PIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 219 (8621) TRST, sreda, 19. septembra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskiir*pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ČILSKE MEJE SO ŠE VEDNO ZAPRTE Brez uspeha poskusi vojaške junte da bi zatrla ljudski odpor v Čilu Ustanovljena «fronta za osvoboditev Čila» - Fašistična policija zaman išče voditelja Allendejeve socialistične stranke Altamirana - Razprava v varnostnem svetu OZN IZ RIMA POZIV ČILSKIH DEMOKRATIČNIH OSEBNOSTI ZA PODPORO ČILSKEMU ODPORNIŠTVU SANTIAGO DE CHILE, 18. — 163. obletnica nacionalne neodvi- *no*ti je danes potekla v Čilu brez praznovanj. Samo novi faši-»tlčni voditelji so se udeležili kratkih svečanosti, odpovedali pa so Vsa zborovanja in tudi običajno vojaško parado. Sam glasnik junte je povedal, da so parado odpovedali, da ne bi dali priložnosti za napad «upornikov» na oborožene sile, s čimer pa je bilo potrjeno, da se položaj kljub optimističnim izjavam fašističnih vojaških voditeljev nikakor ni «norma!iziral». O tem priča tudi dejstvo, da so državne meje še vedno zaprte, čeprav je junta včeraj napovedala, da jih bo odprla in da bo dovolila vstop tujim dopisnikom. Iz virov socialistične internacionale se je zvedelo, da je odpor v mestih vse prej kot zatrt, saj boji Ke trajajo tudi v samem Santiagu, medtem ko se na pogorju Andov »nuje nova partizanska vojska. Iz Buenos Airesa pa poročajo, da so tu včeraj ustanovili «Domo-vinsko fronto za osvoboditev Čila*, ki naj bi vodila odpor proti vojaški junti tako znotraj Čila kot tudi zunaj državnih meja. Pobudo 2a ustanovitev fronte sta dala bivši Čilski veleposlanik na Kubi Juan Enrique Vega in bivši nvnister v Allendejevi vladi Jorge Arrate. Medtem pa skoraj ni vesti o organiziranju notranjega odpora. Številni voditelji Allendejeve ljudske fronte so bili ubiti ali aretirani, veliko pa jih je zbežalo iz Santiaga Mi pa se je zateklo v tuja veleposlaništva. Fašistična policija jih vztrajno išče ter je celo objavila Izzive na prebivalstvo, naj pove, *je se skrivajo. Predvsem bi hote- la junta dobiti v roke generalnega sekretarja Allendejeve socialistične stranke senatorja Carlosa Altamirana, ki je bil najuglednejši sodelavec pokojnega predsednika in v katerem mnogi opazovalci vidijo možnega Allendejevega naslednika na čelu čilskih demokratičnih sil. V prvih dneh po udaru se je govorilo, da je bil senator umorjen, danes pa je junta uradno sporočila, da njegovega imena ni v seznamu žrtev, niti ne aretirancev. Po nekaterih neuradnih vesteh naj bi socialistični voditelj našel zatočišče v poslopju severnokorejskega veleposlaništva v Santiagu. V varnostnem svetu OZN se medtem nadaljuje razprava o čilskih dogodkih: kubanski predstavnik je na včerajšnjem zasedanju silovito napadel ZDA, češ da so neposredno organizirale vojaški udar v Čilu, nove čilske voditelje pa je o-značil kot «živali v uniformah*. HUllliiiijiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiIlllllllIlllllllllllllllHlllllllllllllllltlUlMIIIIIHIIIIIIIMIIIIIIIII PO MNENJU RIMSKEGA SODIŠČA ' ______ • TAJNIK MSI ALMIRANTE SLUŽABNIK NACISTOV* Sodišče je oprostilo vsakršne krivde urednika dnevnikov, ki sta objavila protipartizanski proglas iz leta 1944 z A Im ir a n leje vi m podpisom - Misovskemu prvaku bodo morda sodili zaradi lažnega pričevanja in obrekovanja RIM, 18. — Misovski prvak AJ-mirante je izgubil tožbo, ki jo je Vložil proti odgovornima urednikoma dnevnikov «L’Unita» in «11 Ma-aifesto* zaradi objave proglasa, ki ga je leta 1944 podpisal sam Al-mdrante kot funkcionar salojske republike in ki je grozil z ustrelitvijo partizanov. Tajnik MSI je V tožbi trdil, da je bil proglas ponarejen, sodišče pa je ugotovilo na osnovi neizpodbitnih dokazov, da Je bil proglas avtentičen in da ga Je podlpisal sam Almirante, ki je bil takrat namestnik ministra za Jjudško kulturo Mezzasomme. Sam javni tožilec je zahteval oprostitev obtožencev Carla Ricchi-nija in Luciane Castelline ter je tudi zanikal, da bi spremna članka v omenjenih dnevnikih bila žaljiva 2a Almdranteja. Med drugim je topilec dr. Occorsio ugotovil, da je povsem upravičena trditev dnevnikov, da je bil Almirante služabnik Nacistov, ker je bil funkcionar salojske vlade, za katero ni 'dvoma, je bila «služabnica nacistov*. Sodišče je zato oprostilo vsake krivde oba časnikarja, poleg tega Pa je sklenilo poslati uradu javnega tožilca dbkumentacijo o Almi-ranitejevi prijavi za morebitni sodra postopek proti misovskemu tajniku. Almirante se je namreč zavestno lagal sodišču, ko je v svoji* tožbi trdil, da je bil proglas Ponarejen. Branilci odgovornih u-rednikov «L’Unita» in «H Manifeste- sta zahtevala, naj bi Almi- ranteja postavili pred sodišče zaradi lažnega pričevanja in zaradi obrekovanja. RIM, 18. — Na vabilo ministra Mora bo od 27. do 29. septembra na uradnem obisku v Rimu japonski zunanji minister Ohira. Ministra bosta proučila vprašanja mednarodne politike in razvoj odnosov med obema državama. Ameriški predstavnik Scalj je zavrnil kubanske obtožbe, značilna pa je njegova izjava, da so dogodki v Čilu notranje vprašanje te države in da nikakor ne ogrožajo svetovnega miru, zaradi česar naj bi ne bilo potrebno, da bj se z njimi ukvarjal varnostni svet. » » » RIM, 18. — Skupina čilskih o-sebnosti, ki je danes prispela v Rim, je sprožila poziv vsem demokratičnim silam sveta, naj izrazijo moralno in politično solidarnost z ljudskim odporom proti fašistični Junti, ki je z vojaškim udarom 11. septembra prevzela oblast v Čilu. Skupino, v kateri so član političnega urada čilske KP Volodja Tei-telboin, trije člani CK socialistične stranke ter predstavniki vseh ostalih strank Allendejeve koalicije ljudske enotnosti, je na sedežu tujega tiska predstavil Ferruccio Parri. Vse te osebnosti so bile v tujini, ko so v Čilu sprožili državni udar. «Že en teden — je rečeno v pozivu čilskih političnih predstavnikov — dan za dnem, uro za uro, se po ulicah preliva kri čilskega ljudstva, po umoru zakonitega in ustavnega predsednika, tovariša Salvadorja Al-lendeja, ki je padel v boju za svobodo, demokracijo, za človečanske pravice, za socializem in za konec vsakršnega izkoriščanja*. V pozivu je rečeno, da je v pokolih našlo smrt na tisoče ljudi ter da so se uporniki brutalno pošlužili bombardiranja z letali in topovi proti zakoniti vladi, ki je za tri leta popolnoma zajamčila svobodo in zakonitost. AUendejeva vlada je odprla pot globoki preosnovi družbe to gospodarstva, ker je hotela, da bi Čile postal sam svoj gospodar, ne pa predmet izkoriščanja mednarodnih družb. To pa jp sprožilo notranjo in mednarodno reakcijo. Severnoameriški imperializem — je rečeno v pozivu — je zaprisegel, da se bu maščeval in je hladnokrvno zasnoval načrt za Allendejevo smrt in pogubo države. Imperializem jc začel snovati zaroto že isti dan, ko je prevzela oblast ljudska fronta, kot izhaja iz uradnih dokumentov. Notranja reakcija pa je sovražila Al-lendeja, ker je vodil gibanje za osvoboditev kmetov. Hoteli so ga likvidirati ker je napravil konec lakomnosti monopolov. Obsodili so ga na smrt, ker je skušal preprečiti državljansko vojno in odprl vrata dialogu. Notranji reakcionarji so s pomočjo imperializma kršili vse za- kone, sprožili špekulacijo, gospodarsko sabotažo in vsakodnevni terorizem ter so se pošlužili uničevanja in sistematičnega zločina. Imperializem, fašizem, nacionalna stranka in demokrščanska desnica, ki jo vodi Frei, so prepričale vojake, da so izdali prisego domovini in ustavi. Toda čilsko ljudstvo — je še rečeno v poživu — se upira golpistom s herojskim in neenakim bojem, ki se bo preko različnih faz nadaljeval do končne zmage. Čilske osebnosti pozivajo vse ljudi, «ki gojijo čustva spoštovanja človeške osebnosti, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da čim prej ustavijo morilsko roko in napravijo konec krvavim pokolom v Čilu. »Pozivamo vse demokratične stranke Evrope in drugih celih — se nadaljuje dokument — organizacije delavcev in žena ter študentov, intelektualce, ljudi različnih filozofij in prepričanj, naj dvignejo svoj glas in naj ukrepajo, da bi ustavili fašizem in masovne pokole, ki so v teku v Čilu.* V JUGOSLAVIJI ODLOČNI PROTESTI PROTI FAŠISTIČNIM ZLOČINOM NA KOROŠKEM Zastopniki koroških Slovencev v Avstriji pri jugoslovanskem zunanjem ministru Minic zagotovil koroškim Slovencem vso podporo jugoslovanske vlade v boju za njihove pravice - Veleposlanik SFRJ na Dunaju Mitja Vošnjak odločno protestiral pri avstrijski vladi BEOGRAD, 18. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minil je danes sprejel za-' stopnike organizacij koroških Slovencev v Avstriji (Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev). Člani delegacije dr. Franci Zvvitter, Ljubo Urbajs, dr. Jožko Tišler in Filip Varaš so seznanili Milošu Minica s sedanjim položajem na Koroškem. Podpredsednik zveznega izvršne- ga sveta je zelo pozorno poslušal poročilo delegacije o položaju in pravicah koroških Slovencev v Avstriji. Med razgovorom z delegacijo je zvezni tajnik ponovil odločnost vlade Jugoslavije, da nudi vso potrebno podporo upravičenim zahtevam koroških Slovencev in gradiščanskim Hrvatom za dosledna izvajanje člena J državne pogodbe. Minič je dejal, da pričakuje, da bodo neposredni stiki avstrijske vlade z zastopniki koroških Slovencev omogočili najti rešitev v smislu določil državne pogodbe. Na kraju je podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve ponovno o-pozoril, da jugoslovanska vlada pričakuje, da bodo koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati v Avstriji postali pomemben dejavnik sodelovanja med obema sosednima in prijateljskima državama Na Dunaju je jugoslovanski veleposlanik Mitja Vošnjak danes obi- skal generalnega tajnika avstrijskega zunanjega ministrstva Voda-ka in mu izrazil presenečenje jugoslovanske vlade zaradi zločinskega bombnega napada na spomenik partizanom v Robežu na Koroškem. Jugoslovanski veleposlanik je hkrati izjavil, da jugoslovanska vlada pričakuje, da bodo avstrijske oblasti izvedle preiskavo in tako razkrile ozadje tega terorističnega dejanja in da bodo sprejele ukrepe, ki naj bi v prihodnje onemogočili podobne provokacije. Avstrijski diplomat je jugoslovanskemu veleposlaniku odgovoril, da bo avstrijska vlada objavila izjavo z najostrejšo obsodbo miniranja partizanskega spomenika. Zvezna konferenca Socialistične zvez« delovnega ljudstva Jugoslavije je najostreje obsodila najnovejše zločinsko dejanje fašističnih e-lementov, ki so porušili spomenik koroškim partizanom v Robežu. Jugoslovanska javnost pričakuje od mirM m 0 Z včerajšnje tiskovne konference čilskih demokratičnih osebnosti v Rimu. član političnega urada čilske KP Teitelboin bere poziv vsem demokratičnim silam sveta, naj podprejo ljudski odpor proti fašističnemu režimu v Santiagu. Ob njem sedi italijanski senator Ferruccio Parri naprednih in demokratičnih sil Avstrije, pravi SZDLJ, da se bodo postavile po robu takim dejanjem, od avstrijskih pristojnih oblasti pa, da sprejmejo najodločnejše ukrepe proti izvršilcem in izzivalcem zločinskih dejanj in jim onemogočijo podobne akcije, ki grobo žalijo vse protifašistične borce in škodujejo razvoju dobrih sosedskih odnosov med obema državama. Tudi mestna konferenca Zveze mladine Slovenije v Ljubljani je poslala odprto pismo avstrijskemu konzulatu v Ljubljani, v katerem poudarja, da ponavljanje terorističnih napadov na avstrijskem Koroškem zoper obstoj slovenske manjšine znova zastavlja vprašanje o dokončni zmagi nad fašističnimi silami. Razstrelitev spomenika v Robežu je najbolj brutalen napad ne samo na veličino in junaški boj padlih partizanov, temveč tudi na obstoječe protifašistične in napredne sile v Avstriji, to je ofenziva najbolj mračnih sil na meddržavne odnose med Avstrijo in Jugoslavijo, ofenziva zoper svetovni mir in sožitje med narodi. Hkrati pravi, da pomeni to zločinsko dejanje tudi grobo kršitev 19. člena državne pogodbe Avstrije. Še bolj pa nas revoltira odnos avstrijskih oblasti do dogodkov na Robežu, ko ga prikazujejo kot nesmotrno kriminalno dejanje skuptoc neodgovornih, ki se niso zavedali svojega gnusnega početja. Tak odnos do političnih dogodkov je lahko samo spodbuda za nadaljnjo krepitev nacistično - fašističnih sil v Avstriji. Zato, pravi ljubljanska mladina, najostreje obsojamo teroristično dejanje fašističnih sil na avstrijskem Koroškem in mlahav ter neobjektiven odnos pristojnih avstrijskih organov do teh dogodkov. Protesti proti novemu fašistične-mu zločinu na Koroškem prihajajo tucu ii' raznih tovarn in drugih delovnih kolektivov. Delavci tovarne prikolic v Brežicah so se danes zbrali na protestnem zborovanju, na katerem so najprej obsodili dogodke v Čilu, kakor tudi zadnji zločin neofašističnih sil v Avstriji. Na zborovanju so tudi soglasno sprejeli sklep, da bodo v znamenje solidarnosti darovali enodnevni zaslužek v sklad za pomoč osvobodilnim gibanjem v svetu. Dogodke v Čilu in zločinsko početje nacionalističnih skrajnežev v Robežu v Avstriji je danes obsodil tudi širši politični aktiv kranjske tekstilne industrije «Tekstilinckis» na svojem protestnem zborovanju. Z zborovanja so poslali protestno pismo vodstvom Zveze komunistov, sindikata in socialistične zveze Jugoslavije. V Kopru so dijaki koprske ekonomske srednje šole danes na protestni manifestaciji obsodili nedav- ni,.mu...mn...immmmmmmim......mmmmmiimimmmi...................................................................................................................immimmimmim.mmn SESTANEK MED VLADO IN TAJNIKI POLITIČNIH STRANK VLADNE KOALICIJE Proučitev dosedanjega in bodočega dela vlade Prihodnji teden začetek jesenskega zasedanja zbornice in senata RIM, 18. — Na predsedstvu vlade se je predsednik Rumor danes srečal z glavnimi tajniki vladnih strank. Sestanka so se udeležili tudi proračunski minister Giolitti, finančni minister Colombo in zakladni minister La Malfa. Uradno sporočilo o tem važnem sestanku je zelo skopo in pravi da je predsednik vlade Rumor obrazložil voditeljem KD, PSI, PSDI in PRI osnovne smotre in prihodnjo dejavnost vladne politike. Sporočilo dodaja, da so tajniki strank ugotovili, da vlada deluje na osnovi sporazumov strank vladne ko- alicije ter ponovno poudarili njihovo veljavnost. Na osnovi pojasnil, ki jih je dal predsednik vlade, pravi sporočilo, so navzoči proučili delo, ki ga namerava vlada opraviti v bližnji prihodnosti. Uradno sporočilo še posebno poudarja, da so se predstavniki strank strinjali predvsem z napovedano politiko o tekočih javnih izdatkih, da se zaustavijo inflacijske težnje, da se zagotovijo zadostni krediti za pospešitev proizvodnje, da se povečajo javne naložbe, okrepi politika socialnih reform zlasti pa še, da se pospeši razvoj Na povratku z obiska v Vietnamu se je kubanski predsednik Fidel Castro ustavil včeraj v Pragi, kjer se je Pogovarjal s češkoslovaškimi voditelji. Na sliki ga vidimo z generalnim tajnikom KP ČSSB Gustavom Husakom Juga in povečajo najnižji delavski dohodki. Iz nekaterih izjav, ki so jih dali predstavniki političnih strank je razvidno, da so govorili tudi o skorajšnji uveljavitvi davčne reforme s črtanjem davkov, ki jih država doslej ni utegnila izterjati. Minister Tanassi pa je dal razumeti, da so sklepali tudi o pivišanju cene bencina v okviru iskanja novih dohodkov za kritje letošnjega primanjkljaja državne blagajne. Po daljših poletnih počitnicah je tudi parlament začel s svojim delom. Danes dopoldne so se na Mon-tecitoriu sestali načelniki poslanskih skupin. Predsednik Pertini je predložil dnevni red zasedanja zbornice v prihodnjem tednu. Dogovorili so se, da bodo na seji, ki bo 25. septembra obravnavali predvsem nekatera upravna vprašanja, hkrati pa da bodo predstavniki vlade odgovorili na poslanska vprašanja ; 20. septembra bo zunanji minister Moro odgovoril na interpelacije in vprašanja o dogodkih v Čilu; 27. septembra na interpelacije in vprašanja o sovjetskih oporečnikih, ki so povezana s konferenco o evropski varnosti v Ženevi. Podobna konferenca je bila tudi v palači Madama, kjer so se na predlog predsednika senata Spa-gnčTMja sporazumeli, da bo zunanji r.V ister pozneje odgovarjal na vprašanja in interpelacije o položaju v Čilu in da twdo zaradi tega na prvi seji obravnavali vprašanja kolere. Hkrati pa se je začelo tudi delovanje v zvezi z imenovanjem novih predsednikov raznih parlamentarnih komisij. Na Monteci-toriu so bivšega predsednika vlade Andreottija izvolili za predsednika poslanske komisije za zunanje za deve, socialdemokrata Reggianija za predsednika komisije za prora- čun, gospodarsko načrtovanje in državne udeležbe, socialista Balar-dinija za (predsednika komisije za šolstvo in demokristjana La Log-gio pa za predsednika komisije za finance to zaklad. Za podpredsednika te komisije je bil izvoljen komunist Raffaelli. V zvezi z volitvami novih predsednikov parlamentarnih komisi j je načelnik komunistične poslanske skupine Natta izjavil, da je sedaj nastal absurden položaj, ko se obnavljajo tista predsedniška mesta, na katerih so bili doslej poslanci, ki so stopili v vlado, liberalci pa, ki niso v vladi, so ostali na svojih mestih. Natta poudarja, da imajo liberalci pravico dd predsedniških mest v komisijah, da pa komunisti odločno zavračajo diskriminacijo na škodo največje opozicijske stranke. VČERAJ SE JE ZAČELA V ŽENEVI Druga faza evropske konference o varnosti ŽENEVA, 18. — V Ženevi se je danes začela druga faza evropske konference o varnosti in sodelovanju, katere se