjih spopadov. Italijanska pehota prodira oprezno ob meji Angleške Somalije, pri čemer jo spremljajo letala, da bi izsledila sovražne postojanke. Italijanska letala so bombardirala več abesinskih taborišč. Kakor vse kaže, je abesinska taktika še vedno defenzivnega značaja Bržkone se bodo Abesinci spustili v boje šele v neposredni bližini gora, ki obdajajo staro mesto Harar.
Djidjiga, 14. oktobra, d. Semkaj prihaja vsak dan na tisoče abesinskih vojakov, ki so na pohodu na ogadensko fronto. Mobilizacija v okolici Hararja je skoro popolna. Na ogadenski fronti so bili doslej samo manjši spopadi, vendar pa se vsak trenutek pričakuje večji italijanski napad
Nevtralnost Jemena
London, 14. oktobra. AA. Jemenski «mam je po poročilih iz Adena v zadnjem času izdail stroge odredbe za ohranitev nevtralnosti. Obalne straže ob Rdečem morju so bile zelo ojačene ter naglo popravljajo in oborožujejo utrdbe v Hodeidi in Moki.
Kondilis o prevratu
Nagovor na oficirje, vojake in mornarje — „Republika ie Grčijo tako oslabila, da bi v primeru potrebe ne bila mogla več braniti svoje časti in svobode"
Atene, 14. oktobra. AA. Ministrski predsednik Kondilis je imel včeraj na Salami-ni v tamkajšnjem vojaškem arzenalu govor na zborovanju oficirjev, vojakov in mornarjev. Med drugim je poudaril:
Vsi veste, na kako nizko stopnjo je padla naša država v času republikanskega režima. Ni treba posebej omeniti cele vrste zarotniških pokretov. dovolj je, da omenimo najvažnejše in to je. da se je Grčija bevila s praznimi razpravami, ali ji je potreben predsednik ali krali ne čelu države, med tem ko so druge države * izpopoln ie-vale svojo vojaško moč, da sedaj lahko uspešneje branijo svojo čast in evobodo. Ni treba liti prerok za napoved, de bi se Grčija znašla v tragičnem položaju v primeru kakih mednarodnih zapletljajev. Kar
se je zgodilo 10. oktobra, ni bila revolucija, marveč upor oficirjev, oboroženih sil in celega grškega naroda proti neodločnosti in negotovosti naših voditeljev. Niti šefi republikanskih strank niso pokazal; zle volje zaradi spremembe režima. Narod je hkrati razumel, da ima sedaj vlado in državo, ki sta sposobni ščitit} vsakega državljana. Naša naloga je dokazati, da чпо vredni tega enodušnega zaupanja grškega naroda. Od vas zaradi tega ne zahtevamo ?emo navadne poslušnosti nego disciplino, ki jo daje samo prenričanje. da bomo lahko do konca izpolnili svojo težko nalogo.
Govor generala Kondilisa ie bil sorejet z delnim aplavzom in aklamacijami kralju in vladi.
Zasedanje gospodarskega sveta Male antante
Predsednik vlade dr. Stojadinovič o nalogah šestega zasedanja gospodarskega sveta Male antante
Beograd, 14. oktobra. AA. Danes se je eestal gospodarski svet Male antante na šesto redno zasedanje, dočim so odbori za posamezna vprašanja začeli razprave že 7. oziroma 10. t. m. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, ki je obe нет tudi predsednik stalnega sveta Male antante, je otvoril zasedanje z naslednjim nagovorom:
V trenutku otvoritve rednega plenarnega zasedanja gospodarskega sveta Male antante, predvsem prisrčno pozdravljam v imenu kr. vlade delegate kraljevine Rumunije in republike češkoslovaške. Potrebno se mi zdi pri tej priliki ponovno poudariti, da Mala antanta, čeprav je nastala v trenutku krajevne nevarnosti, nikoli ni imela napadalnega značaja, kakor tudi ni z gospodarskega vidika nikoli prepovedovala krajevne ali teritorialne ekskltrzivnosti. TemeJjena karakteristika in najvažnejše delo Male antante je sodelovanje z miroljubnimi sredstvi.
šesto redno zasedanje bo moraJo sprejeti sklepe o več konkretnih vprašanjih-Predvsem je potrebno proučiti in označiti vse težkoče. ki ovirajo razvoj trgovinske izmenjave med članicami Male antante, Med težkovčami prihajajo v prvi 'vrsti v poštev prohibicija izvoza, načelo dovoljenj za izvoz, kontmgentiranje in določbe, ki se tičejo prometa z devizami in vrednostnimi papirji. Ce upoštevamo, da pomeni na področju trgovinske izmenjave gospodarsko zbližanje med tremi državami vodilno idejo Male antante. je posebno potrebno proučiti tiste instrumente trgovinske politike, ki nas morejo pripeljati do zaželenega cilja. Razen tega bo gospodarski svet imel nalogo sklepati o vprašanjih, ki эо jih proučile komisije izvedencev, namreč o predlogih, ki se nanašajo na:
1.)	sodelovanje pošte in brzojava med tremi državami,
2.)	sodelovanje glede plovbe na Donavi,
3 ) industrijsko sodelovanje držav Male
antante,
4.)	unifikacijo čekovne in menične zakonodaje, in
5.)	sodelovanje glede železniškega prometa, itd.
če upoštevamo običajno delovno proceduro gospbdarskega sveta Male antante, bi v interesu čim hitrejše ureditve vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu, predlagal tole razdelitev dela po komisijah:
1)	komisija, ki se bo ukvarjala z vprašanji trgovinske izmenjave blaga;
2)	komisija za proučevanje rezultatov, doseženih v nacionalnih odsekih glede izvajanja sklepov, sprejetih na petem zasedanju gospodarskega sveta;
3)	komisija za promet z nalogo, da prouči vprašanja plovbe na Dunavu in vprašanje železniškega prometa in letalskega prometa;
4)	komisija za druga vprašanja, ki so na dnevnem redu, in za morebitne nove predloge, ter naposled redakcijski odbor.
Zasedanje komisij bi se moglo začeti še danes, gospodarski svet pa bi se sestal, ko bodo komisije končale svoje deilo. Nato je dr. Stojadinovič podelil besedo predsedniku rumunske delegacije, bivšemu ministru g. N. Teodoreecu, ki je izvajal med drugim;
Mi nadaljujemo! še dosti se da storiti, eno pa je gotovo, da smo popolnoma zadovoljni z dosedanjimi uspehi. Imam popolno zaupanje v dober in nagel razvoj začetega dela.
Za Teodoresoom se je predsednik češkoslovaške delegacije dr. Friedmann zahvalil v fmenu češkoslovašKe vlade za pozdrav predsednika jugoslovenske vlade in izrazil radost, da se bo moglo delati v korist vseh treh držav Male antante.
Prvega sestanka gospodarskega sveta Male antante so se udeležili razen članov delegacij tudi rumunski poslanik Gura_ nescu- češkoslovaški poslanik Ginsa in piedsednik jug03!oven.ske delegacije Pe-livanovič, načelnik ministrstva za zunanje zadeve.
Žara z zemljo vseh češkoslovaških zgodovinskih krajev na grobu Velikega kralja
Ob šUrldesetletnid pomembne demonstracije
Med kraljevim obiskom so zagrebški visokošolci zažgali madžarsko zastavo — Ponesrečena parada in osmešeni
madžarski oblastniki
Oplenae, 14. oktobra, p. Velika češkoslovaška deputacija, sestanljena in zastopnikov raznih češkoslovaških mest češkoslovaška deputacija, sestavljena in zastop-novinarjev, 'egionarjev ter kulturnih in patriotskih organizacij se je danes pod vodstvom dr. Petra Zenkla odpeljala na Oplenac, kjer se je poklonila na grobu pokojnega Velikega kralja. čehoslovaM so, kakor znano, prinesli s seboj žaro z zemljo iz vseh češkoslovaških zgodovinskih krajev.
Ъ nedeljskih shodov
V soboto in v nedeljo je imel g. minister dr. Krek zborovanja v Tržiču, Kranju in na Vrhniki. V Tržiču je označil kot glavni namen svojih shodov pokazati, da kot svobodni državljani svobodno povemo svojo besedo in jo svobodno poslušamo«. Najhujše trpljenje zadnjih let »je bilo v tem, da so bili tisti ljudje, katerim je narod najbolj zaupal, najbolj ponižani in najbolj preganjani«. Odklanjamo vsak pri- I tisk in vsako grožnjo. Ljudje, ki so v preteklosti svojo stranko izenačevali z državo, so državo ponižali na stopnjo osovražene delniške stranke. Naše ljudstvo je ostalo kljub temu, da je bilo proglašeno za protidržavno, mimo in ni seglo po kroglah. Te dni so takozvani pohorci izdali okrožnico, v kateri trdijo, da med JNS in JRZ ni inobene razlike. (To trditev sliši naša javnost prvič. Op. ur.). Razlika med JRZ in JNS pa je v tem, da ima JRZ svoj temelj v politični organizaciji Slovencev, Srbov in muslimanov. Slovenski del JRZ je že od svojih davnih časov organiziran. V JRiZ so z vso svojo organizacijo združene tri grupe, ki vsaka za sebe predstavlja večina na svojem ozemlju. Sporazum je bil sklenjen takrat, ko so nekateri že napravili križ čez dr. Korošca, ki pa je v pregnanstvu več pomenil kakor vsi tisti, ki so bili na vladi in ki so njega preganjali.« Na kraju ie g. dr. Krek zavračal očitke, da je dr. Korošec prodal slovenstvo.
O shodu, ki se je vršil v Kranju, pravi »Slovenec«, da je bil tam zbran »narod are-stantov, punktašev in puntarjev, ki nosi jugoslovansko zastavo« in minister dr. Krek je uvodoma poudarjal, da se shod »vrši v kraju in za kraj, ki je bil v preteklosti najbolj preganjan, najbolj zaničevan in kjer so se ljudstvu godile največje krivice«. Zločinov, ki so se izvrševali nad občinami, gospodarskimi in samoupravnimi organizacijami ni mogoče pozabiti. Iz teh organizacij bodo morali oditi z voditeljskih mest vsi, ki so bili nanje ali nasilno imenovani, ali pa so prišli do njih z goljufivo pridobljenimi glasovi.
Dr. Krek je dalje izvajal, da se je bivša klerikalna stranka dolgo časa pogajala s Hrvati, toda ti so sc postavili na stališče, da ne bodo popravljali, kar so drugi pokvarili in zavozili. Bivši pristaši SLS pa so se postavili na stališče, da se ne sme pustiti javnim delavcem JNS, da popravljajo, »кат so toliko let s hudobno iznajdljivostjo kvarili«. Zato so se pogajanja razbila. JRZ pa se je lotila težavnega dela.
Po shodu je bil banket, na katerem je minister dr. Krek nadaljeval svoja politična izvajanja Reke! je med drugim, da »ni sledu o kaki nestalnosti režima, da je trdnost vlade tako velika, kakor sploh trdnost
V cerkvi sv. Djordja na Gplencu je bila dopoldne svečana zadušnica, nakar je dr. Zenkl položil žaro s češkoslovaško zemljo na kripto. Na vise prisotne je imel nato govor o tvorni sili velikega jugoslovenskega vladarja, o njegovem delu za zeddnjenje Jugoslovanov in za njihovo sodelovanje ▼ korist človečanstvu in svetovnemu miru. Na njegov govor je odgovoril dr. Kosta Kumanudi, predsednik zveze jugosloven-sko-češk »slovaških lig. čehoslovaiki so se popoldne vrnili v Beograd.
ministra dr. Kreka
vlade more biti«. Nismo večni, ker se vse spreminja. Toda ni nobene konkretne nevarnosti, da bi se ta vlada spremenila, ali zamenjala s kakšno diktatorično«.
Z ozirom na bližajoči se 20. oktober je g. dr. Krek izjavil, da hoče vlada delati s parlamentom. Toda ne boji se poslancev, ki bi oddali svoje glasove v kakšne razdiralne namene. Vlada ima ogromno večino naroda za seboj, pa ji je vseeno, če to poslanci priznajo, ali pa ne.
Na Vrhniki je minister dr. Krek razpravljal tudi o zunanje političnem položaju ter je izjavil, da hoče naša država v sporazumu s Francijo ostati v sporu med Italijo in Abesinijo popolnoma nevtralna. Abesinija je predaleč, da bi imela Jugoslavija kakršenkoli interes na tem sporu. Zato mirno in brez vsake nervoznosti vodimo in urejujemo svoje зочппг1яг=ке in finančne transakcije.
Nedeljeno uradovanje pri ljubljanski apelaeiji
Ljubljana, 14. oktobra. AA. Počenši s 15. t m. bo apelacijsko sodišče v Ljubljani poslovalo ob deiavniKih 0d po' 8. do 14. ure.
Poročila za zaposlitev
slovanskih inozemcev
Beograd, 14. oktobra. AA. Minister za socialno politik,p in narodno zdravje je podpisal navodila, po katerih bosta poročila po čl. 12 in 4 pravilnika za izvajanje uredbe o zaposlitvi tujih državljanov dajali zveza jugoslovenskih emigrantskih zdirutženj s sedežem v Beogradu in njene organizacije na banskih upravah za tuje državljane jugoslovenske narodnosti, ter delegacija za zaščito interesov ruskih emigrantov v kraljevini Jugoslaviji, s sedežem v Beogradu in njena zastopstva na banskih upravah.
Bled bo imel v sezonah policijski koenisariat
Beograd, 14. oktobra, p. Notranji minister je na osnovi 5 62 zakone o notranji upravi izdal uredbo, s katero ustanavlja letoviški policijski komisariat na Bledu 8 področjem, ki se razteza na vso blejsko občino. Pod njegovo pristojnost spadajo: 1. Prekrški uredbe o prijavljanju prebivalstva, 2. prekrški §§ 74 in 78 zakona o notranji upravi, 3. določevanje policijske ure, 4. policijski prekrški zakona o državnih in samoupravnih cestah, ter 5. nadzorstvo nad prijavljanjem služinčadi v občini.
Ban ima odrediti vse potrebno, da bo komisariat pričel poslovati vsako leto ob pričetku kopališke sezone in prekinil svoje delo ob njenem zaključku.
I Sklicanje senata
Beograd, 14. oktobra. AA. Predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič je napo^ vedal sejo senata za soboto 19. t. m. ob devetih.
Pomočnik bana vardarske banovine
Beograd, 14. oktobra. AA. Za po» močnika bana vardarske banovine je bil imenovan Dušan M. Filipovič v po ložaju 3/1, doslej upravnik policije v Beogradu.
Beležke
Slovenci v JRZ — Dr. Kulo-vec predsednik za Slovenijo
Beograjsko glavno glasilo Radikalske za-jednice poroča iz Ljubljane: »Organizacija JRZ je v Sloveniji popolnoma dovršena. Spiski nad 100.000 pristašev nove stranke so že urejeni ter bodo v teku prihodnjih dni poslani v Beograd glavnemu odboru JRZ, da jih uporabi pri prijavi stranke. Predsednik banovinske organizacije JRZ za dravsko banovino, bivši minister dr. Fran Kulovee je prepotoval velik del banovine ter izjavlja, da je bila sprejeta nova stranka v vseh krajih banovine med prebivalstvom z največjim odobravanjem. V njo ne vstopajo samo pristaši bivše Radikalske stranke in Slovenske ljudske stranke, nego tudi pristaši bivših drugih strank v Sloveniji. Predsednik sreske organizacije za mesto Ljubljana g. dr. Jurij Adlešič je že izvedel organizacijo stranke po ljubljanskih mestnih okrajih ter je dosedaj že 18 takih organizacij. Na vseh konferencah je bil od navzočih sprejet radikalski program z največjim navdušenjem.«
Razdor v slovenskem mačkovskem tabora
Z ozirom na shod, ki ga sklicuje za nedeljo v Ljubljani g. Vidmar v imenu slovenske združene opozicije, so se v petek v Ljubljani sestali razni voditelji političnih prijateljev dr. Mačka, da zavzamejo stališče napram Vidmarjevi akciji- Sestali so se gg. dr. Lončar, Kocmur, dr. Kukovec, nar. posL dr. Dobovišek, Koren itd. Po daljšem posvetovanju so sklenili, da s posebno izjavo v »Slovenski Zemlji« opozorijo javnost, da oni pri organizaciji ljubljanskega opozicijskega shoda ne sodelujejo. Obenem so pooblastili g. Korena, da dr. Mačka podrobno informira o razmerah v Ljubljani. Po zatrdilih teh gospodov se Vidmarjevega shoda ne bo udeležil noben odposlanec g. dr. Mačka.
G. Vidmar med tem nadaljuje z živahno akcijo za nedeljsko zborovanje. Na dnevni red shoda je postavil tudi izvolitev akcijskega odbora, ki naj bi prevzel vodstvo vsega gibanja združene opozicije v SlovenijL
Fair play
Za časa režima JNS je obstojala v Ljubljani znana politična pisarna, ki je teden za tednom fabricirala tajne letake in okrožnice, naperjene proti vladi, režimu šestega januarja in jugoslovenski politiki Na to zanimivo politično literaturo bi bil moral misliti nedeljski »Slovenec«, ko je pisal o morali, poštenosti in pravičnosti v politični borbi. Potem ne bi v zvezi s svojimi izvajanji govoril o zaupnem političnem poročilu, M je bilo, kolikor smo se mogli informirati, menda v obliki pisma poslano nekaterim poedincem, »Slovencu« se zdi to poročilo naravnost grozno in ga šteje med ona sredstva, ki so upropastila staro Grčijo in poznejši Bizanc, kitajsko veledržavo in carsko Rusijo.
Polemika, ki jo objavlja »Slovenec« proti temu pismu, ostane seveda enostranska. Najboljši odgovor — ker Ы pokazal, da so »Slovenčevi« napadi brez najmanjše podlage — bi bila objava do-tičnega pisma, ki je v primeri s svoje-časnimi proizvodi v uvodu omenjene politične pisarne pravi vzor lojalnosti in objektivnosti. S tem večjo nestrpnostjo čakamo na novi tiskovni zakon, ki bo prinesel, kakor je bilo že ponovno obljubljeno, tudi v tem pogledu novo svobodo. To je približno vse, kar se za enkrat dia reči v odgovor našim novinarskim sosedom, ki bi jim ne škodovalo, ako bi se malo zanimali, kaj je to »fair play«.
D emisije občinskih odborov v karlovškem srezu
Odkar so oblasti začele sprejemati kolektivne ostavke, ki so jih podajali člani občinskih uprav v raznih hrvatskih občinah, se je akcija za take demisije še bolj razširila. Pristaši dr. Mačka pritiskajo člane občinskih odborov k odstopu v vseh občinah, ki niso izključno v ! njihovih rokah. Včerajšnji zagrebški listi beležijo ,da je prišlo pretekli teden do takih kolektivnih ostavk v vseh občinah karlovškega sreza z edino izjemo Karlovca samega, ki spada pod zakon o mestnih občinah. Ako bo nadzorstvena oblast ostavke sprejela, bodo v občinah imenovane začasne uprave in ob enem razpisane nove občinske volitve.
Namesto Mačka Davidovič
G. Ljuba Davidovič je v nedeljo govoril na opozicijskem shodu v vasi Trnavi v šu-madiji. Najprej je razpravljal o potrebi, da se uvede popolna demokracija in da so vsi državljani enakopravni pred zakoni. V nadaljnjih izvajanjih je obširno razpravljal tudi o hrvatskem vprašanju in v zvezi z njim o političnih zakonih. Rekel je med drugim: »Ш hočemo svobodno kritizirati zakone in ukrepe vlade, da se ve, kaj je dobro in kaj je slabo. Hrvatsko vprašanje je v ospredju vse pozornosti. Mi zahtevamo enakopravnost za Srbe, Hrvate in Slovence. Samo taka enakopravnost more uvesti v naši državi red in slogo- Tema pa to sledila ljubezen med vsemi tremi brati, ki bo najboljša garancija za bodočnost naše države. Pravijo, da hoče Maček razdeliti to državo. Jaz pa pravim, da Maček ne misli tega. Zato smo mi za sporazum s Hrvati in ga bomo tudi napravili. Kakor je bilo dosedaj, ne more biti več v bodočnosti. Mogoče je samo eno: ali se sporazumemo, ali pa se razidemo. Mi pa smo s Hrvati kri iste krvi, zato se raziti ne moremo, marveč se moramo sporazumeti.«
Zagreb, 14. oktobra.
Med mnogoštevilnimi izrazi narodne zavednosti in ponosa, ki so bodrili Slovence in Hrvate, da pod tujo oblastjo niso omagali, temveč ülavo branili svoje pravice in se usposobili za osvoboditev, je pomembna dijaška demonstracija, ki se je pred 40 leti vršila v Zagrebu. Ta demonstracija je odmevala ne samo po vsem slovanskem jugu in po vsej nekdanji aivstro-ogrski monarhiji, temveč tudi po veej Evropi. Mnoge, ki so bili že do skrajnosti potlačeni pod tujim jarmom, je ohrabrila in ves naš svet je opozorila na veliko' vlogo in zdravje mladine. Na Hrvatskem je tedaj že 20 let ban oval grof Khuen Hedervary, ki je vso javnost tako podjarmil, da go bili v Budimpešti prepričani, da je vsa Hrvatska na kolenih. Pred 50 leti so hrvatski poslanci bana v deželni zbornici osramotili. Dobil je brco tja, kjer se hlače najbolj obrabljajo, in na kocki je bila zaradi te osramotitve njegova osebna in vetikaška čast. To sramoto je hotel prikriti z večjim terorjem in pred 40 leti je prišel v Zagreb na obisk cesar ki kralj Franc Jožef da bd izrazil svoje priznanje madžarskemu režimu ter se prepričal da je vsa Hrvatska res »pacifL. oirana«. Narodni voditelji, politiki in javni delavci eo bili tako prfctisnjeni k tlom. da id nihče mislil, da bi mogel kdo motiti pairade ob cesarjevem obisku ter manL feertadje moči madžarske uprave tn njenih biričev.
Vse to pe. so na, nenavaden način pokvarili hrvatski vteokodoid. Tudi npm je bila določena pogebna utoga pri paradah. Rek. tor vseučilišča je bil vodja vladne stranke dr. Spev ее- pred prihodom kralja ln cesarja je klical k sebi dijake, da bi se prepričal o njihovi lojalnosti. Ker se mu je zdelo vse v redu, je dal razglasiti, da bo vseučilišče dijakom oskrbelo gala-unifar-me za udeležbo pri sprevodih, v razglasu ■e je zatrjevalo, da se uniforme lahko plačajo šele po končanih študijah. Narodno-zavednl visokošolci so «prva hoten odbiti vsako udeležbo pri paradah naposled pe во se tajno domenili ter rektorju v njegovo veliko veselje sporočili, da bodo šli v sprevodu v gala-uniformi. Rektor nd niti Slutil, kakšno presenečenje ga čaJka. Tedaj je študiral na zagrebškem vseučilišču feudi pokojni St jepan Radič, ki je prišel iz Prage ter se med dijaki v Zagrebu spet pojavil kakor meteor. Bil je vodja zarote, ki je a svojo demonstracijo pokvarila najlepšo parado 16. oktobra- Ko je skupina uniformiranih visofcoiSoäcev ta dan prispela do Jelačičevega spomenika, je Radič
Solunska deputacija v Beogradu
Beograd, 14. oktobra. AA. Danes ob 10. dopoldne ep predsednik ln svetniki solunske občine z raznimi zastopniki nacionalnih, kulturnih in gospodarskih organizacij fa: Soluna uradno obiekadi predsednika beograjske občine.
Solunske goste je e prisrčnim nagovorom pozdravil župan Vlada ffič. V svojem govoru je omenil etike, ki nas vežejo z Grčijo in ki jih je treba zlasti na gospodarskem polju še bolj poglobiti
Za pozdrav se mu je zahvalil predsednik solunske občine Manoß. Po zaku-ski, ki jim jo je priredil župan FLič, so grški gostje v spremstvu beograjskih gospodarstvenikov obiskali grob Nežna, nega junaka na A vali.
