Za poduk in kratek čas. Cesar v Slovenskej Bistrici. v Ko se je spomladi zvedelo, da pride ceaar aa Stajersko in Kranjsko ia obiše Gradec, Maribor, Ptuj , Slatino , Celje. prizadevali so se zastopaiki mesta, da bi visoki gost tudi Slov. Bistrico počastil s svojo navzočnostjo. Prizadevaaje ni bilo zastonj in velika radost napolnila je vsakega, ko je to slišal, bodi Nemec bodi Slovenec, meščaB ali okoličaa. Začele so se priprave cesarja spodobuo sprejeti. Naš slovenski poslanec g. dr. Radaj je v gostilao pri ,,Elefanti" zbral župane celega okraja, tudi mestai župan g. Formacher bil je zravea. Sklenoli so pod vodstvom dr. Radaja, ker se je blagi J. Mlakar v Hošnici branil, cesarja pozdraviti v imenu cele okolice in adreso izročiti, v katerej je tudi prošnja za novo kosarao. Adreso je dal g. dr. Radaj sestaviti po glavaem uredaiku Slov. Gospodarja in napisati. Po raznih spletkarijah so naposled vendar Slovenci dosegaoli, da je narodajak J. Motaln (Levičaik), veliki posestnik v Smrečaem fare sv. Martiaa na visokem Pohorji čast dobil, okoličaaom biti voditelj k cesarju. Dr. Radajeva adresa je tudi ostala, čeravao so jo nekateri preaapetneži nemčurji hoteli spodrinoti. Pricele so se priprave. Cesto od železniške postaje v mesto so posipali z belim peskom, jednako tudi veliko cesto do g. Formaberjeve hiše. Meščaaje so popravljali in čedili svoje hiše, ograjo čez most. Den pred dohodom cesarjevim bilo je mesto že lepo nakinčano z zelenjem, podobami, grbi zastavami na stotine, same cesarske, deželske ia spodnje-avstrijaaske, ,,fraakfurtarce" so na povelje županovo poskrili. Tudi napisov je bilo precej, poaebno lepo na g. Formaherjevej hiši. Vštric kosarae bil je sloveaski aapis: V spomin o čestitem prihodu aa- Šega milega očeta, blagega gospoda svitlega cesarja Fraaca Jožefa I. Živeli svitli cesar —• Živela Avstrija — Živeli Sloveaei. Dne 10. julija prišli so požarni stražaiki iz Konjic in so kraj ceste vrvi potegnili. da bi prostor ostal za cesarjev voz Okolo 4 ure popoludne dojde cesarski vlak. Cesar stopijo z vagoaa, zagromijo trikrat mogočni živio-klici, zmes je bilo tudi nekaj ,,boeh'* slišati. Zbraao je bilo veliko število ljudi: duhovaiki sosednib župnij, župani, učitelji, šolska mladež. Vladar nagovorijo nektere aavzočib potem se pa vsedejo aa g. Formaberjev voz ter se odpeljajo v mesto pred rotovž. Tukaj se najprvlje obraejo do dekana, č. g. Hajšeka, kojemu izrečejo pohvalo za poduk ljudstvu, da se spodobao obnaša. Belo oblečeae šolarice trosijo cvetlice in jedaa poda krasen šopek. Cesar vstopijo potem v rotovž in sprejmejo dubovenstvo, uradnike, mestai in okrajni zastop, šolski svet in naposled župane slovenske iz okolice pod vodatvom J. Motalaa. Ta je dr. Radajevo adreso aa pamet znal in jo cesarju predaašal rekoč: Vaše cesarsko - kraljevsko - apostolsko Veličanstvo! ,,Najponižaejše podpisani obciaski župani, načelniki krajnib šolskib svetov ia udje cerkvenih konkurentaib odborov okraja Slovenje-Bistriškega, pozdravljamo z aajiskreaejšira veseljem Vaše Veličanatvo priličao 6001etnice združenja dežele Stajerske s prevzvišeno cesarsko bišo Habsburško. Pri tej veselej priliki izrekamo Vašemu Veličanstvn najprisrcnejšo, aajpokoraejšo zahvalo za premilostljive darove, katerib je Vaše Veličanstvo nakloniti blagovolilo posamezaim občinam, kedar so bile po toči, rarazovib ali povodnjib oškodovaae, dalje|posamezaiai šolskim svetom, da so raogli leži šolska poslopja staviti in popravljati, in naposled posameznim cerkvam, kedar je bilo podpore potreba. Za vse tolike darove in dobrote izrekamo Vašemu Veličaastvu avojo aajpoaižnejšo zabvalo in se radujemo Najvišje očetovske skrbljivosti, b kterej sme vsak deželan v aesrečab ia stiskab zaupao pribežati, ter zagotavljamo Vašemu Veličanstvu svojo neumahljivo zveatobo in udanost. Ob eaem upamo še preponižno podpisani pridružiti se ovej pred tremi leti od SlovenjeBistriškega mesta vloženej prošnji, naj bi se kavalerijska kosarna za tri eškadrone postavila z ozirora aa njeno veliko korist za celo okolico. Bog ohraai, Bog obvarji Vaše cesarsko Veličaastvo v blagor Avstriji ia kroaoviai Stajerskej!" Po sprejetji adrese ao cesar Motalna vprašali o slabih letinah, kar je Motala z drugimi župaai vred potrdil, da vže ve5 zaporedaib let ni dobre letine. Cesar vprašajo: Kako pa je z vinogradi? Motaln odgovori: ravno tako, včasi viaogradi še ne plačajo stroškov ae , ktere zadenejo. Cesar nadalje govorijo: če iraate tako slabe čase, kako pa želite kosarao imeti in za vojake prositi ? Motaln odgovori: pri nas na visokem Poborji dosti ovsa zrase po ravnah pa krme za konje. Za vojake pa je dosti klavne živine ia drugo se vže dobi, česar je treba. Potem se župani cesarju spodobno poklonijo in odidejo. Potem so svitli cesar se popeljali kosarne ogledat. Feuerwehristi so pred cesarjem v eni sapi prileteli, da bi v kosarai pešica vojakov ž njimi vred ,,bocb" klicala. Ali vojaki so z ljudstvora potegnili ia živio klicali. Peljali so se cesar po mestu do županovega poslopja, govorili z nekterimi, tudi z učitelji itd. Potem se zopet vrnejo a spremstvom na kolodvor in se ljubeznjivo odzdravljajoč podajo v vagon in odpeljajo proti Poličaaam. Sledaje za njimi vsi aavdušeni Slovenci vskliknerao ia zakličemo iz srca: Bog nam ohrani in obvarji tako prijaznega, za vse dobro vnetega vladarja Franca Jožefa I. Lovro Stepišnik, posestaik v Slov. Bistrici. Smešnica 32. Kmet na slovenskem Stajerakem da bišo zidati. Med zidarji je tudi nek Italijan. Pri južini se pa Italijaa oslaaja, kakor bi mu jed ne dišala. Gospodar ga pogleda ia poišče par italijaaskib besed ter mu reče: madžorno, madžorno, poko makaron. Vse se mu začne smejati, oa pa oči v tla pobesi uvidevši, da ai za ta jezik ustvarjen.