Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By orJer of the Pr^U, A. ik Barley Postmaster Gen
ENAKOPRAVNOST
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
VOLUME IV.—LETO IV.
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT-STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
Single Copy 3c.
CLEVELAND, OHIO SREDA (WEDNESDAY) MAY 4tli 1921
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Št. 104.
Posamezna številka 3c.
11 Nemci zadostijo zavezniškim zahtevam?
Zastopniki stavbinskih delavcev pa so se
izjavili, da so pripravljeni na vladno posredovanje. — vladni posredovalec
Faulkner čaka. — peki so dobili zvišanje. — v cantonu, akronu in massilio-nu pride do štrajka cestno-železniš-kih uslužbencev. - štrajkovni nemiri v baltimore.
Clevelandski stavbinski podjetriki so včeraj zavrnili P°ttud'bo vladnega posredovalca A. L. Faulkner ja, ki je °.tel posredovati v sporu med develandskimi stavbinski-1 delodajalci in podjetniki. Delodajalci pravijo, da so ^repričani, da še niso izčrpana vsa sredstva za direktno ,. sebojno poravnavo, medtem ko so se zastopniki stav-lnskih delavcev izjavili, da nimajo ničesar proti vladne-u Posredovanju. vv Ko je vladni posredovalec Faulkner 'zvedel za stali-delodajalcev, je. iz javil, da opazuje in čaka, in da je čas pripravljen nastopiti v vlogi posredovalca. Pogajevalni odbor, sestoječ iz sedmih zastopnikov finskih podjetnikov in iz sedmih zastopnikov delavca • J'e imel včeraj tri ure trajajočo sejo. Po kon-Seji je bilo poročano, da nima odbor ničesar, kar bi 0 Umestno za objavo. Prihodnja seja se vrši v petek Poldne. Včerajšnja seja je bila docela mirna.
Obe strani se izjavljata, da sta pripravljeni za naj-anj 30 dni, in jako malo upanja je, da pride do porav-preje.
vj Člani kontraktorske zveze na Cleveland Heights in zveze tesarskih podjetnikov so včeraj sprejeli pri-j,	poslana na zvezo stavbeniških podjetnikov, v
(jJ^i se poživlja zvezo, da poda deklaracijo za odprto aynico, in tesarskim kontraktorjem da pravico, da u-^^^ ju je jo vse take delavce, ki bi hoteli delati za 90c na Cu°: Obenem se priporoča, da bi se take delavce ob kon-j ^fajka, ako bi se končno zopet priznalo unijo, zopet Pestilo v unijo brez vsakega diskriminiranja ali kazni. t Danes bo stavko v stavbinski industriji razpravljal komitej clevelandske trgovske zbornice, o s je znano, da je sovražna unijskim delavcem, in je
°3ečasno podala deklaracijo za odprto delavnico. st Včeraj zjutraj se je vršila seja zastopnikov vseh 21 ee finskih unij, ki so odšle na štrajk. Vsi zastopniki so . zopet soglasno izrazili proti sprejemu zahtevanega J^ja plač. Več manjših kontraktorjev je izjavilo, da Pripravljeni plačati stare mezde, nakar so se delavci
na delo.
Tiskarski položaj.
Stavka clevelandskih tiskarjev se še vedno nadalju-ižh Por°eajo delodajalci, da se položaj včeraj ni nič 1SlUenil. Medtem ko je več manjših tiskarn že podpi-Pogodbo za 44-urni teden, pa se večje družbe temu še Protivilj°- Iz un'ijskih krogov se pa poroča, da ^'^arjev še vedno napreduje, in da je v Cleve-du zastavkalo 800 nadaljnih tiskarjev.
Peki so zmagali. w dvodnevni štrajk v 12 judovskih pekarnah, s kate-Prizacletih 150 mož, je bil včeraj končan s
So
.^Protnisom, ki pa je ugoden za delavce. Delodajalci
^^ohli v povišanje plače za $5 na teden, unija pa je SV0J'° za^tevo za 7-urni delavnik, in peki bodo
London, 4. maja. — Londonski "Times" poroča, da je izvedel iz merodajnih virov, da je nemška vlada v torek poslala nemškemu poslaniku v Londonu nove odškodninske pogoje, da jih izroči zavezniški odškodninski komisiji.