Solun siki mitropolit Genadioe je г našim mitropolitom Benjaminom imel kratko službo božjo- Nato ao pdposlanci položili na grob vence, prvi je položil vesnec «olunski župan Manos v imenu Soluna, nato pa predsedniki solunekih organizacij in korporacij.
Minister za pošte na inšpekciji
Ljubljana, 14. oktobra.
Minister za pošte in brzojav dr. Bran-kp Kaludjerčič, kd je v spremstvu poštnega direktorja dr. Vagaje včeraj popoldne obiskal Bled, kjer bo«lo v krat» kern pričeti i instalirati moderno avtomatično telefonsko centralo, je mimogrede pohitel z avtomobilom ttwM v Bjpihinj-sko Bistrico, na Jesenice, v Lesce in Radovljico, kjer bodo poštni uradi dobili obenem prometno važne podcentrale. Krediti za blejsko centralp in za vse štiri podcentrale во, kakor nam poročajo, že odobreni, tako da bodo turistična središča Gorenjske, ki so z Bledom na čelu vsako Poletje pbenem važna torišča političnega in diplomatskega življenja, dobila še pred pričetkom nove sezone moderno urejene, zahtevam časa ustrezajoče telefопеке zveze.
Danes dopoldne je minister dr. Ka. Juidjerčič izvršil najprej inšpekcijo poštne direkcije, nato pa je nekaj časa posveti strankam, ki so se želele obrniti n«nj v raznih zadevah njegovega resora. Popoldne ei je v sipremstvu dlirektorja dr. Vagaje ogledal še poslovanje ljubljanskih pošt ter obiskal tudi Poštni dom na TyrSevi cesti. Pri tej priliki se je g. minister ponovno zelo pohvalno izrazi] o delu poštnih, telefonskih in telegrafskih uradnikov in uslužbencev, obenem pa je obljubil vso svojo pomoč v stiskah, ki jih preživlja ^užba njegove, ga гевога v Ljubljani. Z večerenim brzi-oem ее je g. minister s svojim sprem-etvpm odpeljal v Maribr
Razpust framazonskih lož v Franciji
Pariz, 14. oktobra, d. Vlada je odredila razpust vseh framazonskih lož. Premoženje lož se zapleni v korist države.
policijskega uradnika Jorvanoviča zapletel v pogovor, da so študentje za njegovim hrbtom razobesili staro hrvatsko akademsko zastavo, s katero se je dijaška garda leta 1848 udeleževala bojev preti Madžarom, istočasno pa zažgali madžarsko zastavo, katero je eden od dijakov prinesel skrito po svojo surko. Ko je policijski uradnik Jovanovič zagledad plamen in dim, je aretiral seveda najprej Radiča, ostali policisti pa so seveda že prepozno med veliko zmedo, vpitjem in smehom publike začeli loviti demonstrante. Demonstrant je so imeli že poprej pripravljena svoja skrivališča, da go med begom zamenjali gada-uniforme s civilno obleko ter se razkropili po mestu.
Dijaška demonstracija je pomenila za madžarsko vlado nepopisno konstesrnaedjo. Dunajski tisk je madžarske oblastnike škodoželjno iraniziral in zasmehoval, madžarski bes pa se je znašal tudi nad naj-pokornejšimi trabaniti kakor, nad rektorjem univerze, nad predstojnikom za šolstvo in nad drugimi podobnimi. Državniška modrost in sposobnost bana je Ula izročena javnemu zasmehu.
Pred sodišče so citirali 54 visofcošodcev. Razprava je bila spet velika bdamaža za režim. Obtoženi dijaki so beli polni sarkaa. ma in upornosti- Predsednik sodišča je še dolga leta pripovedoval, da. so ga trije dnevi razprave stali 10 let življenja. Strašno se je jezil, žile so se mu napenjale, pot ga je oblival in beseda mn je zastajala. Pokojni Radič mu je nekajkrat z vso ljubeznivostjo dejal: »Gospod predsednik, na Angleškem se sodniki nikdar ne zjezijo!«
Razumljivo, da je g. predsednöc ob takih opombah s pestjo udrihal po mtaL Silno ga je ujezil tudi zagovornik dr. Širne Mazura, ki je začel svoj govor z besedami;
_ Javno mnenje je Ьйо pokrito s vefL
ktm kaimnom in dijaki so dvignil ta kamen ...
Dijaki so b0i obsojeni na strogi zapor od 2 do 6 mesecev. Stjepan Radič je dobil seveda najvišjo kazen. Odpeljali ao j®h. v jetnišnico v Bjelovar, kjer pa je predsednik sodišča dr. Herrenhauser skušal z največjo dobrohotnostjo ublažiti jusüft-no komedijo. Po ves dan so se obsojenci lahko mudili v veliki sodni dvorani, kjer so igrali šah, študirali, aS pa poslušali Radiča, ki jim je razlagal najrazličnejše probleme. Pod njegovim vodstvom so se učili tudi ruščine, šele zvečer so odhajaM v svoje celice. Po 40 letih je živih samo še 22 obeojemh demonstrantov.
Lov za zlatom
V n«deljo zvečer ob PcA deveafc. Kongresni trg je v megli. Malo ljn*Ji Pohaja eem in tja. IznenaKia klic iz teme:
yPrimite ga, gospod stražnik! Primat» ga, gospod. stražnik!<
Oez trg beži na kolesu možak я žensko toi-bicp v roki. Za njim ženska, ki гряДля s klobukom in neprestano kliče: »Primite ga, go&Pod stražnik!« Naše ljubljanske firbee. ki imajo hteeu tu tudi dosti zimisda za red in pravico* poznaite. Menda se ne čudite, če vam povemo, da je bil možak zajet in obkoljen, že preden je pridirkal do kina Matica. In radovednežev se je nabralo toliko kakor mravelj, če dregneš в palico v mravljišče. Sam zlodej naj ve, odkod во ее vaelL Stražnik nevarno dvigne pendrek. Možak sikoči в kolesa. >V imenu zakona! <
Med tem priteče še žensfea, ki ее je prej pognala za njim.
»Ti, baraba, zdaj te pa imam! Sem • torbico!«
»Ali ga poznate?« vpraša stražnik. >Seveda ga poznam! Kako ga ne Ы? Moj mpž je! Denar mL je po4>ral, da Ы ga, mrha, zapil. . . «
Dolgi obrazi na vseäi sfnaneh. ТшН pr! stražniku. Tu ne more in ne вше nastopiti t imenu zakona. . , Skomigne * ranio tn se obrne stran.
Možak izrpči torbico, čeprav оегвЛ. *še mojo uro. . . « >Юг. . . » »Pa nič!«
Možak eede na kolo bi jo odfkztri po Židovski ulici, ženska pa se Počasi obrne nazaj proti nunski cerkvi. . . In ljubljanski firbci so spet oeleperje-
ni za lepo senzacijo. , .
Eksplozija na ruskem parniku
Hamburg, 14. oktobra. AA. Na пикет parniku »Vorošilov« je med vožnjo proti Norderneju razneslo parni kotel. Štirje člani posadke so bffli ubiti. Posadko ladje je prevzel ameriški гят-г;к »Predsednik Roosevelt«
Preiskava proti Primorju
Zagreb, 14. oktobra, а V Zagreb
je prispel g. Potropič, ki ее j» zadaje dni -ш<Щ v Ljubljani zaradi preiskave proti Primorju. Popovič ni hotej dati nikakih izjav o poteku preiskave. Glede ras. valja vi jen ja tekme Primorje : Oradfca-eki je kapetan Po^opič izjavü da ne топе biti govora o tem, ker Gradj&neki ni protestiral proti verifikaciji tekme, nego je savez opozoril le na to, da na terenu Primorja ni mogoče odigrati nobene igre, na kar je savez tudi sprejel svoj znani sklep. Poropič je imel danes ▼ prostorih zagrebškega nogometnega pod-saveza več razgovorov z igralci in funkcionarji GTadjanskega
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za torek:
Milo in mirno vreme, bolj oblačnp, цдо-da tod! dež.
opremljen z zaščitnimi sredstvi in dobro izvežban, skoraj brez vsake nevarnosti. Med zaščitno opremo spada v glavnem maska proti vojnim strupom, ki nam varuje pljuča in oči. Naša civilna maska je zda i že tabo popolna, da nas varuje pred vsemi vojnimi strupi, razen pred ogljenčevim monoksidom, ki iz znanih razlogov ne pride v poštev. Najnevarnejši je kakor rečeno iperit zaradi učinkovanja na kožo. Pred njim j se zaščitimo z gumirano ali z ianenim oljem prepojeno obleko ter rokavicami in gumijastimi škornji. S tako opremo
KINO UNION
Telef. 2221 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Chopinov
1
poslovilni valček
W. Liebeneiner, H. Waag, R. Romanovsky. Najnovejši Foxov tednik in uvertura
»Netopir«. Jutri PATILA WESSELY
MASKARADA
lahko kljubuje človek tudi najhu^emu
plinskemu napadu. Za varstvo otrok, starcev in bolnikov, si ne prenesejo maske, morajo biti na razpolago posebna zavetišča, dobro zaprti prostori in predvsem kleti. Vse navedene zaščitne priprave bomo imeli priliko natančneje spoznati o priliki ljudskih vaj za primer plinskih napadov, ki se bodo v kratkem vršile v posebni plinski sobi, ki je bila nalašč v ta namen zgrajena na dvorišču ljubljanske realke.
Glede fantastičnih vesti, ki krožijo med ljudstvom o izumih zmerom novih strupov, proti katerim ni obrambe, je treba pripomniti, da so prav malo verjetne. Doslej znani strupi tudi niso ni-kaka novotarija za znanstveno kemijo, saj so bili znani že pred svetovno vojno. semo njih izdelovanje ie bilo takrat še predrago in prekomplicirano. Hujšega strupa od iperita si danes ne moremo misliti. Pred njim se kakor rečeno branimo s popolno izolacijo telesa napram okolici. Še hujši strup bi bil lahko samo tak, ki bi to izolaciio uničili, kar pa današnji rod ne bo doživel.
Ban. inštruktor inž. Mandrino.
Bombe na Maribor
Dan plinske vojne — Trije ranjenci
Maribor, 13. oktobra.
Danes so se vršile prvič vaje v obrambi Maribora proti napadom iz zraka. Točno o>b 13.55 je zapel telefonski zvonec na glavni obveščevalni postaji. Iz Hoč so javili približevanje 6 sovražnih letal, ki so v dveh skupinah po 3 letela proti Mariboru. V naslednjem hipu so bile obveščene vse postojanke v Mariboru, tako v središču mesta kakor na periferiji, da se bliža nevarnost.
Ob 13-57 so bila letala že nad Mariborom. Poveljnik obrambe je naznanil prihod sovražnih letal s tremi rdečimi raketami. Turobno so zatulile sirene dvakrat po 3 minute, naznanjajoč prebivalstvu bližajočo se nevarnost. Aktivna obramba je takoj stopila v akcijo. Iz vseh njenih postojank, na Piramidi, na Meljskem hribu in drugod so zagrmeli obrambni topovi, reglale so strojnice. Letala so metala na mesto vži-galne, plinske in rušilne bombe, ki so bile označene z rdečimi, belimi in zelenimi raketami. Toda učinek že samo nakazanega m namišljenega napada je bil precej grozen. Tuljenje siren, grmenje topov, reglja-nje strojnic, pokanje petard, ognjeni plameni na Glavnem trgu, na Kralja Petra trgu, na kolodvoru in drugod, so napravili strahoten vtis.
Na glavni obveščevalni postaji je neprestano brnel telefon. Poveljnik obrambe je sprejemal obvestila, njegov pomočnik je z raketami opozarjal ekipe na nevarnost eksplozij raznih vžigalnih in plinskih bomb. Kot že rečeno, so letaia bombardirala mesto s tremi vrstami bomb. Prva bomba je
zanetila požar na Glavnem trgu in že čez dve minuti so bili gasilci tam. V naslednji minuti je pričelo goreti na Kralja Petra trgu, kmalu nato pa je objel gost dim delavnice državnih železnic. Ob 14.05 je prišla vest, da je na Koroškem kolodvoru padla vžigalna in plinska bomba, ob 14.10 plinska bomba na Glavnem trgu, ob 14.13 pa je nastal ogenj na glavnem kolodvoru. Ob 14.14 je nastal ogenj in padla je plinska bomba v Vrbanovi ulici, ob 14.15 plinska bomba na Kralja. Petra trgu, ob 14.16 plinska bomba na Slomškovem trgu. Vse reševalne in druge ekipe so na dana povelja takoj prešle v akcijo. Ogenj na glavnem kolodvoru in na Glavnem trgu so gs-sili mariborski gasilci, na Kralja Petra trgu pobreški gasilci, ogenj v delavnicah državnih železnic pa železniška gasilska četa. Ekipe za ugotovitev plinov so povsod preiskale kraje, kjer je padla plinska bomba, in označile nevarno mesto z rdečimi zastavicami ter takoj obvestile druge ekipe, ki so se lotile čiščenja ogroženih krajev.
Točno ob 14.19 je bilo da.no znamenje, da je konec nevarnosti. Spet so zatulile sirene, naznanjajoč prebivalstvu, da je nevarnost minila. Poveljnik obrambe je raz stolp izstrelil tri rakete. Sovražna letala so odletela, in sicer 3 v smeri Ptuj - Ljutomer, ostala 3 pa proti Slovenjgradcu.
Pri napadu je bila razdeljena obramba v aktivno in pasivno. Aktivno je vršilo vojaštvo, ki je obstreljevalo sovražna letala s topovi s Piramide in od Treh ribnikov ter s strojnicami z glavnega kolodvora, nadalje iz vojašnice vojvode Mišica in deUv-
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne FfOIIZ JOSCfOWG grenSee
Registrirano od ministrstva га soc. politiko m nar. sdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Borba Gradec : Ljubljana
Slike nam predstavljajo momente iz lahkoatletskega dvoboja Gradec-Ljubljana. Gradčani so od lani pokazali velik napredek in so prepričevalno zmagali z naskokom 15 točk. Največ točk so si priborili v tehničnih panogah, kjer so, z izjemo meta kladiva, povsod pobrali obe prvi mesti.
Naši krapi ln ljudje
Vojni strupi in zaščita pred njimi
Чекај potrebnega pouka ob vežbanju napadov iz zraka
Razlike v barvi ali vonju
Šmarje spominu padlih
Spomenik je bil v nedeljo odkrit z lepo svečanostjo
Zagonetna smrt
Celjem 14. oktobra
▼ «olboto окгов * zjutraj со našM ppd železniškim viaduktom v Tremerju pri Oed ja 52 letnega, pri regulaciji ßavmje sapodenega deüavca Josipa Gr IIa nezavestnega в počeno lobanjo. Prepeljali so ел ш rcSevatotm avtomobilom ▼ celjsko bolnišnic», kjer je nekaj u.t pozneje pod-tegea pofekodtem. Vzrok smrtne poškodbe ni znan, očividno pa gre za nesrečo.
Zgodovina vojnih strupov sega daleč
v preteklost. Uporabljali so jih že Spartanci leta 400 pr. Kj., seveda v zelo primitivni obliki in potlej so se podedovali preko skoraj vseh ljudstev do današnjih dni. Odločilnega pomena so postali vojni strupi v svetovni vojni, ko so se navzlic mednarodnim dogovorom v velikem obsegu uporabljali na vseh frontah.
Kemično orožje v vojni in njegove žrtve
Da nam bo slika kemičnega orožja v svetovni vojni jasnejša, si oglejmo nekaj številk: Leta 1915 so Nemci pri Ypru prvikrat izpustili iz 24.000 jeklenih posod ca. četrt milijona kg klora, ki ga je veter tiral s hitrostjo 2 do 3 met re na sekundo proti sovražniku. Bilanca: 5000 mrtvih in 15.000 invalidov. Zjutraj 13. juiliia so spet Nemci in spet pri Ypru spustili na sovražnika najstrašnejši vojni strup kar jih poznamo: iperit ali lost. Učinek kemičnega orožja v številkah je bil naslednji: Američani ca. 76.000 mrtvih, Angleži 180.000, Francozi 150.000 med tem pa Nemci 78.000. Celotni učinek je bil ca. 500.000 mrtvih in 1.000.000 poškodovanih. Vzrok tako ogromnemu številu žrtev je bil v tem, da je takrat tehnika obrambe daleč zaostajala za tehniko napada.
Za uspešno obrambo se ie v prvi vrsti treba podrobnejše seznaniti z lastnostmi vojnih strupov. Večinoma so ti strupi jedko tekočine pa tudi plinaste in trdne snovi, ki so razen ogljenčeve-ga monoksida (ta nastaja kakor znano pri nepopolnem izgorevanju oglja) in djianovodika vsi težji od zraka. Plinasti vojni strupi se po eksploziji bombe širijo v obliki plinastega vala po tleh. Trdni strupi se zaradi eksplozije razpiše v zelo fin prah ki obvisi v zraku, tekoči strupi se pa ali razprše v drobne kapljice in tvorijo meglo, ali pa izhlape in učinkujejo kot plini. Na srečo so skoraj vsi ti strupi razen iperita prav kratkotrajni in pod vplivom zračne vlage naglo razpadejo in postanejo tako neškodljivi. Nekateri, n. pr. cija_ novodik učinkujejo takoj, drugi (iperit) pa šele čez nekaj časa.
Pet vrst strupov
Po fiziološkem učinku delimo vojne strupe v pet skupin: V prvi skupini so diušljivci, ki napadejo dihalne orgaroe. Glavna med njimi sta klor in foegen kot plina in ditosgen ter klorpdikrin kot tekočini.
V	drugo skupino spadajo solzavci. M niso smrtno nevarni in povzročajo le neprijetno solzen je. To so tekočine, ki jih je več vrst.
Tretji skupini prištevamo kShavce. Tudi ti niso smrtno nevarni, povzročajo pa neznosno, dolgotrajno, večkrat se ponavljajoče kihanje z bolečinami. Med n jimi so znani Klark I. in П. ter adam-zit. To so trdne snovi, ki se v prah razpršene uporabljajo samo vzporedno z drugimi strupi. Ta prah je namreč ne-mototeno prodiral skozi starejše maske in ko si je vojak zaradi kihanja masko snel, je postal žrtev plinov dušljivcev.
Četrti skupini prištevamo oba najnevarnejša strupa luizit in iperit. Oba sta tekočini in zlasti zadnji velja za najmočnejšega vseh strupov. Luizit so odkrili konec svetovne vojne in so ga sprva, precenjujoč njegovo učinkovitost, imenovali »roso smrti.« Kasneje se je izkazalo, da je izredno občutljiv napram zračni vlagi in da hitro razpade. V nasprotju z njäm pa je iperit eden najbolj stanovitnih strupov ia poleg tega zelo zahrbten. Učinkuje na oči, pljuča in kozo na kateri povzroča mehurje, zaradi česar ga tudi imenujemo mehurjevec.
V	peto in zadnjk) sfeopino štejetmo živčne in krvne vojne strupe. Semkaj spadata cijanovodik in ogljenčev monoksid.
Vsi navedeni strupi se razlikujejo po barvi ali po vonju. Razen tega se spoznajo tudi po zvoku eksplozije bombe. Dočiim je pok razdiralne bombe zelo močan pa se plinska bomba zamolklo raz-poči. Na ta način je dana možnost spoznavati pline. Fosgen ima vonj gnilega sena, iiperrt diši po gorčici, cijanovodik po grenkih mandeljnih. Klor je rumankasto zelene barve, cijanovodik modre, adamzit zelene itd.
Slično kakor vinske pokuševalce imamo tudi ljudi, ki spoznavajo in razlikujejo vojne strupe v najmanjši količini.', Toda na to subjektivno metodo •=e ni popolnoma zanesti. Za točneišo preiskavo nam služijo različne kemične
metode.	. .	_u
Vojni strupi se uničujejo s protl-strupi, razen iperita, bol j ali man j krat-strupi-razen iperita-bolj ali manj kratkotrajni in kmalu razpadejo. V zaprtih prostorih se uničujejo s posebno zveplo. lužno raztopino, (»žveolena jetra« ~ natrijev poli sulfid), ki jo razprsujemo po zraku. Proti iperitu se najuspešnejše uporablja klorovo apno. ki je pa tudi samo po sebi strup in se mora zarad. tega z njim zelo previdno ravnati.
Najhujši je iperit
Splošno se sodi, da so ti strupi najstrašnejše vojno orožje. V resnici pa velja to samo za tistega, ki na obrambo ni pripravljen, dočim во za onega, a jo
nie državnih železnic na koroškem kolodvoru. Pasivno obrambo je vršil odbor za obrambo meeta proti napadom iz zraka pod vodstvom predsenika odbora, mestnega poveljnika generala Hadžiča • pomočjo svojih ekip. Člani tega odbora so bili zbroii na mestnem stolpu na Slomškovem trgu. Ekipe so bile v pripravljenosti na 5 rajonskih postajah. Sanitetne ekipe so bile opremljene z vsem potrebnim vojnim materi j alom in so imele na razpolago mestne avtobuse. Ekipe za ugotavljanje plinov so imele reaktivne aparate in tablice za označevanje plinov. Ekipe za gašenje požarov m reševanje pa эо izpolnjevale skupine starejših sredješolcev. Poveljstvo aktivne obrambe je bilo na glavnem kolodvoru, poveljstvo pasivne obrambe na stolpu stolnice.
Pa tudi ta nedolžni napad na Maribor ni potekel brez nezgod. Eksplodirajoče petarde so poškodovale tri osebe, ki so jim nudili reševalci prvo pomoč m jih obvezali. Lažje ranjena je bila magistratna uradnica Golobičeva, nadalje neki moški na Glavnem trgu in še en moški na Kralja Petra trgu.
Ob grobu vzorne narodne matere
Ljubljana, 1\ oktobra.
V četrtek popoldne, ko je Ljubljansko polje polagoma tonilo v mraku, so položili pri Sv. Križu k večnemu počitku gospo Kabino Gorazdovo.
Pokojnica je bila po rodu iz Železnikov in poročena z našim neumornim nacionalnim delavcem in šolnikom gosp. Franom Gorazdom. Žena /plemenitroga zm.fcaja, prežeta narodnega duha, je bila vedno verna sodelavka svojega moža. Naše gorenjske vasi, kjer je služboval njen zakonski drug, se še danes po 45 letih spominjajo te blage in razumne gospe, ki je bila podeželskim materam, ženam in dekletom najboljše svetovalke in učiteljica. Ni se strašila truda. Njeno nepokolebljivo prepričanje, da obstoj in proč vit naroda zavisi samo od zdrave in poštene družine, je hotela vcepiti tudi našemu podeželskemu ženstvu. Njeno tiho in vztrajno delo nikjer nd ostalo brez dobrega sadu.
Vzgojila je mnogobrojno rodbino, ki jo preveva poštenost in neuklonljivo narodno mišljenje. Taka je bila tudi vsa okolica, v kateri se je ona gibala in občevala. Že pred vojno je bila njena hiša zbirališče najvnetejših jugoslovensko orientiranih omladincev, tu so se tvorile celice za jugoslovensko propagando. Endlicher in mnogi druga so bili stalni gostje pri*, Go-razdovih. Ko je nastala vojna in je Beograd padel, so jo oblile solze. Zvečer, ko je avstrijska soldateska triurnBrala po ulicah in je bila Ljubljana v lučkah, so bila njena okna temna, bolj temna kakor običajno. Zastonj so bile grožnje, odveč intervencija policije. Pri Gorazdovih je ostala tema. Sledile so preiskave, nenaden vpoklic vseh treh sinov k vojakom, tira-nje njene hčerke pred divizijsko sodišče. A nič nj omajalo prepričanja te zavedne rodoljubkinje. Delila je kruh. tobak in perilo med srbske ujetnike in jih je ob vsaki priliki bodrila, da nj daleč čas, ko bodo
sklanja s palmo mira in в križem v ozadju Nad belim reliefom, ki je pravo umetniško delo, ee na črni plošči v polkrogu žari napis: »Iz naše krvi je Mila vaša svoboda.« Pod reliefom je črna plošča z imeni padlih in s črno žaro, simbolom večnega življenja. Spomenik je dobil primerno mesto ob cerkveni steni, ki je prej s svojo praznoto tn zapuščenostjo gledala proti cesrti, odkar je prejSnje pokopališče pokrila pusta trava. Dva spomenika bivših Roksov—Dotaičarjev rta našla svoje mesto drugod, in novi spomenik je dal stari cerkvi novo lice.