udeležujejo diplomatski predstavniki 33 evropskih držav ter ZDA in Kanade. Zasedanje je odprl predsednik konference, švicarski veleposlanik Bindschedler, hato pa so se sestale tri »velike* komisije, ki razpravljajo o treh glavnih točkah na dnevnem redu konference; o varnosti, o gospodarskem sodelovanju in o sodeloavnju na področju človeških odnosov. Prav glede zadnje točke so se pojavili nekateri kontrasti med vzhodnimi in zahodnimi državami, vendar so na današnji seji pristojne komisije našli kompromisno rešitev. Še vedno pa ni rešeno vprašanje o udeležbi sredozemskih držav na konferenci predvsem zaradi naspro tovanja nekaterih držav, da bi bil prisoten tudi izraelski predstavnik. Toda tudi o tem vprašanju je že na obzorju kompromis. Obe Nemčiji vstopili v OZN NEW YORK, 18. — Zvečer se je v New Yorku začelo 28. zasedanje generalne skupščine OZN. Za predsednika je bil izvoljen predstavnik Ekvadorja Leopoldo Benites. Že na prvem delu zasedanja je generalna skupščina odobrila formalni vstop obeh Nemčij v svetovno organizacijo. Zasedanje bo trajalo do 18. decembra. ni izpad neonacistov v Robežu na avstrijskem Koroškem, kjer so razstrelili pred komaj dvema tednoma odkriti spomenik, postavljen v spomin na prvi oboroženi partizanski spopad z nacistično soldatesko v zadnji vojni. Na protestnem zborovanju so obsodili tudi sedanje dogodke v Čilu, kjer je z vojaškim državnim udarom žal prišlo do uresničenja zarote imperializma proti čilskemu ljudstvu. Vladimir Bakarid o odnosih z Italijo BEOGRAD, 18. — član predsedstva ZKJ in predsednik republiškega odbora za proslavo 30. obletnice priključitve Istre, Primorske, Reke. Zadra in Kvarnerskih otokov k Jugoslaviji dr. Vladimir Bakarič je v pogovoru z jugoslovanskimi časnikarji opozoril na pomen teh zgodovinskih dogodkov. Bakarič je ugotovil, da se je ljudstvo Istre pred 30 leti z vstajo otreslo tujega jarma in izbojevalo priključitev Istre k Jugoslaviji. Odnos do italijanske narodnosti v Istri, je po besedah Bakariča, ustvaril pot sodelovanja med obema državama. Bratstvo, ki se je kovalo v narodnoosvobodilni borbi, je tudi danes posebne važnosti. Glede današnjih odnosov med Jugoslavijo in Italijo Bakarič sodi, da so ti odnosi dobri in da se dobro razvijajo. Celo formalno nerešena vprašanja meje ne ovirajo razvoja odnosov. ...................................................................Innu....................................milim«....... Čilska fašistična junta je odpo- vedala vsa zborovanja in vojaško parado ob obletnici nacionalne neodvisnosti, s čimer je posredno potrdila, da je ljudski odpor proti novi fašistični vladi še vedno močan. Državne meje so še vedno zaprte, medtem ko iz raznih neuradnih virov prihajajo vesti o pouličnih bojih tudi v sami prestolnici Santiaga ter o organiziranju sil odpora. Med drugim so v Argentini ustanovili »domovinsko fronto za osvoboditev Čila*, medtem ko se v čilskih goratih predelih snuje nova partizanska vojska. Skupina čilskih demokratičnih osebnosti, ki je včeraj prispela v Rim, pa je na-slovela na vso svetovno demokratično javnost poziv, naj izrazi politično in materialno solidarnost a čilskim ljudskim odporom $ i s fi - m i § i i DANES _ ■ ter naj pripomore k izolaciji nove čilske vlade. Zunanji minister SFRJ Miloš Minič je včeraj sprejel delegacijo koroških Slovencev, ki so mu obrazložili položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, zlasti pa še zločinski atentat neonacistov na partizanski spomenik na Robežu. Miloš Minič je predstavnikom koroških Slovencev zagotovil vso podporo jugoslovanske vlade v boju za njihove pravice ter ostro obsodil fašistično dejanje, ki resno ogroža odnose med obema državama. Na Dunaju pa je jugoslovanski veleposlanik Mitja Vošnjak protestiral na avstrijskem zunanjem ministrstvu proti nasilju neonacističnih elementov in zahteval strogo preiskavo avstrijske vlade o razstrelitvi spomenika padlim partizanom na Robežu, da se odkrijejo krivci. Po vsej Jugoslaviji, še posebno v Sloveniji, se množijo protesti proti napadom na slovensko manjšino v Avstriji in manifestacije solidarnosti s koroškimi Slovenci. Včeraj je minister za trgovinsko mornarico Pieracclni prisostvoval v Trstu izročili kontejnerske ladje »Nipponica* Tržaškemu Lloydu in si ogledal pristaniške naprave tako v Trstu kot v Tržiču. Zvečer se je sestal z vodstvom PSI, danes pa se bo minister sestal • predstavniki dežele in gospodarskih krogov. Pogovori ZRV Južnega Vietnama v Beogradu BEOGRAD. 18. — V Beogradu so se danes dopoldne pričeli jugoslovansko - vietnamski razgovori, v katerih bodo kot, se pričakuje, proučili stanje dvostranskih odnosov in možnosti njihovega nadaljnjega razvoja ter aktualna mednarodna vprašanja. Razgovorov se z jugoslovanske strani udeležujejo podpredsednik predsedstva SFRJ Mitja Ribičič, tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič, podpredsednik zvezne skupščine Gustav Vlahov, član zveznega izvršnega sveta Ivo Jerkič in drugi funkcionarji. Vietnamsko delegacijo vodi predsednik prezidiuma centralnega komiteja fronte nacionalne osvoboditve in predsednik sveta modrih začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama Nguyen Hu Tho Popoldne je bila Nguyen Hu Tho-ju na slovesni seji mestne skunšči-ne izročena spominska zlata plaketa Beograda. Na sinočnji večerji ki jo je priredilo predsedstvo SFRJ v čast vietnamske delegacije, sta podpredsednik predsedstva Mitja Ribičič in Nguyen Hu Tho izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila podobnost borbe narodov obeh držav za svobodo in neodvisnost in nrivr-ženost obeh držav politiki neuvrščenosti, važnost zadnje konference neuvrščenih v madnarodnih odnosih. Nguyen Hu Tho je poleg tega izrekel zahvalo Titu, vladi Jugoslavije in narodom Jugoslavije za pomoč, ki so jo že od samega začetka nudili vietnamskemu ljudstvu v njegovi pravični borbi. Vodja vietnamske delegacije je poudaril, da je junaška borba narodov Jugoslavije v drugi svetovni vojni proti fašističnemu zatirje-valcu služila vietnamskemu ljudstvu kot primer in spodbuda v borbi za svobodo in neodvisnost. Glede položaja Južnega Vietnama je Nguyen Hu Tho dejal, da je vsakemu janso, da saigonski režim zavlačuje z izpolnitvijo pariškega sporazuma, ker uživa podporo ZDA, ki kljub porazom nadaljujejo z imperialistično in neokolonialistično politiko. Toda odnosi Vietnama so se po besedah vodje vietnamske delegacije spremenili in so vsak dan ugodnejši za borbo vietnamskega ljudstva, zato smo prepričani, je zaključil Nguyen Hu Tho o končni zmagi. Italijani Istre in Reke v NOB BEOGRAD, 18, — Predsedstvo I-talijanske unije za Istro in Reko je sestavilo program manifestacij, s katerimi se bodo pripadniki italijanske etnične skupine udeležili proslav 30. obletnice priključitve Istre in Reke k Jugoslaviji. S priložnostnimi slovestnostmi se bodo proslav udeležili tudi bivši uredniki’ «11 no-stro giornale*, ki je izhajal do priključitve Reke k Jugoslaviji, ter priživeli borci reškega in tržaškega bataljona. V spomin na slavne dneve narodnoosvobodilne borbe je Italijanska unija za Istro in Reko razpisala med italijanskimi dijaki v Jugoslaviji natečaj za literarna in likovno dela na temo: »Udeležba I-talijanov v narodnoosvobodilni borbi Istre in Reke*. VČERAJ Sl JE OGLEDAL TRŽAŠKO IN TRŽISKO PRISTANIŠČE Danes se Pieraceini sestane s predstavniki dežele F-JK Odbornik za industrijo Stopper bo ministru izročil spomenico deželnega odbora o razvoju pristanišč - Poseben sestanek s predstavniki sindikatov melli je dejal, da prebivalstvo de-1 je predvidena otvoritev zasedanja Žele Furlaniie-.Tnliiftkp Irraiirua ta« * v np+olr 91 cpntpmhrn na h/vir Včeraj popoldne se je minister Pieraceini sestal s predstavniki državnih pomorskih družb na sedežu Tržaškega Lloyda, kjer ga je sprejel predsednik Finmare Crociani. nato je minister odšel na sedež tržaške avtonomne pristaniške ustanove, kjer mu je podpredsednik gen. Cittadini izročil obsežen memorial, v katerem so navedena bistvena pereča vprašanja tržaškega pristanišča. Minister si je nato ogledal najprej pristaniške naprave v Trstu in kasneje tudi pristanišče v Tržiču, zvečer pa se je udeležil sestanka s pokrajinskim vodstvom tržaške federacije PSI. Danes dopoldne se bo minister za trgovinsko mornarico sestal na sedežu odbomištva za industrijo in trgovino v Ul. Trento s predstavniki deželnih političnih in gospodarskih krogov. Ministra bo pozdravil predsednik dežele Comelli, nato pa bo odbornik Stopper orisal pristaniške in trgovinske dejavnosti in bo ministru izročil spomenico, ki obravnava razvoj pristaniške dejavnosti v naši deželi, kot je predviden v državnem razvojnem načrtu. Minister se bo na sedežu odbomištva za industrijo in trgovino posebej sestal tudi s predstavniki sindikalne federacije CIGL, CISL in UIL. Na sestanku bodo sindikalisti orisali ministru zahteve, ki zadevajo strukture tržaškega gospodarstva. Ker so mnenja, da so nekatera vprašanja med seboj tesno povezana, nameravajo predstavniki delavskih organizacij zahtevati, naj minister sprejme razpravo o pomorstvu, pristaniškem gospodarstvu in ladjedelništvu. Sindikalisti nameravajo opozoriti Pieraccinija na vladne obveze o okrepitvi tržaškega ladjedelništva s specializiranimi gradnjami, kar se ne dogaja. Manjkajo finančna sredstva za dograditev zidanega doka, medtem ko o razplinjevalni postaji za naftne tankerje ni še duha ne sluha. Zaradi tega se petrolejski tankerji ne ustavljajo v Trstu niti za najmanjša popravila. Od tega pa trpi tržaški arzenal. Skratka mislijo sindikalisti opozoriti ministra na dejstvo, da izvira kriza tržaškega gospodarstva pravzaprav samo iz neizpolnjenih obljub vlade, ki pa je uresničila vse negativne ukrepe raznih načrtov CIPE. Comelli obsodil državni udar v Čilu žele Furlanije-Julijske krajine zaskrbljeno sledi tragični usodi čilskega ljudstva, kateremu so z najbolj grobim nasiljem zatrli demokratične svoboščine in izrazil željo, da se v Čilu obnovi ustavna zakonitost ter demokratični družbeni red. Izjavi predsednika deželnega odbora so se pridružili vsi prisotni odborniki. OD 20. DO 30. SEPTEMBRA Vsedržavno zasedanje ženskega gibanja KD Žensko gibanje Krščanske demokracije prireja v Trstu od 20. do 23. septembra XIII. vsedržavno zasedanje. V četrtek, 20. septembra v petek, 21. septembra pa bodo govorili predsednik IRI Giuseppe Petrilli o »ciljih svobode in gospodarskega razvoja*, članica generalnega sveta CISL dr. Alessandra Codazzi o »zaposlitvi in človeških odnosih na delu», dekan fakultete za politične in socialne vede univerze v Bolonji prof. Achille Ar-digč o »socialnih uslugah in človeškemu razvoju* ter predsednik AIMC posl. Carlo Buzzi o »kulturnem razvoju in svobodi*. V soboto bo poročala vsedržavna delegatka ženskega gibanja KD sen. Franca Falcucci, v nedeljo pa se bo zasedanje zaključilo. Za petek je predviden prihod in poseg generalnega tajnika KD Fan-fanija, za soboto pa predsednika vlade Rumorja. |N Gledališča Minister Pieraceini ob prihodu v pomorsko postajo tuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiMiHiifAiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuaiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiMfiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA SLOVESNOSTI OB TRŽAŠKI POMORSKI POSTAJI TRŽAŠKEMU LLOVDU SO IZROČILI KONTEJNERSKO LADJO NIPPONICA Ladja bo plula iz Genove proti Daljnemu vzhodu - Slovesnosti je prisostvoval minister za trgovsko mornarico sen. Pieraceini V SOBOTO V BAZOVICI Včeraj so ob tržaški pomorski postaji izročili družbi Lloyd Trie-stino motorno ladjo »Nipponica*, ki jo bodo vključili v kontejnerski promet med Sredozemljem in Daljnim vzhodom. To je druga Lloydova kontejnerska ladja, nekoliko manjša od prejšnje Lloydiane, ki vozi v Avstralijo. »Nipponica* je 26.000-tonska ladja; dolga je 208 metrov, široka pa 30. Opremeljena je z motorjem z zmogljivostjo 38.000 KS in doseže hitrost 23 vozlov. Lahko prevaža 1.214 kontejnerjev in 108 kontejnerjev v velikem hladilniku. Opremeljena je z najsodobnejšimi navigacijskimi napravami. Tudi notranja ureditev je zelo udobna, saj razpolaga vsak mornar s svojo kabino. Na ladji je tudi bolniška soba, bazen, soba za hobbyje s fotografskim laboratorijem in majhna dvorana za rekreacijo, kjer je mogoče predvajati filme. Včerajšnji slovesnosti so prisostvovali pftdstavniki številnih jajčnih ustanov. Pomembna je bila predvsem prisotnost ministra za trgovinsko mornarico sen. Pieraccinija , na častni tribuni pa smo opazili še prefekta Di Lorenza, dežel- Predsednik Comelli je včeraj na geji deželnega odbora odločno obsodil vojaški udar v Čilu, ki je privedel do tragičnih posledic. Co- ■iiiiiiiiiiiiiiiiminmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimumMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiHiiiiiiii SVETOIVANSKA KONZUITA Št VIDNO BRCI PREDSEDNIKA nega odbornika za industrijo in trgo- vala ta vprašanja. Italijanska mor vino Stopperja, predsednika prizivnega sodišča Renzija, državnega pravdnika Franzota, podpredsednika deželnega sveta Pittonija, poslanca Škerka in Belcija, senatorja Šemo in tržaškega župana Spac-cinija. Po blagoslovu je soproga mini-tra Pieraccinija Eva spustila ob ladijski trup steklenico šampanjca. Prvi je spregovoril predsednik Tržaškega Lloyda adm. Virgilio Spigai, ki je najprej poudaril izreden pomen te druge kontejnerske ladje za italijansko mornarico. Dejal je, da italijanska mornarica nujno potrebuje take ladje, s katerimi bo lahko konkurirala s severnoevropskimi pristanišči. Drugi je spregovoril predsednik družbe Italcantieri dr. Ezio Buschi, ki je na kratko orisal delovanje ladjedelnice v Sestriju, ki je doslej zgradila za tuje družbe že 6 podobnih ladij. Izrazil je tudi upanje, da se. hod o ladjam Lloydiani, Nip-ponici in njeni dvojčici, ki je še v gradnji, pridružile še druge ladje. Sledil je govor ministra Pieraccinija, ki je orišal pomen pristanišč ni dejal, da je vlada doslej podcenje- Ustanova ONAIRC namerava ustanoviti italijanski otroški vrtec v Lonjerju Na predlog člana konzulte Sergija Pečarja so razpravo o tem odložili, dokler ne bodo izrekli svojega stališča prizadeti prebivalci Sinoči se je sestala rajonska kon-gulta pri Sv. Ivanu in je bilo pričakovati, da bo rešeno vprašanje izvolitve predsednika na podlagi političnega dogovora med strankami o sestavi novih rajonskih konzult. Kot je znano, pripada mesto predsednika svetoivanske konzulte Slovenski skupnosti, v nasprotju s tem pa je bil izvoljen za predsednika demokristjan De Pretiš, ki pa je podal ostavko in je na sinočnji seji poudaril, da je ne bo preklical, člani rajonske konzulte bi torej morali sinoči izvoliti predsednika, toda z večino glasov (6 za. 4 proti, 1 vzdržan) je bil o-dobren predlog demokristjanskega svetovalca Tomasellija, da se namreč volitve predsednika odložijo in da se medtem sporazumejo načelniki skupin. Kandidat za predsedniško mesto Ivan Kokorovec se ni udeležil sinočnje seje in je sporočil, da je bolan. Med razgovorom po seji pa smo slišali, da je baje izjavil, da se sploh ne bo več udeleževal sej konzulte in da bo sploh podal ostavko. De Pretiš je na vprašanje našega urednika ponovno potrdil svoj sklep in izjavil, da bo predsedoval konzulti le še za nekaj časa, ker so na dnevnem redu važni problemi, kot je na primer občinski petletni načrt, o katerem morajo rajonske konzulte izreči svoje mnenje in predloge, o čemer je bil govor tudi na sinočnji seji konzulte, podrobneje pa bo razpravljala delovna komisija konzulte za načrtovanje in proračun. Na sinočnji seji konzulte pri Sv. Ivanu, pod katero spadata tudi Lo-njer in Katinara, so načeli tudi vprašanje, ki bo prav gotovo živo zanimalo našo javnost in ne samo lo-njerce. Predsednik konzulte je namreč sporočil, da tržaška občinska u-prava sprašuje za mnenje konzulte o predlogu ustanove ONAIRC. ki hoče v stavbi slovenskega otroškega vrtca v Lonjerju ustanoviti italijanski vrtec za 30 italijanskih o-trok iz Podlonjerja in od Sv. Ivana, ki bi jih prevažali v Lonjer s šolskim avtobusom, ker da pri Sv. I-vanu nimajo za to primernih prostorov. Član konzulte Sergij Pečar (KPI) j« opozoril, da to vprašanje spada v širši okvir, da so bile slovenske šolske ustanove v takih primerih vedno prizadete, da se je treba ol tem posvetovati s slovenskimi starši in šolniki. Zato je predlagal, naj se razprava o tej zadevi odloži. Predlagal je tudi, naj se sestanka slovenskih staršev in šolnikov udeležijo tudi člani konzulte. Njegov predlog je bil sprejet s priporočilom predsednika, naj bi stališče Lonjercev sporočili predsedniku konzulte in komisiji za šolstvo do prihodnjega ponedeljka, ko se bo ta komisija sestala. Opozarjamo, da se sej komisij rajonskih konzult lahko udeležijo, in na njih aktivno sodelujejo, tudi drugi člani konzulte in občani, ki se zanimajo za uosamezne probleme. O tem vprašanju bomo vsekakor še pisali, kei se dobro zavedamo, in dosedanje izkušnje to potrjujejo, da zna zadeva imeti škodljive posledice ne samo za prizadeti kraj, ampak sploh za našo narodnostno skupnost. Predsednik rajonske konzulte, kakor tudi ustanova ONAIRC, zatrjujeta. da gre za začasno rešitev, toda vemo, kako dolgo trajajo tak« začasnosti. V ponedeljek bo na deželnem od-borništvu za finance sestanek, na katerem bodo proučili posledice, ki so nastale na finančnem tržišču po odločitvi zakladnega ministrstva. da zviša uradno obrestno mero. Sestanek je sklical deželni odbornik za finance Coloni, udeležili pa se ga bodo predsedniki pokrajin in župani glavnih pokrajinskih