Novi nemški pogoji še niso znani, toda veruje se, da v splošnem tvorijo sprejem zavezniške odločitve, da katere je prišlo na konferenci, ki se je vršila 29. januarja v Parizu, in ki določa, da imajo Nemci v teku 42 let izplačati 56 bilijonov dolarjev.
Smatra se gotovim, da bo nemška ponudba poslana v London in da jo bo sredo najvišji zavezniški koncil na svoji konferenci vzel v pretres.
Pri okupaciji se bo rabilo samo bele čete.
Mayence, Nemčija, 3. maja. — Glavni stan francoske okupacijske armade je naznanil, da se bo v slučaju okupacije doline Ruhr pri tem rabilo le bele čete. Dva polka vojakov iz Maroko, ki sta včeraj odšla proti Duesseldorfu, se glasom današnjega poročila, ne bosta nastanila v omenjenem mestu.
Tukajšnji uradni krogi so jako zadovoljni z odgovorom, ki ga poslal ameriški državni tajnik Hughes nemški vladi.
Amerika povabljena na posvetovanja.
Washington, 3. maja. — Poroča se, da nameravajo zavezniki povabiti vlado Združenih držav, da pošlje svoje zastopnike na seje najvišjega zavezniškega koncila, h komisiji za odškodnino in pa na seje zavezniških poslanikov. Toda vlada Združenih držav ni o tem dobila še nikakega formalnega obvestila, zato do sedaj ni bilo izdanega še nikakega uradnega poročila, iz katerega bi se dalo razvideti, kakšno stališče bo zavzela Amerika z ozirom na sovdeležbo pri zavezniških posvetovanj ih.
Sprejem Hughesove note v Berlinu.
Berlin, 3. maja. — Kmalu po otvoritvi današnje seje parlamenta je predsednik zbornice, poslanec Loebe, naznanil, da je dospela Hughesova nota z ozirom na nemške odškodninske predloge. Ameriški komisar v
Cenzura odpravljena pravi Hays.
New Yoi-k, N. Y. — Na konvenciji zveze ameriških izdajateljev časopisov je pred par dnevi govoril tudi sedanji poštni mojster Zedinjenih držav, Will Hays.
Hays je podal več važnih izjav tikajočih se bodočega postopanja vlade z ozirom na poštno službo 'in časopisje. Dejal je, da poštni department ne bo nič več u-pravljal posla censorja nad časopisi kot se je delalo pod Wilso-novo administracijo, ko je bil Burleson vrhovni poštni mojster. Nadalje je dejal, da se bo poštni department prizadeval, da se u-vede v poštno službo nekdanja uspešnost.
Hays je dejal, da so dve reči. kateri hoče posebno povdariti, in to je, da poštni department ne bo nič več upravljal posla cenzorja, in da poštni department uljudno vabi vse izdajatelje časopisov, ki imajo kake pritožbe, da pridejo v Washington, in se o tem pogovore skupno z načelnikom departmenta. Obljubil je tudi, da bo posvetil še prav posebno pozornost vsem slučajem, kjer se je časopisem zanikalo privilegij, da jih pošiljajo kot po-šiljatev drugega razreda. Med temi sta prizadeta new-yorški socialistični list ''Call" in pa mil-wauski "Leader". Napol resno in napol šaljivo je dodal, da si bo tudi prizadeval odstraniti en neodpustljivi greh poštnega departmenta, namreč neredno dostavljanje časopisov.
Berlinu, Loring Dressel, je ameriški odgovor predložil nemškemu zunanjemu ministrstvu ob 11:30 dopoldne.