V nedeljo se je gmercem fepoinfia dama, želja. 2e v soboto so venčali svojci padlih ki drugi vaščanl spomenik z venci in cvetlicami- šolska mladina je pod vodstvom gg. učiteljev okrasila Okolico- V nedeljo ee je zbrala po deseti maši velika množica na prostoru pred cerkvijo. Duhovščina je opravila žalne molitve, nakar je župan g. škerjanec odkril spomenik in ga izročil v varstvo cerkvi in občanom. Nato Je govoril dr. Ivo Lah o pomenu spomenika, ki naj bo v spomin padKiru v spomin na svetovno vojno pa tudi v spomin na našo svobodo. NeM učenec je nato de-klamiral »Pozdrav mladinec, neka učenka pa pesem »Vojakove, sirota.« Pevski ižbor je zapel »Oj Doberdob« in zaključil z ža_ loetmko slovesnost, ki je v^ibudila v src% mnogoštevilne množice najlepša čiastva ljubezni do domačega kraja te naše skupne domovine. Odkritja sta se ud eleu žffi tudi gasilski četi iz Šmarja to Škofljice s zastavami. Ta dan bo ostal vsem v lepem spominu. Spomenik zasluži, da si ga drugi ogledajo.
Schwarz-Bergkampf (Gradec) drugopla-
«irani x mete diska
■ KINO SLOGA ■
Telefon 2730 Ob 16., 19.15 in 21.15 uri film
S križem in mečem
Poje: DON JOSE MOJICA Dopolnilo: najnovejši zvočni tednik. Pride!	Senzacija!	Pride!
1935
Start na 100 m. Tretji od desne je zmagovalec Ster.
V teku na 100 m sta Šter (Ljubljana) in Plattner (Gradec) v istem časa 11.4 prispela na cilj, vendar je hü Ljubljančan (na levi) » prea pred gostom.
oni z nami vred svobodni. Kako veliko je biio njeno zadoščenje, ko je že en dan pred prevratom postavila na svoj balkon ozaljšan kip kralja Petra L, katerega je cela 4 leta tako skribno čuvala pred avstrijskimi policaji. Solze nepopisne radosti so ji tekle po licih, ko je videla, da je njen narod, kaiterega je toliko ljubila, res svoboden.	»t	-i Zdaj je zavedna in blaga žena za vedno zatisnila oči. Njena zadnja pot je pokazala, kako je bila pokojnica priljubljena, čeprav se nj nikjer srilila v ospredje, še manj. da bi iskala časti in pohvale. Smatrala je vse svoje delo za pri rodno dolžnost in izpolnjevanje dolžnosti po njenem nazoru ni nikaka zasluga. Njen, s nebroj venci in šopki pokrit grob priča, koliko nas je, ki jo bomo pogrešali v svoji sredi. Svetli vzor te res prave jugoekr venske žene m matere bo vedno živel med naondl
Šmarje, 14. oktobra.
V nedeljo 13. t- m. so tudi v prijaznih Šmarjah pri Ljubljani odkrili spomenik svetovne vojne. Misel, da naj se postavi ta spomenik, je bila sicer v srcih vseh župljanov že ves čas po svetovni vojni, a uresničila se je šele zdaj pod predsedstvom župnika Ravnikarja, ki kaže mnogo vneme za povzdigo šmarske fare. Iniciativa je izšla iz občinskega odbora, ki je marljivo sodeloval in so se tudi vsi občani radi odzvali в prispevki za spomenik, ki je stal 10.000 Din.
Spomenik je zelo posrečeno delo tvrdke Kunovar. Relief predstavlja padlega vojaka в puško ob strani, nad katerim ee
Zahlbruckner (Gradec) je zmagal v meta kopja z dobrim rezultatom 55 m.
Vla*n ne pomaga
Uforonotf.....
Stare in slabe smo me enostavne žarnice - toda sdo nam more vdelati nove niti?
Odstopiti moramo prostor novi
TUNGSRAM ŽARNICI
z nitko v dvojni vijačnici,
ki sveti mnogo boljše, pa vendar ne porabi več toka.
Sodobna 2arnI ca
TUNGSRAM
nitka v dvojni viiačnici
rfJUTKO« st 239.
4
Torek 15. oktobra 1935.
Domače vesti
*	Važni sklepi mednarodne železniške konference. Mednarodna železniška konferenca se je lani vršila v Dubrovniku, v začetku tega meseca pa je nadaljevala svo je delo v Helsingforsu na Finskem. Jugoslavijo so zastopali trije člani generalne direkcije in predstavniki direkcij državnih železnic v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Na tej konferenci so sodelovali tudi predstavniki Sovjetske Rusije, najvažnejšo točko dnevnega reda pa je tvorila izpre-memba voznega reda simplon-orient eks-pres-a. Sklepi teh razprav so važni tudi za našo državo. Prihodnje leto bo namreč simplon-ekspres tri ure pozneje odhajal iz Londona in Pariza, v Beograd pa bo prispel ob istem času kakor doslej. To se bo doseglo ra ta način, ker bo povečana brzina na francoskih progah in ker bodoue-katere italijanske proge elektrificirane. Tudi naša država bo prispevala k vozni iz-premembi s tem, da bo z uporabo novih velikih lokomotiv povečana brzina od Rakeka do Beograda za 23 minut. Tudi v nasprotni smeri iz Carigrada bodo odhajali ekspresni vlaki pol ure kasneje, v Vinkov-cih pa bodo v istem času kakor doslej. Na konferenci je bilo govora tudi o direktnih zvezah Češkoslovaške z našim Jadranom med poletjem. Sklenjeno je bilo uvesti novo zvezo med Češkoslovaško in Su-šakom ter Splitom preko Gradca, Maribora in Zagreba- Za naš lokalni promet bo važna uredba poletnega direktnega brzo-viaka Beosmd • Bled.
*	Slovensko žensko društvo v Beogradu. V Beogradu živeče Slovenke so sklenile ustanoviti svoje društvo z namenom, da gmotno in moralno pomagajo slovenskim družinam- ki so posebno v zimskem času potrebne pomoči. V lanski zimi so bile revne družine navezane le na pomoč posameznikov, ki seiveda ni mogla biti izdatna. Mnogi delavci so brez zaslužka, mnoge družine nimajo dovolj dohodkov za življenjske potrebe, mnoge nezakonske matere ne morejo preživljati sebe in otrok. Da letošnja zima vseh takih reve-žev ne bi zatekla nepripravljenih, so sklenile nekatere Slovenke s svojo organizacijo pripraviti vse potrebno za olajšanje bede. Pravila Slovenskega ženskega društva v Beogradu je notranje ministrstvo že potrdilo. Ustanovni občni zbor društva bo v soboto 19. t- m. ob 20. v ženskem klubu, Knez Mihajlova 46 I. nadstropje levo. Ker pripravljalnemu odboru ni mogoče zbrati naslova vseh beograjskih Slovenk, vabi s to objavo vse k udeležbi občnega zbora in v krog društva.
*	Gradba Zdravstvenega doma v Kranju. Opozarjamo vse interesente na razpis licitacije za zgradbo Zdravstvenega doma viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja I v Kranju. Informacije in pripomočki se dobijo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani med 8. in 12-uro.
DR. MI S F R A M T A zopet redno ordinira
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ocoooc«
Laboratorij za preiskavo živil deluje v Zagrebu v prostorih tržnega nadzorstva ter ima mnogo dela. Nameščeni so štirje kemiki, ki preiskujejo vsak dan sumljiva živila, ki prihajajo na trg, preiskujejo pa tudi ona živila, ki jih nadzorne oblasti iz raznih prodajaln pošiljajo v preiskavo. Leto« v devetih mesecih je bilo izvršenih 5.417 kemičnih pregledov in 27 odstotkov preiskanih živil je bilo pokvarjenih in škodljivih. Prvenstvo med pokvarjenim živežem ima mleko. Vneto preiskuje laboratorij tudi gobe, ki jih prodajajo na trgu-Letos je bilo na zagrebškem trgu mnogo gob, a med njimi le malo škodljivih.
*	Bivši poveljnik orožništra je umrl. »Jutro« je že kratko beležilo, da je v Beogradu umrl divizijski general Dušan Marko-vič, bivši poveljnik naše žandarmerije. General Markovič je bil ne samo odličen oficir, temveč tudi dober vojaški pisatelj. Rodil se je v Vranju leta 1879 in je višjo šolo vojne akademije uspešno končal leta 1903. Poveljnik orožništva je bil od leta 1929 do letos avgusta. Z njegovo smrtjo izgubi naša generatfteta enega svojih najboljših članov.
*	Jubilej centralne policijske šole. V nedeljo je centralna policijska šola v Zemu-nu slavila petletnico svojega obstoja in delovanja Doslej je dovršilo to šolo 1.177 gojencev. Letos je imela ta šola posebno velik uspeh, ker je uredila šest policijskih radio - telegrafskih postaj in sieer pri šoli ter pri upravah policije v Beogra du, Zagrebu, Splitu, Cetinju in Skoplju. Lepe proslave petletnice se je udeležila tudi delegacija bolgarskih policistov.
иаавтазявяи
ŽENE — NIKDAR VEČ!
Dvoboj na dnu morja
* Zagonetna nesreča direktorja beograjske opere Hrističa še ni pojasnjena, razpravlja pa o njej še vedno vee Beograd in tudi policija je že zaslišala mnoge člane beograjskega gledališča. Ranjenemu Hri-stiču so zdravniki prepovedali govoriti, da mu ne bi privrela kn iz prerezanih žil. Po operaciji pa je ranjenec izjavil, da se je ranil sam. Direktorjevi sorodniki io tudi nekateri člani opere so izjavili na policiji, da je Hrističa ranila njegova žena, gledališka igralka Rogovska - Hrističeva. Za povod navajajo ljubosumnost, ker sta se Hrističeva že lani prepirale zaradi neke članice baleta Iz preiskave, kd jo vodi policija ter iz govoric, ki krožijo med gledališkimi igralci in tud: po mestu, je razvidno. da so morale vladati v operi čudne razmere. Direktor Hristič je pred meseci ob-
dolžil nekega tenorista, da mu streže po življenju in je btt mož zaradi tega zaslišan
na policiji.
*	O pridelku, konzomu in izvoza tobaka. Pričakuje se, da bo dobila monopod-ska uprava od letošnjega tobačnega pridelka okrog 11 milijonov kg tobaka. Po tej kalkulaciji bo dala Južna Srbija okrog 63, severna Srbija 05, Hercegovina, Dalmacija in Črna gora 2.5, Vojvodina pa 1.5 milijona kg. Monopolska uprava je zadovoljna, ker se je letoe kon zum tobaka pri vsej krizi znatno zvišal. Kadilci so pokadili poleg najnižjih vrst cigaret tudi velike količine »Morave« in »Neretve«, ki so bile izdane v novi obliki in boljši kakovostL Monopolska uprava je zadovoljna tudd z izvozom tobaka, ki že 10 let narašča od leta 'do leta. Največji izvoz je bil leta 1932, ko je znašal preko 6 milijonov kg, a baje tudi letošnji ne bo dosti zaostajal za njim. Naš tobak se izvaža v Češkoslovaško, Poljska Nemčijo, Egipt. Francijo in še v nekatere druge države. Navedene države kupujejo naš tobak večinoma v listih. Najboljši odjemalec našega tobaka je Češkoslovaška.
*	Mala usluga. Pod zaglavjem »Medju nama« beleži beograjska »Politika«: Iskala sem stanovanje . Na vratih nekega lepega poslopja sem našla naslednji letak: Soba in kuhinja se dobi brezplačno za malo uslugo lastniku. Prednost imajo intelektualke. Hitela sem v stanovanje. Zelo laskavo me je sprejel eleganten starejši gospod. V eni sami minuti razgovora p® sem videla, da išče mož ljubimko. Ko sem odhajala, sem srečala neko zelo mlado damo. Tudi ona je pozvonila na istih vratih. Zanimalo me je in čakala sem, da se vrne. Na ulici sem čakala pol ure, pa je ni Ы1о. Pozneje se je pojavil lastnik stanovanja in odstranil plakat.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI
_TELEFON 33-87_
Razkošna opereta s slavnim radio-pevcem Bing Crosbyem in lepo Carole Lombard
Mnogo šale, mnogo flirta, mnogo
lepih pesmi. V dopolnilo Foxov zvočni tednik. Predstave v torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. uri.
Pride POLJSKA КШ — Anny Oadra.
*	Stavka v škofjeloški tovarni »Se-šir«. že dalje časa zahteva delavstvo zna. ne škofje-oske tovarne klobukov povišanje mezd. Pretekli četrtek so delavci stavili ultimat. In ker podjetje v določenem roku 12 ur ni ustreglo v Polni meri, so stopili v stavko- Vsega skupaj stavka IGO delavcev, ki so organizirani v stro kovni skupini oblačilnih delavcev.
*	Nevaren požar v smederevski cerkvi. V smederevski cerkvi, kjer postavljajo nov dragocen ikonostas, le v nedeljo ponoči pa nesrečnem naključju nastal požar in so plameni udarili ceio v zvonik. Ko tO iz zvonika šinili plameni, je bilo že vse mesto pokonci in gasilcem je v kratkem času uspelo ogenj zadušili. Škoda nevarnega požara znaša >krog 20.000 Din
*	Podsavez muzičara v Ljubljani je na izrednem občnem zboru 7. t m. izvolil nov odbor e predsednikom g. Bravničarjem na čelu. Člani odbora so nadalje: Neffat Anton, Staroič Franjo, Hafner Ivan. Trost Karel, Pestotoik Bogdan. Müller Gustav, Wohl-Sart Žiga. Gregore Janez. Raba Rajhenič Josip ter prof. Rupel Karlo. V sredo 9. t m. je imel podsavez muzi:čara skupno z Ljubljansko filharmonijo komemorativno sejo ob priliki prve obletnice tragične smrti pokojnega viteškega kralja Uedinitelja. Spominski govor je imel ob tej priliki predsednik BravnioaT.
*	Pergamentne senčnike za dom in urad nudi v največji izbri M. Tičar, Ljubljana.
*	Eno sree — ena radenska!
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Zoprna barva zob
se da hitro in temeljito odpraviti, če denemo nekoliko Chlorodont zobne paste na suho sčetko in z njo snažimo zobe od vseh, tudi od gornje strani. Tedaj dobe zobje zopet naraven lesk slonove kosti, v ustih pa ostane prijeten občutek svežosti in čistosti. Tuba Din. 8.-. Jugoslovanski proizvod.
Drzen vlom
Slovenjgradee, 14. oktobra.
Vlom v noči med čert-rtkom in petkom v prodajalno pekovskega mojstra g. Avgusta Ungerja je precej razburil prebivalstvo Mojster je ponoči pekei kruh, kakor običajno. Hišo ima sredi mesta. Dp tričetrt na dve je bil g. Uagsr pri delo, Pomagal mu je vajenec. Ko je zamesil, je šel k peči, ki jo ima za hišo. Vrnivši se nazaj k dedu je našel vse v najlepšem redu. Niti sanjalo se mu ni, da ga je v tem času obiskal drzen vlomilec, ki mu je Prav na strokovnjaški načio oJnesel veliko ročno blagajno, v kateri je bilp nad 4000 Din denarja in raznih potrdil.
šele zjutraj, ko so prihajali domačini Po kruih, je gospodar opažal tacvino. Ta', je odnesel poleg blagajne še uro, drugo pa je pustil v mi m. Vlom je bil res ne-navadaip drzen. Ključavnici vežnih vrat iin prodajalne sta bili popolnoma nepokvarjeni, vendar je tat mogel priti le skozi ta vrata, katera je brščae odprl z vra-ihom. Razumljivo, da je moral biti dobro poučen o domač'h razmerah. Vlom je bil seveda takoj prijavljen orožnikom.
ELITNI KINO MATICA
VI ŠE NISTE VIDELI!	teL 21-84.	VI SE NISTE VIDELI
Ljubljana je navdušena! Ljubljana uživa ob KARL ZEILLEB-jevi opereti
LЏ Dagover	P T I C A R	Maria Andergast
Včerajšnje predstave razprodane. Predstave ob i, 7%. ta 9%. vi
Stalno prinašamo filmsko reportažo iz Abesinije.
Predprodaja od 11. do pol 13. ure.
¥ drž« razr. loteriji
Dne 8. in 10. oktobra so bile izžrebane naslednje srečke: Po Din 3.000.— štev. 24.898. 33.014.
Po Din 400.— štev. 5.811, 5.880, 24.821, 24.823, 33.094, 46.102, 62.029, 62.053,
62.076, 95.786, 95.788.
ZADRUŽNA HRANILNICA r. z« z o. z. — LJUBLJANA
sv. Petra cesta 19*
Iz Ljubljane
в_ Odlikovane! % zlatim vojaškim redom Karadjordjeve zvezde s meči* ki ae
doslej iz kateregakoli vzroka še raso prijavili, se pozivajo da nemudoma vlože svoje prijave pri poveljstvu vojnega okrožja, sicer izgube pravice, ki jih priznava zakon tovrstnim odiikovaneem. Pokojne odlikovance naj prijavijo njihovi svojci in predlože poveljstvu vojnega oikrožja vsa potrebna dokazila.
u— Pomočnik bana g. dr. Majcen ее je službeno odpeljal v Belgrad in zaradi tega danes ne bo sprejemal strank-
u_ v počastitev spomina blagopokojne.
ga g. Rudolfa Esta, so darovali 300 Din pokojnikovi prijatelji po gospodu Orehku acntpecrsiki okrajni organizaciji JNS, ki bi obdarovala ob božiču najrevnejše družine okraja.
u_ Delavsko esperantsko društvo otvori jutri ob 20. tečaj esperan takega jezika v šoli na Grabnu. Ker se bo ob otvoritvi določil čas pouka, naj pridejo vsi, ki se zanimajo za mednarodni jezik, pravočasno, da bo mogoče upoštevati njihove želje. S poukom se bo pričelo takoj in zato naj prinese vsak s seboj tudi papir in svinčnik.
u— »Žene nikdar več« ali »Dvoboj na dnu" morja« je film, kakršnega le redko vidimo. Pokaže nam življenje na morju in pod morjem. Prizori v morju so bili posneti s posebno kamero. Vsebina filma je boj za bogastvo, za zaklad na dnu morja in za ^spo ženo. Dva drzna mornarja ljubita eno žensko, oba bi jo hotela imeti, a ona je neodločna. Vname se borba med tekmecema v ljubezni in pri delu. Boi je neodločen,^ a izvoljenka je pripadla onemu, ki je bil jačji. Film je poln zabave, da človek skoro ne pride iz smeha. — Greta Garbo je na poti v Ljubljano. V nekaj dneh jo bomo vide'i v Elitnem kinu Matici v njenem najboljšem in najnovejšem filmu »Pisani pajfolan«. Ta film bo za Ljubljano prava senzacija-
u— Prihodnje predstave ZKD. V petek bomo gledali veselo, zabavno komedijo »Težko je biti oče«. Glavno vlogo igra Luiza Ul-richova. Ni dvoma, da bo film ugajal občinstvu	"
u— 0 kolonialni politiki v luči italijansko-abesinskega spora to predaval v sredo, 16. t. m. ob 20 v dvorani Arene Narodnega doma publicist dr- Branko Vrčon. Vsi akademiki in prijatelji so vabljeni. — Klub primorskih akademikov.
u— U. simfonični koncert ljubljanske filharmonije bo 28. t. m. pod pokroviteljstvom
JČ lige.	"
u— Večerni trgovski tečaj v središču Ljubljane prired; Trgovski učn; zavod, Kongresni trg 2-II Vpisovanje vsak delavnik med uradnimi urami. Začetek pouka 15. t m., vsa pojasnila br«zp lačno. Ker poučujejo na tem večernem trgovskem tečaju samo strokovni profesorji, se tečaj
najtopleje priporoča	, , ____
u_ Drevi otvoritev izpopolnjevalnega
plesnega tečaja Jenkove šole v Kazini s poukom letošnjih novitet. V četrtek nadaljevalni tečaj za začetnike. Informacije in posebne plesne ure dnevno v Kazini.
u_ Plesno — športni klub prične drevi
v Kazini z svojimi rednimi vajami. Novi interesenti vljudno vabljeni.
u— J nad Jadran: Seja centralnega odbora bo jutri ob 11. uri. Seja je obvezna za vse odbornike in načelnike.
u_ Putnikovi avtobusni izleti v nedeljo, 20. t. m. Logarska dolina Din 95.—, Trst Din 140 (vključno potni list). Prijave pri Putniku, Gajeva ulica. 12_ Družabni sestanek ljubljanskega kluba »Jeglič« bo drevi
u— v četrtek 17. t o. ob 8 trri redaaa plesna vaja JNAD Jadrana v veliki dvorani Kazine. Igra Ronny — jazz.
u— Esperanto za začetnike эе bo poučeval po Ce — metodi brez knjig v šoli pri sv. Jakobu. Otvoritev tečaja bo danes ob Va20. uri. — Breespoeelni učnine pro-sti.
u_ Vino m kri ob nedeljah. Kiniräki
oddelek ljubljanske bolnišnice sprejme prav slednji ponedeljek po nekaj ranjencev, žrtev pretepov po krčmah, ko se ob nedeljskem delopustu razgrejejo glave pri kozarcu vina Včeraj so pripeljali v bolnišnico 27 letnega delavca Albina Prelogar-ja z Dolgega Brda pri Polšniku. ki ga je v Gobjeku nekdo med gostilniškim prepirom z nožem sumi v vrat. Iz Vevč pa se je zatekel v bolnišnico 36 letni delavec Ivan Zakonšek, ki je dobil ob podobni priliki nekaj pretežkih udarcev po glavi in plečih. — Poleg nekaterih drugih ranjencev je bolnišnica sprejela tudi 6 letno hčerko delovodje Danico Pahalejevo iz Spodnje Hrušice, ki je v kuhinji doma zvrnila nase lonec vrelega mleka in se nevarno opevcia po rokah in nogah.
Lepi uspehi pri strelskih tekmah
Ljubljana, 14. oktobra.
Strelske tekme, ki eo se bile Pod okriljem ljubljanskega Strelskega okrožja in ljubljanske podružnice Slovenskega lovskega društva pričele prejšnjo nedeljo, so bile zaradi neugodnega vremena prekinjene, tako da ao bile zaključene šele v nedeljo zvečer ее je v Slamičevi restavraciji vršil družabni sestanek veeh sodelujočih, pri katerem so imeli gg. Sterlekar v imenu strelskih družin, dr. Bevk v imenu lovcev in dr. Kaiser v imenu ostrostrelcev primerne nagovpre na zmagovalce, nato pa eo ЬШа razdeljena darila in častne diplome.
V lovskem streljanju je Prejea prehodno darilo, kipec jelena, in naslov prvaka- v strelih na srnjaka, kozo, golobe Љ zajca, g. Robert Vukmanič, ki je zbral 153 točk, V prysameenih oddelkih so zasedli prva mesta: v strelih na bežečega zajca Robert Vukmanič (10 točk), Minko Heinrihar (9), Joško Jakil (9).; na leteče
бсДОе АЗоЈ* Sprager (19/23), Joöko Jaka (13/26), Robert Vokmanič (19/26); na gamsa Robert Vukmanič (54), Ante Go rurp iz Zagreba (50), Joško Jakil (41).; na srnjaka Ante Gomp (46), Gvido Bakar. čič mL (46), Gvido Bakarčič st (45).