mest naše dežele. Razpravljali bodo o posledicah, ki jih bodo imele krajevne uprave zaradi vladnega odloka. Kako je s športnim igriščem v Trebčah? Občinski svetovalec KPI Lucijan Roncelj je vložil na odbornika za javna dela Verzo pismeno vprašanje o gradnji novega športnega igrišča v Trebčah. Svetovalec se sklicuje na sklep, ki ga je sprejel občinski svet na seji 19. julija, ko so 25 milijonov lir, ki so bili predvideni za gradnjo športnega objekta v Trebčah, dodelili za druge športne namene in ko je odbornik zagotovil, da se bo tudi v Trebčah prav gotovo gradilo. Od takrat ni bilo storjenega ničesar in zaradi tega svetovalec Roncelj ponovno sprašuje, kdaj in kako bo zgrajeno športno igrišče v Trebčah, kot je to bilo uradno zagotovljeno. narica stane državo nad 100 milijard letno, z dobro gospodarsko politiko pa bi lahko ta deficit občutno zmanjšali. Dejal je, da ima tržaško pristanišče zopet možnost velikega razvoja z vključitvijo v evropski pristaniški sistem. Pri tem je omenil tržaško zgodovino in »italijansko preteklost* Trsta. Ladja »Nipponica* je sicer last Tržaškega Lloyda, v Trst pa jo je ta družba pripeljala le na izlet. »Nipponica* bo namreč odslej plula iz Genove naravnost skozi Gibraltar; tudi zgradili so jo v Genovi, kjer ima ladjedelnica mnogo naročil, tržaški delavci pa v arzenalu Sv. Marka čakajo na delo. Res je, da je vprašanje kontejnerjev zelo aktualno, toda tržaško pristanišče razpolaga s sedmim pomolom, kjer bi lahko namestili naprave za razkladanje kontejnerjev. Da ugotovimo, kako se to delo odvija pri nas, je dovolj, če povemo, da je ekonom-ska“hitrost razkladanja in nakladanja kontejnerjev 20 na uro; v Am-sterdanu in Hamburgu dosežejo tudi do 52 kontejnerjev na uro, v tržaškem pristanišču pa so naprave tako pomanjkljive, da s težavo naložijo na ladjo 8 kontejnerjev na uro. Konzulta za vzhodni Kras imenovala tri komisije V občinski izpostavi na Opčinah se je sinoči sestala rajonska konzulta za vzhodni Kras, ki je imela na dlnevnem redu sestavo komisij. Potem ko je prejšnja seja odpadla, ker svetovalci niso dosegli legalnega števila, se je včerajšnje seje udeležilo komaj zadostno število svetovalcev, kar dokazuje neresnost nekaterih strank pri u-resničevanju tako imenovane decentralizacije. Na sinočnji seji so določili ter sestavili tri komisije in sicer komisijo za zdravstvo, šolstvo, turizem, mladinska vprašanja ter narodnostna vprašanja, komisijo za kmetijstvo, industrijo in trgovino ter komisijo za načrtovanje, urbanistiko, javna dela in promet. Prva in tretja komisija se bosta sestali že v teku tega tedna in bosta razpravljali o vprašanju šole s celodnevnim poukom ter o preureditvi javne prevozniške službe. Dobršen del sinočnje seje je obsegal razvneto razpravo o tragičnih čilskih dogodkih, potem ko je komunistična skupina predložila resolucijo, v kateri je izrazila solidarnost s čilskim narodom. Okrog tega predloga se je razvila razprava, ker so bili nekateri svetovalci mnenja, da takšna vprašanja ne spadajo v konzulto, obenem pa so predložili svojo resolucijo, v kateri obsojajo kratenje svobode izražanja v nekaterih državah. Sprejeta je bila samo resolucija o Čilu, za katero so glasovali komunisti, socialisti in svetovalec Slovenske skupnosti, medtem ko so bili ostali proti. Prva pokrajinska razstava živine sivo-rjave pasme Koristna pobuda združenja rejcev - Sodelovalo bo 70 živinorejcev s 135 glavami živine Pokrajinsko združenje rejcev priredi v soboto, 22. septembra, I. pokrajinsko razstavo goveje živine si-vorjave alpske pasme, ki je vpisana v rodovnik. Razstava, na kateri bo sodelovalo 70 živinorejcev z vsega tržaškega področja, razen miljske občine, s 135 glavami živine, bo v Bazovici, ob cesti, ki pelje v Lipico, blizu kala, in sicer od 9. do 14. ure. Živino, razen bazovske bodo pripeljali in odpeljali s tovornjaki na račun pokrajinskega združenja. Razstave, ki je prva te vrste v naši pokrajini, se bodo udeležili predstavniki deželne uprave in strokovnjaki iz vseh pokrajin naše dežele. Živina bo razdeljena na 6 kategorij, po starosti, podelili pa bodo pet denarnih nagrad (od 10 do 40 tisoč lir), pokale in darila, ki jih bodo prispevale razne ustanove in podjetja. Vsoto za denarne nagrade in za kritje stroškov je dodelilo deželno odbomištvo za kmetijstvo. Ko bo ocenjevalna komisija zaključila svoje delo, bodo ob 12.30 podelili živinorejcem nagrade. 1 Pobuda združenja' rejcev je vredna pohvale in bo verjetno opozorila pristojne organe, zlasti deželne oblasti, na hudo krizo in nevarnost tukajšnje živinoreje, kateri preti resna nevarnost, da bo sploh izumrla. Danes seja o problemih uslužbencev tržaškega geofizikalnega zavoda Danes se bodo sindikalisti, ki zastopajo koristi osebja geofizikalnega zavoda v Trstu, srečali s predstavniki uprave, da bi rešili spor, ki je nastal že pred nekaj meseci. Upravni svet bo moral povedati svoje mnenje o osnutku sporazuma, ki so ga pripravili sindikalisti in se z njim strinja tudi predsednik geofizikalnega zavoda. Gre za stalež osebja in ustrezne osebne dohodke, rešitev vprašanja oseb, ki so bile zaposlene za določen rok, predvsem pa za resnično demokratizacijo vodenja zavoda, za posodobljenje njegovih storitev. Prosta delovna mesta: potrebno znanje slovenščine Deželni urad za delo je sporočil, da v tržaški pokrajini iščejo dve prodajalki z znanjem slovenščine, eno hišno pomočnico z znanjem slovenščine in angleščine ter 2 šoferja z znanjem slovenščine in srbohrvaščine. SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu uprizori jutri, 20. septembra ob 20.30 na dvorišču gostilne v Sa-ležu večer umetniške besede »Pesem, ljubezen in smrt*. Besedilo je po Frešernovih pesmih in pismih napisal Marko Kravos. Prosveta Prosvetno društvo «Rdeča zvezda* -Salež bo priredilo jutri, 20. t. m. ob 20.30 na dvorišču šaleške gostilne kulturni večer s koncertom domačega mladinskega pevskega zbora in recitacijami članov Slovenskega amaterskega gledališča. Vabljeni. Včeraj-danes Danes, SREDA, 19. septembra VITOGRAD Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 19.09 — Dolžina dneva 12.21 — Luna vzide ob 23.22 in zatone ob 17.12. Jutri, ČETRTEK, 20. septembra BRANE Vreme včeraj: najvišja temperatura 21,8 stopinje, najnižja 18,4, ob 19. uri 19,4 stopinje, zračni tlak 1005,8 nib. ali 754,4 mm stanoviten, veter 18 km severovzhodnik s sunki 45 km na uro, vlaga 77-odstotna, dežja 5,8 mm, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Tne 18. septembra 1973 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umriu pa je 10 oseb. Umrli so: 80-letna Giorgina Radivo vd. Piemonte, 72-letni Luigi Fabiani, 67-letni Renato Madalozzo, S7 letna Antonija Šušteršič vd. škeri, 80-letna Antonia Piccoli, 86-letna Caterina Zac-chigna vq. Monticolo, 69-ietni Pietro Zvetnik, 65-letni Amedeo Drassich, 60-ietna Gilda Napoli por. Flego, 71-let na Maria Novelli vd. Filograna. Kino DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertš 6; Testa d'oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd. Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2: Alla Salute, Ul. Giulia 1; Pic-ciola. Ul. Oriani 2; Vernani, Trg Valmaura 11. - 0,4(4 C A Dl riftEDItO Dl TRIEŠTE VI1.2 AS K A KUL- 1.1(1 MA BANKA TREIT -iSt 10' J. »38-101. 30-045 URADNI TEČAJI BANKOVCEV 598.— 1.445.— 199.— 138,50 . .247.50 33,25 38— 39— Ameriški dolar Funt iterling Švicarski frank Francoski frank Namika marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni niiiiiiiiiiiiiH»HiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinišiiiiiiiiiiiiiiiimiiii V VČERAJŠNJIH ZGODNJIH POPOLDANSKIH URAH Prometna nesreča pri Nabrežini: občinska tajnica hudo ranjena Zaradi spolzke ceste je Germanijevi presekal cesto fiat 128 šport Včeraj se je na pokrajinski cesti med Nabrežino in Sesljanom pripetila prometna nesreča, pri kateri je bila hudo ranjena tajnica devinsko - nabrežinske občine, Pia Cam-panialli por. Germani iz Scala San-te 30 v Trstu. Germanijeva se je vračala domov iz službe. S svojim fiatom 500 z evidenčno tablico TS 117877 se je tudi včeraj ob 14. uri odpeljala izpred županstva po pokrajinski cesti proti Sesljanu. V bližini kamnoloma Montecatini je privozil naproti 19-letni karabinjer Mario Sola/.zi, nameščen v vojašnici ob mejnem prehodu Gorjansko. Ni točnih podatkov, kako se je nesreča pripetila. E-dini očividec je neki avtomobilist, ki je vozil kakih 200 metrov pred Gerrnanijevo. Gre za Evelina Tomiz-zo s PToseka, Ul. S. Nazario, ki je pozneje izjavil, da je vozil po pokrajinski cesti proti Sesljanu. Ko je privozil na blag ovinek v bližini kamnoloma Montecatini, mu je privozil naproti Solazzi s svojim fiatom 128 šport z evidenčno tablico Roma L50371. Cesta je bila zelo spolzka, saj je že več časa deževalo. Solaz-zija je začelo nenadoma zanašati na levo stran cestišča, vendar pa se mu je Tomizza izognil. Cez nekaj trenutkov je zaslišal močan tresk, nemudoma ustavil svoje vozi- " tm% *<' š w 4 / * y mm-. SpJI* Posledice nesreče pri Nabrežini: razbitine fiata 500 Germanijeve In Solazljevega fiata 128 šport lo in tekel pogledat, kaj se je zgodilo. Kljub temu, da sta bili obe poškodovani vozili na pločniku, je bilč kaj lahko ugotoviti, kaj se je pripetilo. Fiat 500 je bil namreč močno razbit spredaj, medtem ko je bil fiat 128 poškodovan na desni strani. Dinamika nesreče je bila torej precej jasna. Solazzija je zaneslo na levo stran cestišča, medtem je privozila Germanijeva in trčenje je bilo neizogibno Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli karabinjerji iz Nabrežine, ki pod vodstvom kap. Platarotlija vodijo preiskavo. Prihiteli so tudi reševalci Rdečega Križa, ki so oba ranjenca prepeljali v tržaško bolnišnico. Stanje Germanijeve je izredno resno, saj so ji ugotovili pretres možganov, težave pri dihanju, zlom levega komolca, rano na zgornji ustnici, na bradi in na levem kolenu. Ko so jo prepeljali v bolnišnico, je bila v nezavesti sprejeli pa so jo na oddelek za oživljanje s pridržano prognozo. Solazzija pa so sprejeli na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti 35 dni; ugotovili so mu zlom desnega mezinca, udarce po desnem ramenu in komolcu in globoko rano na čelu. Smrtne posledice prometne nesreče pri šempolaju Sinoči ob 22. uri je na oddelku za oživljanje tržaške glavne bolnišnice umrla 45-letna Olga Žerjal por. Trampuš, ki se je rodila v Vel Dolu pri Komnu in bivala v šepolaju št. 2. V omenjeni oddelek so jo zaradi hudih poškodb po telesu in udih v nezavestnem stanju sprejeli s pridržano prognozo 15. t.m. Cestna policija, ki je prišla na kraj nesreče, je ugotovila, da je Trampuževo, ki je hodila po desni strani pokrajinske ceste od sempola-ja proti Nabrežini, pred stavbo št. 1 od zadaj povozil volksvragen s tržaško evidenčno tablico, ki ga je upravljal 34-letni Albert Zidarič iz Prečnika št. 1. Zidarič je bil prisiljen sunkovito zaviti v desno, da bi preprečil trčenje z nasproti Vozečim avtomobilom. • Drevi ob 20. url sklicujeta sekciji KPI za mestno središče in luko sestanek o pokojninskem vprašanju. Sestanek je javen. Smrt matere msgr. Škerla Iz bolnišnice pri Magdaleni so včeraj sporočili vest, da je za posledicami nesrečnega padca preminila v 88. letu starosti Antonija susteršič vd. Škerl, ki je prebivala v Ul. Fiordalisi 12. Antonija je bila po rodu iz Sežane in se je morala že zelo zgodaj spoprijeti s trdo življenjsko stvarnostjo, ki jo je prekalila v pravi lik slovenske žene. Spominjajo se jo kot delavno, marljivo ženo, ki je ljubila družino — vzgojila je dva otroka, od katerih je eden, Alojz, doštudiral za duhovnika. Kljub svojim častitljivim letom je bila Antonija tudi v teh zadnjih letih čila in zdrava, le noge so ji nekoliko od{x>ve-dale. V torek, 4. septembra je v svojem stanovanju padla ter si zlomila stegnenico, kar je bilo zanjo usodno. Nepričakovano so nastopile komplikacije in včeraj okrog 10.50 se je nit njenega življenja pretrgala. Svojcem iskreno sožalje. Nazionale 15.30 »Pippo, Pluto, Pape-rino Supershow». Walt Disneyev film. V barvah. Excelsior 15.30 «11 delitto Matteotti*. Mario Adorf, Riccardo Cucciolla, R. Montagnani, G. Moschin. Barvni film. Grattaclelo 16.00 »Lo chiamavano Tri-nitč*. Igrata Bud Spencer in Teren-ce Hill. Barvna kavbojka. Fenice 16.00 »La polizia e al servizio del cittadino?* E. M. Salerno in Daniel Gelin. Eden 16.00 «La polizia inerimina, !a legge assolve*. Igra Franco Nero. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.30 »La mia legge*, Alain De-lon in Simone Signoret. Aurora 16.30 «Snoopy cane contestato-re», barvni film. Capitol 16.00 »La sedia a rotelle*, Catherine Spaak. Barvni film. Cristallo 16.00 «La collina degli sti-vaii*. Terence Hill in Bud Spencer. Impero 16.00 «6 simpatico, ma gli romperei il muso*. Barvni film. Filodrammatico 16.30 »I pomogiochi delle femmine svedesi*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «1 terrificanti delittl degli assassini della Via Morgue*. Barvni film. A. Celi, C. Kaufman, prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Un uomo da rispettare*, Florinda Bolkan, Kirk Douglas in Giuliano Gemma. Barvni film. Ideale 16.30 «Ech Gringo scendi dalla croce*. Barvni film. Michel Rivers, Barbara Garson. Abbazia 16.30 »Frankenstein alla con-(juista della terra*, barvni film, Nick Adams. Astra 16.30 «11 figlio di Kociss*, barvni film, Rock Curson. Izleti Prosvetno društvo «Rdeča zvezda* iz Saleža bo priredilo v nedeljo, 23. t. m. avtobusni izlet v Kočevje z ogledom Baze 20. Vpisovanje pri vaških odbornikih. SPDT organizira 23. t m. avtobusni izlet na Ratitovec — 1.666 m. (Pot prijateljstva). Odhod ob 6. uri izpred sodne palače in skozi Ljubljano. Škofjo Loko, Železnike do- lepe vasice Prtovče, od koder je dve uri hoje do vrha. Ob povratku se bomo ustavili v Škofji Loki, ki letos praznuje tisočletnico obstoja, nato povratek preko Poljanske doline. Vpisovanje pri Norči, Ul. Geppa 9. Sekcija PSI za »vzhodni Kras* z Opčin organizira 30. septembra t.l. enodnevni avtobusni izlet v Celovec in bližnje slovenske vasi z ogledom Vrbskega jezera in Gosposvetskega polja. Cena izleta 5.500 lir. V ceno je vključeno tudi kosilo. Vpisovanje na Opčinah v trgovini s pohištvom «Renar», Proseška št. 3 ter v Bazovici št. 131 pri Ivanu Caču, v Velikem Repnu pri Pavlu Colji in v Zgoniku št. 34 pri Brunu Miliču. Za potovanje preko meje je potreben potni list ali osebna izkaznica. Točen čas odhoda bo pravočasno objavljen. Kmečka zveza priredi v soboto, 13. in nedeljo, 14. oktobra članski izlet na Plitvička jezera. Izletniki si bodo tudi ogledali nekaj kmetijskih obratov v Karlovcu. Vpisovanje na tajništvu KZ, Ul. Cicerone 8/B. Razstave Romeo Daneo razstavlja v občinski galeriji svoje lesoreze. Razstava, do 27. t. m. je odprta vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. Ob svojem življenjskem jubileju razstavlja v Tržaški knjigarni slikar Avgust Černigoj svoje najnovejše grafike. Razstava bo odprta do konca septembra. V galeriji La Lanterna razstava del dalmatinskega slikarja Jure Ami-žiča. Hrvaški gost bo razstavljal v Trstu do 28. septembra. V galeriji «2 \ GO* v Hruševici razstavlja slikar Robert Hlavaty svoje akvarele. Razstava bo odprta do konca septembra. V Mestni galeriji Piran razstavljata Marino Mahnič • Istran in Vida Slivniker - Belantič. Razstava bo odprta do 23. t. m. po običajnem urniku galerije od 10. do 12. ter od 17. do 20. ure. Ob 1. obletnici smrti Borisa Zobca darujejo žena Fulvia, otroka Loriz in Erik, oče Ivan ter sestra Marta z možem 10.000 lir za srednjo šolo »Simon Gregorčič*, v kateri je pokojni z ljubeznijo in skrbnostjo poučeval 21 let. V isti namen daruje žena Fulvia z otrokoma 2.000 lir za PD «France Prešeren* in 2.000 lir za Mladinski dom Boljunec. V 88. letu starosti nas je 17. septembra zapustila in odšla po večno plačilo naša mama ANTONIJA SUSTERŠIČ vd. ŠKERL Pogreb bo danes popoldne ob 14. uri iz kapele splošne trža-ške bolnišnice v župno cerkev v Sežani, kjer bo ob 16. uri (jug. čas) sveta maša. Po maši bomo pokojnico položili k večnemu počitku na pokopališče v Sežani Sin Lojze, duhovnik, in hči Ema z možem Oskarjem Behmannom Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 Ob 1. obletnici smrti nepozabnega BORISA ZOBCA se ga z ljubeznijo spominjajo žena Fulvia, otroka Loris In Erik, oče Ivan, sestra Marta z možem ter drugo sorodstvo Boljunec, 19. septembra 1973 19. septembra 1973 S PREDSINOČNJEGA SREČANJA NA OPČINAH Šola s celodnevnim poukom naj bo alternativna šola Razprava je nakazala celo vrsto nerešenih vprašanj na področju šolstva, predvsem pa slovenske šole Po številnih posegih nekaterih I prijeme, ki bi se jih dalo še izbolj-šolnikov ter združenj staršev, raznih I šati. Pri uvajanju takšnega pouka, razpravah in pritiskih javnega mne nja se je tržaška občinska uprava končno odločila uvesti za letošnje šolsko leto na eni svojih osnovnih šol tako imenovani celodnevni pouk. Takšen pouk bodo uvedli v prostorih zavoda pri Banih, ki ga je doslej upravljal krožek «Gioventu italiana«. Didaktični ravnatelj za italijansko osnovno šolo na Opčinah Menossi je maja meseca vložil prošnjo na ministrstvu za šolstvo, potem ko so po dolgem iskanju in preverjanju primernih prostorov določili, da bi uvedbi takšnega pouka najbolj ustrezali prostori omenjenega zavoda, kjer je poleg obširnega in prijetnega parka in telovadnice, že urejene kuhinje in drugih struktur, tudi nič manj kot 14 učilnic. Rešeno je tudi vprašanje didaktičnega osebja. Kakor je na predsinočnjem srečanju v Otroškem naselju na Opčinah, kjer