Po naznanilu predsednika zbornice je George Ledebour, vodja socijalnih demokratov v parlamentu, takoj predlagal, da zbornica vzame na dnevni red ameriški odgovor, toda njegov predlog je bil z veliko večino zavržen. Loebe je nato naznanil, da bo zunanji minister dr. Simons noto najprej razmotrival z odsekom za zunanje zadeve.
Časopisje se zelo poparjeno izraža o ameriški noti. Nacionalistični organi pa pravijo, da niso nič druzega pričakovali, in pred-bacivajo dr. Simonsu, da se je brez potrebe poniževal pred predsednikom Hardingom.
Po** ^ in pol ure na dan. Sedaj bodo peki dobivali s6 f i*1 $60 tedenske plače. Delo po prizadetih pekarnah v ^ Pričelo že sinoči.
Ni
t^nore je prišlo do nemirov
T^Sore, Md„

maja. —
Hjjj^. s° danes ves dan vršili •• v Zvezi s stavko mornari-
l.
"ililj 2 Western King in so pri-feetcj^ 121 em° sedmerih mož vseh
del*
Vcev. Štrajkarji so vdrli
S
e»et

u*tili
član Parni'k.
ov
moštva, da so Pozneje so se
^ili s ar,t Vrnili še enkrat in spo-^ o8^rnika še tri delavce, tako k^ik ' 8am° ®e štirje na krovu 455 » na katerem se nahaja živine. Spopadi med ln štrajkarji so bili na
s0 ^ redu ves dan, in 3 ose-S lle »nočno pretepene. No-a Policija zasedene skoro ^ftrl	v pristanišču, toda
stavkokazi, so se docela ponesrečila.
Iz Washingtona se poroča, da se v teku par dni obnovijo pogajanja med lastniki parnikov in zastopniki delavcev, ki so napovedali stavko, ko so lastniki objavili 1 5-procentno znižanje plače. Delavci so pozneje apelirali na predsednika Hardinga in tajnika Hooverja za vladno posredovanje, toda so bili zavrnjeni, kajti vlada očividno simpatizira z lastniki parnikov.
Danes se poroča, da se je zadevo izročilo v roke delavskemu tajniku Davisu, zato se ponekod izraža upanje, da bo prišlo do obnovitve pogajanj, in da bo
nJa, da se jih opremi s posredovala tudi vlada.
Tiskarji zmagujejo.
Indianapolis, 3. maja. — Poročila, ki jih prejema glavni urad tiskarske unije, ki se nahaja v tem mestu, izkazujejo, da se štrajk za 44-urni teden za delavce ugodno razvija.
J. W. Hays, vrhovni tajnik in blagajnik tiskarjev poroča, da je že 240 posameznih unij po raznih mestih doseglo sprejem nove delavne pogodbe, ki določa 44-urni delavnik.
Iz New Yorka se poroča, da so tamkajšnji obratovalci tiskarskih strojev privolili v 12-procentno znižanje plače. Odločitev je podala nepristranska komisija, katere sklepe sta se zavezali sprejeti obe strani.
100.000 na stavki v Filadelfiji.
Philadelphia, 3. maja. — Računa se, da je v tem mestu na stavki približno 100.000 mož. Prizadeti so stavbinski, tiskarski in mornariški delavci.
Vse stavbinsko delo stoji v Chicagi.
Chicago, 3. maja. — Konec drugega dneva izprtja, ki se je pričelo v soboto opoldne je našel vse stavbinsko delo v mestu ustavljeno.
Youngstown, O., 3. maja. —r
Položaj v stavbinskem štrajku je neizpremenjen. Delodajalci hočejo uvesti odprto delavnico in 20 -procentno zižanje. Vse stavbinsko delo je ustavljeno.. Unij-ski uradniki izjavljajo, da ako bi se kontraktorjem posrečilo uvesti odprto delavnico, tedaj bodo stavbinsko unije same začele prejemati stavbena naročila in bodo kompetirale s privatnimi kontrak-torji. Unije obljubljajo graditi veliko ceneje kot privatni podjetniki,
Lorain, O., 3. maja. — Stavka stavbinskih delavcev proti 20-procentnemu znižanju plače se nadaljuje.