V tekmah ljubljanskega strelskega okrožja ©o osvojili prva mesta: V zmagovalni tarči Triglav kapetan Franjo Per iz Ljubljane (180 točk), Ante Gonip (177), Hrnko Ločniškar ia Kranja (160); v tarči Golica (ekipno streljanje): ekipe strelskih družin Ljuibljana (728), Kranj (709), Domžale (599); Blegaš Anton Djapič (111) Joco K^etanjevec (102) Franjo Per (к.); Kranj (hitro streljanje 10 strelov na minuto) kapetan Iii ja Deretič (65), Rudolf Deržaj (59), Ante Gomp (67); Novo mesto (samokres) Franjo Per (85), Hija Deretič (51), Rudolf Deržaj (29); Ljubljana (z malokalibersko puško) štef; Deržajeva (216), Joco Kostanfivec <210), Avgust Smole iz Kranja (197); D,oimžale (i malo-kalibrsko damsko š-tefi Deržajeva (141), Milka šribarjeva iz Dom&ü (69), Levin. ka Miličeva iz Domžal (59); Golovec (mladinska) Viktor Logar iz Ljubljane (£7), Franc Kersnik i® Lukovice (83), Lovr0 černivec (83).
Izmed ostrostrelcev so dosegli: Stanko Galič 25, dr. Adolf Kaiser 23, Albin Si. frer 22. Gvidon Bakarčič ml. 15, Minko Hatnriha-т 14 in dr. Avgust švalger 14
točk.
Iz Celja
e— Komemoracija za veljskim protojere-jem Mano jI от čudičem, ki se je 5. t m. v Vetovcu pri Slavonski Požegi smrtno ponesrečil, je bila v nedeljo ob 11. v veliki dvorane Narodnega doma. Žalne svečanosti so se udeležili zastopniki civilnih m vojaških oblastev, uradov, šol, korporacij in društev ter mnogo pokojnikovih prijateljev in znancev, vsega nad 200 oseb. Moški zbor »Bratstva« pod vodstvom g. Cirila Pregla je najprej zapel Prelovčevo »Poljana toži«. Sledila sta globoko občutena spominska govora gg. dr. Jerioe iz Laškega in podpolkovnika Stojkoviča, nakar so pevci zapeli Milojevičevo »Žitejskoje more«, najljubšo pesem pokojnega prote. Predsednik zveze in bratstva pravoslavnih Slovencev v Celju g. Drago Zabkar je v lepem govoru očrtal pokojnikovo zaslužno javno in nacionalno delovanje. Ob zaključku so pevci zapeli »Večnaja Pamjat« iz Miloje-vičevega Opela.
e— Mestno gledališče. Rok za prijavo abonmana v mestnem gledališču je podaljšan do 25. t. m. Prijave sprejema knjigarna »Domovina« na Kralja Petra cesti.
e— Letni živinski in kramarski sejem, sloviti Uršulin sejem, bo v Oeljn v ponedeljek 21. t. m.
e— Dve žrtvi napada. V soboto zvečer se je vračal 39-letni tesar France Ratajc z Gstrožnega s kolesom iz službe Na cesti sta ga na lepem napadla neki hlapec iz Lokrovca in neki invalid iz Celja Hudo sta ga poškodovala po levi nogi. V petek okrog 22.30 sta pa dva moška v prepiru napadla 40-letno Ano Dolarjevo iz Straže pri Drami j ah in jo hudo poškodovala po glavi. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnišnici.
e— Falzifikati po 10 Din »o se pojavili včeraj v Celju. Kovanci so precej dobro izdelani, zvenijo pa zamolklo. Kakor znano so se nedavno pojavili tudi ponarejeni kovanci po 20 Din.
e— 15 koles v dveh tednih je bilo ukradenih v Celju. Na delu je družba, ki se je specializirala za te tatvine.
e— Kratko veselje z ukradenim denarjem. V nedeljo je prijaviJ trgovec Alojzij Orna h en v Žalcu, da mu je neki nameščenec ukradel 2.500 Din in pobegnil z denarjem proti Celju. Celjska policija je в po-
Zvočni kino Ideal —
Danes ob 4, T. tn 914 url premiera DOUGLAS FAIBBANKS
kot nesmrtni
DON JUAN
Vstopnina 4-50, 6.50 in Ю Din.
močjo žalskega orožništva ie nekaj ur pozneje prijela tatu v Gledališki ulici m ga aretirala. Pri sebi je imel še ves ukradeni
e— Konja tn roz so akradIL V nedeljo ob 14.30 so Konrad, France in Janez ukradli posestniku Josipu Dvoršaku iz Pilštaj-na izpred Sokolskega doma v Gaberju konja in voz ter se odpeljali na Teharje. Tam so po raznih gostilnah pili, razgrajali in iskali povoda za pretep. Konja so med vožnjo tako mučili, da je večkrat pa-deL Policije je našla vso zanikrno trojico okrog 17. na Teharju in jo aretirala
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 opereta »Kralj ciganov« in zvočni tednik.
Ez Maribora
a_ Odkritje spomenika trpina Kelnaxifn
bo v nedeljo 27. t m. na magdalenskem pokopališču. Spomenik postavi tragično preminulemu A. Kelnariču tukajšnja Narodno strokovna zveza.
a— Povžiti živi čebeli — vzrok smrti. 22-letni Ljudevit Ribič iz Počehove Je pri pitju novega vinskega mošta povžil tudi dve živi čebeli, ki sta bili v moštu- Fant je za posledicami umri. V nedeljo popoldne so ga pokopali na pobreškem pokopališču.
a— Nagla smrt. Znani mariborski puškar Josip Stemad, star 56 let, je nameraval v poslovni zadevi v Avstrija Tik pred odhodom vlaka se je zgrudil na kolodvoru na tla. Bil je na mestu mrtev, zadela ga je smrtonosna kap
a— Prijatelja je ustrelil po nesrečnem naključju. V mariborsko bolnišnico so prepeljali 321etnega delavca Franca Čeha od Sv. Martina pri Dupleku- Po nesrečnem naključju ga je pri pregledovanju puške obstrelü prijatelj, krogla je šla skozi trebuh m je izstopila na hrbtu. a
a— Iz policijske akižb«. Vižji komisar pri policijskem predstojništvu Ivo Anti-čevič je premeščen v Dubrovnik, kjer Prevzame poste policijskega predstojnika. V Mariboru je užival kot objektiven policijski uradnik splošne simpatije.
л— Kristine ni nikjer. Studenčanom Je Se dobro v spominu dogodek, ki se je pripetil pred dnevi ob Nabrežju, ko je Kristina S. s kuhinjskim nožem zabodla v prsa Lu do vika Sch., ki so ga morali prepeljati v splošno bolnišnico. Kristina je po izvršenem dejanju izginila, orožniki jo že več dni iščejo.
a— Novi most se bo gradil preko Pesniee in sicer ob km 142.207. Proračun zanaša 85.983 dinarjev.
a— Iz davkarije. Tukajšnja davčna uprava poziva davčne zavezance, da vložijo prijave dohodkov od zgradb za odmero zgrada-rine za leto 1936 v roku od 16. oktobra do 14 novembra 1935.
a— Naval v mariborsko občan strt». Ha po-jutrišnji seji mestnega sveta bodo mestni očetje razpravljali o prošnji 36 prosilcev, ki bi bili radi sprejeti v članstvo mariborske mestne občine.
a— Pogajanja earadi nakupe premogovnika. Kakor doznamo, 00 v teku pogajanja z zastopniki nekega domačega denarnega zavoda, da bi neka tukajšnja hranilnica odkupila od tega zavoda neki premogovnik v bližnjem področju Maribora. O uspehu pogajanj bomo še poročali.
a— Vlom. V klet posestnika Jožeta Ber-gleza v Gačniku pri Jarenini je ponoči vdrlo 8 nepridipravov, ki so vprizorili pravcato razdejanje. Razbili so več šip, kletna vrata ter si privoščili jedi in vina.
«— Tudi od lahkovernosti se lahko šivi. Pri okrožnem sodišču je bila včeraj dopoldne obsojena na 1 mesec strogega zapora, pogojno na dve leti, 471etna zasebnica Marija S- iz Maribora, ker je izvabila posestniku Janezu Žumerju v Stražgoncih hranilno knjižico podružnice Ljubljanske kreditne banke z vlogo 5000 Din, mu obljubila da bo zanj dvignila vsak mesec po 500 dinarjev, mu 500 dinarjev plačala, ostali znesek pa sama porabila.	•
Premiera gledaliških prostovoljcev
Ljubljana. 14. oktobra
V soboto zvečer je šentjakobski gledališki oder z Govekarjevimi >Legionarji< pričel svojo petnajsto sezono, kar pomeni v naših razmerah vsekakor lep, omembe vreden jubalej. Poldrugo desetletje neu-trudljivega igralskega in vzgpjnega dela na kulturni periferiji metropole je zbralo v strnjenem krogu številno družino oblikovalcev in kader hvaležnih gostov, da a© posamezne uprizoritve lahko doživljale po deset in še več repriz, pa je bila dvorana še vendar-polna dp zadnjega kotička
Sobotna premiera pa je opozorila na dejstvo, da uspehi pri občinstvu vendarle niso tolikšni, kakor bi bil zaslužil napor. Jubilejna sezona se je pričela ob tako pičli udeležbi javnosti, da je stvar vredna resnega preudarka. Morda se da odsotnost občinstva deloma opravičiti s tem, da je bila isti večer tudi otvoritvena predstava v operi, še več gledalcev pa so zvabili kinematografi s svojimi programi ki bolj ustrezajo okusu eodpbne množice, a nudijo mnogokrat tudi dosti umetniškega in življenskega jedra. Enako tehten razlog utegne biti val kulturnega pasi. vizma, ki je Fo znižanju prejemkov držav nim in javnim nameščencem zajel prav one družabne plasti, iz katerih je oder od nekdaj črpal rezerve svojih gledalcev. A še komaj pred dnevi smo lahkp ugotovili, ба je propaganda. pr0ti kulturnemu konzumu vsaj pri Narodnem gledališču ostala brez večjega uspeha. Ali drže v Šentjakobu, kjer so bäi igralci in gledalci od nekdaj kakor ena sama družina, preko rampe manj trdne vezi?
Zvest svoji stari tradiciji, je šentjakobski oder zmerom ustvarjal iz zatišja tople, malomestne domačnosti za to domačnost samo, ne da bi bil kdaj skušal iz notranjega vzpona nuditi občinstvu nekaj več, kakor je že v občinstvu samem. Zdaj ko zavzemajo splošne življen. Ske in kulturne razmere vodilo težje,
ostrejše oblike, pa ее tudi ljudskemu pdm
stavljajo nove nalpge, novi duhovni prer-ci in novi načini dela. Svojo bodturno VoJjo je šentjakobski oder zadnja leta poudarjal e tem, cfa. je sezona za sezono otvarjal z delom iz tradicionalne dpmače zakladnice. Toda čas, M v njem živimo, se ne more več razvnemati ob življen-ski problematiki, kakršno nosijo »Legto-narji«, pred njim se odpira mnogo težjih, tesnejših vprašanj. A kakor bi želeli таЯо strožje idejne črte v repertpar-nem osnutku, prav tafeo bi bilo razvoju odra samo v korist, če bi bii amsambel od časa do časa deJežen malo regeneracije, ki bi v seznamu nastopajočih oaeb dopuščala več sveže ispremembe. V zadnjih sezonah je oder izgubil mnpge dra. goceniih sodelavcev. Nekateri во odšli k Narodnemu gledališču, ki mu je šentjakobski amsambel od nekdaj dajal najboljši naraščaj, drugi so se iz neznatnih razlogov umaknili v nedelavnost, njeanra samemu pa manjka prirastka. Vsekakor bo moralo vpdstvo gledališča poiskati odrešilne preusmeritve.
V dvorani je bila igra, ki jo Je vod® g.
Petrovčič, deležna mnogo odobravanja Osrednjo tragično dvojico, hčerko celjskega mestnega pisarja Lavro in mladega Basa ja, sta odigrala ga. Wrischer.Pe-fcrprčičeva in g. Hanžič, mestnega pisarja Raka je kreiral g. Karus, Brnjača g. Magdin, Lavrino prijateljico Ano Po gčč. černičeva. Mnpgo smeha je žel med gledalci g. Lavrič s svojo originalno podobo krojača Ježa, njee^va žena je bila ga. Bučarjeva, gostilničar Medved pa Mozer. Skrbno so bile izvajane tudi vse manjše vloge, tako da je vprizoritev sama napravila dober vtis.
"«Еттаава
Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba
Gospodarstvo
Zahteve obrtnikov
Ne. velikem zborovanju deiegatov Zveze obrtnih društev ze dravsko banovino, vseh okrožnih odborov obrtniških združenj in številnih obrtniških združenj, ki ее je vršil 6. oktobra Celju, je bila po obširni izčrpni razpravi 6 prejeta resolucija, ki pravi med drugim naslednje:
Orbtništvo drav. ban. ugotavlja da so obrtniki, kj so temelj nacionalne produktivnosti in steber akcije za gospodarsko sa-moosvojitev države, danes v tako kritičnem položaju, ki ni ogrožena samo njihova eksistenca, temveč so z njim vred ogroženi tudi zdravi temelji našega gospodarskega razvoja.
Da se obupni požožaj olajša ter ustvarijo pogoji za sanacijo obrtniškega gospodar stva smatra zbor, da je nujno potrebno:
1)	Izvesti je treba olajšanje davčnih bremen, ki jih obrtništvo ob skrčenju svoje zaposlitve in zaslužka v sedanji višini ne more več nositi, kair dokazuje ogromno število obrtnih odjav. Pri skupnem številu okrog 20.000 obrtnikov v dravski banovini даю imet v teku zadnjih treh let okrog 6.000 odjav. Neobhodno potrebna je izvedba pavšalizacije pridobnin po predlogih. obrtništva in Zbornice za TOI v Ljubljani, tako da se pavšalna obremenitev s pridobnino v splošnem zniža ter razdeljena po kategorijah z oziroen na obeeg obratovanja in po številu zaposlenega delavstva razširi na vse kraje brez razlike. Kolikor bi os>tala ocena dohodkov po davčnih in Teklamacijskih odborih, se mora predvideti tako zastopstvo gospodarskih slojev in zlasti obrtništva, da bo omogočena objektivna ocena in da se bodo vpoštevale obstoječe kritične razmere, v katerih se nahaja celokupno slovensko obrtništvo.
2)	Socialne dajatve za zavarovanje delavstva so postale tako občutne in v številnih primerih za obstoj poedinih podjetij odločilnega pomena, da je nujno potrebno njihovo znižanje. Ob^em je potrebno varčevanje in pravilno gospodarstvo z donosi socialnfh dajatev, kakor tudi eksped'itivno in koristno poslovanje delavskih zavarovalnih institucij. V korist delavstva je nujno potrebno, da ее izvede čim obsežnejša decentralizacija socialnih zavodov in čim obsežnejša avtonomija okrožnih odborov za zavarovanje delavcev.
3)	Obrtništvo krvavi za*a<R bohotno razpasle in n®legalne konkurence, zlasti od strani šušmarjev in nelojalne konkurence nekaterih trgovsko-industrijskih velepod-jetij kakor so Bata in Tivar, konkurence kazniilnic in sličnih institucij. Zato zahteva zbor čim strožje ukrepe proti šušmar-stvu in uveljavljenju tozadevnega zakona, kakor ga je izdala] kongres zbornic v Skoplju, obenem pa tudi ukrepe, ki nam bodo onemogočili poslovanje imenovanih tr-govsko-industrijskih velepodjetfj, ki ogrožajo tisoče nacionalni obrtniških eksistenc x družinami. Ukine naj se vsako delo po naročilu v kaznilnicah in sMčmh zavodih.
3) Delo v lastni režiji v državnih ki samoupravnih delavnicah kakor tudi privatno delo v lastni režiji odvzame obrtništvu zaposlitev in zaslužek ravno v sedanjih jiaiboli kritičnih časih pomanjkanje naroči)! in dela. Zato zahteva zbor v interesu zaposlitve obrtnega stanu pa tudi v interesu države m samouprav, ki sc odvisne od davčnih virov in plačilne spo-
sobnosti obrtništva, da se oddajo javna dela v čim večjem obsegu brezposelnemu obrtništvu in da se prepreči privatno delo v lastni režiji.
5)	V zaščito svojih pravic do dela, ki e jih je pridobilo legalno usposobljenje obrtništvo odločno odklanja omejevanje svojega delokroga, kakor je predvideno v načrtu zakona o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih. Zbor zahteva, da se ta zakonski načrt pred redakcijo da v izjavo gospodarskim zbornicam in vodilnim obrtniškim organizacijam ter de se iz tega zakona izloči vse, kar bd jemalo obrtništvu njegove pravično m pravilno pridobljene obrtne pravice.
6)	Zbor smatra, da je za uspešen razvoj in gospodarsko uspavanje obrtništva nujno potrebno, da se omogočijo kredit j in da se izvede zaščita obrtnikov, ki so postali zadolženi kitjub emotrenemu gospodarjenju le po krivdi kritičnih gospodarskih razmer in brezvestnih dolžnikov Zato se zahteva, da zavodi, kn so namenjeni kreditiranju obrtništva, olajšajo pogoje aa kredite tako v pogledu vračanja kakor tudi v pogledu obrestne mere, nadalje da se kmečka zaščita izvede tako, da bodo izvzete terjatve obrtništva brez ozira na to, kdaj so našit ale. Kontno naj se 6 posebnim zakonom uveljavi tixft raščita zadolženih obrtnikov, teko da bo med drugimi omogočeno odplačevanje dolgov v teku daljšega razdobja in da bo urejeno obrestovanje dolgov po obrestih
7)	Zavarovanje bolnega, ponesrečenega in onemoglega obrtnika je vprašanje, ki se mora nujno rešiti tako. da bo ob znosnih prispevkih imel obrtnik primerno zdravljenje in preskrbo v slučaju bolezni, nezgod, onemoglosti ali starosti, njegovi svojci pa v slučaju njegove smrti. Ta akcija naj se za poedirie zavarovalne panoge izvede postopno v skladu e plačilno zmožnostjo obrtništva.
8)	Vzgoja obrtnega naraščaja je temelj bodočega razvoja obrtništva. Zato se zahteva uvedbe primernega številčnega razmerja vajencev nasproti pomočnikom po potrebah posameznih strok. Obenem pa je muditi obrtnemu nadaljevalnemu in strokovnemu šolstvu materialno pomoč v veSji meri, kakor dosedaj, zlesti od strani države.
9)	Napredek obrtništva h» uveljavljenje njegovih zahtev je odvisno od jakosti m solidarnosti njegove stanovske organizacije. Zato smatra zbor, da je treba prisilne in prostovoljne organizacije obrtništva okrepiti in poživiti ter zastaviti vse süe, da se bodo ščitili življenski interesi obrtnika. Dvigniti je treba njegovo produktivno silo, kakor tudi vpliv na odločanje v gospodarskih, socialnih političnih stvareh. Obrtništvo naj se čim tesneje oklene svojih strokovnih in stanovskih organizacij ter omogoči svojemu predstavništvu uspešno deflo in borbo za njegove stanovske in gospodarske interese.
Zbor »»to odločno odklanja način udej-stvovanja gotovih obrtniških organizacij, ki se izživljajo samo v razdvajanju obrtništva in v demagoškem, razdiralnem delu. ld je v teku nekaj let toliko škodovalo obrtništvu, ni mu pe prineslo na drugi strani prav nobenih koristi Zbor zato resno in glasno kliče v krepki in enotni fronti vsega obrtniškega staniu.
Nov dotok zlata In deviz pri Narodni banki
Tudi poslednji izkaz Narodne banike od 8. t. m. zaznamuje dotok zteta in deviz v višini 20.4 milijona Diin. V zadnji četrtini septembra je znašal dotok 33.5 milijona Din, v tretji četrtini septembra 18.4 in v drugi četrtini septembra 25 milijonov Din, tako da je pri: teklo v štirih tednih skoro 100 milijonov Din. Zlata in devizna podlaga se je v prvi četrtini oktobra povečala za 9.0 na 1405.4 milijona Din, dočim so se devize izven podlage povečale za 11.4 na 291.8 milijona Din. Od 22. januarja t. L ko je bilo izvršeno razčiščen je bilance Narodne banke se je skupna vsota podlage in devit izven podlage povečala od 1394.6 na 1697.2 milijona Din, torej вя 302.7 milijona Din. Ker p>a eo gornje vrednosti računane po starih stabilizacijskih tečajih, je fereba pribiti še 28.5%,tako da znaša v reeniei dotok »lata in deri z у tem časa 380 milijonov Din.
Posojila na menic® in lombardna posojüa se se v prvi: četrtini oktobra ponovno povečala za 10.6 na 1818.4 milijona Din (v zadnji četrtini septembra je znašalo povečanje 13.8 milijona Din) in se tako približujem» krnske.mu stanju, kajti lani je 8. oktobra znašalo stanje posojil 1825 milijonov.
Obtok bankovcev ее je zaradi ultima povečal za 42.5 milijona Din in znaša sedaj 4819.7 milijona Din, tako da je »a 525 milijonov večji ne?o lani. Obveznice ti na pokaz eo se v prvi četrtini oktobra zmanjšale za 8.7 na 1253.2 milijona Dtiu.
Vrednost zlate in devizne podlage skupaj s premijo znaša «»daj 1805.9 milijona Din in kritje 29.73% (prejšnji teden 29.71%), kritij v samem ztetu pa znaša 27.06% (27.09%.)
Gospodarske vesti
= Konferenca denarnih zavodov. V soboto so imeli v Beogradu predstavniki bank iz vse države konferenco, na kateri so razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi r. novo uredbo o zaščiti kmeta. Sklenjeno je bilo, da se za 27. t. m. skliče v Beogradu širša konferenca vseh banovinskih združenj denarnih zavodov, na kateri bodo sodelovali tudi predstavniki organizacij denarnih zavodov.
= Na konferenci trgovsko - industrijskih zbornic 17. vse države, ki je bila v soboto v Beogradu, je bil sprejet predlog podpredsednika Zveze trgovskih združenj v Zagrebu g. Kleina, da se zahteva sprememba zborničnega volilnega reda, zlasti v pogledu določb, ki govore o nezdružljivosti članstva v upravi prisilnih združenj s funkcijami svetnika zbornice.
=rPriiave za zeradarino. Davčna uprava Ljubljana-mesto. Prijave za odmero zgrada-rine za davčno le*o 1936 se morajo vložiti v oasu od 16. 10 do 14. U 1935. Prijavft se
mora celokupna kosmata najemnina, ki se plačuje ob času, ko se razglasi poaiv za predložitev prijav, to je najemnina za mesec oktober, pomnožena z 12. Eventuelne odbitke je odšteti šele ob koncu rijave od skupne vsote, da mone davčna uprava preizkusiti njih pravilnost. Davčnim zavezancem, ki ne predložijo pravočasno prijave, se mora po čl. 137 zak. o neposr davkih predpisati 3% ozir. 10% davčna kazen. Podrobnejša navodila so razvidne iz pozivov na uradni: deska pri mestnem poglavarstvu in davčni upravi.
— obročna prodaja obveznic vojne škode. Po odredbi Poštne hranilnice bo od 12. t. m. naprej znašaj mesečni obrok za naikup obveznic vojne škode po 30 Din na obveznico. Prošnje za naikup ima odobriti nadzorstveni svet. Kupona št. 14 in 15 pri. padata poštni hranilnici. Ostali pogoji ostanejo nepremenjeni. Kupci, ki se javijo od 12. t. m. dalje- bodo morali plačati tekom leta po 30 Din na mesec za vsako obveznico
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave verižnih ključavnic, žicovodnih koles, železne litine ter verižnih orehov. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 17. t m. ponudbe glede dobave 155 plošč pločevine; do 7. novembra pa glede dobave 200 m konop-nenifh vrvi. Direkcija državnega rudnika sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg bombaževine in 200 kg cunj, 1 bakrenega kotla, 6 kom. ventilov. Minerska komanda v Kumbo sprejema do 9. novembra ponudbe glede dobave ca 2000 m konopnenih vrvi.
Borze
14. oktobra Na ljubljanski borzi je v skladu z zunanjimi noticijami deviza Trst nekoliko popustila. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.57 — 8.67. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.61, v angleških funtih po 238.66, v grških bonih po 29.75 in v španskih pezetah po 5.6050. Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda ponovno popuščala in je bil promet po 345, pozneje po 350, ob sklepu borznega sestanka pa se je nudil denar zopet po 345, blago pa po 348 v Beogradu je bil promet po 342 — 345); zaključek je bil še za december po 355. V ostalem je bi! zabeležen promet v 8% Blairovem posojilu po 77 (v Beogradu po 7450).