je bilo govora ravno o odprtju šole s celodnevnim poukom pri Banih, dejal ravnatelj Minossi, je na razpolago kar štirinajst učiteljev, medtem ko je doslej vložilo prošnjo za vpis na šolo 120 otrok, poleg petdesetih, ki so že prej obiskovali zavod. Dani so bili torej vsi pogoji, kakor je poudarila tudi občinska odbornica za šolstvo Bennijeva in ugoden odgovor italijanskega prosvetnega ministrstva na ravnateljevo prošnjo ni mogel izostati. Kljub temu pa se tržaška občinska uprava v tem trenutku srečuje s številnimi problemi. Nekatere prostore, kot na primer jedilnico, bo treba še urediti, poskrbeti bo treba za prevoz otrok in podobne stvari, ki povzročajo občinski upravi težave. Mimo tehničnih vprašanj pa se bo morala tako uprava kot šolsko skrbništvo in ravnateljstvo soočati z vprašanjem didaktičnih in vzgojnih prijemov na novi šoli. Pred-sinočnja razprava v Otroškem naselju na Opčinah, ki jo je priredila rajonska konzulta za vzhodni Kras na predlog samega občinskega od-borništva za šolstvo, je bila nadvse zanimiva predvsem s te plati. Razgalila je vrsto predsodkov, ki se jih ne samo starši, temveč tudi nekateri šolniki še zdaleč niso rešili, predvsem pa je razgalila vrsto kontradikcij tehnično upravnega značaja. Ko je na primer nekdo od udeležencev razprave dre gnil v sršenje gnezdo nerešenih problemov, ki tarejo slovensko narodnostno skupnost, se je izkazalo ne samo to, da je zaradi pomanjkanja primernih struktur in didaktičnega osebja težko govoriti o u-vanjanju celodnevnega pouka v slovenske šole, temveč celo to, da občinska uprava še zdaleč ni poskrbela za rešitev številnih drugih vprašanj slovenske šole, kot so na primer odprava dvojnih turnusov na proseški šoli (letos bodo zaradi pomanjkanja prostorov in porastka šolske mladine uvedli dvojne turnuse tudi na Opčinah), medtem ko si na primer v gropaj-sko padriški šoli delita samo štiri borne prostore otroški vrtec in o-snovna šola itd. To je prvo kričeče nasprotje, ki dokazuje različno mero občutljivo- je dejal ravnatelj iz Zindisa, je treba pretrgati s tradicionalnimi didaktičnimi prijemi, kajti šola s celodnevnim poukom ali «vzgojna komunitarna» šola mora predstavljati predvsem alternativo dosedanji šoli. Tudi razred je treba pojmovati kot nekaj odprtega, nekaj kar se lahko prilagaja tokovom skupnosti, ki ga obkroža. V naši pokrajini deluje poleg šole v Zindisu še slovenska šola v Zgoniku, z letošnjim šolskim letom pa bodo uvedli celodnevni pouk tudi v Dolini. Mimo teh ugotovitev pa ostaja žal odprtih še veliko vprašanj tako na italijanskih kot na j slovenskih šolah. Ta vprašanja je na srečanju najbolj izčrpno iznesel ravnatelj italijanske nižje srednje šole na Opčinah Cappello, ki je spregovoril tudi v imenu slovenske nižje srednje šole «Srečko Kosovel*. V prvi vrsti se je dotaknil vprašanja pomanjkanja prostorov ter šolskega socialnega in zdravniškega skrbstva, za ureditev katerih je občina veliko obljubila, a malo ali nič ukrenila. Starši naj napišejo prošnjo na navadnem papirju. Priložiti ji je treba potrdilo o vpisu dijaka ter potrdilo o šolskem uspehu. Tržaška občina sprejema tud: prošnje za šolske podpore dijakom, ki obiskujejo višje srednje šole. Obrazce za prošnje imajo na razpolago v tajništvih. Prošnje za občinski prispevek ob nakupu šolskih učbenikov Tržaška občina obvešča starše šoloobveznih otrok, da lahko predložijo najkasneje do 25. septembra prošnje za dodelitev prispevka za nakup šolskih knjig, v smislu deželnega zakona št. 19 z dne 6. septembra 1965. Prošnje lahko predložijo starši, katerih osebni dohodek ne presega 2 milijonov in sto tisoč lir letno. Temu znesku je treba prišteti se sto tisoč lir za vsakega družinskega člana, ki je v breme družinskemu poglavarju in 200 tisoč lir za vsakega dijaka višje srednje šole ali vseučiliškega študenta v družini. Pri Spilimbergu nova zadružna mlekarna Deželni odbornik Tripani je včeraj v Spilimbergu odprl novo zadružno mlekarno, ki jo je zgradila «Kmetijska zadruga srednjega Til-menta*. Mlekarna je zelo sodobno opremljena in v njej lahko predelujejo 300 do 350 stotov mleka dnevno. V njo bodo dovažali mleko iz vseh okoliških vasi. Novi objekt bo nadomestil majhne mlekarne v okolici Spilimberga, ki so, po mnenju odbornika Tripanija, neekonomske, saj so stroški za vzdrževanje in redno obratovanje ponekod že dosegli izkupiček. Za gradnjo nove mlekarne je na pobudo deželne uprave prispevala tudi Evropska ustanova za podporo kmetijstvu FEOGA. SEMINARJI 0 GLASBENI VZGOJI NA GORIŠKEM GRADU Na tisoče mladincev in v današnjih evropskih pevskih zborih v Doslej so poročali zastopniki Avstrije, Češkoslovaške in Zvezne republike Nemčije ■ Danes bo imel poročilo Slovenec Peter Lipar - Jutri v dvorani UGG tekmovanje pevskih zborov V OKVIRU OBMEJNEGA SODELOVANJA mladink ^ovo^ei}is^a tolkloma skupina 9 Ustanova za industrijsko pristanišče je razpisalo natečaj z naslovi in izpiti za mesto arhivarja. Kandidati morajo imeti več kot 18 let in ne več kot 32 let. Prošnje morajo biti predložene najkasneje do 6. 10. 1973. Za podrobne informacije naj se interesenti obrnejo na tajništvo omenjene ustanove (Ul. Caboto 14) od 9. do 13. ure. Sonji in Oskarju Parovelu se je rodila srčkana hčerkica TATJANA Srečnima staršema iskreno čestitajo starši in prijatelji, mali Tatjani pa želijo obilo uspehov. SEJA PREDSEDNIKOV NADZORNIH KOMISIJ IZ NAŠE DEŽELE Konzorciji in gorske skupnosti oktunlni vprašanji krajevnih uprav Sej) v Vidmu jjj predsedoval Comelli - Nadzor- 9c ne komisije bi morale biti posvetovalni organi V Vidmu so se včeraj sestali mano poročal na včerajšnji seji de- predsedniki in podpredsedniki nadzornih komisij iz naše dežele. Gre za tiste komisije, ki nadzirajo delovanje krajevnih uprav in zavračajo njihove sklepe, ki niso v skladu z zakoni. Na seji, ki ji je predsedoval predsednik deželnega odbora Comelli, so razpravljali o važnejših vprašanjih, ki se tičejo krajevnih uprav v naši deželi. Predsednik deželnega odbora je med drugim opozoril na dejstvo, da so v naši deželi v zadnjem času u-stanovili vrsto medobčinskih kon- sti občinske uprave pri reševanju; zorcijev za tiste službe, ki so za šolskih problemov prebivalstva večinske narodnosti na eni in slovenske narodnosti na drugi. Vsekakor pa ni samo pomanjkanje prostorov ali učnega osebja glavna ovira pri uvajanju celodnevnega pouka, kajti, kakor je poudaril v svojem zanimivem posegu na predsinočnjem srečanju dr. Zamola ravnatelj osnovne šole pri Zindisu v miljski občini, ki je uvedla takšen pouk v preteklem šolskem letu, ne gre pri re Sevanju tega vprašanja samo za število učilnic in drugih prostorov ter za število učnega osebja, temveč predvsem za voljo pristojnih oblasti ter za kakovost učiteljskega osebja. Obenem mora takšno ko-munitarno šolo čutiti tudi prebivalstvo, z njo mora živeti in ji mora pomagati, da se bo lahko razvijala Poseg Zamole je bil zanimiv tudi zato, ker je prisotne seznanil z dosedanjimi izkušnjami šole pri Zindisu.' ki sicer, kakor je poudaril, ne morejo biti boeate v enem samem letu šolske dejavnosti, vendar kljub temu dovolj zgovorne, da lahko pokažejo na nekatere vzgojne eno samo občino prezahtevne. Govoril je tudi o gorskih skupnostih, ki predstavljajo novo figuro v dinamiki italijanskega državnega u-stroja. Comelli je dodal, da bodo začrtali meje gorskih skupnosti, ki bodo v kratkem začele delovati. Ob zaključku seje so govorili še o novih navodilih za delovanje nadzornih komisij, ki bi morale, po mnenju predsednika Comellija, delovati kot posvetovalni organ za krajevne uprave. želnega odbora, odkoder je naslovil brzojavko s pozivom, da bi čimprej preskrbeli finančna sredstva, ministrskemu predsedniku Rumorju, ministru za delo Bertoldiju in ministru za dežele Torosu. Dva dni mrtva ženska v stanovanju Policijski agenti so včeraj popoldne našli mrtvo 61-letno Giuseppino Can-ciani vd. Bastia, ki je bivala v Trstu. Ul. della Guardia 42. Ker se dalj časa ni javila sorodnikom, je bila njena sestra, Afra por. Trevisan, ki stanuje v Ul. S. Servolo, precej zaskrbljena in je odšla k njej. Dalj časa je zvonila in trkala po vratih, a ker pa se ni nihče oglasil, je poklicala policijo. Poleg agentov javne varnosti so prišli v Ul. della Guardia tudi gasilci, ki so najprej vlomili vrata, nato pa so vstopili policisti, ki jih je vodil podčastnik Reglia. Cancianijeva je ležala na tleh v spalnici. Nemudoma so poklicali rešilni avtomobil, vendar je zdravnik Rdečega križa dr. Musaico lahko le potrdil smrt Cancianijeve. Truplo so prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Ure smrti niso še ugotovili, vendar je ženska Nad sedemdeset strokovnjakov in preučevalcev zborovskega petja je te dni zbranih na goriškem gradu, kjer se udeležujejo četrtega evropskega simpozija o zborovskem petju, ki je posvečen mladinskemu petju. Srečanju prisostvujejo zastopniki Italije (med prisotnimi smo opazili tudi nekatere slovenske rojake), Jugoslavije, Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Danske, Zvezne republike Nemčije, Poljske, Španije, Švedske in Madžarske. Na žalost niso prispeli že najavljeni zastopniki Grčije, Nizozemske in Romunije. Nizozemski strokovnjak je poslal svoje poročilo, ki ga bodo verjetno danes prebrali ali porazdelili med udeležence. Včeraj zjutraj so imeli svoja poročila dr. Joachim Anderer iz Avstrije, Miroslav Košler iz Češkoslovaške in R. Pappart iz Zvezne republike Nemčije. Anderer je prikazal stanje mladinskega zborovskega petja v Avstriji. Ta dežela ima staro glasbeno tradicijo, zaradi česar je tudi delo z o-troci na glasbenem področju lahko. V vsej Avstriji, posebno še na Duna ju, ki je zibelka klasične glasbe, je veliko otroških in mladinskih zborov. Zbori so tudi številčno zelo močni, nekateri dosegajo in presegajo dvesto pevcev. Avstrijski mladinski zbori gojijo vse zvrsti glasbe, od renesančne do baročne in do modernega repertoarja. Mladina ima danes več posluha za ritmično glasbo, je dejal Anderer, zaradi česar si moramo pridobiti njeno naklonjenost prav s pomočjo te glasbe. Zelo podrobno je bilo tudi poročilo češkoslovaškega zastopnika Miroslava Košlerja iz Prage. V njegovi deželi posvečajo otroškemu in mladinskemu zborovskemu petju veliko pažnjo, v osnovnih šolah imajo veliko obveznih ur petja, za otroke in dijake prirejajo posebne koncerte, na katerih tudi razlagajo glasbo. Na češkem imajo poleg otroških tudi celo vrsto mladinskih zborov, v katerih pojejo v glavnem dijaki v starosti od 14. do 17. let. Iz tradicije pa obstajajo številčni pevski zbori na univerzah in ti so sestavni del akademskih tradicij, saj sodelujejo na vseh univerzitetnih proslavah. »Nekatere te zbore ste poslušali tudi na koncertih v Gorici*, je dejal Košler. Zbori na univerzah so tako razviti, da se vsako leto srečajo na festivalu v Pardubicah. Za širjenje glasbene kulture med mladino, in to z uspehom, skrbi društvo prijateljev glasbe. Predavatelj pa je obžaloval dejstvo, da tako radio kot televizija posvečata premalo pažnje mladinskemu zborovskemu petju. Zastopnik Zvezne republike Nemčije R. Pappart je v svojem poročilu podal zanimiv delokrog zborovodje. Dejal je, da ne smemo biti v vodenju mladine šolski, problem mladinskega petja ni odvisen od mladine ampak od starejših, če bodo ti znali prepričati mladino bodo, imeli ne corale Gradese» iz Gradeža, vodi ga Gigliola Perissutti. Na programu ima P. L. da Palestrine «0 Domine Jesu Christe* in T. L. da Vittorie »Tenebrae factae sunt*. Kot predzadnji bo nastopil zbor tErmes Orion« iz Tržiča, vodi ga Aldo Polical-di ter ima na sporedu F. Poulenca «Quattro piccole preghiere di S. Francešco d’Assisi» in L. Dallapicco-le «Estate». Zadnji bo na sporedu prvi večer tekmovanja zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela, ki ga vodi Ignacij Ota. Poleg obvezne pesmi bo ta naš zbor zapel Stevana Mo-kranjca «Njest svjat* in K. Pahorja »Oče naš Hlapca Jerneja*. V petek bodo kar trije nastopi, zjutraj, popoldne in zvečer. Nagrade zmagovalcem bodo podelili v soboto zvečer. Poleg najboljših zborov bodo ta večer nastopili tudi mladinski pevski zbor osemletke »Srečko Kosovel* iz Sežane. Na sporedu ima ta zbor pesmi R. Simonetija, Alfreda von Beckeratha, G. D. da Nole, Marija Kogoja, Maksa Prinka, M. Kokola in Emila Adamiča. Zaradi težav z zdravstvenimi dovoljenji bosta najbrž odpadla akademski pevski zbor iz Gdanska in «Vinko Jedjut* iz Zagreba. Na prazniku trgatve je bil sprevod alegoričnih vozov Na prazniku trgatve, ki je bil v nedeljo v Vipavi, so nastopili tudi mladi folkloristi iz Sovodenj. Člani folklorne skupine So se v nedeljo napotili v Vipavo v spremstvu številnih prebivalcev naše občine. Na prazniku trgatve so naši folkloristi sodelovali v slavnostnem sprevodu, skupno z godbo na pihala, alegoričnimi vozovi in kmečkimi skupinami, ki so ponazarjale trgatev. Na glavnem trgu v Vipavi je bil popoldne zabavni nastop, na katerem so sodelovali domača godba, sovodenjska folklorna skupina in kasneje » številnimi poskočnimi melodijami tudi znani o”kester narodno zabavne glasbe »Slak*. Sovodenjski folkloristi so s tega srečanja odnesli najboljše vtise. V gradu Kromberk razstava Leopolda Perca V soboto, 22. septembra bodo v gradu Kromberk ob IS. uri odprli razstavo ločniškega restavratorja Leopolda Perca. Ta razstava je bila lani v Attemsovi palači v Gorici in je dosegla precejšen uspeh. Goriški pokrajinski muzej je ob tej priliki izdal obsežno monografijo o delu Leopolda Perca. Razstavo v Novi Gorici so priredili v duhu dobrih odnosov, ki obstajajo med tukajšnjimi in jugoslovanskimi muzejskimi ustanovami. V Kromberku bo razstava sicer nekoliko manjšega obsega kot prvotna v Gorici. umrla med 16. in 18. septembrom. Deželni odbornik za delo, socialno skrbstvo, poklicno izobrazbo in izseljenstvo Giacomo Romano se je v Rimu udeležil sestanka na ministrstvu za delo. Minister za delo Bertoldi je obrazložil odbornikom vseh dežel težave, ki so nastale zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za poklicno izobrazbo, ki so jo že načrtovali na deželni ravni. Od- i bornik Romano je zaradi tega iz-1 . v , n , v • ■ razil zaskrbljenost naše deželne u-1 [\"j b‘ ,u' di za Koreji upoštevali «nemško načelo*, da bi ju namreč hkrati sprejeli «v veliko družino*. Severni Korejci pa menijo, da bi bilo bolje, če bi prej dosegli združenje in šele nato bi se Koreja včlanila v ZN. To pa je praktično nemogoče, vsaj za sedaj in še za dolgo pa čeprav med tema dvema deželama ni več onega sovraštva, ki je bilo še pred nekaj leti. Zelo kočljiva točka sedanjega zajedanja bo proračun ZN. Za prihodnji dve leti se predlaga prora- čun v višini 513 milijonov dolarjev. To pomeni, da se bo proračun, v primerjavi z letom 1972, povečal za malo manj kot 20 odst. V resnici pa ne gre za realno povečanje v višini 20 odst., kajti od odobritve zadnjega proračuna do danes smo imeli že dve devalvaciji dolarja. Vrhu tega je inflacija povečala stroške OZN za malo manj kot 12 milijonov dolarjev. Letošnji dnevni red je pravzaprav seznam največjih problemov današnjega sveta. To je tudi razumljivo, saj je OZN organizacija vsega sveta. Zato se bo na zasedanju razpravljalo o razorožitvi, o neodvisnosti nekaterih narodov, ki so še v kolonialnem odnosu, govorilo se bo o plemenski diskriminaciji, pa tudi o racionalni in bolj pošteni delitvi bogastev. Govor bo o terorizmu, o pomoči v hrani, zdravilih, o šolstvu. Čeprav si velike sile ali če hočemo biti bolj precizni čeprav si ZDA želijo, da bi OZN potisnili ob stran, ker bi si s tem odprli lažjo pot za lastno reševanje svetovnih problemov, je OZN vendarle tu in reševanje mednarodnih problemov je njena naloga in nikogar drugega. ■s? irr-s Cestni znak, ki ga je devinsko - nabrežinska občinska uprava postavila v Praprotu na križišču proti pokrajinski cesti v Tmovco, Gabrovec itd. ZDRAVNIKOVO MNENJE Kaj nam more povedati pregled ustne dupline Ne moremo sicer trditi, da je ustna duplina nekakšno ogledalo splošnega stanja in zdravja človeka, vendar se dogaja, da so usta mnogokrat odraz kake bolezni in da se marsikatera bolezen lahko ugotovi s pregledom ustne votline. Tako je npr. paradentoza z njenim glavnim znakom — majavostjo zob — posledica sladkorne bolezni, zaradi napačne prehrane pride v ustih in na jeziku do sluzničnih obolenj, ki so posledica pomanjkanja vitamina B. Podobne pojave opažamo pri jetrnih boleznih. Nekatere krvne bolezni zapazi najprej zobni zdravnik: pri neznatnem mehaničnem dotiku sluznice pride do krvavitve: med drugim se na ta način manifestirajo tako imenovane hemoragične dia-teze, kjer je glavni simptom nagnjenje k krvavitvam. Tipične so tudi spremembe v ustni votlini za časa pubertete. Tako pri deklicah kot dečkih postanejo dlesni debelejše, kar je posledica delovanja spolnih hormonov. Medtem ko je banalno vnetje ...........IIImIMMum Mi im III Ml ..im.. BOGATAŠI SO PRI DA VKIH NAJBOLJ PRIVILEGIRANI Koliko posamezniki zaslužijo in koliko prijavijo za davke Gre za razlike v razmerju 1:10, pa tudi 1:100 - Državni uradnik si tega ne more privoščiti, pa tudi njegov kolega v zasebni službi ne Nihče rad ne plačuje davkov. Eno izmed razlag za to najdemo v dejstvu, da davčni obvezanec ne dobi za odšteto vsoto nič neposrednega, konkretnega. Edini narod v Evropi, ki si ne postavlja vprašanj v zvezi z davki, so Švedi, ki plačujejo davke vnaprej, ker jim država del vsote tudi vrne, če so plačali preveč. Slovenci nismo nikoli imeli te sreče, da bi nam oblasti vračale preobilne davke. Nasprotno, od nas so zahtevale vedno več. Celo tolminski