Canton, 3. maja. — Danes so se pridružili tiskarskim stavcem, ki so na stavki, tudi tiskarji — (pressmen). Polovica tiskarn, ki so privolile v 44-urni teden, sedaj dela, medtem ko je delo v drugi polovici tiskarn ustavljeno.
Cincinnati, 3. maja. — Deset večjih in 82 manjših tiskarn je privolilo v 44-urni teden. V teh Delodajalci pravijo, da ije 1,100 tiskarnah je zaposljenih 700 mož. mož še vedno na delu, akoravno tiskarne niso hotele ugoditi zahtevi za znižanje delavnega ča-
sa.
Kako je Berlin praznoval 1. maj.
Berlin, 3. maja. — (Riše Milton Bronner.) — Navlic krizi, ki je posledica nemškega apeliranja na zaveznike, češ, da Nemčija vsled svoje revščine ni v stanu plačati zahtevane odškodnine, pa je razkošje nemških vojnih bogatinov v Berlinu kot po drugih nemških mestih večje kot kdaj prej.
Hoteli so prenapolnjeni vojnih profitarjev, razkošno oblečenih, blestečih se v dragocenih draguljih, jedočih breskve, ki so zra-stle v zimskih rastlinjakih, in pi-jočih šampanjca.
Popolnoma drugačno sliko pa nam nudijo tisočeri delavci, ki so na berlinskih ulicah praznovali prvi maj. Nosili so rdeče zastave, in se zbirali na balkonih bivše cesarske palače. To je bila povsem delavska demonstracija. Rdeče zastave niso značile komunizma, špartacizma ali boljševizma, temveč socijalno demokracijo,
V kontrastu z rej enimi, rdeče-ličnimi1 vojnimi profitarji je človek videl izmučene obraze delavskih žena, vodečih na stotine bledih, slabotnih delavskih otrok.
Otroci so nosili zastave, na katerih je bilo napisano: ''Šole za vse z enakimi prilikami za vse," in na katerih se je napadalo otročjo delo.
Odraščeni pa so nosili napise 'Nikdar več leta 1914." in "Nič več vojni"
Ta demonstracija je bila kot odgovor na monarhistični pomp in sijaj starega vladajočega razreda, ki se je izkazal ob pogrebu pokojne nemške cesarice.
-o-
DELAVSKI MINISTER SVARI SOVRAŽNIKE UNIJSKEGA DELAVSTVA.
Hamilton, Ont., Canada, 3. maja. —- W. R. Rollo, provinci-jalni delavski minister je imel danes pozdravni govor na konvenciji zveze železniških in jeklarskih delavcev, v katerem je izjavil, da bo gibanje, katero vodijo v Združenih državah jeklarski interesi proti organiziranemu delavstvu propadlo.
Ako bo proti-unijsko gibanje uspešno, tedaj bodo po mnenju delavskega ministra morali delodajalci računati na boj z vse bolj radikalnimi organizacijami kot pa je Ameriška delavska federacija. Za dokaz je navedel dogodke, do katerih je prišlo pred par leti v Winnipegu.
-O-
BOGATA VDOVA NAJDENA MRTVA.
New Yor'k, 3. marca. — V new-yorškem zalivu je bilo danes najdeno truplo bogate vdove Mrs. Antonette Norton Rankin, ki se jo je pogrešalo že od 1. aprila. Kot se da soditi s trupla, se je truplo nahajalo v vodi že najmanj kake štiri tedne. Policija je mnenja, da se je ženska najbrže sama utopila. Mrs. Rankin je posedovala okrog $1,000.-000.
-o-—
13-LETNA ŽENA OBTOŽENA UMORA.