Devtee
Ljubljana. Amsterdam 2963.15—2977.75, j Berlin 1756.08—1769-95, Bruselj 735.26— I 740-32, Curih 1424.22—1431.29, London
213.M—eiS-SO, Nerwyortc «8S8.5&—487-L89, Pari« 288.10—289-54, Praga 181.06-Л82Ј.6, Trat 354.85—357-96.
Curih. Beograd 7, Parte 20.23, London 15.0525, Newyork 307.125, Bruselj 5L70, Milan 24.9625- Madrid 41.95, Amsterdam 208.05, Berlin 23 55, Dunaj 57, Stockholm 77.60, Oeflo 75.70, Kofoenhavn 67 20, Praga 12.71, Varšava 57.7750, Atene 2.90, Bukarešta 250
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda
345—348, za okt. — nov- 349 bi., za dec. 348—349, 7% invest. 78. Ы., 7% Blair-65—68, 8е/» Blair. 75—77, 6*/. begiuške 60.50 Ы.; delnice: Trboveljstoa 100—110, Sečerana Osijek 125—135-
Beograd. Vojna škoda 340—342 (342— 349), 7% Invest. 79 M. (80), 8% Blair. 74 den- (74.50), 6% begiuške 61.50—62.50, 4% agrarne 46 bL (45). Narodna banka 5600 den. (5700), PAB 220—222 (220.50— 223).
HMELJ
-j- žaleč, 14. oktobra- Danes je spričo pičle množine letošnjega pridelka (10% letine), ki je pri hmeljarjih sploh še na prodaj, ponudba v Žalcu skoraj povsem izostala in je razpoloženje bolj mirno. Kupčija se je v splošnem v Savinjski dolini vršila samo po nakupovalcih nekega inozemskega komisionarja, kl je iskal drugovrstno blago po 24 do 25 Din. Ostali komisijonarji čakajo na ponovna naročila, kolikor ev. ne kupujejo manjših količin na lastni riziko. Pjočunajo, da bo ob količkaj živahnejši kupčiji v tem mesecu pro. dan ves letošnji pridelek, kolikor ni v rokah hmeljarjev, ki običajno in vsako leto več ali manj špekulirajo s svojim blagom.
-f Zatec, 13. oktobra. Nemška sekcija združenja hmeljarjev poroča, da je bilo v preteklem tednu zopet živahnejše povpraševanje, pri čemer so se cene nekoliko popravile, in se gibljejo sedaj med 1400 do 1750 Kč za 50 kg.
Blagovna tržišča
+ Chicago, 14. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 104.25, za maj 103.75; koruza: za dec. 60.375, za maj 59.375.
+ Winnipeg, 14. okt Začetni tečaji: pšenica: za okt. 91.50, za dec. 92.25, za maj 96.25.
+ Ljubljanska bona (14. t m.) Tendenca čvrsta. Nudijo se (vse franko nakl. postaja): pšenica baška 79/80 kg po 180 — 1®; prekmurska 78 po 186 — 190; koruza baška po 105—10750. banatska po 103—Юл; oves: slavonski po 13250—137.50; moka: baška in banatska »Og< po 275 — 286; baška >2< po 255 — 260, baška »5< po 235 —250; otrobi: baški po 110—115; krompir: beli štajerski, franko nakladalna postaja po 58 -63.
-i- Novosadska blagovna borza (14 t. m.)
Tendenca čvrsta. Pšenica (78 kg): baška 170 — 175; baška, ladja Tisa ali Begej 175 _ 180; slavonska 172.50 — 175; sremska 172.50 — 177.50; banatska 170 — 175. Oves: baški, sremski in slavonki, 64 125 — 130. Ječmen: baški in sremski, 64 ka 127.50 — 130 Koruza; baška in sremska 100 — 103: banatska 99 — 103. Moka: baška in banatska »Og« in >0gg< 245 — 265-
,2« 225 - 245; »5< 205 - 225; >6< 185 — 205, >7< 165 - 175, »8< 115 - 120. Otrobi: baški, sremski in banatski 86 — 88. Fižol-baški in sremski beli 270 — 275.
+ Budimpeštanska terminska borza (14. t. m.) Tendenca čvrsta Promet živahen. Pšenica: za okt. 18.30, za таге 1856 — 1856; koruza: za maj 16.45 — 16.49.
Raški premogovnik
Vprašanje premoga postaja za Italijo dan za dnem vedno bolj aktualno. Znano je, da ga ji je doslej v največji meri dobavljala Angl'ja, ki je danes spričo vojne v vzhodni Afriki na čelu držav, ki grozijp Italiji s sankcijami In poleg tega se v vojnem času porabi dvakrat ali trikrat toliko premoga kot v dobi miru. G. Segrč, ki sedaj vodi italijansko pre. mogovno industrijo, se tega tudi zaveda in v listih se že pojavljajo debelo tiskane številke: 500.000, milijonov t^n na leto.
Istrska premogovna industrija ni mlada, vendar kaže, da bo sedaj po 15 letih hudih stisk m težav nenadoma dosegla svoj vrhunec. Poročali smo že o letni produkciji premogovnika, ki leži v Kr-panski dolini v vzhodnem vznožju La-binjske planote. V zadnjem času pa so diosnali, da ležijo veliki skiadii premoga tudi v čičariji in Motovunski dolini. Preračunali so, da znašajo istrski premogovni skladi okrog 100 milijonov ton premaga, ki se ga izplača eksploatirati. Listi si obetajo, da bo produkcija sedaj silno narasti a in da bo v doglednem času dosegla 2 milijona ton na leto, vračunajoč pri tem seveda tudi nove premjpgovnike. ki pa se imajo šele zgraditi, in zapo»le. nih bo tedaj 10.000 rudarjev. Vsekakor mnogo, öe se pomisli, da so izkopali lani okr-og 250.000 ton premoga in ' je bilo v premogovniku zaposlenih pkrog 2000 delavcev.
Premog daje sicer po 7500 kalorij (raški, če je spran, motovunski nekoliko manj), a ima to napako, da je v njem znaten odstotek žvepla tako da pri uporabi uničuje peči, gorišča in kotle. Po mnenju listov bo moRoče preprečiti škodo tako, da se bodo v bodoče kotli in pe č: za železniške in lad jske stroje gradili bz trpežnejš.ega materija ia. Tudi inozemsko konkurenco O"» lahko premagati, Posebno če zaradi finančnih rankcij ne bo tujih deviz za nabavo inozemskega prenvitga. Vprašanje je ie. kako se bodo nadomestili kotli na -okomotivah in ladjah, ki so sedaj v prometu. Ostalo bo pokarala praksa
Vojaški pregled vozov in vprežne živine na Goriškem
Poveljstvo videamsikega armijskega zbora je s posebnimi letaki razglasilo, da se b,o koncem oktobra in pričetkom novembra vršil vojaški pregled vseh vrst vozov in vprežne živine, da pa se niti vozovi 1
хкШ Brina ne bodo i<fc.»lilia*L Mi do яабаипе nefcvtelcije očividno ne bo prišlo, čeprav ao Jo tisti pred роИГщ-tm mesecem napovedali in jo je zabeležil tudi naš list.
Vojaški pregled ее bo vršH 29. pktobra v Kad« pri Kanalu, 30. v Cepovanu, 2. novembra v Kaneta, 3. v Grgaru, 5. v Trnovem, 6. novembra pa v Anhovem. Lastniki vozov, konjev in mezg, ki bi ее temu poziva ne odzvali, bodo, kakor pran letak, kaznovani T smislu zakon«.
Drobne novice
Draginja. V poslednjem času so se po vsej deželi dvignile cene raznim življenjskim potrebščinam. Gotovo je to deloma v zvezi z vojno v vzhodni Afriki, vsekakor po so v mnogih primerih povzročili draginjo tudi razni špekulanti. Prav te dni so v Puli prišli na sled nekim trgovcem, ki so skušali pognati kvišku cene jajcam. Zadnje dni jajc nikjer ni bilo dobiti. Tržno nadzorstvo je zaradi tega uvedlo preiskavo in v nekem skladišču so dejansko našli okrog 1000 jajc. Seveda so njih lastnika prijavili sodišču. Pripomniti pa je treba, da je takih špekulantov še zelo mnogo. »Corriere Istrianoc meni, da jih bo pulski primer prestrašil.
Zaradi bega čez mejo. Pred goriškim sodiščem se je preteklo sredo vršil proces proti 461etnemu Josipu Erzetiču iz Smartnega pri Kojskem v Brdih- Bil je obtožen, da je brez potnega lista odšel čez mejo. Obsodili so ga na 2 meseca zapora in 2000 lir denarne kazni. Naslednjega dne pa so šmar-tinski karabinjerji prijavili sodišču zaradi bega čez mejo še njegovo sovaščanko 231et-no Ido Bosianovo.
Goriško sodišče je istega dne kakor Er zetiča sodilo tudi 231etnega Benjamine Gor-kiča, mehanika iz Vrtojbe, ki je bii obtožen, da se ni prijavil k naborom. Obsojen je bil pogojno na dva meseca zapora.
Strelske vaje okrog Pule. Med utrdbo Punta Cristo in signalno stanioo Musile na zunanji strani pulske luke se že od Ю t m. vršijo artiljerijske strelske vaje. Na teh manevrih streljajo do 16 km daleč na odprto morje. Pristaniško poveljstvo je v listih objavilo opozorilo vsem ladjam, da je plovba v omenjenem sektorju nevarna. Vaje se bodo zaključile v četrtek.
Ženitbene in droge nagrade. Goriške zveza za materinstvo in nego dece je razpisala 18 nagrad za novoporočence in 60 za pravilno nego dojenčkov. Nagrade bodo razdelili za božič. Prošnje za ženitbene nagrade je treba vložiti do 10. decembra na posamezne krajevne odbore zveze, ki iim bodo priložili svoje izjave o gmotnem položaju, nravstvenem in političnem vedenju vsakega posameznega prosilca. Ženitbene nagrade bodo znašale po 500 lir in jih bodo izplačali deloma v blagu, deloma v hranilnih knjižicah.
I« Trsta je odpotovalo poslednje dni v Rim tudi nekaj bolniških sester Rdečega križa. Tndi zanje so priredili posebne od-hodnice, čeprav so se posamič odpravljale v vzhodno Afriko.
Zaradi razpečavanja ponarejenih baaker-eev je bil v Trstu aretiran neki Anton Mar-tinuzzi, doma nekje v videmski pokrajini. Policija je našla pri njem 16 ponarejen'h 1000 lirskih bankovcev. Nadaljnjo preiskavo vodi videmska policija, ki skuša sedag dognati, kdo je denar ponarejal V Trstu je bilo zadnje čase v prometu že precej ponarejenih tisočakov.
i P O K T
Drugi razred in
Precejšnja ustaljenost v drugem razredu, zato pa cela revolucija med drobižem V poslednjih fazah tekmovanja je borba za mesta srdita
Precejšnja ustaljeno®t v drugem razreda, zato pe cela revolucija med dr°bižem. — V poslednjih fazah tekmovanja je borba za mesta srdita.
Po presledku ene nedelje se je prvenstveno tekmovanje zopet razbohotilo na vsej črti. Zasedba je bila v ljubljanskem drugem razredu zopet kompletna, osem točk je bilo dobiti ali zgubiti; odnesli eo jih v tablico Jadran, Mars in Reka po dve, Slovan in Svoboda sta si ju razdelili, dasi bi bila morala Svoboda knjižiti obe.
Slovanov© igrišče je bilo zopet pozori-šče dvojne prireditve. Tekmi sta se odigrali že v dopoldanskih urah. Marsovci so povabili tja Korotance in jih tesno z 1Ю odpravili. S to zmago so se vsaj za tre-notek rešili težkega položaja na predzadnjem mestu, Korotanci pa čepijo obupno brez pike prav no dnu tablice. Sicer je šc spomladansko tekmovanje pred njimi, toda kar je pod streho je na varnem, in še vedno velja ona stara: boljše je drži ga, kot lovi ga!
V drugi tekmi je Slovan sprejel v goste Svobodo. Rezultat je bil 2:2, vendar eo imeti pri tem Svobodaš? precej smole Pravijo, da jih je sodnik oškodoval za drugi Slovanov zgoditek, tako da bi bili morali pravzaprav z 2:1 beležiti svojo drugo zmago, v resnici pa samo brišejo ničlo v rubrika neodločenih rezultatov Ta pika je bila dovolj semo za ohranitev pozicije, kakor je tudi Slovanu prišla ena točka prav, da se obdrži na prvem mestu, ker ni popoldne Reka dopustila Grasiki, da bi šla naprej.
Jadran je potrdil svojo formo in nepremagljivost v lastnem gnezdu. Tokrat mu je bila žrtev Sloga, ki igra letos precej manj važno vlogo kot lani. S 4:1 so Tt-novčani dosegli obenem najmočnejši rezultat dneva. Zmaga jim ne koristi mnogo, ostanejo na svojem četrtem mestu, zato pa je za Slogaše poraz tem bridkejši: s petega mesta padejo na predposlednje, pri čemer je treba še vedno uvaževati, da so s tekmo s Korotanom v zaostanku.
Reka je imela opravka z Grafičarji, pri sebi na svojem igrišču. Ni bil opravek, toda šlo je, dasj tesno, samo z 1:0. Borba za vrh se je s tem zaostrila. Zaenkrat sta Grafika in Reka zamenjali mesti Reka je samo s slabšim količnikom za Slovanom, imponira pa njegovo, število zmag, kakor je i druge strani vredno zabeležiti, da ni Slovan utrpel še nobenega poraza. Poslednji dve nedelji bosta prinest vsekakor še nekaj zelo ostrih spopadov. Da vidimo!
Prihodnjo nedeljo igrajo ti nari: Reka— Jadran. Slosa—Slovan. Svoboda—Mars, Korotan—Grafika Vroče bo ™ Viču. Slovan bo imel tudi precej posla s Slo?o. Svoboda in Mars je odorto vprašanje. Grafka se bo nemara na Koro^anov račun okrepi-
la. Položaj težko, da se bo do doba» mz-
Za poslednjo bodo pa preostanejo srečanje: Jadran—'Grafika, Slovan—Relca, Mars—Sloga, Svoboda—Korotan; najbrže se bo prav na koncu odločilo med Reko in Slovanom vprašanje, kdo bo pxezimoval na prvem mestu.
Zaenkrat pa je položaj v drugem razredu tak:
Slovan	5 3 2 0 13: 4 8
Reka	5 4 0 1 12: 5 8
Grafika	5 3 11 9: 3 7
Jadran	5 3 0 2 16: 7 6
Mars	5 2 0 3 4:12 4
Svoboda	5 113 5:10 3
Sioga	4 1 0 3 7:13 2
Korotan	4 0 0 4 2:14 0
Tudi drobiž je imel poln spored, odigral pa je samo štiri tekme, ker je Slavija prepustila Reki bitko s 3:0 p. f.; ni imela dovolj moči za dve tekmi hkrati! Rajši je šla igrat v Zalog za prvenstvo tretjega razreda. Temu vprašanju bo končno treba posvetiti neko pozornost, ker ne gre, da naganjajo, zlasti manjši klubi, svoje igralce k dvema tekmama ne en dan. Aut, aut, eno ali drugo, nikakor pa ne preooreme-njevatj,mladih nogometašev, sej je mladine na travnikih dovolj, pa jo organizirajte! Spomladi bo treba to zadevo res temeljito rešiti!
V redu odigrane tekme pa so dale te rezultate: Örno-beli so že v prvem polčasu dosegli protj naraščaju Svobode 2Ю- n pri tem je tudi ostalo. Enako so beäo-plavi odpravili tesno belo-zelene že v prvi polovici igre z 1.-0. Marsovci ее še vedno ne dajo, tokrat so dosegli protf Mladiki 3:1. Trnovski drobiž pa je z 2:0 odvzel гяkovni šk emu obe točki.
Marsovci sedijo krepko ne prvem mestu in bodo, sedaj se to lahko trdi s precejšnjo gotovostjo, na njem ostali do spomladi. Pravtako je čmo-belim zagotovljeno drugo mesto. Vse ostalo je še vprašanje. Nedeljski rezultati so sprožili znatno prerivanje v tablici: štiri mesta so ohranila dosedanje »posestnike«, Mars drži prvo, Primorje drugo, Korotan četrto in Mladika šesto. Ostala zasedba pa je iz temelja spremenjena:: Mars	6 6 0 0 25: 5 12
Primorje	7 5 1 1 19: 4 11
Reka	6 3 1 2 13: 7 7
Korotan	6 3 0 3 11:12 6
Slavi ia	6 3 0 3 8:10 6
Mladika	6 2 1 3 8:12 5
Hermes	6 1 3 2 5:10 5
Svoboda	6 1 2 3 7:16 4
Jadran	5 1 0 4 4: 9 2
Ilirija	6 1 0 5 4:20 2
Spored drobiža za prihodnjo nedeljo se glasi: Korotan—Slavija, Hermes—Jadran. Svoboda—Ilirija. Primorje—Mir d ika Mare — Reka — O. C.
Medklubska kolesarska dirka
V Štepanji vasi so se v nedeljo vršile velike medklubske dirke kolesarskega društva »Ljubljanica«. Čeprav je ves čas od po-četka dirk lahko deževalo, kar je cesto dokaj razmehčalo, se je kljub temu udeležilo posameznih točk dirk nekaj vztrajnih dirkačev. Proga, po kateri so posamezne kategorije vozile po nekolikokrot, je znašata 20 km. izmed katerih je bilo dobrih 12 km položnega spona. Dirk so se udeležili dirkači klubov Hermes. Ljubljanica, Ptrijnorje in Sava ter neverificirani vozači do 30 let starosti.
Rezultat posameznih kategorij je: Dirka juniorjev 2 obrata 40 km 1. Lavrih Karo!, Hermes 1.34, 2. Bricelj Franc, Ljubljanica 137 2-5, 3. Kotar Franc, Sava 1.44. Neverificirani kole®arji do 30 let km. 20. 1. Zakrajšek Jože 38, 2. Strus Alojz 38, 3. Svete Ivan 39 1-5.
Glavna dirka s solo start°m z 2 min. presledkom 3 obrati km 60. 1. Hamberger Slavko, Hermes 2.22. 2. Gärtner Franc, Ljubljanica 2.23. 3. Stirn Karol, Primorje 2.28 2-5.
Dirka .je bila obenem tudi za prvenstvo kluba »Ljubljanica«, v kateri si je v glavni grupi priboril prvenstvo Gärtner Franc, a ▼ juniorski skupini Bricelj Franc. S to dirko je bila zaključena sezona dirk za letošnje leto. Dirke so potekle v najlepšem redu in brez nezgod.
Ustanovitev nove kolesarske sekci.ie: Dne 10. oktobra 9e je vršil na Vrhniki
izredni občni zbor SK Vrhnike, na katerem se je ustanovila nova kolesarska sekcija z načelnikom g. Kočevarjem J. in tajnikom g. Jurco. Sekcija je bila že svoje-časno ustajf-iovljena in je morala prenehati I v letu 1933. V sekcijo sta pristopila znana športnika dirkača in prvaka gg. Oblek Jan-! ko in Stirn Karol, dosedaj člana Primorja. Sekcija se je prijavila tud; Kot. Savezu kr. Jugoslavije Zagreb. Novi sekciji želimo kar največ uspehov na kolesarskem športu.
SK Reka. Drevi ob 20. seja poslovnega odbora v gostilni konzuma na Gimcah. Na sejo se poziva igrač Spreitzer.
SK Ilirija (Smučarska sekcija). Drevi je ob 18.30 v klubski sobi kavarne Evrope plenarni članski sestanek, katerega naj se udeležijo vsi smučarji in smučarke. Dobrodošli so tudi vsi drugi, ki se želijo v naših vrstah posvetiti pravemu športnemu smučanju. Dnevni red sestanka je z ozirom na klubovo jubilejno leto in bližnjo sezono zelo važen. Vsi. ki imajo klubsko орте-то, naj na današnjem sestanku poročajo, v kakšnem stenju je ta oprema, zato jo naj pred sestankom toči» pregledajo Na sestanku se bodo doiočili tudi treningi, ki bodo pričeli po možnosti še ta teden.
Ljubljanski plavalni podsavez. Upravni odbor LPP sklicuje za drevi ob 19.30 v prostorih restavracije hotela Štrukelj svoj občni zbor. Vse člane vabimo, da se občnega zbora polno številno udeleže? Dnevni red kot običajno.
ASK Primorje (nogometna sekcija), Danes od 15.30 nepre: stroge obvezen trening za ligino in prvo moštvo. Pp treninga sestanek.
ostrini noža
Začetek vojnega leta 1917 - Nameravan skupni napad italijanske, francoske in angleške vojske skozi Julijske Alpe in Ljubljano
(Avstrijsko vojno ministrstvo je izdalo prvi dvojni sešitek k 6. zvezku dela »Zadnja vojna Avstro-Ogrske 1914. do 1918.« V tem sešitku razmotriva v prvem poglavju bivši polkovnik Kiszling o položaju v začetku 1. 1917.. ki je bilo odločilno v toliko. ker so dosegle tedaj vse vojskujoče se države skoraj že skrajno mejo razvojnih možnosti na frontah, kakor tudi mobilizacije veeh za vojne razpoložljivih človeških sil. Zmaga nn b la tedaj odločena še niti za eno ali za drugo stran, na obeh straneh pa so že vedeli, da jo je treba odločiti baš iz omenjenih ozirov v najkrajšem času. Zato so na tej in na oni strani izdelovali velikopotezne načrte.
Kar se tiče osrednjih sil je avstrijski poveljnik Conrad v. Hötzendorf sestavil sp; menico za operacijsko pisarno. Predlagal je. naj bj nasprotniku ne dali več časa, da bi prešel v napad v najugodnejšem trenutku in z največjim razvvtkom evojih sil. Treba bi bilo čim bi se končala zima, podvzeti ogromno ofenzivo na italijanski fronti, istočasno s primorske in tirolske strani z vsemi 29. tam razpoložljivimi avstrijskimi divizijami, ki naj bi se dopol-ni'e s 13 nemškimi divizijami, kajti Italijani sami so imeli na tej fronti 60 divizij. Obenem ta i bi se do skra jnosti poostrila vojna s podmornicami, kajti skupaj z akcijo na kopnem bi bilo to edino sredstvo, ki bi moglo vojno ugodno zaobrniti, preden bi centralne sile morale položiti orožje pred silovito premočjo nasprotnikov.
Nemci niso bili bogve kako navdušeni za odločilni napad na italijanski fronti, tem bolj pa so bili pripravljeni poostriti pod-morn-ško vojno, ker jim je bil admiral H »Itzen dorf 'izračunal, da bi lahko spravili Anglijo v poi leta na kolena, če bi ji vsak mesec potopili za 100.000 ton trgovinskih ladij. Proti temu je bil v Nemčiji prav za prav samo kancelar Bethmann-Hollweg. k' se je bal. da bi akcija s pod-momariermi spravile Zedinjene države na stran zaveznikov, kamor so se že nevarno nagibale, v Avstriji pa so imeli iste pomisleke ce?®r Karel, grof Czernin in oba ministrska predsednika Clam in Tisza.
Bethman-Holhveg se je dal kmalu pregovoriti, slede nasprotstva proti obsežni podmorniški akciji v odločilnih avstrijskih krogih pa so se vršile pogajanja sem in tja, dokler niso osrednje sile proti koncu januarja dobile sporočila, da namerava amtanta izvršiti napad na Nemčijo ali za-padno Tirolsko skozi nevtralno Švico, pri-bl žno tako. kakor je bila storila Nemčija z Belgijo ob začetku vojne. To je dalo povod, da so se v obeh centralnih državah k<->mi-o sporazumeli tako za velik skupni nar>ad na italijanski fronti in za podmor-niško vojno do skrajnosti.