punt se je začel zaradi tega. In vendar kaže, da so bile tedanje krivice davkoplačevalcev razmeroma pravične v primerjavi s tem, kar se dogaja italijanskemu davkoplačevalcu danes. S tem nočemo reči, da je tolminski, gori-ški ali kraški kmet z lahkoto dajal zahtevane dajatve, nasprotno, toda vsi so bili enako prizadeti. Pri nas pa je stvar dokaj drugačna in ko smo pred dnevi robili v roke seznam rimskih, milanskih in turinskih petičnežev, ki se tako čudovito izogibajo tej državljanski dolžnosti, smo razumeli, zakaj je današnji človek tako skeptičen do določenih ustanov, celo do družbe same. Še več, pošten državljan, ki redno «odraj-ta» svoj delež državi, bi se moral čutiti malone umsko omejenega, ker je pošten. O tem nas prepričujejo naslednji nodstki: V letošnjem letu je prijavilo obdavčljive dohodke 4.886.007 davčnih obvezancev, vštevši tudi družbe in podjetja oziroma nefizične osebe, ki jih je bilo 457.506. Že prijav je razmeroma malo, vendar pustimo to in preidimo k drugim podatkom: Največ je bilo prijav z najnižjimi dohadki do enega milijona obdavčljivih dohodkov. Samo 115.835 davčnih obvezancev pa je prijavilo dohodke od 3 do 5 milijonov lir, 5.157 italijanskih državljanov pa je prijavilo dohodke od 10 do 20 milijonov. Samo 854 Italijanov je priznalo, da ima obdavčljivih dohodkov od 20 do 50 milijonov lir, 97 državljanov pa je milostno priznalo, da so v prejšnjem letu imeli od 50 do 100 milijonov obdavčljivih dohodkov, 17 italijanskih državljanov je priznalo, da so v 1972. letu imeli od 100 do 200 milijonov obdavčljivih dohodkov, štirje »najsrečnejši* pa so prekoračili 200 milijonov obdavčljivih dohodkov. Tako izhaja iz poročila, ki ga je sestavil generalni direktor uprave za neposredne davke Alvaro Perfetti. Toda gornje številke še ne povedo vsega. Nekateri podatki, ki jih je objavil pred dnevi neki italijanski tednik, še bolj jasno izpričujejo, kakšne so razmere glede tega v Italiji. V konkretnem primeru gre za več ali manj znana imena ljudi, ki razpolagajo z velikimi kapitali. Začnimo: Renato Angiolillo je prijavil obdavčljivih 10 milijonov, davčna uprava pa meni, da bi moral plačati davke na 107 milijonov dohodkov, Franco Calderai ni ori-javil niti 6 milijonov, na davčni upravi pa menijo, da bi moral plačati davek na 185 milijonov. Sigismondo Chigi, prav tako iz Rima, je prijavil poldrugi milijon, na davčni upravi pa menijo, da bi bil moral prijaviti 46 milijonov, torej 30-krat več. Mario Chigi Della Rovere je prijavil le 1 mil. 50.000, moral pa bi bil prijaviti 51 milijonov. Tu je razmerje že 1:50. Umbefto Cipriani je prijavil 2.196.000, na davčni upravi pa menijo, da je imel 160 milijonov obdavčljivih dohodkov. Tu imamo že razmerje 1:80. Vincenzo Ciriello je prijavil 3.200.000, na davčni u-pravi pa pravijo, da bi bil moral prijaviti 137 milijonov. Še huje je v primeru Giovannija Colline, ki je prijavil štiri milijone in pol, dohodkov pa je imel 232 milijonov. Guglielmo Federici se je «opogumil» in prijavil obilnih 42 milijonov lir, davčna uprava pa je ugotovila 1 milijardo 178 milijonov obdavčljivih dohodkov. Jacopo Lazzi je prijavil 2 milijona, moral pa bi bil prijaviti 121 milijonov. Carlo Lenzini je prijavil dohodke Kraški motiv bolj skromnega uradnička, komaj 1.230.000. Davčna uprava pa meni, da bi bil moral prijaviti 144 milijonov obdavčljivih dohodkov. Tudi Vittoria Malvezzi Campeggi nima kdo ve kolikšnih dohodkov. Prijavila je 7 milijonov in pol, toda davčna uprava meni, da je imela le malo manj kot 194 milijonov obdavčljivih dohodkov. Pietro Maleno je prijavil 2.700.000, menijo pa da bi moral prijaviti 160 milijonov. Enako razmerje je tudi v primeru Ettora Manzolinija. ki je prijavil nekaj nad 5 milijonov, davčna uprava pa mu je ugotovila 277 milijonov obdavčljivih dohodkov. Lamberto Micangeli je nekoliko hujši primer: prijavil je 5.662.000, na davkariji pa menijo, da je imel 438 milijonov obdavčljivih dohodkov. Carlo Nasali Rocca je prijavil skoraj 2 milijona, moral pa bi bil prijaviti le malo manj kot 43 milijonov. In tudi Giorgio Papi, ki ni prijavil niti 3 milijone, bi bil moral prijaviti 136 milijonov. Cesare Raganelli se je «potrudil» in prijavil obilnih 14 milijonov, davčna uprava pa me ni, da bi bil moral plačati davek nad 190 milijonov. Francesco Ru-spoli Sforza, torej ime, ki je dovolj znano, verjetno bolj slabo shaja. Prijavil je 2 milijona, obdavčljivih dohodkov, s čimer je prav zares težko shajati leto dni. Na davkariji pa menijo, da bi bil moral prijaviti 70 milijonov Še veliko na slabšem je Giorgina Scarpetti. Revica je prijavila komaj 650 000 lir obdavčljivih dohodkov, davčna uprava pa ji prti kar 105 milijonov dohodkov. Spartaco Sparaco je bil zelo pošten. Prijavil je «kar* 40 milijonov. Na davkariji menijo, da so njegovi zaslužki krepko večji: 665 milijonov. In tudi princ Ales-sandro Torlonia, ki je prijavil 19 milijonov, bi moral odšteti davek na 256 milijonov. Achille Talenti je prijavil le malo manj kot 16 milijonov, moral pa bi bil prijaviti le maio manj kot 300 milijonov. Končno bomo seznam rimskih davčnih zavezancev končali s primerom Romola Vasalli-ja. Ta je prijavil obilnih 19 milijonov in pol obdavčljivih dohodkov, davčna uprava pa meni da bi bil moral prijaviti le nekaj manj kot 277 milijonov lir obdavčljivih dohodkov. Stopimo še v Milan, torej na sever Italije, ki velja za bolj resnega in poštenega. Toda že prvo ime, ki ga zasledimo na seznamu, nas razočara. Alberto Alemagna je znano ime. Prijavil je 5.900.000, na davčni upravi pa menijo, da ima obdavčljivih dohodkov najmanj 599 milijonov. To se pravi, da je prijavil le en procent svojih resničnih dohodkov. Gioachino Alemagna je bil bolj pošten. Pri-' javil je 17 milijonov, na dav- .............................................................................................. Ne postajajte nervozni, pač pa Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne predajajte se lenobi, neprevidnosti in pozabljivosti. Male družinske težave. BIK (od 21.4. do 20.5.) Načrt, ki ste ga opustili, bo znova zbudil vaše zanimanje. Prijetna presenečenja. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ugoden čas, posebno za tiste ki se ukvarjajo z umetnostjo. Natančno boste ocenili osebo, ki ste jo komaj spoznali. RAK (od 22.6. do 22.7.) Nadzorujte samega sebe. Jeza in prenagljenost bi vam utegnili pok- variti dober posel. Ljubosumni boste. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dobili boste predlog za sodelovanje. Vaša širokosrčnost bi vam utegnila ustvariti komplikacije. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobili boste povrnjen denar, ki ste ga pred nedavnim posodili. V poklicnem delu spremembe, ki ste jih pričakovali. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Lepe možnosti za onega, ki kaže podietnost. Bodite gospodarji lastnih čustev. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) se držite svojega programa. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Bodite oprezni glede tega, kar govorite in ne kažite prevelike zaupljivosti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Premagali boste nekatere težave. V čustvenih pogledih se ne spuščajte v zadevo, ki o njej niste prepričani. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Navzlic manjšim finančnim težavam boste v svojem delu dosegli lep uspeh. Prijetno večerno srečanje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ugodna prilika za vse, ki žele z uspehom zaključiti posel. Ostanite raje doma. kariji pa menijo, da bi bil moral prijaviti 172 milijonov. Prijavil je torej 10 odst. resničnih dohodkov. Bassani Ermanno Antivari se je mislil oddolžiti državi z davkom na obilne štiri milijone, davkatji pa menijo, da je imel dohodkov 300 milijonov. Giuseppe Block je prijavil 4.300.000 moral pa bi bil prijaviti 100 milijonov. Adolfo Bo-goncelli je prijavil prav tako obilne 4 milijone, menijo pa da bi bil moral prijaviti 160 milijonov Na tem seznamu je tudi Mike Bon-giorno, za katerega pa bi ne mogli reči, da je kdo ve kako nepošten. Prijavil je skoraj 29 milijonov, na davkariji menijo, da bi bil moral prijaviti 66 milijonov. Z naštevanjem bi skoroda ne mogli prenehati, kajti zelo veliko je tu «čudnih» podatkov. Zato se bomo ustavili le še pri najbolj drastičnih primerih. Cicogna Giuseppe Ascanio je prijavil 1.670.000, menijo pa da bi bil moral prijaviti 120 milijonov, Renzo Cova je res revček. Komaj en milijon obdavčljivih dohodkov je prijavil. Davkarji pa menijo, da so se njegovi obdavčljivi dohodki približali 90 milijonom. Ferruccio Gili-berti je prijavil 13.400.000, moral (Nadaljevanje na 6. strani) sluznice v ustih posledica pomanjkljive ustne higiene, pomanjkanja vitaminov ali napačne prehrane, so težja sluznična obolenja v veliki večini v zvezi s splošnim zdravstvenim stanjem kože. V takih primerih je treba, da se zobni zdravnik posvetuje z zdravnikom za kožne bolezni. Precej pogosta so tudi glivična obolenja ustne votline. Primer je tako imenovani soor. Povzročitelja te bolezni najdemo skoro pri vsakem drugem človeku, toda v popolnoma nenevarni obliki. Pod določenimi pogoji pa povzročajo te glivice, ki se naselijo na nebnicah, in na jeziku, nadležne belkaste obloge. Kot že rečeno, obolenje ni zločesto, vendar pa zahteva skrbne nege. Če se razbohoti in pridejo glivice — učeno se ta glivica imenuje oidium albicans — v krvni obtok, postane bolezen nevarna. Takrat je nesmiselno, da zdravimo le ustno votlino, ampak je potrebno splošno zdravljenje. Razne bolezni, ki jih povzročajo virusi in ki se manifestirajo na sluznici v ustih, so splošno znane. Po kaki bolezni z vročino se rad pokaže mehurčast izpuščaj, tako imenovani herpes. Herpes je sam po sebi nenevaren, nadležen in neprijeten postane, kadar se stalno ponavlja, kar velja zlasti ob nahodu, menstruaciji, prehladu in prebavnih motnjah. Spremembam na ustnicah, dlesni in jeziku ter nebu, ki so v obliki sivih mehurčkov, ki počijo ter nastanejo na njihovem mestu za lečo velike razjede z rdečim robom, pravimo afte. Afti na jeziku pravimo pika na jeziku. Med specifične bolezni, ki imajo pogoste znake v ustni votlini, spadata tuberkuloza in sifilis. Prva se kaže v najrazličnejših oblikah: povzročitelj tuberkuloze napada že sam vhod v organizem, se pravi sluznico ustne votline, ustnice, obraz in žrelo. Pojavijo se majhni čiri, ki po dveh do treh tednih izginejo. Zato se dogaja, da jih prezremo in da naslednje faze — oteklin limfnih žlez — ne spravljamo z njimi v zvezo. Četudi nekateri menijo, da je sifilis v današnjem času redko obolenje, je pa v resnici še kar pogosta bolezen, ki ni nič manj nevarna kot nekdaj. Vedeti moramo, da se zgodnji simptomi sifilisa ne pojavijo le na spolovilu, ampak se ravno tako lahko pokažejo na drugih organih, npr. na ustnicah in v ustni votlini. Pogoste so tudi bolezenske spremembe v ustih, ki so posledica jemanja nekaterih zdravil. Verno, da ima skoro vsako zdravilo poleg zaželenega terapevtskega učinka in pozitivnih lastnosti tudi stranske in nezaželene posledice. Pri tem gre za spremenjeno občutljivost organizma. Tako povzročajo npr. razni preparati salicilne kisline, fenola in eteričnih olj vnetja v ustih. Pomudili smo se samo pri nekaterih bolezenskih pojavih v ustih, seveda pa obstaja niz bolezni — tu mislimo na bolezni srca, ledvic, želodca in črevesja ter na zastrupitve — ki vplivajo na stanje ustne votline. Dr. S. B. iiiiiiiiiiiiiiiifmiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiimiiHiimiiniiiiiiniiiiiiiiiii Velika razprodaja: filmska družba MGM HOLLYVJOOD, 18. - Stara a. meriška filmska družba Metro-Goldwyn Mayer bo prenehala ukvarjati se z razpečavanjem oziroma posredovanjem filmov. To se pravi, da se odpoveduje dejavnosti, ki se ji je posvečala skozi dolgih petdeset let. To je povedal predsednik družbe James T. Au-brey jr. ki je na tiskovni konferenci še povedal, da bo družba prodala vse svoje kinematograf, ske dvorane v tujini, pa tudi svojo distribucijsko mrežo v tujini in v ZDA. Odslej, je rekel Aubrey, se bo družba MGM posvetila izključno proizvodnji kakovostnih in visoko kakovostnih filmov, ki jih bo napravila «do osem v enem letu, pa tudi samo dva*. Sicer pa se bo ukvarjala tudi s proizvodnjo televizijskih filmov. Predsednik družbe je tudi omenil možnost, da bi prodali tudi sloviti filmski studio s stebriča-stim pročeljem, iz katerega je Louis B. Mayer skozi dvajset let vladal Hollywoodu. *Ta studio nam ni potreben za snemanje filmov,» je rekel Aubrey. t Nismo pa še proučili, ali nam bo potreben za snemanje televizijskih filmov.» V zvezi s stalno naraščajočimi stroški za opremljanje ogromnega hotela igralnice v Las Vegasu «Grand Hotel* je Aubrey rekel, da njegova družba ne more več kriti izgub. Gre za cGrand Hotel*, ki ima 2000 sob in ki je stal doslej 75 milijonov dolarjev, ko pa bo končan, bo stal 107.000 milijonov dolarjev, oziroma 65 milijard lir. «Razprodaja», ki jo napoveduje družba, predvideva prodajo vseh kinematografskih dvoran po svetu ter 37 sedežev za distribucijo filmov, v katerih je zaposlenih okoli 3000 nameščencev. V ZDA pa organizacija zaposluje le 280 oseb. Aubrey, ki sedaj izvaja nekakšno likvidacijo podjetja, je bil imenovan za predsednika pred štirimi leti z izrecno nalogo, da reši družbo, ki je bila v dokaj slabih vodah. Tedaj je ubral pot proizvajanja filmov po najnižji ceni, z najvišjim stroškom dveh milijonov dolarjev, to se pravi do ene milijarde 200 milijonov lir. Bil je prepričan, da bodo tako krili stroške filmov s preprostim plasiranjem teh filmov ter s plasiranjem istih za televizijsko rabo. Aubrey pa sedaj priznava, da načrt ni uspel, kajti tržišče «ni odgovorilo*. Vrhu tega je poskus dokazal, da se množice ne zadovoljujejo več z enostavnimi filmi, pač zahtevajo boljše stvari ker se je okus množic močno izboljšal. Z «raz-prodajo* bo družba MGM skrpala» okoli 50 milijonov dolarjev, oziroma 30 milijard lir, ki naj bi služile za izključno dejavnost proizvajanja boljših filmov. Družba MGM, ki sta jo Mayer in Thalber razvila v najmogočnejše filmsko podjetje na svetu, je nastala še v dobi nemega filma. Leta 1924. se je majhno distribucijsko podjetje Metro Pictu. res združilo organizacijama Ma-yer in Goldiupn v večje podjetje MGM, ki si je izbralo za znak rjovečega leva. Podjetje se je razvijalo in uspevalo in metalo na trg vedno več filmov, včasih tudi odličnih, saj je družba imela med svojimi sodelavci tudi veliko znanih celo nekaj odličnih filmskih ljudi. Med te štejejo: Greta Garbo, Wallace Beery, Clark Gable, Norma Shearer, Jo-an Cravoford, Jean Ilarloui, Nelson Eddy, Jeanette Mac Donald, bratje Mari, Stan Laurel in Oliver Hardy ter mnogi mnogi drugi. 18.15 18.45 19.45 20.30 21.00 22.00 23.00 21.00 21.15 SREDA, 19. SEPTEMBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Program za otroke STEKLENE GORE TV film OLLIO SPOSO MATTACCHIONE Film, ki ga je režiral Gordon Douglas in v katerem igrajo Oliver Hardy, Harry Langdon ter Billie Burke ŠPORTNI DNEVNIK Ital. kronike in napoved vremena DNEVNIK Parlare, leggere, serivere Drugo nadaljevanje Oddaja »Parlare, leggere, serivere* govori o italijanskem jeziku, namreč kako je v Italiji iz raznih dialektov nastal skupni jezik. Kdor je sledil prvemu nadaljevanju, je mogel ugotoviti, kako Piero Nelli usmerja anketo, da bi odkril in povezal zgodovinsko družbeno tkivo italijanske nacije. Na osnovi ugotovitev Tullia De Maura ter Um-berta Eca privedejo teksti in razni drugi material do zelo učinkovitih zaključkov. Hkrati pa ima program tudi svojo pripovedno nit, to se pravi, da nam v vsakem nadaljevanju prikaže kako zgodovinsko obdobje. V prvem nadaljevanju smo bili pred 107 leti v Custozi, kjer se italijanski vojak ni mogel sporazumeti s svojim častnikom, ker je poznal le svoj dialekt. Nocoj bo na programu tragična ekspedicija iz 1857. leta, ko je Carlo Pisa-cane s skupino prostovoljcev skušal dvigniti k uporu ljud stvo proti Burboncem. Toda med njegovim načinom izražanja, med njegovim jezikom ter med jezikom ljudi, na katere se obrača, je velikanski prepad. Sicer pa počakajmo do nocoj n bomo videli kai več ŠPORTNA SREDA DNEVNIK Napoved vremena in šport DRUGI KANAL DNEVNIK LA DIVINA Film v režiji Johna Cromwella V glavnih vlogah: Kim Stanley, Lloyd Bridges, Betty Lovv, Holland, Joan Copeland Gerald Hiken, Elisabeth Wilson, Steve Hill. Film «La Divina* izhaja iz leta 1958. Film pripada vrsti filmov, ki so dali pečat svoji dobi. Film govori o nezakon ski deklici, ki jo mati zanemarja in ki je zato obsojena preživeti otroška leta v samoti. Zato se dekle, ki se imenuje Emily Ann, že mlada poroči. In slabo. Zato se kmalu razporoči in odide v Hollywood. da bi tu našla srečo. Materij pa prepusti hčerkico. Ponovno se omoži, ker pa jo mož sili, naj zapusti film, zapusti njega in se z vso vnemo vrže v filmsko kariero, kjer kaj kmalu tudi prodre, toda Gena je velikanska kajti tik pred duševnim zlomom se preda alkoholu in mamilom. To bi jo kmalu privedlo v samomor, katerega se Emily sicer reši, toda pred seboj ne vidi drugega kot puščobo, samoto, zagrenjenost skratka življenje brez sreče. In ta žalostna zgodovina je pravzaprav druga plat navidezne sreče filmskih zvezd, ki svoje uspehe drago plačujejo. Scenarij za ta film je napisal Chayefsky, ki vrta in vrta v človekovo psiho, da pa je film uspel, je pripomogla tudi krepka režija Johna Crommella, pa tudi odVčna igra interpretov, ki sicer niso kdo ve kako znani, ki pa so vendarle privedli delo do visoke ravni, da je vzdržalo deset- letja. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.20 TV ŠOLA: SZ, Fizika, Dihalni organi, Sodobna družba. Aktualnosti, Današnja šola, Prvi hrvaški pisani spomeniki. 12.00 TV ŠOLA: > Jezik in Slovstvo ' 18.50 Mačkon in njegov trop Barvni film za otroke 19.15 Obzornik 19.30 NA SEDMI STEZI ■ : ... Športna oddaja 19.50 Arhitektura in družba: CESTE Da bi b'la gledalcem že na samem začetku razumljiva razlika med našim in siceršnjim obravnavanjem arhitekture, pričenja ljubljanska televizija ciklus s tematiko, ki je v umetnostni zgodovini skoroda ni. Nocojšnja oddaja bo popeljala TV gledalce od ostankov starih rimskih cest do ogromnih sodobnih cestnih križišč, imenovanih deteljic, v sodobnem cestnem omrežju. Serija o arhitekturi in družbi ni izvirno jugoslovanska, ker jo ie napravila zahodnonemška televizija. ’0.15 MOZAIK 20.30 O ustavnih in kongresnih razpravah: KAJ HOČEMO 20.45 RISANKA 21.00 TV DNEVNIK 21.35 C1IE GUEVARA Italijanski film 21.35 Glasbeni nokturno LAJOVIC: ADAGIO 22.45 POROČILA 22.50 športni prenos KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 RISANKA 21.15 POROČILA 21.30 POSLEDNJI PARADIŽ Drugi del dokumentarnega filma 22.15 Zabavno glasbena odadja: BILLY GRAY SHOW TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba, 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Simfonične skladbe; 18.45 Ženski glas; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport: 20.35 Simf. koncert; 21.05 Nove knjige; 21.50 Nežno in tiho; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Deželne kronike; 15.10 Pisan spored; 16.20 Koncert; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.10 Orkester; 10.00 Otroški kotiček; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 11.45 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 Slavne klavirske skladbe; 15.45 Parada plošč; 17.40 Sprehod popevkarjev; 18.00 Pevci in ansambli zabavne glasbe; 18.45 Srebot-njakova Serenada; 19.00 Popevke na tekočem traku; 20.00 Iz priljubljenih oper; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Ritmi za godala; 22.00 Literarna oddaja; 22.15 Londonski filharmonični orkester; 23.00 Pop in jazz; 23. 35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 10.15 Vi in jaz; 10.45 Puccinijeva »Turandot*; 11.30 četrti spored; 13.20 Pisan spored; 14.00 Novejše ital. popevke; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 »Sončnica*; 18.55 Televizijska glasba; 19,25 Plošče resne glasbe; 20.20 Mozart, Loevve in Chausson; 21.20 Radijska drama P. Formen- tinija: »Diario del minatore Martin Tiff»; 22.20 »Andata e ritor-no» z Mino. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Milva in Tom Jones; 8.40 Kako in zakaj?; 8.45 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Program z Wando Osiris; 12.40 Opravljivca; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plo- šče; 15 00 Radijska priredba; 15.45 Glasbeno-govorni spored; 17.35 Plošče; 20.10 »Andata e ri-torno*; 20.55 Nogomet: Dina- mo-Juventus. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Granadosove skladbe; 12.15 Glasba skozi čas; 13.35 Brahms in Prokofjev; 14.30 Portret avtorja; 15.20 Schumannova komorna glasba; 16.15 Henry Beeque: »Le donne oneste«; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Moderni jazz; 18.00 Debuss.vjeve skladbe; 19.15 Koncert; 20.15 Izmenjava mnenj z ZDA. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00. 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Nenavadni pogovori; 10.25 Mladinski zbori; 10.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 11.15 »Čudne so te čarovnije...*; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od v^si do vasi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.io p0je Kvintet Anton Neffat; 16.40 Violinist Pavle Škabar; 17.00 «Loto vrtiljak*; 18.10 Operni koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.20 Iz pop albuma; 19.45 Naš gost; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Simf. orkester RTV; 22.00 Lepe melodije; 23.15 Revija popevk; 00.05 N. Sarante: Iz Tropizmov; 00.15 Plesni zvoki. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET Z EKIPAMI IZ 32 DRŽAV Danes prvo kolo evropskih pokalov Med najzanimivejšimi srečanji bo tudi tekma Milan-Dinamo (Zagreb) Danes se pričnejo s prvim ko-0111 vsi trije veliki evropski pokal-ni nogometni turnirji za klubska 'noštva. V vseh treh pokalnih tekmovanjih nastopa 127 moštev iz 32 evropskih držav, z izjemo Aibani-Je. V prvem izločilnem kolu manj-ka Ajax, evropski prvak prvakov. Srečanja pa se bodo zaključila s Analnimi tekmami maja prihodnje-83 leta. Pokal prvakov ^ šestnajstini finala bi moralo ■J'"..najpomembnejše srečanje med italijanskim prvakom Juventusom tsr med Dinamom iz Dresdena. Ka-*e''da bo to najbolj izenačen spo-Pad, čeprav imajo morda Italijani tažjo prednost. Precej izenačeni pa S?* vsaj na papirju, tudi tekmi Waterford — Ujpest Dozsa ter Ben-nca — 01ympiakos. Jugoslovanski Prvak Crvena zvezda bo igrala do-ma Proti Stal Mielecu. Pokal pokalnih prvakov Tudi tu bo na vrsti šestnajstina ynala. Kot v prejšnjem turnirju, 13 tudi tu zelo težko predvidevati, ttoo bo zmagovalec, saj so mnoga moštva komaj zaključila svoje priprave, druga pa že več časa nastopajo na državnih prvenstvih. Za J38, je gotovo najzanimivejše sre-ranJe med Milanom in Dinamom 12 Zagreba, ki bo ob 21. uri v Milanu. Pokal UEFA V tem, najštevilnejšem turnirju, p° danes na vrsti komaj dvaintri-Pesetina finala. To bo prav gotovo turnir presenečenj, saj poleg ~na-mh moštev, kot sta Real Madrid m Inter, nastopajo popolnoma neslane ekipe. Od italijanskih klubov to Piorentina igrala proti romun-s«i Universitatea, Torino proti Vzhodnonemškemu Lokomotivu, In-,r na Dunaju porti Admiri, La-210 proti Sionu. Jugoslovanske bar-pa bosta zastopala mostarski velež, ki bo igral proti Tatranu, ter OFK Beograd, ki se bo srečal jj. Panathinaikosom. To bi moralo mti vsekakor najkakovostnejše sre-canje celotnega turnirja. V 2. AMATERSKI LIGI Vse naše ekipe v isti skupini Deželni odbor nogometne zveze f/p C je sinoči sestavil skupine in koledar tekem nogometnih prven-stev amaterskih lig: Promocijsko prvenstvo Sestavlja ga šestnajst enajsteric, ki bodo igrale v eni sami skupini. Tržaške ekipe so štiri: CMM, Crem-Caftč, S. Giovanni in Ponziana. 1. amaterska liga Razdeljena je v dve skupini po J.8 ekip. Tržaški enajsterici Rosan-2ra in Fortitudo bosta nastopili v B skupini. 2. amaterska liga Razdeljena je na pet skupin, po 16 ekip v vsaki. Vse tržaške enaj-sterice bodo igrale v skupini E, kjer bodo nastopale tudi vse naše NOGOMET NAŠE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH V šestih tekmah en sam poraz Naj višjo zmago so si priborili Bregovi naraščajniki nad De Macorijem (5:0) MLADINSKO PRVENSTVO Primorje — Campanelle 2:0 PRIMORJE: Kapun, Blažina, S. Husu, Černjava, Timeus, V. Husu, Guštin, P. Milič, M. Milič, Mae-strutti, Štoka, 12 Ferfolja, 13 Buz- CAMPANELLE: Depangher, Mar-chi, Bergamasco, Malusa, Lonzari, Ausilio, Riva, Logar, Babudri, Fa-nigliuolo, Marzari. STRELCA: v 60. min. Guštin, v 63. min. Peter Milič. KOTI: 5:0. SODNIK: Rocez. GLEDALCEV: 25. Rezultat te tekme bi lahko bil še višji, če bi Prosečani izkoristili številne priložnosti v začetku drugega polčasa in če ne bi po dveh zadetkih popustili. «Rdeče - rumeni* so se predstavili na igrišču z zelo spremenjeno postavo. Izmed tistih, ki so nastopali že na lanskem prvenstvu, so ohranili svoja mesta le vratar Kapun, desni branilec Blažina in srednji napadalec Miloš Milič. Prva dva sta zadovoljila, napadalec pa nima še prave kondicije, černjava, bo skupine in koledar tekem sestavil verjetno v tem tednu. B. R. # # # V šestnajstini finala italijanske ga nogometnega polprofesionalnega pokala bo Triestina igrala proti Trevisu. Žreb so opravili včeraj, prva tekma pa bo na sporedu 10. oktobra, le štiri dni pred deželnim derbijem Udinese — Triestina. # # m RIM, 18. — Italijanska nogometna zveza bo v ponedeljek objavila imena igralcev, ki bodo nastopili v mednarodnem nogometnem srečanju med Italijo in Švedsko. • » m MILAN, 18. — Nedeljsko neodi-grano srečanje za italijanski nogometni pokal med Barijem in Palermom bodo odigrali jutri ob 16.30. * * * LONDON, 18. - Angleška državna nogometna reprezentanca bo 26. septembra odigrala prijateljsko tekmo z Avstrijo. NA ZAHODNOKRAŠKEM PODROČJU 13. SŠI Kvalifikacijske tekme v odbojki košarki in med dvema ognjema Organizatorji teh srečanj so športna društva Kras, Kontovel in Kraški dom ki je prej igral na desnem krilu, je nastopil tokrat na mestu prostega branilca. S svojo igro je kar presenetil, saj je zaigral umirjeno, v kočljivih trenutkih pa je večkrat rešil vrata z odločilnimi posegi. Sergij Husu je zopet nastopil kot levi branilec in se je, kot vedno, izkazal s svojo zagrizenostjo. Med «veterane», ki so igrali že lani, spada še Valter Husu. Tokrat ni nastopil kot polkrilo, temveč v vlogi krilca. Največje presenečenje srečanja so predstavljali brez dvoma novinci. Peter Milič in Maestrutti sta s pomočjo V. Husuja gospodovala na sred ni igrišča. Mladi Milič je kljub svoji telesni šibkosti zaigral brezhibno in je poleg tega, po izrednem osebnem prodoru, s strelom izven kazenskega prostora zapečatil usodo Campanel. Prav tako sta navdušila napadalca Guštin in Štoka. Prvi je pokazal nekaj hitrih pobegov po desni strani. Enega izmed teh je zaključil s strelom na vrata. Žoge se je slabo dotaknil nasprotnikov prosti branilec in usnje je končalo za vratarjevim hrb- Na zahodnokraškem področju 13. SŠI bodo v prihodnjih desetih dneh na sporedu kvalifikacijske tekme v moški in ženski odbojki, v košarki in v igri med dvema ognjema. Tekme v košarki, v moški cd-bojki in v igri med dvema ognjema bodo na igrišču v Zgoniku, medtem ko bodo srečanja v ženski odbojki in v košarki na Kontovelu. Moški odbojkarski turnir za za-hodnokraško področje organizira Š K Kras. V članski konkurenci so se prijavile tri ekipe, in sicer ekipa Kontovela ter dve šesterki Krasa. Vse tri tekme bodo v petek, 21. t. m. na igrišču v Zgoniku. V kategoriji mladincev je prijavil le Kras dve ekipi, ki se bosta spoprijeli med seboj v soboto, ob 19. uri. Organizacijo ženske odbojke za zahodni Kras je prevzelo ŠD Kontovel. V kategoriji članic so se prijavile štiri šesterke: Kontovel, Kras, Sokol in Vesna. Pri mladinkah pa so prijavljena moštva Sokola, Vesne in Kontovela. Tekme bodo na sporedu prihodnji torek in četrtek. Igro med dvema ognjema priredi Kraški dom iz Repna. Na zahodnokraškem področju se je prijavilo 6 ekip dečkov (1 Vesna, 2 Kras, 2 Kontovel in 1 Kraški dom) ter 4 ekipe deklic (1 Vesna, 1 Kras in 2 Kontovel). Vse tekme kvalifikacijskega dela bodo v soboto, 22. t.m. ob 16. uri v Zgoniku. — Kras B ?kiPe. Skupino E namreč sestavlja- Košarka, ki jo priredi ŠD Kon-Audax, Breg, Campanelle, Dui- tovel, bo na sporedu prihodnji te-b°, Edera, Flaminio, Fossalon, In-ter SS, Juventina, Libertas, Mug-Sesana, Primorje, S. Anna, Stock, Vesna in Zarja. , Audax iz Gorice, Juventina iz “tandreža in Fossalon predstavlja-j° novost te skupine, saj so lani v S*aj&i skupini igrali S. Cancian, °gliano, Sagrado in Turiacco, ki j? letos prestopil v 1. amatersko Koledar prvih dveh kol je sledeč: Nedelja, 30. 9. (ob 15. uri) jBrimorje — Stock, Muggesana — bino, Libertas — Flaminio, Fos-taion - s. Anna, Zarja - Juventi-j3,^Breg — Campanelle in Vesna — Nedelja, 7. 10. (ob 15. uri) »talino — Inter SS, Juventina — ^oertas, Flaminio - Primorje, točk — Vesna, Campanelle — Mug-Iasana, S. Anna - Breg, Edera -a5a in Audax — Fossalon. "lede tretje amaterske lige pa je krajinski odbor FIGC odločil, da den. Sokol je prijavil ekipo mladincev in minibasketa, Kontovel je prijavil dve ekipi minibasketa, dve ekipi mladincev in ekipo članov, medtem ko bo Kras nastopil le s člansko ekipo. Tekme bodo na Knn-tovelu 24., 26. in 28. t.m. Razpored tekem za zahodnokra-ško področje: Petek, 21. t.m. v Zgoniku: 20.30 Kras B — Kontovel (odbojka člani) . 21.00 Kras A — Kras B (odbojka člani) 21.30 Kras A — Kontovel (odbojka člani) Sobota, 22. t.m. v Zgoniku: 16.00 tekme v igri med dvema ognjema za dečke in deklice 19.00 Kras A — Kras B (odbojka mladinci) Ponedeljek, 24. t.m. na Kontovelu: 18.15 Sokol — Kontovel A (miniba-sket) 19.15 Sokol — Kontovel A (košarka mladinci) 20.30 Kontovel člani) Torek, 25. t.m. na Kontovelu: 20.30 Vesna — Sokol (odbojka mladinke) 21.00 Vesna — Kontovel (odbojka mladinke) 21.30 Sokol —■ Kontovel (odbojka mladinke) Sreda, 26. t.m. na Kontovelu: 18.30 Kontovel B — Sokol (miniba-sket) 19.30 Kontovel B — Sokol (košarka mladinci) Četrtek, 27. t.m. na Kontovelu: 20.30 prva polfinalna tekma (odbojka članice) 21.00 druga polfinalna tekma (odbojka članice) 21.30 finale za 3. mesto med poražencema 22.00 finale za 1. mesto med zmagovalcema Petek, 28. t.m. na Kontovelu: 18.30 Kontovel A — Kontovel B (minibasket) 19.30 Kontovel A — Kontovel (košarka mladinci) ■ bs- NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Uspeh Mladosti na domačem igrišču Mladost — Libertas 3:1 MLADOST: Boscarol, (Jelen), Jarc, Ferletič, Devetak, S. Ulian, M. Gergolet, Pahor, Cotič, (Grilj), N. Gergolet, G. Ulian, (Vianelli), in Peric. LIBERTAS: Doria, (Rebula, Co-redu), Sgualdini, (Vesier), Barto-lomei, Venuti, (Tartan), Dorigo, (Freschi), Fedeli, Altran, Balami-nut, Franzin, (Soanghero), Dapas, (Calapano) in Gordina. SODNIK: Gandio iz Ronk. STRELCI: v 5. min. p.p. Gordina (L), v 11. min. d.p. Peric (M), v 13. min. Grilj (M), v 21. min. N. Gergolet (M). V okviru priprav za tretjo amatersko ligo. so se Kraševci na svojem igrišču v soboto popoldne pomerili s tržiškim moštvom Libertas. Nastop Doberdobcev je bil povsem zadovoljiv, zlasti zaradi borbenosti, čeprav smo pri njih pogrešali obvladanje žoge in koordinacijo na sredini igrišča in to predvsem v (košarka | prvem polčasu. Domačini so se namreč skupinsko poganjali za žogo, kar je ustvarjalo določene praznine na igrišču, Seveda, taka raztresenost olajša delo nasprotnika, ki si lažje s protinapadi utira pot do vrat in spravlja v zadrego obrambo. Taka slika se nam je predstavila v prvem polčasu, ko so gostje z Laškega že v 5. minuti prišli v vodstvo in nekoliko kasneje zadeli tudi prečko. V drugem polčasu so Kraševci izboljšali svojo igro in nepričakovano prodrli v ospredje. Kar trikrat so uspešno s Peričem, z Griljem in Gergoletom v lepih protinapadih potresli mrežo nasprotnika in tako želi prvi uspeh na novem igrišču. K. F. DVIGANJE UTEŽI HAVANA, 18. - Sovjetski dvigalec uteži Dito Shanidze je zasedel prvo mesto na svetovnem prvenstvu v peresni kategoriji z 272,5 kg pred Bolgarom Nurikianom. BOKS RIM, 18. — Svetovni boksarski prvak srednjetežke kategorije Argentinec Carlos Monzon je prispel v Rim, kjer se bo pripravljal do srečanja s francoskim izzivalcem Bouttierom, ki bo 29. septembra v Parizu. MOTOCIKLIZEM V MISSANU Doljan Pctaros iz Boljunca na odličnem petem mestu MISSANO, 18. - Na italijanskem mladinskem motociklističnem prvenstvu v Missanu je Doljan Petaros iz Boljunca zasedel odlično peto mesto s 50-kubičnim motorjem to-mos. OBVESTILO ŠZ Bor obvešča, da je vpisovanje za otroško telovadbo in korektivno telovadbo pod vodstvom prof. Franka Drasiča vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 19.30 do 20. ure na sedežu Bora v Trstu, stadion «1. maj», Vrdelska cesta 7, tel. 796-548. tom. Sergij Štoka je bil zelo borben, omeniti pa moramo, da je v prvem polčasu zadel vratnico. Nedeljska tekma je pokazala, da je proseška enajsterica dobra, trener Sardoč pa bo moral poskrbeti, da se bodo nogometaši še bolj uigrali med seboj. M. K. Aurisina — Breg 2:2 (2:1) AURISINA: Cossutta, Puglia, Rava-lico, Penko, Dobrilla, Ulcigrai, Ba-gozzi (Maizan), Lonza, Negrini, Per-tot, Babich BREG: Ota, žafran, Slavec, Lo-vriha P., Košuta, Sovič, Bržan, Strnad, Samec, Lovriha M., Jež, 13 Zobec. SODNIK: Zucca. STRELCI: Lonza (A), Negrini (A), Samec (B), v d. p. Jež (B). Mladinci Brega so se v prvi prvenstveni tekmi pomerili na malem nabrežinskem četverokotniku s krepko Aurisino. Vzdušje med igralci je bilo napeto, ker sta obe postavi merili na celoten izkupiček. Takoj po, začetnem žvižgu so se «plavi» pognali v napad in streljali na vrata domačinov iz vseh strani, toda obramba domačinov je redno odbijala Bregove napade. Sredi polčasa je Babich po lepi osebni akciji zadel prečko, prisebni Lonza pa je odbito usnje poslal v Otovo mrežo. Brežani se še niso dobro organizirali, ko je Negrini dosegel za Aurisino še drugi gol. Naši zastopniki so stisnili zobe in še bolj zagrizeno napadali ter dosegli gol z odličnim Samcem. Nekaj časa kasneje je sodnik izključil Bržana zaradi ugovarjanja. »Pia-vi» so v drugem delu tekme zaigrali v desetih in so pokazali v presledkih lep nogomet. V enajsti minuti je Samec preigral vrsto nasprotnikov ter silovito streljal, vratar Cossutta ni zadržal žoge in Jež je z lahkoto izenačil. Napetost je naraščala m sodnik je nekatere igralce obeh postav opomnil ter izključil Negrinija zaradi hudih grobosti. V zadnji minuti je Jež zadel prečko in zmaga je šla po vodi. Menimo, da izid pravilno nagrajuje obe ekipi, ki sta si bili bolj ali manj enakovredni. Gaja —■ Llb. Sv. Marko 2:2 GAJA: Škabar, Milič, Grgič, Da-vanzo, Krizmančič (kap.), Brass, Romanazzi, Milkovič, Kralj D. in M. in Guštin, 13 Milkovič D. LIBERTAS SV. MARKO: Grassi, Apollonio, Villalta, Marchesan E. in L., Zollia, Cellie, Stradi, Sonni, Ravenna in Miglia. STRELCI: v 35. min. p.p. Ravenna (enajstmetrovka), v 4. min. d. p. - Miglia, v 28. min. Davanzo Glin v 33. min. Brass