Poplar Bluff, Mo., 3. maja. — Mrs. Letta Parsons, ki je stara šele 13 let, se bo morala 19. maja zagovarjati radi umora. Obtožena je, da je manj kot en teden po poroki ustrelila svojo pastorko, Lilly Parsons. Radi svoje mladosti bo postavljena pred mladinsko sodišče.
naznanjeno znižanje bo prizadelo 125 000 fol50000 delavcev. - uvedene bodo iste place kot so bile v veljavi leta 1918.
New York, 3 maja. - Elbert H. Gary, predsednik direktorskega odbora United Stateh jeklarske korpora-cije, je danes naznanil, da bo korporacija vsem svojim delavcem, ki so uposljeni v njenih tovarnah podnevi odtrgala 20. procentov od njihove sedanje plače.
To znižanje bo postalo efektivno s 16. majem in s tem bo mezdna lestvica jeklarskih delavcev padla nazaj na tisto stopnjo, na kateri se je nahajala leta 1918 Po-rocilo Garvja pravi, da se bodo temu primerno znižale tudi place drugih uslužbencev in uradnikov družbe, ki so plačani na teden in mesec.
V svoji izjavi pravi tudi Gary, da bi se mislilo tudi na to, da bi se odpravilo 12-urni delavnik, da pa se je izkazalo, da bi bilo to "nepraktično", ker so delavci temu nasprotni. (Seveda so, če se jim odtrga plačo. Če bi delali samo osem ur, bi vzpričo nizkih plač Skoro nič ne zaslužili. Seveda, če bi bili jeklarski delavci dobro organizirani, bi lahko zahtevali primerno življensko plačo tudi za osemurno delo. Op. ured.)
v Kot znano je jeklarska korporacija zvišala deTavske plače za 10 procentov zadnje leto meseca januarja. Gary pravi, da bo z 20-procentnim znižanjem korporacija prihranila $116.000.000 na leto, in povprečni zaslužek jeklarskih delavcev na leto bo od sedaj naprej znašal $1,639. Naznanilo Garyja ni nikogar posebno presenetilo, kajti o tem se je govorilo že zadnjih par tednov, in znano je, da so druge neodvisne jeklarne uvedle znižanje plače že zadnjega decembra.
Irci apelirajo na ameriški kongres
Washington, 3. maja. — Danes je še nemogoče reči, kakšno akcijo bo zavzel senatni odsek za zunanje zadeve z ozirom na apel "irskega parlamenta", k'i je bil poslan na ameriški kongres, in ki se ga je izročilo senatnemu odseku.
Senatu je irski apel predložil senator Borah, V apelu Irci dolže Anglijo, da si namenoma in premišljeno prizadeva uničiti enotnost Irske s tem, da se proti prebivalstvu poslužuje vseh mogočih krutosti in uničenja, kakršnih so se Nemci posluževali za časa vojne napram Belgijscem.
Apel pravi: Narod, ki ga zastopamo, je več kot 1000 let u-žival življenje važne neodvisne države med vsemi deželami Evropi. Potem pa nas je naskočila Anglija kot brezvesten napadalec, in si je tekom več generacij prizadevala podrediti naše življenje, uničiti naš jezik in našo! prosveto, zatreti našo industrijo, ] uničiti naše poljedelstvo, vkrasti našo trgovino, oropati nas prvenstev naše zemljepisne lege, odtrgati nas od medsebojnih vezi z drugimi narodi, oropati nas naših dohodkov in izbrisati naše ime iz imenika narodov. Pogodbe in kontrakte se je smatralo za ničvredne cunje papirja, in kršilo se jih je vedno na izdajalski in krvoločen način. V prizadevanju, da se nas uniči kot narod se je posluževalo proti nam Vseh sredstev močne in brezobzirne tiranije."
-o-
— Walter Miška, 1526 E. 32. St. se je tudi nekaj spri s svojo ženo še 8. aprila, vsled Česar ga je ona zapustila in vzela s seboj oba otroka. Ko je sla, je rekla da jo ne bo več nazaj. Možu je silno hudo in priznava da je bil celega prepira kriv on sam, iz njegova nagla jeza.
Vladna prosekucija povzročila samomor in blaznost.