Med tem antantne države niti od daleč niso mislile na kakšen presenetljivi napad skozi Švico, pač pa so tudi mrzlično pripravljale načrte za odločilni splošni napad, ne da bi se mogle sporazumeti, kje naj se ta izvrši. 2e v novembru 1916. 1. so se bili sestali vojaški poveljniki Francije Italije, Anglije in Rusije ter po en zastopnik Belgije, Rumunske in Srbije v francoskem glavnem stanu v Chantülyju, da bi izdelali zadeven operacijski načrt. Napad naj bi se izvršil po možnosti v prvi polovici februarja, toda potem so se pokazale te/ave. Nobena izmed držav ni bila sposobna. držati se tega termina. Francija zato ne, ker so tfm kmalu vrhovnega poveljnike Joffra nadomestili z generalom Nive'jlom. ki je izdelal drugačen načrt po katerem naj bi pred odločilnim napadom na zaparVm front; prišle še neke druge manjše operacije, tako da bi se napad mora.! preložiti do apri'la. Rusija je b'la še najbolj navdušena za takojšen napad, če-
demonstnacije proti vojni. Nihie nd bil j ski diviziji, Lloyd George pa je zagovarjal
n/l IT Л11С <xn ПГЛ ПЛп/a J	lri	Л « К! V А ЛГП.АА1	л £ ао	_	1___ 1_________ —Л . ' * — 1_J f	..л.»
navdušen za napad, ki naj bj se začel po sklepih v Chantillyju kot del splošnega napada v februarju tudi na jugozapadni fronti. Zato je prišlo v januarju v Rimu do konference, ki se je je udeležil tudi angleški ministrski predsednik Lloyd George, ki je ostro kritiziral »netaientira-ni« način, kako so zavezniki vodili vojno, kakor se je sam izrazil, in je predlagaj skupni napad Italijanov, Francozov in Angležev skozi Julijske Alpe in Ljubljano proti Dunaju. Italijanski generalisimus Cadoina je takoj izdelal primeren operacijski načrt ze te napad, toda generalni štabi zapadnih držav во bili za to, da bi se odločitev izvršila ne francoskem bojišču in tako so bila potrebna nova pogajanja in konference, katerih posledica je bila ta. da italijanski glavni stan v februarju še ni imel nobenega jasnega načrta, kaj naj stori.
Isto ie bilo s fronto v Orientu. V decembru so se bili francoski in angleški zastopniki na konferenci v Londonu ostro zgrabili, ker so Francosi zahtevali. naj pošljejo tudi 'Angleži dve diviziii na fronto pri Solunu, kjer sta stali že dve franco-
Pomemben obisk abesinskega bojišča
Vrhovni poveljnik italijanskega generalnega štaba, maršal Badogllo, je na povelje Mussolinija odpotoval v Vzhodno Afriko na ogled tamošnjega bojišča. Pravijo, da pomeni njegov obisk nov ofenzivni sunek italijanske vojske
poljubov na roko
Aleksander v. Humboldt pripoveduje o ceremoniji poljuibovanja roke španskemu vladarskemu paru, ki je bila v navadi šestkrat na leto. On sam ee je udeležil takšne ceremonije v novembru L 1799. Kralj in kraljica sta sedela s svojim dvorom v veliki dvorani ob mizi, ki je bila prevlečena z rdečim žametom. Vse je bilo seveda najlepše okrašen^, oblačila so bila so bila posuta z diamanti in drugimi dragulji. Vee, kar se je hotelo pokloniti kraljevskemu paru, je stopajo v dvorano, poklekalo pred kralja in kraljico ter jima poljubilo roko-Hu/mbo'ldt pravi, da je ob tej priliki naštel 300 oseb, včasih pa jih je prišlo tudi do 600. Po končani ceremoniji je imel vladarski par navado, da se je z navzočimi pogovarjal. Kraljica pa je včasih vendarle menila: >Sedaj najprvo
prav je bila dotlej izgubila že 4 in poi mili
jona mož Toda ko bi moralo priti do od- j	da ge očistim vse te nesnage!«
ločitve oziroma do dejanja na ruski fronti (	0
so se pokazala med zaveznik} raz'iSna j	----
mnenja, ki jih je b;lo treba najprvo izravnati s konferencami in na zadnje so se zedinili za kompromisni predlog generala Gurka v prvi polovici februarja, ki je šel za tem, da bi se najprvo reorganizirala runi un.s ka vojska, u.a kar bi zavzel; Dobrudžo in šele potem bi prišel glavni sunek z ruske strani proti Lvovu, Sokelu in Mamraroš Sigetu. V februarju pa so že krožile govorice o dveh milijonih ruskih vojakov, ki so bili pobegnili izpod zastav, in o prvih spopadih in stavkah, ki so pomenile začetek velikega prevrata.
V Italiji je bilo razpoloženje precej potlačeno. Po dTŽavi so prirejali socialistične
Obeta se polna brada
Modna akademija frizerjev v Parizu je te dni priredila prvo friziranje mojstrov po vzorcih za bodočo sezono- Ta prireditev je pokazala med drugimi najnovejše m^ške frizure. Odločilni &o za. nje brki, ki naj bi jih moški v zvezi z zalizci nosili spet daljše. Nadalje 60 se mojstri domenili, da bi morali moški nositi spet polne brade. Mailo je verjetno, da bo ta moda prodrla. Vendar pa če pomislimo, kako popniarni ap danes Abesirnci, ne moremo izključiti presenečenj...
Prva slika o borbi za Aduo
ofenzivo v Iraku m ob palestinski fronti ter opustitev postojank pri BAtolju. K« se takrat glede teh stvari nieo mogli sporazumeti, so v januarju sklicali ▼ London novo konferenca na karten во ее angleške mu stališču priključile tudi Francija, Italija, Rusija, Srbija in Rumunska, a se je potem končala brez prave jasnosti. Tako se je zgodilo, da so Francoz; poslali na Balkan, kjer se je general Sarraii pripravljal na ofenzivo, še dve diviziji, kakor so obljubili v Londonu, med tem ko se je angleški general Miines po navodilih iz Londona pripravljal že na to, da bi se omejil na golo defenzivo.
Tako je postal generalni napad v februarju za antantne države neizvedljiv in preložiti so ga morelj na april, pa še potem eo se zanj navduševale samo zapadne sile. Ideja genera'nega napada se je tako izjalovila. Centralne sile so si bile glede svojih načrtov bolj na jasnem in so jih poskusile tud; izvesti. Vsekako pa se vojne v tem letu ni utegnila zaključiti. Priti so morale druge stvari, da so izsilile šele proti koncu naslednjega leta konec največjega klanje v svetovni zgodovini.
Kupujte domače blago!
Odpad rasa Gukss
Dinastične razprtije — vzrok nepokorščine in izdajstva cesarjevega zeta
Rae Kassa, general abesinske vojske in sorodnik rasa Gukse, ki je skupno z njim prešel v italijanski tabor
Listi во že poročali, da je rae Guksa,
zet abesinskega cesarja, odpadel od Halle Selassia in prešel s svojimi četami na italijansko stran. Pridružil se ш je tudi poveljnik Kassa Araia.
Ta odpad ima svoj poseben vaaok v dina&tičnih razprtijah med гавот Gukso im Haile Selassijem. Ras Gukea je bil v maju 1934 imenovan za guvernerja province Vzhodne Tigre, vojaško vodstvo pa je abesinski cesar tedaj poverfl raeu веуа-
mu. Slednji je Ьй namreč velik nasprotnik Itatojajiov. To imenovanje je ra*a Guikeo močno uža-но. tembolj, ker je клеи živel kot potomec stare dinastije province Tigre že prej v nasp-roistvu s cesarjem Selassiiem ter r0varU proti sedanji dinastiji, ki izvira iz pokrajine šoa.
Ovi.pa.il rac«A buiatoe poniju.; za 1 La.uja.ue
veliko pridobitev, ker kaže, da ne žanjejo v Auesiniji samo vojaških, ampak tadi politične uspehe Teza Italije, da bo tre ua po vojaških zmagah pridobiti tu* i i prebivalstvo posameznic plemen, kaže, da je pravilno postavljena Jedrp, te teze je namreč v tem, da sestoji Abesinija iz dveh različnih sfer, iz amharske sfere, Ы igra v državi danes vodilno vlogo ter iz dežel, ki stoje proti Amharom v nekakšni kolonialni odvisnosti. Poglavitni na. spsroitniki italijanske in van z i je so Amhari-I tadi ja si obeta pni tega kortstl in že pri_ pcavija prediLoig, da bi zaradi nasprotstev med Axnhaxi in dragimi plemeni dobila mandat nad temi pokrajinami, ki so v nekakšnem suženjskem razmerju Amhari.
O raeu Gufesi se govori, da Je bE že dalj časa t zvezi 1 Itaiijant S posebnimi signali je obveščal letalce, ki so leteM nizko nad njegovim mestom Makale, da ima namen preiti v italijanski tabor. Ko ga je abesinski cesar v nedeljo jy, рвхЈ-eu A<Jne preval k sebi v Addis Abebo, je sklenil, da se Povoju bo pokoril tn ee je rajši odiočfl za prehod sa *UriiJan-eko stran.
j
Za to trdnjavo gre zdaj
PtiÄ
Na jugovzhodu Adue leži naravna in umetna trdnjava Makale, katero obmetavajo Italijani z bombami. Pred ssvze0em mesta
Makeleja bodo morali Italijani osvojiti tndl to postojanko
Lahki tanki v Abesiniji
čudoviti uspehi moderne tehnike v afriški vojni.
Najvažnejše orožje, ki rabi Italijanom v njihovi borbi proti Abesincem na severnem bojišču, je lahki tank в posadko samo dveh mpž. Poročevalec United Press Poroča, da je imel priliko videti te s strojnicami oborožene tanke, ki premagajo tudi največje ovire. Ne pešec, ne konjenik, ne mezeg ne bi mogett biti kos takšnemu terenu, kakršnega z veliko lahkoto prepleza lahki tank. Vali se čez kamenito ozemlje in pleza po pobočjih, ki bi jim še mude komaj kljubovale. Vzpenja se skoro navpično po skalah in kdor ga vidi trepeta v strahu, češ, zdaj zdaj se bo prevrnil. In Poleg tega se to vozilo premika z brzino 40 km na uto!
Moštvo v takem tanku je seveda izstavljeno najtršim preizkušnjam, pre. neeti mora najhujše štrapa-ce. Na obra.
Velik potres v Srednji Aziji
Kakor poročajo z zrmudo iz Moskve, so imeli pred tednom na ruski meji v Aziji strahovit potres, ki je zahteval večje število človeških žrtev.
Vesti iz Stalinbada. prestolnice ruskega Tadžikistana javljajo, da se je primerila katastrofa že 5. oktobra ob 20. uri zvečer. Ognjišče potreba je bilo v ozemlju ToviJ Dorinsk v Tadžikistanu. Razdejanje jc baje strahovito. Vse brzojavne zveze so pretrgane. To je tudi vzrok, da je svet izvedel za to katastrofo tako pozno. Most čez reko Sangan se je podrl. Kameni te hiše so se v nekaterih krajih porušle do tal in kamenje je ubiio mnogo ljudi.
Volna iz lesa
I* Melbourne poročajo o izumu umetnega
tvoriva, ki je povsem podobno ovčji volni. Izumitelj je neki farmar, ki je prej študiral kemijo in čigar ovčjo čredo je uničila neka kuga Kolikor je razvidno ix poročil, se da sintetične volna prav tako dobro obdelati kakor naravna, je prav teko mehka in trpežna in celo po ceni lahko konkurira z naravno volno.
Askari na konjih podijo sovražnika daječ ven iz mestnega ozemlja
Strela treščila v svate
rte dni во imeti v Miškotou na Mad&ar-svetbo. Кр во se svatje vračali k cerkve, je nastala nevihta in je udarila mednje strela. Dve osebi sta ЬШ pri tem ufbiti. Neka deklica se je tako prestrašila, da je dobila živčni Sok in je Izgubila dar govora
SO-letnica skače s padalom
Pri neki prireditvi rdeče vojske v Kujbi-čevu je skočila neka SOletna ženska pred 15X00 gledalci s padalom z nekega stolpa. Preden je tvegala ta poskus, so jo zdravniki preiskali. Po skoku je izjavila, da bi šla gotovo za pilotko, če bi bila mlajša,
zih se takšni posadki vidi, v kakšni napetosti živi in s kakšnim saimozataJeva-njem opravlja svoje težavno deSU*
Drugo uspešno sredstvo, ki raibi Italijanom v abesinski vojni, je lahko tovorno vozilp в štirimi gumastimi kolesi ki dvema reaervnima obročema. Tudi ta vozila se z neverjetno lahkoto premikajo pp abesinskem terenu. Kdor jih ni videl, kako pogumno plezajo kvišku, ne more verjeti, da во motorna vozila v obče sposobna takšnih stvari.
V krepko podiporo »o <Ш1јаллп» tadi lahka l£>v6ika letala, ki skrbe za zvezo med bojiščem in etapo. Povelja generala de Bona prenašajo s takšnimi letali na fronto. Piloti seveda v teh razmerah dnevno in vsako uro tvegajo svoje iiv-ljenje za stvar, k er skorlikjer nimajo možnosti za zasilni pristanek. T^da kljub vsem sredstvom то-lerae vojne tehnike je treba reči, da odpade najtežje dalo v afriški vojni na tntamterijo. Moštvo, И bo imelo največ poguma in vetrajttostf bo odločil^ izid te vojne. . .
Diploma'
Vojskovodja Seytam
eden najvplivnejših abesinskih knezov, guverner province Tigre in poveljnik čet, ki ae borijo okolu Двое in Лквптеа
Grof Vinci, italijanski poslanik v AdcBa Abebi, ki je pač zahteval svoje poverilne listine od abesinske vlade, а ш odpotoval s posebnim vlakom in je zdaj v abeetn* skem ujetništvu ter ga bodo % letalom ocU peljali na nevtralno ozemlje, kjer ga bode Izpustili
ANEKDOTA
Ha obedu, ki ao ga priredili te dni ▼ Pragi na čast eofvjetskim pieateijem ln časnikarjem ob priäiki njihovega poeeta, je pisatelj Aäekssej Toästoj v svoji zdra. viol dejal med drugim sledeče: >Do leta 1921. si je vsak Rus želel kosa bele žem-IJe, <$-> L 19S-5. avto, a odslej si želi višjih dmševndh vrednot. <
VSAK DAN ENA
«Gospod doktor, resnično, pogoltnil je gate ribol>	IcTidens Tega»),
Kulturni pregled
Otvoritev operne sezone
6. Rossini: РереПса Angelina
Ob otvoritvi nove — po vojni osemnajste — operne sezone je v Gledališkem listu, glasilu našega ljubljanskega gledališča, ravnatelj opere g. Mirko Polič izjavil, da ostanejo naloge in cilji slovenske opere tudi v novi sezoni isti in neizpremenjeni kot doslej. Z obnavljanjem, z novimi prevodi, skrbno pripravo in opremo del železnega repertoarja bo, kot v poslednjih sezonah, opera tudi letos nadaljevala. Ker pa si je gledališko vodstvo svesto svoje naloge in dolžnosti, da vzgoji ansambl in občinstvo v duhu sodobne glasbe, hoče vršiti i nadalje pionirsko delo za uvel javi jenje sodobnega repertoarja.
V	to svrho pripravlja že za najbližji čas tri najnovejša dela sodobne usmerjenosti, toda povsem različnega stik. in sicer po eno glasbeno — scenično umetnino Sostakoviča "(Lady Macbeth), Rocce (Üibuk) in Wagner-Regenyja (Kraljičin ljubljenec). Slednjič vabi ravnateljstvo k sodelovanju vse, ki jim je res da takih ciljev, predvsem pa prosi po moči naše občinstvo, brez katerega bi vse to delo ostalo brezplodno.
Zlasti upravičen je ta nujni apel na oni del slovenske inteligence, ki misli, da bo prihranil s tem. ako bo zaprl vrata knjigi, muziki, gledališču itd., vso to, kar je izgubil. ali kar se toji izgubiti po drugi strani. Deficit se bo v enem žepu morda res zmanjšal, zato na bo narasel v drugem. Inteligenci brez knjige, mtizike, gledališča, itd. ne bo dolgo ostala inteligenca. Sicer je pa takoj prva predstava v letošnji operni sezoni dokazala, da bojazen pred prazno gledališko hišo ni bila utemeljena. Pri sobotni premieri Rossinijeve »Pepelke Angeline« je bilo publike zelo mnogo in od začetka do konca je spremljala predstavo z največjim zanimanjem in zadovoljstvom.
Že je bila italijanska opera v zadnjih zdi-bljajih. Zvonili so ji Crluck, Mozart, pomagali so Haydn, Beethoven, Schubert. Pa je zapel Rossini in ves svet je zdivjal, znorel.
V	Italiji so gorele glave, hladni nemški filozofi, Schopenhauer, Hegel, so odpirali ušesa na stežaj, Beethoven je zatemnel, Mozart je bil pozabljen, Schuberta ni nihče poslušal. Edino Francozi so ostali nekaj časa hladni. Rossini se je moral pofrancoziti, da jih je s >Tellomc pridobil. Niti en glasbenik ni na svetu u?.il toliko časti in slave, si napolnil svoje žepe s tako lahkoto kakor on. Hitro pridobljena slava pa je običajno tudi hitro izgubljena. Koliko hrani zgodovina slavnih imen, o katerih dandanes nihče ne ve. Rossini pa je, sicer res le v dveh, treh delih živ, neumrljiv. Njegov >Seviljski brivec« živi drugo stoletje, brez »Telia« ni železni repertoar popoln, »Pepelka Angelina« se je rodila vnovič. Glasba sekularne vrednosti, ki ne more umreti. Z razumljivostjo naravne sile, z nekako animalično brezobzirnostjo zastopa poleg ritma prvobitno moč vse muzike: melodijo. Njeni sugestivni premoči od časa do časa podlegajo generacije, mladi, stari, ne samo masa, ne samo površ-neži. In ali ni tudi današnja »šlagerska« do ta pod tiranskim vplivom melodije? Ali je ta dobra, ali je slaba? Kdo more to z absolutno gotovostjo trditi, ako pa gredo za njo milijoni' In ravno tako so šil za Rossi-nijem in še danes smo v njegovih mrežah, de jih le vrže za nami.
lesno pri Mozartu Stoji Rossini. Sega mu včasih z bogastvom in lepoto svojih melodij, t duhovitostjo domislekov, z natančnim odrskim poznanjem, z nedvomljivo spretnostjo tipičnega karakteriziranja v bufo-operi, kdaj pa kdaj celo preko glave. In to brez globljega glasbenega znanja, samo z najpotrebnejšim strokovno-rokodelskim orodjem, toda s čudežno lahkoto ustvarjanja in prav božjo melodično invencijo. Muzika zanj eelo ni bila vsebina življenja. V 37. letu svojega življenja, na višku triumfov jo je, kot izrabljeno žensko postavil pod kap. In vendar ni bil glasbeno impotenten, saj je pozneje v dveh resnih delih: Stabat mater in Missa solemnis to dokazaL No, morda je le slutil, da je dosegel vrh in vse, kar bi pozneje še ustvaril, Ы pomenilo le spet pot navzdol. Blagor človeku, ki ve, kdaj mora z odra za kulise! In ki to tudi storil
>Pepelka Angelina« (Cenerentola) je po tvoji glasbi sestra dvojnica le kratek čas pred njo rojenim >Brivcem«. Kaj dostikrat ju je celo težko ločiti med seboj. Ista lahko-tekoča melodika, ki se srečno ovija okoli si-tuacijske komike in ne pride ž njo nikdar v navzkrižje, vsak zvok je. igraje izluščen iz dejanja, arije, kolorature, recitativi se menjajo kaleidoskopsko, orkester Je prozoren kot steklo, dueti, terceti in večglasni ansambli in finali so kakor izrezani iz »Brivca«, telo osebe spominjajo nanj. Don Ramiro sli-£i kdaj pa kdaj Almavivi, Danaini Figaru, Doti Magnifico Bartolu, Alidoso morda Ba-giliju, Angelina glasbeno Rosini.
Pravljica o pepelki je doma po vsem sveta- Preganjana dobrosrčnost in lepota, ki končno triumfira nad oholostjo ln praznoto Brca. Seveda je snov pravljična, teaterska.
Resnično, realno življenje je ne pozna. To je bilo še tisti pravljični čas, ko je princ iskal nevesto, a ta je morala biti pridna, dobra, Četudi revna. Kajpada, če je bila pridna, dobra in revna, je bila tudi krasna. To ne more biti drugače v pravljici in teatru. Pa je princ zvedel, da ima Don Magnifico tako hčerko. Da pa bi se lažje umaknil, ako bi mu nevesta ne bila všeč, pošlje najprej v hišo na oglede svojega vzgojitelja, nato pa gre tja še sam. Sebe preobleče v konjarja, svojega konjarja pa v sebe. Don Magnifico pa ima dve pravi hčeri щ pohčerjen-ko. Le ta, kajpada, zamore biti pepelka. 1'ra, vi hčerki sta oholi, leni, domišljavi, njima je samo do lišpanja, druga drugi sta nevoščljivi in neusmiljeno preganjata ubogo Angelino- Oče je kompleten idiot, še stene mu kažejo osla. Rad bi eno izmed svojih dveh hčera obesil princu. Princ pa je konjar, in konjar je princ. Tako pride do raznih komičnih zapletljajev, ki se končno rešijo tako, kakor se morajo pri tej hudo enostavni historiji rešiti: princ, pravi princ, se zaiiubi v pepelko, ona v njega. To pravi v konjarja, ki je pa princ, drugi dve hočeta pa princa, ki je konjar in ne mara niti ene,
Je povezana v dva akta po tri вНке. Zelo
prijazne in ljubeznive eo bile vse, z mikavnimi kulisami, pestrimi kostumi in živimi lučicami. Zgodbica je tekla lahko, skokono-go. živoekrbno, saj jo je vodil in ji uravnal pot in gladek tok režiser prof. O. Sest Z dirigentsko paličico pa je bdel umno in pozorno nad njo A. Neffat. -
Bil je to večer Z. župevčeve. Najprej njen, potem pa Betettov. In dalje Gostičev, nato pa Jankov. Tudi Kogejeva, Ribičeva in Petrovčič so storili vse hvalevredno delo.
Do sobote zvečer smo samo slutili, kaj se skriva v blagoslovljenem grlu Župevčeve. Njena Pepelka je bila naravnost odkritje za nas. Njena čista grlska spretnost tekmuje z lepoto njenih tonov, z ljubeznivostjo njene naravno, neprisiljeno tekoče pesmi. Brez nje bi Pepelke ne videli na našem odru. Poslušalstvo jo je kar sredi odra obdalo z gromom odobravanja. In ne samo en krati Betettov don Magnifico se polnovredno priključuje njegovim kreacijam v »Treh oranžah«, »Prodani« itd. Sprostilen smeh izzivajoča maska, virtuozno komična igra, mojstrsko petje- Betetto je samo eden. Gostičev princ je tudi v obleki konjskega hlapca princ. Kot princ pa je dvakrat princ: neznansko lep, dostojanstven, pa tudi poje po prinčevski. Janko je poreden, zabaven, 'alr koten Dandino, ki tudi v prinčevski obleki ni pozabil, da je le sluga, a tega ni nikjer pretiraval, kar bi morda kdo drugi le pre-rad storil. Mirni, nekoliko težki Petrovčičev značaj se odlično prilega njegovi beraški. a potem vzgojiteljski vlogi. Tudi po pevski plati je popolnoma ustrezal. Kogejeva in Ribičeva sta storili vse, kar je bilo treba.
niti druge. Brž. ko je ljubezen med pepelko in navideznim konjarjem perfektna, ovržeta konjar in princ krinko raz sete ln vse osta- j da je preko nju skromna pepelka izplavala lo si lahko mislimo. Sicer pa smo si vse to > na srebrno površje. Videli smo nekaj bolj že takoj spočetka mislili in se nismo prav j ali manj domačih kavalirjev, par srčkanih
nič bali, da ne bo tako, kakor to pač mora biti. Slavnostna zaroka pepelke in princa, poreden smeh sluge in dolgi nosovi očeta in njegovih pravih hčera. Končno pa le splošno odpuščanje. Cela lirično komična povest
pastirčkov, videli cel koš gladke, smiselne in plemenito zabavne igre, slišali dobro, lepo muziko. ki je bila tudi dobro in lepo |ю-dana. Skratka: Pepelka Angelina je bila prva zmaga na pragu nove sezone! —č-
Mariborsko kulturno pismo
>Tartuife« je bila druga letošnja premiera. J. B. Moli^re, mojster komedije in satire, je njen genialni tvorec. 0. Župančičev prevod je mojstrovina- Nekatere režijske solucije niso mogle popolnoma zadovoljiti, posebno ne angažiranje nekaterih igralcev v tej igri, tako da ni nič čudnega, ako so po samezniki iztirili, oziroma, ako niso tako uspeli, kakor bi bilo želeti.