G. SODNIK: Glavina iz Trsta. KOTI: 9:6 za Libertas. Mladinci Gaje so v nedeljo na domačem igrišču ob uvodnem nastopu v letošnjem mladinskem prvenstvu zasluženo remizirali, potem ko so gostje po odmoru že vodili z 2:0. Tekma je bila vseskozi precej slaba, vsi Gajevci pa so pokazali veliko borbenost. Prvo izredno priložnost za gol v prvih 45. minutah letošnjega prvenstva so imeli prav domačini, a je niso znali izkoristiti. To je spodbudilo Tržačane, ki so do konca polčasa ostro ogrožali Škabarja, ki je večkrat mojstrsko rešil svoja vrata, klonil pa je pet minut pred koncem polčasa po zaslugi dokaj sumljive 11-metrovke. Tudi drugi polčas se je začel kaj klavrno in že v 4. minuti so gostje po hitri kombinaciji znova pretresli domačo mrežo. V nadaljevanju so igralci Libertasa niso več trudili in pobudo so prevzeli «zeleno - rumeni*. Kazalo je, da je tekma za Gajevce praktično zgubljena. Akcije so potekale le na sredini igrišča. Dvanajst minut pred koncem pa je domačinom uspelo prebiti se v kazenski prostor in znižati lezultat. Gol je Gajevce spodbudil in le pet minut je zadostovalo, da so že zgubljeno tekmo spremenili v remi. Tokrat se je izkazal branilec Brass, ko je odbito žogo iz kazenskega prostora silovito streljal in le našel pot do gola ter rešil Gajevce poraza. Darko Grgič NARAŠČAJNIŠKO PRVENSTVO Union — Tergeste 3:1 UNION: Dussi, Malalan, Balla-rin, Čepar (Deros), Benčič, Colja, Ancona, Koc, Lizzi, Del Bosco in Krevatin. TERGESTE: Grossi, Dau, Lublio, Vascotto, Le Rose, Botteri, Savron, Castellarin, Possega, Prestifilippo, Giuliuo. STRELCI: v 10. min. p.p. Ancona, v 16. min. Colja, v 22. min. d. p. Deros, v 28. min. Possega.. Podlonjerci so že v začetku pokazali, da so na letošnje naraščajni-ško prvenstvo dobro pripravljeni. Že v prvih minutah so ogrožali nasprotnikova vrata in kmalu dosegli prvi zadetek. Po tem golu so se še bolj razigrali in zopet povišali izid. V drugem polčasu je bila igra počasnejša in Podlonjerci so skušali predvsem varovati izid. Proti koncu tekme je Deros še povišal izid, kmalu nato pa je Tergeste dosegel častni zadetek. Med Podlonjerci se je izkazal Colja, zlasti na sredini igrišča, dobro pa je z žogami zalagal tudi obe krili. Mauro De Macori — Breg 0:5 (0:2) DE MACORI: Ruingentot, Montillo, Donno, Pomceluzzi, Bonazzi, Zwer, Denis, Giantosti, Madotto, Callini in Colussi. BREG: Krmec, Novello, Kuret M., Grizonič M., Žerjal, Perosa, Polese, Kuret D„ Ferluga, Klun S., Kalin. STRELCI: Polese, Kuret D., v d.p. Ferluga 3. GLEDALCEV: 70. Bregovi naraščajniki so se v prvem letošnjem nastopu odlično izkazali, čeprav zaradi sprememb, ki so nastale z vključitvijo nekaterih novih igralcev ni bilo gotovo, kakšen bo »ognjeni krst*. De Macori je začel precej samozavestno in je v začetnih spopadih izsilil dva kota. Kmalu nato so Brežani preživeli najhujše trenutke in so rešili lastna vrata na sami gol črti. Po tem začetnem podvigu do mačinov so »plavi* kot prerojeni prevzeli vajeti igre v svoje roke in po spešili tempo, kateremu Tržačani niso bili kos. Po prvem četrt ure so nasprotnika popolnoma potisnili v obrambo. V tej dobi, in sicer v 16. min. p. p., je novinec Polese dosegel prvi zadetek. Nista potekli še dev minuti, ko je Dirvo Kuret podvojil. Tako se je zaključil prvi polčas. Takoj v začetku drugega polčasa je bilo videti, da so Brežani razigrani in da nasprotnik ni sposoben nuditi učinkovitega odpora, žilavi Ferluga je takoj v drugi minuti povečal naskok Brežanov, kar je storil še v sedmi in dvanajsti minuti. Zlasti lepa je bila njegova osebna akcija ob zadnjem zadetku. Menimo, da je vredno pohvaliti vse igralce zaradi lepe in borbene igre. Posebej pa je bila zaslužna obramba, ki jo je vodil kapetan Novello. ZAČETNIŠKO PRVENSTVO Giarizzole — Breg 6:0 (3:0) GIARIZZOLE: Forzar (Di Maio). Sodomaco, Cerar, Notaristefano, Ba siaco, Allegretti, Lusetic (Žaro), Per-si, Andrioli, Roici, Suerzi. BREG: Mauri, Sancin, Scherian, Grizonič, Lovrečič, Divis, Kralj, Ra žem, Klun. STRELCI: Roici 2, Andreoli, Lusetic, Žaro, Suerzi. Po prvem prepričljivem nastopu so najmlajši Brežani doživeli hud poraz ki se točno odraža v številkah (6:6). Naj omenimo, da so se »plavi* zaradi zdravstvenih razlogov predstavili na igrišču v devetih. Po drugi strani so Giarizzole predstavile solidno in popolno postavo, ki lahko meri na visoko mesto lestvice. Tekma ni bila, zanimiva, domačini so se takoj pognali v napad in v drugi minuti že povedli. Naši so le redkokdaj prekosili nasprotno polovico i-grišča. Do konca polčasa so Giarir-zole še dvakrat realizirale. V drugem delu tekme se ni nič spremenilo in zeleni so še trikrat potresli Mau-riievo mrežo. Edini plus za Brežane je to da so se ves čas borili in se kljub visokemu 'zidu nUo demoralizirali. Jolo V preteklem tednu je bil v Bazovici tradicionalni ženski odbojkarski tnv-nir za »Pokal bazoviških žrtev*. Pred podelitvijo nagrad je tekmovalkam in drugim udeležencem turnirja spregovoril predsednik Zarje Ivan Brass Letošnjega turnirja se je udeležilo rekordno število ekip. Po zaključku tekem so jih nagradili z lepimi pokali, pred tem pa je mladim igralkam spregovoril tudi predstavnik odbora za proslavo bazoviških žrtev Stopar V nekaj večerih tekem smo videli na igrišču poleg starejših tudi mnogo mladih, obetajočih igralk. Med mladimi ekipami, ki so zapustile zelo u-goden vtis, sta bila tudi Kontovel in Breg B Borba za prvo mesto se je, seveda, odvijala med Bregom A In Borom A. Ker so letos zmagala dekleta iz dolinske občine, imata obe ekipi zdaj po dve zmagi in sta s tem seveda glavna favorita za dokončno osvojitev te trofeje na turnirju, ki bo na trsti prihodnje leto SPECTATOR' MAFIJA VČERAJ in DANES 30. junija 1950 je prišlo do tretjega srečanja med bandi-j ta in karabinjerskim polkovnikom. Pisciotta je ob tej priložnosti povedal podrobnosti: Giuliano se bo znašel v nekem stanovanju pri prijateljih v Castelvetranu. Pisciotta bo tja popeljal polkovnika in njegove ljudi. Ko se bo prepričal, da je Giuliano zares v stano-VEtaju, ga bo skušal poklicati iz hiše, karabinjerji pa bodo sk°čili iz zasede in prijeli Giuliana ((živega ali mrtvega«. Tega taso sprejeli. Potem so se dogovorili, da bo Pisciotta ubil ptaliana med spanjem in prinesel truplo iz stanovanja, v kakega bodo karabinjerji naknadno streljali. To naj bi bilo kršeno 4. julija 1950. leta ponoči. Zanimivo je, da je bil na tem tretjem sestanku tudi od-Jtatnik Giuseppe Bucciante, ki ga je bil pozval polkovnik, da bl »e dogovorili, kako bi zagovarjali Pisciotto, če bi prišlo do Procesa zaradi pokola v Portella delle Gincstre. Do tega dne se Je Pisciotta lahko svobodno gibal. Nekako j® čuval dvojico banditov obsojenih na smrt, odhajal pa Je tadi h Giulianu. Potrebno Je bilo organizirati podrobnosti za-^e. Nasprotno pa je zdaj polkovnik Luca vzel Pisciotto pod *VoJo kontrolo in ga je odpeljal v Palermo, kjer so mu dali f}a voljo stanovanje. Orožja mu niso odvzeli. Na ulico jo od-^ad preoblečen, vendar je bil nenehno pod kontrolo kara binjerjev v civilu. Zvečer 4. julija 1950 Je prispel Pisciotta z avtomobilom v Monreale. V avtomobilu je bil z njim neki karabinjer v civilu. Tam so ga seveda poznali. Mislili so, da je prišel po svojih banditskih poslih. Poiskal je tudi neka svoja dekleta. Z Istim avtomobilom je odšel ponoči proti jugu. Med potjo se je njegovemu avtomobilu pridružil drugi avtomobil, v ka terem je bil karabinjerski kapetan Perenze z dvema karabinjerjema. Prispeli so v Castelvetrano, kjer naj bi bil okrog polnoči Giuliano. DOKONČNI OBRAČUN Avtomobil, v katerem je bil Pisciotta, se je ustavil 150 metrov od hiše odvetnika Gregoria di Marie. Tudi drugi avtomobil se je ustavil. Kapetan Perenze je s karabinjerji odšel na neki vrt in tu so se pritajili. Pisciotta pa je medtem potrkal na vrata odvetnikovega stanovanja, kjer so ga dobro poznali in radi sprejemali. Se veda je prišel prenočit in se pogovorit s svojim šefom Giu-lianom, ki je že spal v posebni sotyi kot običajno. Giuliano je vstal in sedel za mizo, medtem ko so Pisciotti postregli z večerjo. Nato sta odšla spat v isto sobo, kjer je bilo postlano za oba. Pisoiotta ni spal, temveč je buden čakal, dokler ni njegov šef Giuliano zaspal. In zaspal je in v snu se je preselil v smrt. Banditov adjutant Je opravil nalogo, toda na malce spremenjen način. Gaspare Pisciotta je planil iz hiše odvetnika Gregoria de Marie. V eni roki je držal revolver, v drugi pa nogavico. Na nogah Je Imel en sam čevelj. Naletel je na karabinjerja Ren-zija, ki je skočil z vrta, in glasno zavpil: «Ubil sem ga, ubil! Zdaj pa me lahko tudi aretirate...«. Pisciotta Je namreč hotel, da bi ga kdo slišal in da bi pustil vtis, kot da so karabinjerji slučajno naleteli nanj, Giu- liana pa da je ubil med prepiram, kd je izbruhnil med njima, ne pa kot izdajalec in vohun karabinjerjev. Pisciotta je tako v nekem smislu spremenil načrt dogovora s polkovnikom. Ali pa je morda izgubil živce. Po tistem kričanju je vstopil nazaj v hišo in za seboj zapri vrata. Karabinjerji so tolkli po vratih. Vstal je odvetnik de Maria in bil ves iz sebe zavoljo tistega, kar je bil videl. Sobarioa je padla v nezavest, ko je zaslišala strel v Giulianovi sobi. Na oknih v okolici so se prikazali ljudje, ki jih je prebudilo vpitje in strel. Kasneje so povedali te podrobnosti in inscenacija boja med karabinjerji in Giulianom je bila kompromitirana. Načrt polkovnika Uga Luče je bil namreč v tem, da Pisciotta ubije Giuliana med spanjem, da pa vendar truplo neopazno odnesejo iz hiše in prerešetajo s kroglami kot da je padel v boju s karabinjerji. To so sicer tudi storili v naslednjih mdnutah, toda s številnimi napakami. Zato so nastale polemike in zasluga karabinjerjev je bila znatno zmanjšana Po pripovedovanju gostitelja, odvetnika de Marie, je bilo takole: De Maria so zbudili streli, ki jih je izstrelil Pisoiotta v Giuliana, skočil je v sobo ln zagledal Giuliana mrtvega na postelja v krvi, kri pa je tekla tudi po tleh. Malo kasneje so vdrli v stanovanje neki ljudje v civilu. To so bili karabinjerski kapetan Perenze in njegovi karabinjerji. Takoj so odstranili iz sobe gostitelja de Maria. Oblekli so mrtvemu Giulianu hlače in sandale ter ga odnesli iz hiše na dvorišče proti ulici. Ko so to opravili, je kapetan Perenze prišel v stanovanje in rekel de Marii: «Takoj počistite vse sledove krvi. Tu se ni nič zgodilo!« Ukazal mu Je, naj zapre okna in vrata stanovanja. De Maria je ostal v stanovanju. Malce kasneje je slišal rafale iz brzostrelke na dvorišču. Kakor so kasneje ugotovili, so karabinjerji izstrelili 191 krogel Iz svojih brzostrelk. Nekaj teh krogel so izstrelili v Giulianovo truplo, ki je bilo položeno na dvorišče z obrazom proti zemlji. Poleg njega je bila njegova brzostrelka, ki so jo karabinjerji prinesli iz sobe. V šaržerju je bilo 40 nabojev, toda karabinjerji so jih 12 iz te brzostrelke izstrelili v zrak, da bi bilo videti, ko bi prišlo do strokovnega ogleda, da je Giuliano streljal v boju s karabinjerji, ko so ga bili zalotili v tej hiši ter v boju pred hišo ubili. Polkovnik Luca namreč ni želel, da hi se kdajkoli zvedelo, da so Giuliana likvidirali s pomočjo Pisciotte. Časniki so naslednjega dne objavili uradno sporočilo, ki ga je podal polkovnik Luca: Bandita Giuliana so zasačili na dvorišču neke hiše v Castelvetranu ob pol štirih po polnoči. Sile ((poveljstva za boj proti banditizmu« so ga hotele ujeti, prišlo je do boja in bil je ubit. Sprva — je bilo rečeno v službenem sporočilu — ni bilo gotovo, če je bil to zares Giuliano. Polkovnik Ugo Luca ja medtem izjavil: «90 odstotkov verjetnosti je, da je ubiti Salvatore Giuliano«. Nasprotno pa je zelo dobro vedel, da je bil to zares Giuliano, kot tudi to, da ni bil ubit tako, kot je izjavljalo službeno sporočilo. Videli smo že, da je bilo med policijo in karabinjerji okrog Giuliana rivalstvo in vzajemna podtikanja, čeprav so karabinjerji, tako ali drugače, vendar končno likvidirali Giuliana, in imeli pri tem velike zasluge za normalizacijo stanja na Siciliji (seveda, to stanje nikoli ni bilo popolnoma normalizirano, niti po Giulianovi smrti ne), ni policija storila ničesar proti temu, da bi se širile verzije o inscenaciji v Castelvetranu. Na drugi strani pa so karabinjerji z užitkom poslušali razširjeno verzijo, da je imel inšpektor Verdiani osebne stike z Giulianom in da ga je hotel z letalom odpeljati v inozemstvo in da bi se to tudi zgodilo samo nekaj dni kasneje, če bi ne bi 5. julija 1950 Giuliano ubit. {Nadaljevalne slediJ Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna Številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNI Stran 6 19. septembra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-459M «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriSko pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - Trst REŠEVANJE ULSTRSKEGA VPRAŠANJA NAJBOLJ SPORNA TOČKA Skromni rezultati pogovorov med Heathom in Cosgravom Britanski premier priznava vseirskemu svetu (ki ni kil še sestavljen) te omejene pristojnosti, Cosgrave pa je zahtevaI veliko več DUBLIN, 18. — Vse kaže, da na Včerajšnjih pogovorih britanski ministrski predsednik Heath in irski premier Cosgrave nista rešila spornih vprašanj v odnosih med državama, ki zadevajo predvsem miroljubno reševanje ulstrske krize. Čeprav Dublin in London trdita, da je bilo včerajšnje srečanje zgodovinsko — Heath je namreč prvi britanski premier, ki je obiskal republiko Irsko, odkar ji je Velika Britanija pred 52 leti priznala neodvisnost — so njuna stališča še vedno zelo oddaljena. Britanski premier je s svojim obiskom sicer priznal ulstrskemu vprašanju »irsko dimenzijo*, njegov paket kompromisov pa ni zdržal Cosgravove kritike. Za kaj gre? Heath se je z obiska v Severni Irski vrnil praznih rok. Pogovori z ulstrskimi poli- 0MET PO POSTI Italijanska občila so že dokaj izčrpno poročala o zapuščenosti muzejev, o krušenju ometa slavolokov in zgodovinski palač. Skratka italijanska vlada in drugi pristojni organi se ne morejo ponašati, da so skrbno čuvali umetniško zapuščino prednikov. Prošnje in pozivi v takih razmerah tudi kdove kaj ne zaležejo. To je osebno preveril tudi dekan v Licati msgr. Bellina, ki je že večkrat zaman prosil deželni odbor, naj poskrbi za popravilo razpadajočega cerkvenega zvonika, (katedrala v Licati je izreden primerek arhitekture 17. stoletja). Spričo molka oblasti, se je msgr. Bellina odločil za svojevrsten protest: deželnim upraviteljem bo odslej poslal s priporočenim pismom vsak kos ometa, ki se bo odkrušil od zvonika. tUpati je — je pesimistično pripomnil — da Sčasoma ne bom moral poslati kar celega zvonika.* SREČEN LOV Sardinski ribiči, ki so vrgli svoje mreže nedaleč od Ca-gliarija, so se že nadejali izrednega lova, ribe, ki jo tudi profesionalen ribič le redkokdaj ulovi v svojem življenju. V daljavi so opazili okrog pet metrov dolgo trebušasto gmoto, ki je zašla med mreže. Ko so se «ribi* približali, pa so sunkovito obrnili svoje čolne m se zapodili proti obali z največjo možno hitrostjo. V mrežo se je ujela... raketa. Skrivnost je bila kmalu pojasnjena: šlo je za francosko meteorološko raketo, ki je slučajno padla v morje. bo mogoče združiti obeh delov Irske, obenem pa tudi ve, da ta združitev je dolgoročni cilj vseh Ircev. Britanija dobro pozna to zahtevo irskih katoličanov in skušala jim je ugoditi s kompromisnim predlogom o ustanovitvi vseirskega sveta, v katerem naj bi sedeli predstavniki obeh delov irske. Ta svet naj bi se po mnenju Londona ukvarjal s takšnimi posli kot je gospodarski razvoj in turizem. Predlog so bili delno prioravlje-n- podpreti le zmerni katoliški krogi. Cosgrave na je očitno zahteval kaj več. Po mneniu Dublina nai bi svet predstavljal tako republiko Irsko (ETRE) kot upravno telo Ulstra, ki mora biti šele sestavljeno. Prav tako pa nai hi tudi urejal notranja (tudi policijska in vojaška) in zunanjepolitična vprašanja obeh delov Irske. Tega osnovnega vprašanja državnika nista rešila. Cosgrave je zahteval naj se omenjeni vseirski svet sestavi takoj, česar Heath ni mogel sprejeti. Britanski premier ie tudi poudaril, da bo svet sedav-l.ierh če se bo zanj izrekla večina ulstrskega prebivalstva in pribil, da bo Velika Britanija še vedno nadzorovala varnostne sile. Državnika sta med pogovorom načela tudi vprašanih omejevanja in odpravljanja nasilia v Ulstru. V tem si najbrž nista prišla navzkriž. saj je Cosgrave že pokazal več pripravljenosti za ostrejše ukrepanje proti organizaciji TRA. Medtem ko .je v belfaških krogih še veliko govora o rezultat1 h včerajšnjega srečanja na vrhu, je ulstrsko javno mnenje pretresla vest, da je bil včeraj raolen viden severnoirski politik. Gre za poslanca v londonskem parlamentu Franka Macmanusa. Neznanci so ga napadli z orožjem, ko se ie vračal domov. Na srečo so ga le lažie ranili, tako da so mu v bel-faški bolnišnici le razkužili rano. Po mnenju preiskovalcev napad na Macmanusa ni povez-an z umorom voditelja protestantskih skrajnežev Tommyja Herrona, saj samf protestanti niso naprtili organizaciji IRA odgovornosti za umor. Po vsej verjetnosti je šlo le za obračunava nje med nasprotujočimi si skupinami skrajnežev. Konferenca AIEA DUNAJ, 18. — V navzočnosti avstrijskega kanclerja Kreiskega in zunanjega ministra Kirchschlaegerja se je danes začela v avstrijski prestolnici 17. generalna konferenca Al EA (mednarodna agencija za atomsko energijo), ki deluje v okviru O ZN. Na konferenci so delegati kakih 80 držav ter predstavniki drugih javnih in zasebnih ustanov. Na konferenci sta