^ New York, N. Y. — Elizabeth G. Flynn, ki je tajnica zveze za obrambo delavcev, je prejela več pisem, iz katerih je razvidno, kako grozne so v več slučajih bile posledice brezobzirnega pregaja-nja, katerim so bili podrejeni politični kaznjenci. Pisma so pisali razni člani I. W. W., predno so se podali v Leavenworth, Kas. da prestoje naloženo jim kazen.
Charles Ashleigh, ki se je pretekli pondeljek podal v Leavenworth ječo, piše, da je Frederick Esmond, iz Sacramento, ki je bil na podlagi špijonažnega zakona obsojen na desetletno ječo, sedaj brezupno blazen, in da ni zanj n'ikake pomoči.
V istem pismu se poroča, da je sestra Aleksandra Cournos, ki je tudi eden izmed obsojenih, vsled obupa nad bratovo kaznijo izvršila samomor. Mis3 Flynn izjavlja, da Cournos ni bil niti član I. W. W. organizacije, temveč da je bil prijet samo na podlagi pisem, ki jih je pisal na glavni stan I. W. W. v Chicagi.
--O--
RDEČI KRIŽ SE JE IZRABLJALO V POLITIČNE NAMENE.
St. Louis, Mo., 3. maja. — James Mauer, predsednik penn-sylvanijske delavske federacije, ki je imel tu govor na shodu socialistične stranke, se je izjavil, da Rdeči križ dostikrat igral vlogo repa pri politični mašini. Dejal je ,da Rdeči križ ni maral poslati pomoči na Irsko, dokler ni v to privolila tudi angleška vlada. Mauer je tudi dejal, da je Rdeči križ tekom svoje zadnje kampanje naložil $80.000.000 na Morganovi banki, in da ta banka tudi kontrolira izdatke Rdečega križa na Kitajskem.
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
t*
Enakopravnost"
IZHAJA VSAK DAN 1ZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DA*Y~EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
MAY 4th 1921
"1
_	Owned and Published by
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
BugBincg Place of the Corporation. ______ 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year «5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, New burgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
S mo. $2.00.
United State« .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
_POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
I.astuie in izdaia eu
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
«418 ST. CLAIR AVE. Princeton S51. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov nf odgovorno ne uredničtvo. ne noravnižtvo.
CLEVELAND, OHIO SREDA (WEDNESDAY) MAY 4th 1921
^104
V Bruslju izhajajoči list "Neptune" je prinesel pred kratkim zanimivo pisan članek z ozirom na svetovni mirovni položaj. Glasi se:
Zelo običajno je, da se na predvečer velikih vojn zelo na široko razpravlja o razoroženju in o pomirjenju. .Ravno iz tega razloga niso nedavna napoluradna izmenjavanja mnenj med Londonom, Washingtonom in Tokiom na na!s nič kaj pomirjevalno vplivala. Trgovsko tekmovanje med Združenimi državami, Japonsko in Anglijo so dosegla tisto mero, da je mirna poravnava skoro izključena, in živahnost, s 'katero se vsaka izmed teh treh sil pripravlja za pomorsko 'bojevanje, je tolika, da se nekega lepega dne lahko pričakuje, da 'bo počilo.
Zelo majhne važnosti je, če poznate sorazmerno vrednost med križarko in submarinom v odprtem boju; priprosto dejstvo , da ta zadeva povzroča -silne preglavice na obeh straneh oceana, kaže, da je vojna na obzorju. Medtem se brez konca in kraja razmotriva vrednost različnih tipov vojnih ladij, pa vsak izmed zainteresiranih narodov gradi ladje vseh vrst.
Tudi vprašanje vojnega bojevanja se nikako ne zanemarja. Medtem ko dela Anglija eksperimente z velikimi dirigibli, pa delujejo Združene države na dveh vrstah zračnih križark,'na takozvanih "triiplane" zrakoplovih, ki bodo imeli tri motorje, katerih vsak bo imel 400 konsjkih sil; vsak tak zrakoplov ho lahko nosil tovor tridesetih ton in bo lahko ostal v zraku več kot 3000 kilometrov.