Ta satirična komedija, ki je dvignila že samo ime Tartuffa na simbolna tla kot ve-kotrajno znamenje ostudnega svetohlinstva, pobožnjakarske nizkotnosti, brezmejnega hi-navčenja in obsodbe vrednega tercialstva, je Ldla v razvoju odrske literature zametek nove komedijske oblike in obdelave. Obli kovno in vsebinsko dotirana odrska umetnina je živahna in slikovita revija neštetih komičnih situacij, sijajno zamišljenih likov in smešnih pripetljajev, ki segajo trenutkoma s področja veselosti v tragikomičnost. V podnaslovu jedke komedije, ki je v njej siloviti kritik, bičevalec in razkrinkovalec človeških napak ožigosal enega najodvratnej-ših in najodurnejših pojavov v človeškem značaju, stoji beseda goljuf, ki je najpre-gnantnejša oznaka nečuvenega svetohlinea in iicemernika Tartuffa. Goljuf Tartuffe je postal simbol. V njem je upodobil MoliSre gnusno podobo odvratnega spačka in pokvc-ko človeškega značaja. Velike ovire, ki so se pojavile ob prvi uprizoritvi »Tartuffa«, bi najbrž ostale nepremostljive, ko ti ne bil Moli^re v dobri domislici našel izhoda in zaslombe z vrinkom nenadnega pojava kraljevega odposlanca, ki prinaša milost in modro razsodbo kralja Ludovika XIV.
Mariborska predstava morda ni potekala v skladu s tekstnim ritmom in bi bilo mogoče še marsikaj dodelati. Iz centra odrskega vrveža vstaja osrednja lažna pobožnja-karska podoba Tartuffova, ki ga morajo gledalci skozi dve dejanji čakati, saj se v obeh dejanjih samo o njem govori, s čimer se premišljeno stopnjuje zanimanje otčinstva. Furijan je pretkanega Tartuffa, ki ga vneto pobožnjakarstvo prav nič ne moti, da se ne bi ob prvi priliki pognal v objem poltenega sladostrastja in razdivjane pohotnosti, gradil morda preveč iz notranjosti in pri tem morda zunanje elemente (maska) nekoliko zgrešil. Nekatere reakcije niso bile do želene stopnje dognane, četudi je sicer tartuf-fovska podoba plamtela v razvnetem lice-merstvu in lažnivosti Njegova protipodoba je lahkoverni, zaupljivi in v oboževanju tar-tuffskih kočljivih čednosti do slepega fana tizma omejeni Orgon. V P- Kovičevem Or-gonu se odraža vsa trmoglavost, združena s preslepljenostio. vihravost in zaverovanost v Tartuffa z neko vrtoglavostjo, ki gre tako daleč, da hoče celo svojo hčerko Marijano, prvotno namenjeno drugemu, vsiliti Tartuffu za ženo, četudi meče le-ta svoje hinavske poglede veliko rajši na dražestno Orgonovo ženo Elmiro Pavle Kovič je sicer izobliko val tega svojega Orgona do nekaterih značilnih podrobnosti, žal pa so se znova uveljavile nekatere podobnosti s številnimi do sedanjimi liki kar ima svoje razloge brez-
dvomno v prezaposlenosti, kar gotovo ni pravilno. Gre pa tudi za umljlve razloge potrebnih sprememb in variacij, s katerimi je treba pri gledališču računati. V oblast-nosti in gospodovalnosti sikajoča Orgonova mati Pernelle je našla v M. Zakrajškovi verodostojno interpretko. Moment pretkane zapeljivosti je prevladoval v Elmiri E. Starčeve. Preprosta pohlevnost in pohlevna poslušnost označuje Marijano D. Savinove, v Darini E. Kraljeve je zaživela neugnana je-zičnost in klepetuljarska neizčrpnost, ki je doživela v drugem dejanju pravcati triumf. V Blaževem Damisu, Orgonovem sinu, je udarila na plan neizrečena mržnja in zaničevanje Tartuffa v najvehementnejši meri in do najekstremnejšega izraza Mladostno žentlmenski je bil Nakrstov Marijanin ljubimec Valer: diplomatski v posredovanjih in ubirajoč vedno neko srednjo pot »zlate sredine« Gromov Kleant, Orgonov svak. Ro-kokojski v opremi in narejeni prijaznosti je bil Gorinškov birič, Just Košuta je nastopil ob zaključku kol kraljev odposlanec, Verdo-nik. pa kot .Sluga Filipot, katerega najvažnejša naloga je v tem. da brez večjih pretre-sljajev prenese krepko odmevajočo klotuto gospe Pernelle v I. dejanju. Režija je bila J. Kovičeva.
Diletantje »Dramskega studia« so pripravili lep večer z uprizoritvijo K. Schönherr jeve »Otroške tragedije«, iz uprizoritve, v kateri so stopala v ospredje znamenja simbolne stiliziranosti, je bilo čutiti neko stremljenje po nečem novem, nenajdenem in je prihajala do izraza vsa tista duševna strtost in zbeganost mladih duš, ko dojemajo razkrajanje vezi med očetom in materjo. Ta depresija lahko vodi do tragičnih zaključkov kakor v tej otroški tragediji. Do stopnje po klicno odrske kvalitete se je vzpela gdč. Sim-eičeva. D. Bajtov Franci, ki je komplicira-nejša podoba kakor Janko, je tudi najtežje situacije (zaključna scena!) dobro obvladoval. Franjo Žižek je svojemu Janku dajal poudarke stilizirane igre- Člani dramskega studia so nesporni odrski talenti. Priporočati bi bilo le, da bi se dajala prednost naturalističnim uprizoritvam.
Cesar von Агх je v vrsti svojih številnih odrskih del, ki pričajo o mojstrskem tvorcu, napisal tudi trodejanko ^Izdaja pri Novari«. Četrtkova premiera je bila med najučinkovitejšimi predstavami mariborskega Narodnega gledališča. Elementarna snov, silovitost dinamike, eksaktna in do zadnjih drob cev segajoča izvedba, so dale tej uprizoritvi nekakšen elan in sproščenost. Vsi sodelujoči so bili v tej stvari za stopnjo višje nego kadarkoti. Neznanska ljubezen do rodne hiše in grude diha iz vsega tega okolja, vmes se prepleta borba dveh bratov za ženo in zemljo. Vse pa navdaja neminljva ljubezen matere, ki je vsem brez razlike dobrohotna, odpuščajoča, dobra. Ta goreča ljubezen do rodne grude in sina. ki je utelešena v izklesanem liku P. Kovice* «ga urijskega kmeta Ernija Turmanna, je tako silna in do pekla zakoreninjena, da ugasne ob njej celo pomislek na izdajstvo, samo da
Je rešena douuliji hi
klanost in notranjo bolečino pred odločitvijo je Pavel Kovič v višku svoje igre v drugem dejanju prepričevalno prikazoval ta podajal, klečeč pred deželnim namestnikom grofom Antonom Balsseyem. Vzporedna podoba Ernija Turmanna je njegov brat Gil-ger (M. Furijan), ki zapeljuje bratovo ženo, ki ga pa tudi privezuje k domačiji in rodni grudi neki neukročen primaren gon, ki je močnejši od privlačnosti žolnirskega življenja. Vražjo žensko, Ernijevo ženo Amei, ki puhti iz nje neugnana poltenost, strast in želja po svobodnem življenju, je dobro predstavljala Ema Starčeva. Morda je njen nastop malo preveč težil k teaterskim efektom in je bilo v njem še vse premalo tiste primarne naturne ženske silovitosti. Vsem ustrezajoča, vedno dobra, zlata Turmannova mati je dobila v E- Kraljevi krepko začrtane konture. Kraljeva je bila v tej vlogi vseskozi na liniji visokih kvalitet. Nakrstov grof Anton Baissey, lokavi in iznajdljivi deželni namestnik, je bil realiziran v neki figuri, godni za vsak oder. Primerno častniško dostojanstvo je odlikovalo Gromovega poveljnika in okrajnega glavarja urijskega in der Gassena. Preostale manjše vloge so bile dodeljene P. Rasbergerju (general Gian Giacomo Trivulziju), Fran Blaž kot pisar, Just Košuta (hlapec Hansepp) ihJ Verdonik kot stražar. V Petru Malcu smo dobili sposobnega režiserja-gosta in obiikovatelja, ki bi bil Mariboru zelo potreben.	—c.
D I 0
Izvleček iz programov
Torek 15, oktobra
Ljubljana 11: Šolska ura: Trgatev (Mirko Kugler).. 12: Tamboiraši in citraži na ploščah- 12.45: Vreme, porpčila.. 13: čas, obvestila.- 13.15: Po naših domačih stezicah: Radio orkester.- 14: Vreime, borza..- 18: Plesna godba, Raidio jazz,-18.40: Vzgojna vrednost uunietnosti (dr, Stanko Gogala).. 19: Oas, vreme, poročila, spored pbvestila- 19.30: Nac. ura.-20: Prenos opere iz Zagreba, v odmoru: čas, poročila, spored, vreme.
Be0grad 16.20: Plošče,- 16.30: Pesmi.-1S: Ples.- 30: Narodne pesmi., 20.30: Simfoničen koncert na ploščah.- 22.30: Lahka g^dba orkestra,- Zagreb 12.10: Jugoslovanska narodna glasba.- 17.15: Orkester.- 20: prenos opere iz gledališ-ča..Praga 19.10: Vojaška godba.. 20.10: Večer Nielsenove glasbe,- 21.26: Sonate za violino in klavir- 22.15: Plošče. -Varšava 20.11: Vojaška godba igra poljske skladba,- 20.30>: Klasična glasba na ploščah,- 21: Opereta- 22.45: Plesna muzika.. Dunaj 12: Koncert orkestra.. 16. 05: Odlomki iz nemških oper- 17.25: Koncertna ura. 18.55: Waigner: »Tann-häuser* - prenos iz dunajske državne operem 23.15: Jazz- Berlin 19.30: Mladostne pesmi Hugona Wolfa.- 20.10: L«r-tzingova komična ppera »Hans Sachs«.. 23: Pr&nos iz Münchena.- München 20. 10: Godbe na pihala iz Varšave, Züricha, Stokholma, Milana in Londona.. 22.30: Orkestralen in pevski koncert- Stuttgart 20.10: Operetni večer,- 20.15: Slußna ig. ra.-22.45: Prenos iz Münchena- 24: Ko. morna glasba.- Rim 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. 20.501: Мебап prpgram,- 22: Komorna зЬаЗЬа.
Sreda 16. oktobra
Ljubljana 12: Odlomki iz oper (plošče).
—	12.43: Vreme, poročila. — 13: Čas, obvestila. — 13.15: Ksulofon in saksofon na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Čudovite pustolovščine lutke-Storžka (nadaljevanje). — 18.20: Otroci pred mikrofonom. — 18.40: Pogovor s poslušalci. •— 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Klavirski solistični koncert ge. Marte Osterc-Valjalove. — 20.45: Koncert pevskega zbora »Cankar«. — 21.15: Za ples in kratek čas (prenos z nebotičnika). — 22: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahka glasba.
Beograd 16: Orkester. — 20: Koncert na čelo. — 30.50: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Ples. — Zagreb 12.10: Operna glasba. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.15: Plesna muzika. — Praga 19.25: Narodne pesmi — 20.05: Simfoničen koncert. — 22.15: Plošče. — Varšava 20: Lahka godba.
—	21: Chopinove skladbe. — 22: Ples. — 23.05: Nočnj koncert. — Dunaj 12: Orkester. — 16.05: Venček lepih melodij. — 17.05: Revija sodobnih skladateljev. — 20.05: Operetne figure. — 2210: Bachove klavirske in orgelske skladbe. — 22.55: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.20: Beethovnove in Schuberto«'e pesmi. — 20.45: Lahka glasba — 22.30: Koncert iz Kölna. — München 20.15: Zvočne slike. — 20.45: Koncert godalnega orkestra. «— 23: Pevski in klavirski koncert — Stuttgart 19: Nove klavirske skladbe. — 21: Trgatev v Tisenu (prenos iz Lugana). 22.45: Lahka gl^ ;ha — 24: Komorni koncert. — Rim 17.05: Lahka glasba. — 21: Prenos 6 trgatve v Tesinu — 22.30: Ples.
SENZACIONALNA IZPREMEMBA
V HODI PUDRA
h Pariza prihaja skrimst novega „mat" pudra
Elegantne Francozinj« so kreiral« modo, ko so naile pod er, ki daj« polti vid«* bre&kvinega cveta ter prepreči za tm «Laa tudi najmanjše sledov« rvet&kanja.
Skrivnost J« v tem, da ae po во vest načinu izdelave najfinejši puder trikrat pr«-seje «kozi svileno sito ia rmeäa к dvojno peno smetane. Ta novi načia izdelave podr*, ki je plod dolgoletnih raziskov francoskih kemikov, j« patentiraš od tvrdke Tokalon. Puder Tokalon omogoča odstranitev evetUkanja noea m mastne kože. Da Vam prekrasno polt, ki ostane popolnoma »mat«
К1шЬ 8 ar. Ce uporabljate »mat« puder kalon, s« Vam koža n« bo svetlikala niti na vetru in dežju m tudi ne pri potenju. Ta puder daj« licu videz svežih dražestnih rožnatih Krtov ter zviša v veBki meri Vašo privlačnost Nabavite si puder Tokalon, ker on, pri veeh velikih stroških pri izdelavi, ni dražji.
Nase gledališče
Drama Začetek ob 20. шв Torek, 15. tm.: Zaprto. Sreda, 16. tm.: Tuje dete Red Sreda.
Opera Začetek ob 20. шв
Torek, 15. tm.: Pepelka Angelina. Eed C. Sreda, 16. trn.: Zaprto-Četrtek, 17. tm. Madame BmtterOy. Premiera. Ked Četrtek. Petefc, 18. tm.: Zaprto.
Prva repriza izredno uspele premiere »Pepelka Angelina« bo jutri v torek 15. t. m. za red C. Kakor v prejšnjih letih »Sevjlski brivec« № »Viljem Tel«, tako je tudd na premrieiri osvojila doslej pri nas še neznane Rossini jeva opera »Pepelka Angelina«: vee poslušalce. Zasedba je pre-mieraka. Ponovi se jutri v torek za red C.
Nove vprizoritve |n dela v naši operi. V četrtek bo prva predstava na. novo vpri-zorjene, na novo prevedene in postavljene Puccina jeve opere »Madame Butterfly«. Kapekiik Niko Stritof, ki je s tako velikim uspehom že več del v novi predelavi postavil na našem odru, je pripravil tudd najboJj priljubljeno Puccinijevo opero »Madame Butterfly«. Nov prevod, nova inecenacija in nova režija nam bodo pokazale to delo v popolnoma drug luči, ki bo mnogo blažja originalu kakor pa dosedanje vprizoritve. Naslovno vlogo poje ga. Gjungjenac. Dalje pripravlja opera v prof. Seetovi režiji Verdijevo opero »Aida«t v kateri bo prvič nastopila dramatična pevka Olga Oljdekopova, deloma pa tudi gdčna Kacena. Konec meseca pride na vrsto senzacionalna opera »Krafjšcdn ljubljenec, ki jo je napisal rumunski ßkladatedj Wagner-Regeny in tako bomo dobiti prvo rumunsko opero na našem odru. Prvič nastope prti tej operi gdena Fxatnikova. Opereta študira v režiji g. Krefta »Man srfle Nitouche« z gdč. Igiičevo v naslovni vio-gi-
Drama pripravlja v režiji prof. Šesta veseloigro »če frak dobro pristoji« * g. Da-nešem v glavni vlogi in Bulgakovo dma-mo »Moliere« z g. Levar jem v naslovni vlogi in Kr«ftovi režiji
Vsak naročnik je zavarovan za 10.000 Din
Država brez skrivnosti
Ves svet govori In piše o Abesiniji
Po štiridesetih letih po porazu, ki so ga Italijani doživeli pri Adui, je Abesinija nepričakovano močno stopila v ospredje zanimanja vsega sveta. Od obmejne praske pri oazi Ual—Ualu dalje — in tega jc zdaj več kakor leto dni — ni izšel dnevnik, v katerem ne bi bila Abesinija omenjena. Odkar pa se je tam razvihrala voina, govori vse o Abesiniji. človek se ie ne izogne v vsakdanjih prmenkih, v kinematografih *ečejo filmska poročila, radio oznania v svet novice z bojišč, da niti ne govormo o časopisju, ki po'ni cele koio-ne. Društvo narodov je nalerelo z ^Abesinijo na trd oreh, na kamen preizkušnje — in ni ga prereka, ki bi m^gel zmes! ivo napovedati kako se bo razraelo. kar se ie izermilo.
Literatura o Abesiniji je letos kajpa obilno pognala. Izšle so dobre geografske in potopisne knjige o tej doslej malo znani de/eli Veliki narodi lahko iz knjig črpajo mnogo zanimivega pouka. »Jutro« pa se bo potrudilo, da kakor doslej poleg dosledno objektivnih poročil z bojiSča poda čitateiiem čimbolj pestro in nepristransko sliko Abesinije.
Kakšna je deže'a. o kateri vemo, da so dvorjani lahko cela tri leta zakrivali narodu, da je Menelik II. umrl im da tega ni
moglo izvohati nit} eno poslaništvo, niti en angleški vohun? Kakšni so zak adi dežele, kakšne so možnosti izkoriščanja, da se Evropci trgajo zanje? ln kakšno je človeško življenje, kakšni običaji, kakšni zakoni, da se venomer množijo očitki o suženjstvu v dTŽavi, ki je polnopravna in polnovpoštevana članica Društva narodov? Kakšna je pravica, kjer še velja prastaa-o talionsko načelo: oko za oko, zob za zob?!
Dandanes vse, kar se dogaja v 'Abesiniji, in vse kar dežela ртетоте ni nikaka skrivnost več. Res je med Abesinci — kakor vobče med Afričani — globoko zakoreninjen instinkt, da pred tujci trdo zakrivajo pravo svoje bistvo, še zlasti pa majhne kakor velike državne skrivnosti. Toda kamor uprejo svoje oko Angleži, Italijani in drugi bistrogledi prežalci, tam kmalu postane marsikaj očitno in razglašeno navadno še v mnogo bolj živih bar-v-а'ч. kakoT 'e to v resnici
Kje in kako leij Abesinija, s tem vas ne bemo več dolgočasili. Njen zemJjevdd imate, prav gotovo ete ga že nalepili na karton in z bucikami uganjate strategijo. Prav. Zdaj pa kratko nekaj agodovinekih in številčnih podatkov.
Uradno se Abesiniia imenuje Manga-sta Itiopija. Je poslednja stara eamostoj- i na država у Afriki. Od morja je odrezana. '
Dohod v Indski ocean in v Rdeče morje ji branijo široki pasovi francoske, angleške in italijanske kolonijalne posesti. Sveto pismo je to deželo imenovalo Kuš, kakor je bilo ime Kamu, Noet»ve»nu nečaku. Dinastija izvira od kralja Salomona in kraljice Sabske — tako vaaj trdi uradna zgodovina. Današnji cesar Haile Selasii je absoluten vladar, ki mu stoji ob strani sedem ministrov, zbor cesarskah svetovalcev (kakor na Japonskem genro) in dve zbornici, v katere рэ vladar sam imenuje člane in se konec koncev morajo vsi skupaj pokoriti njegovim odločitvam.
Prostorninsko je Abesinija še enkrat tolikšna kakor Nemčija: 1,120.000 km2. Razdeljena je v sedem kraljevin in v tri pokrajine. Število prebivalstva ni točno znano. V Abesiniji še nikoli niso imeli ljudskega štetja, o, pa se marsičesa drugega ne. Povprečno cenijo prebivalstvo na 10 do 12 milijonov duš. toda od tega je samo kake tri ali štiri milijone pravih Etiopcev, vladajočega plemena. Etiopci so brli v četrtem stoletju pokrist jan jeni, so pa potomci nekdanjih Hamitov. Ostalo prebivalstvo tvorijo: islamsko pleme Gala, ki šteje okrog 6,000.000 duš — to so primitivni kmetovalci in živinorejci. ter nomadska plemena Danakil in Somali. Vse te je šele ob koncu devetnajstega stoletja podjarmil sloviti vladar МелвЦк II.
Od česa živi Abesinija? Pri svof ob' sežnosti in maloštevilnem prebivalstvu je Abesinija ugodna kmetovalska država. Izvažajo: kavo, vošek, proso, med. zlasti tudi bombaž in živalske kože, saj premore-
jo okrog 11.000.000 glav govedi, o<vac in koz. In rudnine, kako je z njimi, da se evropskim zavojevalcem skomina po njih? Res je, našlj so v neki pokrajini zlato in platin. Sodijo, da je to tista slavna dežela Ofir, o katepj govorijo starodavne zgodbe. Nadalje je v Abesiniji precej železja in premoga. Pri silni gorato s tj ne manjka slapov ja, ki bi omogočilo marsikatero industrijo.
Takšnih mest, kakršnih smo vajeni kjerkoli v Evropi, bi vi tudi z letadom nad Abesinijo iskali zaman. Addis Abeba, ki ležd v osrčju države, je bila ustanovljena šele pred 46 leti Danes šteje okrog 130.000 prebivalcev in ima nekaj lepih palač in primernih ulic, a to je tudi v9e. Mesto Harar šteje svojih 50.000, Giredava 30,000 duš, ali vse skupaj ne zasluži po evropskih pojmih imena mesto Ostala večja naselja so dofl-gočasne ogromne vas; z bajtami iz bičja in blata, kjer se gnete v nesnaga do največ 5.000 prebivalcev. Nekoč v starih časih je bil Aksum v pokrajini Tigre, za katerega so se pravkar razvijali hudi bojL prestolnice države. V srednjem veku je ta čaat pripadala semitskemu naselju Gon-darju nad slovitim jezerom Tsana (»Jutro« je v nedavni nedeljski Številki objavilo opis tega kraja izpod peresa Mangosta Sanvatu. ki biva v Sarajevu).
To že veste, da wnajo v Abesiniji eno samo železniško progo Vodi od Addis Abebe do Džibutija (ob morju) v dolžini 790 km. Pa tudi cesta, po kateri lahko vor t zijo avtomobili, je ena sama. in eieer vodi j iz Addis Abebe 72 km daleč x Addis 1
Alam. Zadnja leta je daj Haile Selasi graditi več cest, okrog 700 km jäh je že gotovih, vendar za avtomobilski promet niso bogvekaj pripravne.
Tudi brzojav in telefon imajo v Abesiniji, kajpa. Toda vsega lepo v malem: telefonskega omrežja je 2700 km, brzojavnega pa 3.500.
In slednjič: armada. Prarvih vojakov km Abesinija v mirnem času le 100.000, a v sili lahko postavi 4,000.000 raož. Takšnih, ki smejo stalno nositi puško in se štejejo za vojščake, čeprav ne prejemajo zato ničesar in se morajo tudi sami prehranjevati, je okrog miMjon mož Pravilna vojaška vzgoja se vrši šele zadnja leta. Belgijski švedski in japonski oficirji so začeli Abe-since muštratd ' Uspehe pa bo pokazala vojna. Pred sporom je imela abesinska redna armada 180 topov, 400 strojnic, б tankov in 11 letal, katerih piloti so domačini, vendar pod vodstvom francoskih letalcev. Alj od lam dalje so se municijake zaloge v Abesiniji naglo kupičile in je bilo že davno pred pričetkom spopada z Italijani nabavljenih 900 novih strojnih pušk. Nemogoče je navesti števMke, kako je zdaj Abesinija oborožena in kaj vse premore. Eno p« stoji: od prvih incidentov pcj Ual-Uaäu dalje, ke je od dne do dne bilo očitneje, da bo kamenček sprožil ve Kk plaz, je 'Abesinija urno nabavljala strelivo m se oboroževeTa z modernim orožjem. Ljubezniva in säüa uslužna vojna industrija v Evropi je skrbela in še акгЫ za promptao dobavo.