navzoči tudi Nemška demokratična republika in Mongolija. LR Kitajska ni poslala svoje delegacije. Danes je generalni ravnatelj AIEA Sigvard Eklund podal poročilo v katerem pravi, da samo miroljubno izkoriščanje atomske energije lahko reši svetovno krizo na področju pridobivanja energije. ’ . Včeraj Je dopotoval na uradni obisk v ZDA pakistanski ministrski predsednik škim predsednikom Nixonom) ameri- 11111111111111111111111,1,lili,iiitiiiiiiiiiiiliniiiiiHmiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitii,lun,11111111111111111,n,,n,i,m,n„|,n,|,,|„|,||||„„„ii,i,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini PO VDORU PRVIH ATLANTSKIH VREMENSKIH MOTENJ V EVROPO Hude nevihte po skoraj vsej Italiji so terjale vsaj osem človeških žrtev Sodeč po vseh znakih, se je jesen že začela - Mrtvi: dva v Neaplju, trije pri Avellinu, dva pri Chietiju in Sarzani - Neurje pri Rimu RIM, 18. — Vsaj tri osebe so izgubile življenje zaradi nenadnega poslabšanja vremena v Italiji. Dve od žrtev sta bila uslužbenca neke bencinske črpalke v Neaplju (Cala-ta di Capodichino), ki ju je pokopal pod seboj zaščitni zid nad črpalko, ki se je zrušil zaradi neurja. Dve drugi osebi sta bili ranjeni. Tretja žrtev neurja je šofer nekega tovornjaka, ki je bil parkiran v naselju Pomezia pri Rimu in na katerega se je zrušil eden od dveh žerjavov, ki sta bila v bližini, žrtev te nesreče je 51-letni Giuseppe Peco-rella s Sicilije, ki pa je že več let živel v Pomezii skupaj s ženo in dvema otrokoma. Prvo jesensko neurje je zajelo v teh zadnjih dveh dneh vso Italijo od severa do juga ter še posebej severno in srednjo Italijo. Fronta slabega vremena se pomika od zahoda proti vzhodu ter je že zajela, oziroma bo še v večji meri zajela tudi vzhodnejše predele države. Po mnenju vremenoslovcev se je za Italijo že začela jesen. Zadnje vremenske motnje so sicer le posledica hitrega vdora atlantskih zračnih gmot, ki so značilne za to letno obdobje, a so bile vseeno nekoliko bolj izrazite kot navadno. Prvi val slabega vremena je torej že mimo nas, toda za seboj je pustil močno ciklonsko področje v ligurskem zalivu (okoli 1000 mili-barov), kar bo povzročalo v prihodnjih dneh še vedno hude vremen- tiki so le potrdili domnevo, da na severnem delu zelenega otoka položaj še dolgo časa ne bo tak, kot se ga nadeja londonska vlada. Po Heathovem obisku v Belfastu se je na londonskih ulicah povečal bombni teror. Celo samemu premie-ru so poslali eksplozivno pismo. IRA poskuša z vsemi sredstvi Izgnati Britance ie Ulstra in ob vsem tem britanskemu premieru ni preostalo drugega, kot da je poskusil pritegniti k tesnejšemu sodelovanju Cosgrava in z njim izdelati obrazec za rešitev zapletenega vprašanja. Cosgrave tudi sam ni zadovoljen s položajem v Ulstru. Gospodarstvo irske republike je utrpelo veliko škodo zaradi nemirov na Severu, istočasno pa dublinska vlada čuti odgovornost za katoliško proirsko manjšino v Ulstru. Cosgrave se zaveda, da v bližnji prihodnosti ne MllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiliiiiiiiillilllliiiliiiiiHlliiilllimiiiiiiliiiiiiiiiiinniiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiilillllllllillil ZDRAVSTVENI UKREPI OBLASTI NA NEAPELJSKEM PODROČJU V MERGELLINI JE 600 MOŽ ZAČELO PODIRATI STOJNICE BRANJARJEV V Število obolenj je precej manjše, toda nevarnost kolere zaradi neodkritih žarišč bolezni je še vedno navzoča NEAPELJ, 18. — V bolnišnico današnjega dne okoli 600 mož (a- Cotugno so od polnoči do 11. ure davi sprejeli še pet ljudi, za katere sumijo, da so oboleli zaradi kolere. Zdravstveni ravnatelj prof. De Lorenzo je izjavil, da je položaj na splošno dober, ker v zadnjih dneh niso zabeležili več težjih primerov obolenj. Kljub temu pa perspektive niso popolnoma zadovoljive, ker se zdravstvenim oblastem še ni posrečilo ugotoviti žarišč epidemije. Zato — je nadaljeval prof. De Lorenzo — je potreben še nadaljnji boj za očiščevanje področja ob stalnem nadzorstvu prehrane in morskega okolja. V okviru te akcije zdravstvenih oblasti je treba še zabeležiti, da je že v zgodnjih jutranjih urah Včeraj so pripeljali v Stockholm posmrtne ostanke švedskega kralja Gustava Adolfa. Na sliki častna straža ob rakvi v bolnišnici Heisingborgs genti javne varnosti, karabinjerji, gasilci in mestni redarji) začelo rušiti lope in barake, ki so jih ribiči in branjarji nezakonito namestili že pred več leti v okraju Mergellina. Operacijo je vodil sam kvestor dr. Zamparelli. Pred pristanom so križarile ladje in ladjice javnih oblasti. Ta operacija je izzvala veliko nezadovoljstvo med prebivalci, ki so v več primerih ogorčeno zahtevali od oblasti, naj jim preskrbijo delo, da bi lahko skrbeli zase in za svoje družine, potem, ko so pod udarci krampov padle stene njihovih ubožnih barak. Oblasti pripominjajo, da so še prej kot je prišlo do epidemije kolere poskušali napraviti red na področju Mergelline, toda naklep se jim ni posrečil, ker so branjarji in ribiči napadli odbornika za mestno policijo, ki je skušal preprečiti nezakonito trgovanje na tistem področju. Pozneje je prišlo do množičnih manifestacij pred sedežem deželne uprave. Posegla je vmes tudi policija, toda brez uspeha. Pred dnevi je neapeljski župan prepovedal prodajanje živil na stojnicah, toda številni prodajalci se niso držali predpisov. Prav zato so včeraj oblasti zaplenile večje število prehrambnih artiklov na stojnicah. Deželne oblasti nadaljujejo boj na vseh področjih proti koleri. Že omenjeni profesor De Lorenzo je izjavil, da je predlagal deželnemu odboru naj sprejme ustrezne ukrepe, ki naj bi omogočili, da bi iz bolnišnic prišli ljudje, ki so sicer zdravi, toda vendarle nosilci okužbe, oziroma oboleli v lažji obliki. Prof. De Lorenzo je še dodal, da bo mogoče s boljšo bolniško organizacijo dokončno premagati epidemijo. Menil je celo, da bodo lahko bolnišnico Cotugno namenili samo zdravljenju drugih bolezni (tifus, vnetja možganske mrene itd.) Vsi ti bolniki so sedaj začasno v bolnišnici «Gesii e Maria*. Pozno popoldne se je zvedelo, da so danes sprejeli v bolnišnico Cotugno vsega skupaj 9 ljudi. Od začetka e-pidemije jih je bilo sprejetih 754. Od teh jih je umrlo 19 (13 zaradi kolere), 594 pa so jih odpustili. Vsega skupaj je bilo pri pregledih ugotovljenih 126 pozitivnih primerov: < Sodnik v okraju Portici je danes ob- sodil dva odgovorna voditelja neke družbe na 200 tisoč, oziroma 30 tisoč li rglobe, ker je njuno podjetje zlivalo odpadne vode na javno cesto. Pravni odbor za ekološko obrambo pa je danes vložil tožbo pri sodišču proti odgovornim ljudem za širjenje epidemije kolere na neapeljskem področju. Odbor zahteva med drugim kazenski postopek proti nekaterim mestnim oblastem. Iz Barija poročajo, da so danes v poliklinični bolnišnici v Bariju u-gotovili po enem tednu spet en nov primer kolere. V isto bolnišnico so sprejeli še druge štiri osebe, za katere pa še ne vedo, če so obolele zaradi kolere. HOUSTON, 18. — Teksaški državni tožilec je danes izjavil, da je El-mer Wayne Henley ubil v samoobrambi Deana Corrla, moškega, ki naj bi bil v veliki meri odgovoren za umor 27 mladoletnikov. ske motnje: močne vetrove, dež, nevihte in tudi sneg v višjih legah. Menijo, da se bodo snežne padavine pojavile tudi v apeninskem hribovju. Silovito je bilo neurje v Rimu, kjer je trajalo uro in pol, čeprav se je že prej dalj časa bliskalo zaradi neviht v bližnji okolici glavnega mesta. Na področju EUR so davi ob 5.50 ugotovili, da je hitrost vetra znašala tudi do 80 km na uro. V eni uri in 20 minut je padlo 35 mm dežja. Najhuje je bilo v Pomezii, kjer je izgubil življenje, kot smo že o-menili, neki šofer. Orkan je v tem kraju povzročil pravcato razdejanje. Med drugim je porušil radijske oddajnike 1. programa pri Santi Pa-lombi, ki so visoki 113 metrov. Vihar je zlomil jeklene nosilce oddajnikov pri tleh. Dva druga oddajnika, ki skrbita za oddaje 2. programa sta nepoškodovana. Kmalu po 1J. u-ri je prišel na kraj nezgode sam minister Togni skupaj z generalnim ravnateljem poštne službe ter generalnim ravnateljem RAI-TV Ber-nabeiem. Blizu Sante Palombe je orkan porušil strehe nekega skladišča, kjer je bilo nameščenih okoli 2000 hladilnikov, ki so bili ali uničeni ali hudo poškodovani. Iz rimskih postaj gasilcev je odšlo na prizadeto področje več skupin gasilcev, ki so poskrbele za varnost ljudi in prometa. V sami Pomezii so gasilci porušili ostanke streh, ki jih je vihiar zelo poškodoval. Med temi je tudi krajevna karabinjerska postaja. Pozneje se je zvedelo, da sta zaradi porušenega zidu pri bencinski črpalki v Neaplju umrla dva uslužbenca, in sicer 34-letni Vincenzo Selciato in 18-letni Pasquale Falanga. Ranjena sta bila dva zakonca, ki sta se tedaj peljala mimo s svojim avtom. Sicer pa je neurje razsajalo tudi v severni Italiji, čeprav ne tako hudo kot včeraj. Povsod so zabeležili močne padavi, nevihte ter močan veter. Železniški in cestni promet je bil zelo otežkočen. V mnogih krajih je prišlo do zastoja vlakov, ker so strele uničile električne napeljave. V Turinu je v dvanajstih urah pa-djo 85 mm dežja, kar predstavlja skoraj enomesečne normalne padavine v septembru. Voda se je seve- da razlila po ulicah in trgih ter resno ogrozila normalen promet. Povsod še vedno dežuje in ni iz-gledov, da bi se stanje spremenilo v prihodnjih urah. V vasi Baiano pri Avellinu je pobesnelo vodovje, ki se je valilo z bližnjih obronkov, odneslo s seboj dva bratca in nekega mladeniča. Karabinjerji še vedno iščejo trupla ponesrečencev. Pri Garzani blizu La Spezie je vihar porušil drevo prav v trenutku, ko se je peljal mimo s tovornjakom 56-letni Savino Cardini. Moški je pri priči umrl. Pri Chietiju je strela ubila 30-let-nega gozdarskega delavca Pasquale-ja Spadaccinija, ki se je hotel zateči pred nevihto v neko kočo. ZARADI POMANJKANJA GORIVA Prisilen pristanek letala pred izolskim avtokampom Letalo, ki je bilo opremljeno za škropljenje njiv, se je potopilo 3 metre globoko - Pilot se je reši'I KOPER, 18. — Danes zjutraj ob 7. uri in 20 minut je v izolskem zalivu zasilno pristalo športno letalo last zagrebškega podjetja «Pan Adria*. Letalo je bilo posebej o-pretnljeno za škropljenje kmetijskih površin, najel ga je pa koprski zavod za zdravstveno zaščito za uničevanje komarjev v Kopru in bližnji okolici. Pilot letala, 50-letnj Miroslav Balič, dloma iz U-maga, je bdi posebej izurjen za to vrsto letenja. Povedal je, da je med poletom opazil, dia mu primanjkuje goriva. Poskusil se je vrniti na sečoveljsko letališče, vendar je hitro padal in bil prisiljen pristati na morski površini med izolskim avtokampom in tovarno Iris. Po prisilnem pristanku se je letalo potopilo 3 metre globoko. Pilotu je uspelo izplavati na površino. Dejanski vzrok nesreče bo pojasnjen, ko bo na kraj nesreče prispela posebna komisija letalske zveze Jugoslavije. Lj. O. Pri Trojici nedaleč od Koiorja Avtobus zadel ob steno: 4 Angleži mrtvi BEOGRAD, 18. — V hudi prometni nestreči pri Trojici, 7 km od Kotorja, so izgubili življenje štirje angleški turisti, več pa jih je težje poškodovanih. Do nesreče je prišlo, ko je avtobus dubrovniškega «Atlasa» na spolzkem asfaltu zadel ob steno in se prevrnil. V avtobusu je bilo 44 potnikov. Takoj po nesreči so v kotorsko bolnico prepeljali 16 poškodovanih. Med njimi so trije v kritičnem stanju. Koliko zaslužijo (Nadaljevanje s 4. strani) LIMA, 18. — Na perujskem in drugih tržiščih je v zadnjih časih veliko povpraševanje po zelišču «yana-juac-ta». Trava, ki jo gojijo nedaleč od Cuzca, naj bi bila odlično zdravilo-za želodčni čir in zrak. * * * , DAR ES SALAM, 18. — V sredo se bodo v tanzanijski prestolnici sestali finančni ministri držav članic Ccmmonvvealtha. Namen konference je uskladiti finančno politiko teh držav za skupen nastop na seji članic svetovne banke in mednarodnega monetarnega sklada. » * * DUNAJ, 18. — Danes je umrl madžarski ministrski podpredsednik Val-vi, ki se je ponesrečil pred štirimi dnevi med obiskom v jeklarni V Miskolcu. Nesrečnež se je med ogle-,dom tovarne spotaknil in padel v jarek, kjer je bilo razbeljeno železo. * * * LIMA, 18. — Osem ljudi je izgubilo življenje in sedem je bilo ranjenih v prometni nesreči pri Tacni. 1.500 km južno od Lime. Na ozki cesti sta čelno trčila poltovornjak, natrpan z romarji, in avtobus. ...........................umi.......................................... Eksplozija v klavnici v Baden Badnu pa bi 180 milijonov. Orlando Mia-ni je prijavil 2 milijona moral pa bi prijaviti 100 milijonov. Gian-maria Tremolada je prav tako prijavil ie desetino: 17 milijonov nasproti 177. Še in še je teh imen, ki jih ne vanni Agnelli je med najbolj poštenimi davkoplačevalci. Prijavil je 159 milijonov in se z davčnimi oblastmi pogodil, da bo plačal na 180 milijonov. Aldo Anisetta pa ni prijavil niti 2 milijona, moral pa bi prijaviti 123 milijonov. Marco Cirio je prijavil 8 milijonov in pol, na davkariji pa menijo, da bi moral plačati davek na 454 milijonov. Še in še je teh imen, ik jih ne bomo več naštevali, saj so dovolj že podatki, ki smo jjh pravkar navedli. Pri tem pa je najbolj neprijetno to, da se bo država sedaj* ko bomo prešli na nov davčni sistem, s temi ljudmi nekako pobotala, da reši, kar se rešiti da. Glede tega sta zelo zgovorna naslednja dva primera. Milančan Gior-gio DeirAmare je prijavil 17 milijonov 564.000 lir obdavčljivih dohodkov, z davčnimi oblastmi se je domenil, da bo plačal davek na vsoto ki jo je prijavil. Isto bi lahko rekli za Giulio Falck, ki je tudi prijavila nekaj več kot 214 milijonov. plačala pa bo davek na 216 milijonov. iiiiiiiiufitimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiniiiiiiiit PO PISANJU LISTA VVASHINGTON POST Spiro Agnew namerava odstopiti Podpredsednik ni komentiral vesti, njegovi sodelavci pa so jo demantirali VVASHINGTON, 18. — Vse kaže, da bo ameriški senat odobril imenovanje Henryja Kissingerja za zunanjega ministra ZDA. Senatorja Clifford Čase in John Sparkman, katerima, je komisija za zunanje zadeve poverila nalogo, da ugotovita, če je bil Kissinger vpleten v zadevo Watergate, sta poročala, da novi državni tajnik ni bil neposredno vpleten v zadevo. Bivši svetovalec naj bi le sestavil seznam ljudi, ki so imeli dostop do zaupnih informacij. Varnostna služba Bele hiše naj bi nato brez njegovega privoljenja nadzorovala telefone Pozitivno poročilo Casea in Spark-mana bo verjetno ugodno vplivalo na odločitev komisije za zunanje zadeve in na odločitev senata, ki bo o imenovanju razpravljal v četrtek ali v petek. Kljub temu pa ne manjka senatorjev, ki niso naklonjeni Kissingerju. Med temi je tudi bivši demokratski kandidat za predsedniške volitve George McGovern. Zvezni sodnik Lee Gagliardi je medtem določil datum procesa proti bivšemu pravosodnemu ministru Johnu Mitchellu in bivšemu ministru za trgovino Mauricu Stansu. Razprava proti bivšima Nixonovima sodelavcema, ki sta bila neposredno vpletena v vohunsko zadevo Wa-tergate, bo 23. oktobra. Bivša ministra, ki sta vodila volilno kampanjo ameriškega predsednika, sta obtožena zarote, lažnega pričevanja, oviranja sodne preiskave in nedovoljene podpore poslovniku Robertu Vescu, ki je skrivaj in v na sprotju z zakonskimi določili, pri speval dvesto tisoč dolarjev za Ni-xonovo volilno kampanjo. List «Washington Post* piše danes, da namerava Spiro Agnevv dati o-stavko na mesto podpredsednika Z DA. Kot vir informacij navaja nekega republikanskega voditelja, ki naj bi bil v prijateljskih odnosih s podpredsednikom. Voditelj, čigar i-me ni bilo objavljeno, naj bi v nedeljo vsaj dve uri prepričeval Agne-wa, naj ne odstopi, a zaman. Dodal naj bi tudi, da je zelo verjetno, da bo Agew odstopil v začetku prihodnjega tedna. Po informacijah iz istega vira naj bi se odločil za odstop zaradi živčne napetosti in predvsem ker naj bi Bela hiša in Nixon v prvi vrsti želela, da odstopi. Tako cenena rešitev zadeve Agnevv (podpredsednik obtožen davčne utaje in goljufije) bi prišla Nixonu zelo prav, saj spričo afere Watergate res ne potrebuje drugih sitnosti. Washingtonski list poudarja tudi, da so sodelavci ameriškega podpredsednika skeptično komentirali vest o Agnevvovem odstopu. Po mnenju podpredsednikovega tiskovnega a-tašeja pa naj bi šlo le za golo izmišljotino. Agnevv sam ni ne demantiral ne potrdil vesti. Poudaril je le, da se ne čuti dolžnega komentirati vesti, katere viri niso navedeni. Zelo previdno je vso zadevo obravnaval tudi predstavnik Bele hiše Warren. Na skoraj vsa vprašanja časnikarjev o morebitnem odstopu podpredsednika je odgovoril z «no comment*. BADEN-BADEN, 18. — Enajst mrtvih in 10 ranjenih so tragičen obračun eksplozije v klavnici v Baden - Oosiu. Vzrok nesreče je uhajanje amoniakovega plina iz hladilnih naprav klavnice. Eksplozija je bila tako močna, da je porušila trinadstropno železobetonsko poslopje klavnice. Iz hladilnih naprav uhaja Se vedno strupen amoniakov plin, za; radi česar morajo delati reševalci s plinskimi maskami. Več ljudi še pogrešajo. Na sliki: reševalci nosijo v rešilni avto truplo nekega uslužbenca porušene klavnice. AMAN, 18. — Jordanski kralj Husein je pomilostil vse politične jetnike in vse tiste, ki jih policija išče zaradi političnih «zločinov». Jordanska vlada ni še objavila seznama pomiloščenih ljudi, kaže pa, da je med temi veliko voditeljev palestinskega odporniškega gibanja. Gotovo je, da je med pomilošče-nimi tudi eden glavnih voditeljev organizacije Al Fatah Abu Daud, ki je bil aretiran in obsojen na smrt februarja letos. Husein je pozneje spremenil smrtno kazen v dosmrtno ječo.