8
= Тоте€ 15. oktobra 1935
H. EL Werner:
28
r.TfiorstenhoCebDÜ
Regina še ni vedela» kaj so udarci usode; bMa je razvajena gospodična, ki ji je očetovo bogastvo dovoljevalo, da si je lahko izpolnila vsako željo.
In zdaj ta strašni dogodek-
Glas bližajočih se korakov je zmotil Wessen tina v njegovem premišljevanju.
Zunaj v predsob ju je Heintze izpregovoril z redarjem nekaj besed. Nato so se vrata odprla. Komisar je stopil v sobo ter se počasi in molče vrnij k svoji pisalni тпЈтп.
V desnici je držal samokres. Ostra, napeta zareza mu je obdajala usta im delala, da so podočnice še močneje štrlele izpod lic.
«Ali imate dovoljenje za nošnjo orožja, gospod Wessentin?»
«Če je ta ameriška izkaznica v Nemšiji veljavna?» Tajnik je hitro potegnil iz žepa papir in ga podal Heintzeju.
Ta ga je pogledal, ga skrbno zložil in ga vrnil Wessentmu.
«Torej je vse v redu. Nate svoj samokres. Kemična preiskava je pokazala, da so sledovi smodnika že kakih štiri in dvajset ur stari. Tako bi bila torej resničnost vaše izpovedibe dokazana — in meni ostane samo še dolžnost, da se vam opravičim zaradi neprijetnosti, ki sem vam jih prizadejal- A razumeli boste», je dodal in nalahno skomignil z rameni, «okolnosti so govorile zoper vas.»
«Opravičbe ni treba, gospod komisar», je odvrnil tajnik in se globoko oddahnil. «Sum proti meni je bil po tej najdbi» — pogledal je na samokres, preden ga je naglo spravil v žep — «popolnoma razumljiv- A zdaj smem iti, kaj ne? Res se mi mudi, da zvem, kako je x gospodom Thorstenom — ali je morda vam kaj znanega?»
Brez vsakega vidnega vzroka je Heintze zdajci udarili s plosko roko po mia, da se je prah v oblakih vzdignil z uradnih spisov.
«Znorel bd človek zaradi teh.. • A počakajte, da še enkrat poiz-
—* 2e je prijel za sluSaäo hi&nega tdcfuus, pritienfi na gumb
in zaklacal neko ime.
Precej časa je minilo, preden je dote! zaželeno zveza Njegov
glas je bil hripav od razburjenja, ko je izpregovoril: «Tu komisar Heintze! Ste že poizvedeli?»
Odgovor najbrže и M po njegovi željL Jezno je vrgel s8rašalo nazaj na vilioo in hoda! nato nekaj časa z rokami na hrbtu sem ter tja, dokler ni nazadnje obstal pred Wessen tinom.
«Znorel bi človek!» je ponovil in jel spet hoditi po sdbd. Öez minuto je obstal pri oknu in rekel počasi, poudarja je vsako besedo posebej: «Podoba je, da je Mr. Thorsten mahoma izginil s površja
zemlje.»
«Ali — saj ni nemogoče!» Wessentin je planil pokoncu, skočil h komisarju in razburjen vprašal: «Povejte mi — kaj naj to pomeni?»
«Kaj vem, kaj! Mr. Thorsten je izginili! Že prejle sem dal poklicati reševalno postajo. Nikjer ga niso oddali. Nato sem da/1 vprašati po bolnišnicah, in pravkar sem zvedel, da je bilo vse poizvedovanje zaman.»
«Ali, moj Bog, kaj je to?»
«Sam vrag si ga vedi!» je zaškrtal komisar- «Moje pameti je v tej reči konec. Razlaga je samo ena, in ta je tako nezmiselna, da skoraj ni moči govoriti o njej. Vendar — ta možnost bi bila edina-»
Vprašujoče je pogledal Wessentinu v obraz: «Povejte mi, ali je imel Mr. Thorsten tu v Berlinu sovražnike?»
Tajnik je skomignil z rameni: «Kdo iz poslovnega sveta jih nima?» Nato je resno pokimal: «Da, Thorsten je imel smrtne sovražnike — nasprotnike, ki se ničesar ne plašijo!»
«Aha» Heintze je zataknil palce v podpazduhe svojega telovnika. «Potem bi imeli razlago za ta napad — in nemara tudi za ugrabitev — kajti za kaj drugega očividno ne gre. Ali mislite, da je utegnilo biti Thorstenovim nasprotnikom do tega, da se polastijo njegove osebe — morda v izsiljevalne namene?»
Tajnik se je obotavljal z odgovorom.
Nato se je mahoma pokazal na njegovem obličju ocEočen izraz. «Gospod komisar, spričo teh okolnosti se mi zdi najbolje, da vam povem vso resnico i — Današnji napad ni bil prvi. ki so ga poizkusili zoper Mr. Thorstena!»
In zdaj je jel pripovedovati o dogodkih včerajšnjega dne; pozabil m omeniti me Jaffeja ne stekleničice s strupom v Kamlerjevem žepu.
Povedal sem vam samo dejstva», je rekel nato in skomignil z rameni. «Na vas je, da presodite, kaj pomeni vse to in kje je iskati storilcev!»
Heintze je ves ta čas s pobešeno glavo hodil po sobi. Zdaj je obstal pred Wessen tinom.
«Zelo zanimivo! Dali ste mi važen migljaj, ki utegne biti velikega pomena za razbistritev teh zagonetnih dogodkov. Zdaj ostane samo še vprašanje: ali veste, zakaj Mr. Thorsten izprva ni hotel priznati atentata s strupom — in zakaj se ni hotel obrniti do policije ?»
Wessentin se je napeto zamislil. Nato je mahoma zmajal z glavo: «Ne, o tem vam ne morem ničesar povedati.»
«Škoda! A zdaj vas ne bom več zadrževal-' Vidim, da se vam mudi.»
«Da, res je, gospod komisar», je rekel tajnik in se skrivaj oddahnil- «Do svidenja torej.»
«Počakajte, spremim vas vemkaj!»
Lytton E- Buzz od «Newyorskega Stara» je M neznansko slabe volje.
Bolečine v čeljusti, ki so mu bile ostale v spomin na snočnji spopad, so mu delale pri britju veliko preglavic. In razen tega si ni in ni mogel odpustiti, da si je bil dal tako iznenada napovedati «mat-» Ta poraz je moral popraviti!
Zamišljen je sedel v svoji hotelski sobi na zofi z žvenketajočrmi vzmetmi in žvečil ustnik svoje pipe.
* Kdo ve kolikokrat je bil že prerešetal dogodke smočnje noči, ne
CEHE MALIM OGLASOM
50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ld iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—w Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vaak oglas in enkratno pristojbinp Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—*
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnesra oddelka »Jutra« ПЗм <• _ __«
~ odgovor, priložite АЈШ > ▼ ШаШкаИ
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se mslib Oglasov, je naslavljati na: Oglasni „Jutra", Ljubljana,
Reseiln t Din. dav»k Z Din. sa šifro nli dajanie -aslova 5 Jin. Naimanjši zne«ek 17 Oin.
la Portugalko
xaiatnčeno pristno, ugrvlno nudi Belokranjska klet Ljubljana VII. Gasilska u. S.
28847-16
Gostilničarji pozor!
Poskusite naše пото d«51e
partij» dalmatinskega vina vz Sibeniške okolice. Kvaliteta primisima. Neobvezno da kupite. Nudi tvrdka Вгаёл 1дј«'П, Vodnikova с. 37. šiika, tel.23Л.
33068-Ü6
¥\1 * I I
Beseda 1 Oin Javek " Pin. i/i Šifro a!i daianie -aslova 5 Din. Naimanjši »neseh 17 Oin
I/ep dekliški obraz
gfem za model. Oglasiti Kipar Ko-s, Ljubljana., Livarska ul. 8.
sam-i Dekle	j
pripravno га vsa dela in
vajeno kuhe takoj sprej-Eicm. Franc Oset, Domžale, restavracija,.
33033-1
"Ша
Vsak. beseda 50 oar; davek L)iu ta dajanje s.islova 5 Din. laimaoiši znesek 12 Din.
Sabarica
pridna ia poštena z dobrimi spričevali starost "2K. 1. »r.a tudi d-obro nemško išče et ižbo v hotelu a-li veliki privatni hiši v Ljubljani. Si.islov v \seh posl. Jutra.
22704-2
Korespondent
v več je'ikiia, perfekten knjigovodja - bilancist popolnoma eamoetojna mo:, Išče prime nega me ta. P^irudbe na ogl. ocid. J tra pod #Samo etojen 93-194.
22929-2 i __i
Starejša gospa
n boljše hiše ubožana ne po lastni krivdi, brez doma svojoev in sredstev prosi plemenito srce zaposlenja. Rada sprejme vsako delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez doma«.
23083-2
Brivski pomočnik
dober delavec рекИкет ki bubi stueer, soliden, nekadilec, išče nameščen je, lahko nastopi takoj. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober sa h ist«	23073-2
Pridno dekle
z dežele, ki zna kuhati, Šivati, želi službo pri boljši rodbini. Pod šifro »šiviljo« na ogl. odd. Jutra
2«WS-3
( fee)
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro al) dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek ti Oin.
Učenca
Fororme delikatesna !n Špecerijska trgovina. Ponudbe na, ogl. odd. Jutra pod šifro »(Pripraven fant»
ЗЗОПв-И
Bose d a 1 Din, davek 5 Din. za šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Dta.
Klavir
in francoščino
redno poučuje Aneta Potočnik, diplomirana v Pa-rizc. Večletna uspešna prakse. Cena zmerna. Be-thovnova ulica 16 visoko pritličje, v sreda- 28041-4
Uradnik
rmožem vseh pisarniških del in strojepisja išče za-pesleDja za popoldan oz. rvf-čer. Ponudbe pod »Vesten« na ogl. odd. Jutra.
23064-2
šiviljska pomočnica
fšče službe kjerkoli, najraje v mesitu Plača po dogovoru. Xa?lov v vseh i pe?I. Jutra pod »Marljiva , šivilja«.	23070-2 1
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šlfio ali dajanje oaslrva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Potnik
(stamuječ v Osijefcn), И potuje z le«tn»m a-utom v Slavoniji, Srerrni, Bara, nji, Bački in Bosni • želi zastopstva špecerijskih trgovin za dobro i do če stranske predmete. Ponudbe na ogl. odd. odd. Jutra pod »Qsijek«	23060-Ö
Trgovec
agilen ,vpeljan, sprejme prvorazredno zastopstvo, Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Potovanje lastnim automobilom«
23077-5
G. Th. Rotrnan:
Sivlfeisje J&Scca Такса
Nato se je začul strahovit, ghišeč ropot in žvenket. Ves okras sobe je bil v razvalinah, in tla so bila posuta s čre-pinjami kakor nova cesta z gramozom.
Trgovački zastupnik
Beogradu i celoj Jugoslaviji odlično uveden kod Manufakturni galanteriski trgovini, obilazi 6 puta go-dišnje lično čelu Jugoslavija, traži odgovarajuča zastopstva. Pisati Pavlo-vič, Beograd Dubrovafka 36.	23002-5
Seseda I Din. davek 5 Clo. гз šifro ali dajanje naslova * Oin. Najmanjši znesek 17 Oin.
Domač odbran gorenjski
krompir
po ГЙя 78,- 100 kg oddaj» vsako mnoftno tvrdka A. Volk, Ljubljana, Resljeva 34.	23045-33
Živali
Dirkalni konj
krasen, naprodaj. Vprašati Aleksandrova c. 40, Maribor.
Beseda 1 Oin. davek 3 Din. se šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Peči na žagovino
so najbolj ekonomične in praktične. Najboljše vrste peči Vam dobavi na po-skuAnjo B. Jakelj, Bled.
23641-30
Beseda 1 Din. davek S Din, za Mfro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Domski
zimski plašč
ngodno prodftm. Naslov v vseh posl Jutra
33062-13
Seseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din.
Hranilne knjižice
ОЬбгаяк« hranilnice Krško in Okrajne hranilnice SI Bistrica prodam. Ponudbe na Jutro, Maribor pod »Kr-i ško«.	22980-.16
Kupim kn jižico
hranilno vlogo d« 80.000 I>in Hranilnice- Dravske banovine podružnice v Celju pod najugodnejšimi pogo ji. Ponndbe pod »Samo denar« na ogl. odd. Jutra 33091-16
Beseda 1 Din. davek 3 Din, ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Manjši lokal
i dvema prostoroma in pri-tiklinami, pripraven za pisarne ali manjšo trgovino, v Ljubljani na Miklošičevi cesti se odda takoj. Živilska stroka rakljnfena. Po-izve »e v upravi hiš Pokojninskega zavoda, Ga-jerva 5, soba 232.
S8018-iie
Trgovska lokala
v Kran in
b« oddeeta v najem; edem na glavnem trgu, najpro-metnejša Prešernova cesta. priporočljiv za veako trgovino, drugi v predmestju Kranja, cesta na Golnik, za trgovino г deželnimi pridelki, mlinskimi izdelki, špecerijo ali drugo obrt, oba radi od selitve po nizki ceni. Pojasnile daje lastnik Franc Majdič, industrijski mlin Vir — Domžale.
93876-il9
Ш

Samo z najožjim sodelovanjem znanosti in umetnosti je uspelo kreirati puder COTY. To ni navadna zmes praška in parfema, ampak kombinacija neštevilnih izbranih in po dolgem laboratorijskem postopanja oplemen jenih preparatov za nego lepote. Puder COTY je v resnici oni puder visoke kvalitete, ki ga iščete: je fin, baržunast in se dobro prime. Pojdite še danes v svojo parfumerijo. Izmed 12 nežnih barv pudra COTY boste našli ono nianso, ki najbolj odgovarja Vaši polti
Din 19 — in 34 — (plus mestna trošarina).
Večji lokal
v	Ljiri>ljanl na MikloSfče-
vi	oesti, v katerega iad-пјЉ prostorih je mogoča ev. ureditev manjšega stanovanja, se odda tekoj. Živilska stroka izključena Poiizve ее v upravi hiš Pokojninskega zavoda, Gaje-va 5, soba 222.
23050-19
Beseda 1 Din. Javek 3 P n, za šifro ali dajanle naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vilo na Mir ju
* velikim vrtom aH samo z delom vrta. prodam Poiizve se: Mihelčič, Borštni kov trg.	22767-20
Novo malo hišo
z vrtom prodam na Zg Hndinji pri Celju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	22994-30
Vilo s posestvom
tik kolodvora prodam. Naslov v podr. Jutra Maribor 20080-20
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
podstrešno oddam takoj Bežigrad 10. Ogled istotam od 1)3. ure dalje.
20076-21
3 Trisob. stanovanja
v Ljubljani v bloku nebotičnika se oddajo takoj. Stanovanja so prvorazredna s centralno kurjavo im toplo vodo. V hiši je IИ t. Podzve se v upravi hiš Po-kojninekega zavoda Ga-jeva 5, soba 2652.
23049-211
Enosob. stanovanje
suiterensko, e kuhinjo in priti.k linami лэ odda s X. novembrom t. 1. Stanovanje je pop< inoma suho in renovir^no. Pnii.ve se v upravi hiš Pokojninskega zavoda, Gajeva 5. soba 322.	23047-31
Sončno stanovanje
sobe in kuhinje oddam na Rimski cesti 23.
23060-21
Stanovanje
eeoo, soba, kuhinja shramba drvarnica, voda, drva dobi zdrava 20-4O~letna ženska i to i otroci, vešča poljedeljetv», proti dvour-nemu vsakdanjemu delu Ponudbe- Sv. Križ prt Litiji. Sieur.
83069-31
Beseda 1 Din. lavek 3 Din. if šifro ali dajanje nasleva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
krasno eolnčno veliko evnt. s uporabo kuhinje oddam. Naslov v ogl. odd Jutra.
22966-23
Opremljene sobe
poseben vhod »olnfne
zračne z 1 ali 2 posteljama Din	oddam tu-s hrano Sp. Šiška. Černe-tova 31
8ЭМ6-33
Opremljeno sobo
»olnčno t elektriko oddam dvema gospodoma га 130
Din za osebo mesečno. Celovška 72 pritličje l*vo.
320ГО-33
Or>remlV*no sobo
elektr. s posebnim vbodom oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.
2 prazni sobi
vieokopri-tl ične, strogi center pripravne za pisarno oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.	33062-23
Sobo
opremljeno в separiraufm vhodom oddam stalnemu gospodu. Knafljeva 13/П.
33071-33
Dve osebi
sprejmem ▼ lepo »vetlo
opremljeno sobo z elektriko za 100 Din za osebo mesečno. Medvedova 8.ЯП levo.	33067-23
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši coesek 17 Dia.
Sobo
s strogo separiranim vho-dom in postrežbo v centru meeta Sč<>m. Nastop 1 november. Ponndbe »gl. odd. Jutra pod »Resni gospode	33065-2ßa
Mak) sobo
®Sem g 1. novembrom ▼
Šiški istotam tudä hrano. Naslov v V6eh poel Jutra 23044-23a
Sobo
dve*m »otidniim
stalnim gospodom z vso oskrbo takoj. Naslov pri vseh poslovalnicah »Jutra* 33005-53
Sobico
s posebnim vhodom, »}n-
trek in perilo oddam na Taboru za 300 Din. Naslov v vseh posl. Jutra
33050-33
Trgovski potnik
veliko odsoten. 4№e s 1. noveinb. opremljeno lepo sobo .strogo separirano v 330ЭТ-33 j bližini pošte. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Veliko odsoten« ЗЗОЮ-ЗЭа
Sobico
s posebnim vhodom opremljeno. iščem тя eo mesec aH mogoče stalno. Pofeve se Celovška cesta 41.
ЗЗСбб-ЭЗа
Uradnica
išče sobo. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Sv Krištof«.	ЗЭО78-20а
Najslajša in najboljša
krepllna pijača je
BERMET — VINO,
črnina iz Fruške gore,
Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 nanrej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora.
Vsaka beseda	2 Din;
d^vek 3 Din, za	šifro ali
dajanje naslova	S Din,
najmanjši znesek	20 Din.
Samostojen
mlad, gttuiran trgovčev sin, išče znanja z inteligentno damo. Prednost: Lepe. velike močne postave, znajije namščine premoženje ni vaino ! Slika zaželjena, katera tajno diskretno vrnjena. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Anto-lileti«	23079-35
Inteligentna
graščakova bči
ljubl.ia.nske okolice želi poročiti graščaka okolice Zagreba. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ogledna«.	33058-25
Gospodična
velepoeestnfca
Ы poročile velepo*e»tnika. Trg Lučane Ehrenhaus Avstrija pod šifro >Daleč« na ogl. odd. Jutra.
33054-25
INSERIRAJ V „JUTRU"
Poštena Slovenka
ugledne rodbine H poročila Slovenca oficira. ali pnkovnika. Ponudbe pod »Tdealna« na ogl. odd Jutra.	33052-26
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupa}* M najvišjih ее o» t
Cerne — juvelir
Ljnbljana. Wolfova аПеа 3
u s p e b o v
eo oglas »JUTRU«
Telefon 2059
Stiha drva,
premog, kar bo pakete 0 ^ dobite pn
1. POGAČNIK
Bohoričeva al. St. 5
Odgovor nesamostojnih zofeotefenlk^v
У obrambo po^tesioKti, И iz včerajšnjega. dopisa gg. zob^jizdraraikov ni razvid, na, sporoča eavez nesamostojnih, zoboteh-nikov naslednje:
Kvalifikacija zobotehnikov je nasleönja: 4 razrede erednje šote (g-imnazlja), S ie-ta učne dobe, 6 Jet pomočniške dobe. Po tučni in pomočniški dobi, to je 8 letni praksi, je zobotehnik po tedanjih predpisih lahko zaprosil za podelitev samostojne prakse. Pred izstavitvijo iste je moral s spričevali dokazati, da je vrsii v tej dobi najmanj 3 leta operativnega de. ia pri zobozdravniku ali koncesioniranem zob/ytehniku. Brez teh dokazil mu je bila prošnja za samostojno vršenje poklica odklonjena.
Trditev, da današnji zobotebnikl nima. jo več priložnosti, da bi sploh videli kako in kaj «e dela v ustih, je delna. Odkrito priznamo, da novp vetopivšim učencema, po izdanju zakona od leta 1930 ni več dana možnost, da bi se izpopolnili v operativnem delu. Saj se todi za te ljudi ne borimo, pač pa za ziobotehnike ki imajo danes že nad 10 let prakse in ki во vršili operativna delo iwi gg. zobo-zciravnikih in denustih, že pred >tom 1930 in ki jim danes ni dana možnost do osamosvojitve. Ugotavljamo ponovno, da so pned izdanjem zakona f-A leta 19-30 vršili mvno ti Z£/botehniki, ki se jim ia-nes, seveda po zakonu, odreka strokovna sposobnost в strani gg. zobozdravnikov, v vodilnih ljubljanskih in zunanjih pirpb.»ali vso operativno in zobotehnišk/> deio- Iz. javljamo tunli, da so imeli tedaj ъ -Ooteh-niki-asietenti mesečnih prejemkov o«i 6.00C Din dalje in še več! Тэ јг ie^en dokaz, da bo gg- zobozdravniki visoko nili strokovno usposobi j enoet zobotehnikov in so jim celo ob času njihovega dp pusta na letoviščih prepuščali njihove ordinacije lil paciente v popoiDo zaupanje.
Nerazumljivo je tedaj, zakaj ravno Po izd an ju zakona, taka gonja in odrekanje znanja zobotehnikpm? Ne odrekajte zobo-tehnikom znanja vse dotlej, da bodo tedi v Vaših vrstah računi čisti!
Zobotehniki эо pripravljeni polagati izpite in nuditi državi jamstvo o njihovi strokovni usposobljenosti, nasprotno pa ugotavljamo» da vrši v eni izmed ljubljanskih zobozdravniških praks operativna dela v listih pacienta žena tistega zdravnika. Torej niti zobotehnica!
Kar se pa tiče zobotehniških prejemkov, ne pdrekaroo trditvam, pač pa pribijamo, da je takih srečnežev le a odstotkov. Vse druge plače se pa gibljejo od 300 do 700 Din mesečno- V splošno pa mesečne plače sploh ne ei^i=t:rajo-ker во zobotehniki plačani pr^centnaJno, brez vsakih fiksuanov. Le redki zobozdravniki, upoštevajo zobotehniško znanje» plačujejo svoje uslužbence za človeka do-stojnp življenje, vsi drugi pa sramotno izkoriščajo sedanje taktično stanje, ki je nastopilo po letu 1930. Prepuščamo javnosti, naj ona razsodi ves položaj, pri. pravljenj pa smo razjasniti tudi različne diruige stvari, ki bodo globoko odjeknile v srcih naše poštene javnosti!
Borbe ne odnehamo, ker je poštena in pravična, tudi če bo zvezana z žrtvami!
OD 1755.—1935. LETA
Skoro 200 let stara izkušnja, združena z najnovejšimi odkritji v znanosti, je ustvarila novo belo penečo se pasto za zobe, v modro-belih progastih tubah. Je izrednega okusa in napravi zobe že po kratkem času snežno bele. Poskusite tudi Vi še danes! Tuba po Din 8.— Tuba po Din 12.—
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »J umu Adolf Bibnikar. — Za Narodno tiskarne d. d. kot ÜskarnarJe Fran« JezerSek. — Za toaeratnl del je odgovoren AloJ» Novak, — У si f WublJanL