Izza iznajdbe Lige narodov in celo preje, je vsak govornik prav dobro ve, da najsigurneje vzbudi odobravanje med ljudstvom, ako govori o razoroženju. Toda naj poskusi kdo govoriti o mornariškem razoroženju v kaki angleški avdijenci, obstoječi morda celo k, sindikal-cev. Ni enega podanika George V. ne 'boste našli, katerega se hi prepričalo o važnosti in potrebi Velike B& pa" j^ičah T^mlmH^ Jdlarskem
farviio rt'j nln vo-m n o rl nI a rl n no v*>amii t\1 4-11 y-viv> a <vn lri v> a 1- 1 j... —.. "______1 i _ j_ _.....• ir	1™ .
ravno 32 procentov od cele svote — določenih za oboroževanje. Parlament ga je zavrnil z 285 glasovi proti 38.
Vojaški in mornariški krogi računajo, da ho oboroževalni program izgotovljen, in da pride do izbruha vojne okrog 1925 . Gotove politične skupine opozarjajo, da službena doba predsednika Hardinga premine s 4. marcem 1925 in da se bo boj pričel pred tem datumom.
Dobili smo informacije z ozirom na korake, podvze-te od strani nekega holandskega mornariškega atašeja, nahajajočega se v nekem evropskem glavnem mestu, ki želi biti prestavljen v Tokio. "Jaz bi rad dobil sedež v prvi vrsti", je izjavil ta ataše. V Tokio moram priti v manj kot 18 mesecih, ker drugače pridem prepozno." In govori se, da je več velikih trgovskih podjetij naročilo •svojim zastopnikom na daljnem vzhodu, da poravnajo vse svoje zadeve v teku šestih mesecev. Vse to izgleda zelo pesimistično. Na vsak način je treba biti na straži in pripravljen za vse eventualnosti.
17 star** dammillP Zdravniško se je ugotovilo, da je
iii feidre domovine. bilo dete zaduSeno-
Tatvine koles. — V zadnjih 3. dnevih so bile v Ljubljani zelo številne tatvine koles. Iz veže mestnega magistrata je nekdo odpeljal 2000 K. vredno kolo. — V Spodnji Šiški je iz gostilne Krkov bilo ukradeno 2000 X. vredno kolo. Včeraj ob eni uri popoldne je bilo Alojzu Kregar.iu iz Kleč izpred bolniške blagajne na Turjaškem trgu ukradeno črno ple-skano kolo, vredno 1200 K.
Pobesneli ljubinec. — Dne 1. t. m. se je v gostilni pri "Zlatem konju" v Mariboru odigrala lju-binska afera, ki bi bila kmalu tragično končala. Neki Reberšek je že dlje časa s svojo prevročo ljubeznijo nadlegoval natakarico Leopoldino Kralj. Ker ji je postajal prenadležen, se ga je skušala iznebiti. Omenjenega dne zvečer se je zopet pojavil in natakarica .ie zbežala v sobo ter vzela seboj služkinjo Elizo Koronec. Reberšek je zahteval, da mu odpre. Ker ni hotela, je oddal skozi vrata pet strelov, katerih e-den je zadel Elizo Koropec, k sreči le neznatno na roki. Na to se je napadalec zaprl v drugo sobo .ter se skril pod posteljo. Straži se je posrečilo ljubinca spraviti v zapor.
Niiv izum. — G. Sinčič, ponor-ski strojar in bivši učitelj na ba-karski navtični šoli, je izumil sistem parobrodnih propulsorjev, ki bi zamenjali današnji vijak. S tem izumom je omogočena velika hitrejša in sigurnejša voŽaja s parniki ob manjši uporabi gonilnih sil.
Žalosten začetek občinskih volitev. — 2. marca v mali občini Kriškavas pri Višnji gori je v nedeljo popoldne ustrelil občin, ski regent Janez Župančič iz Za-vrtač posestnika in nosilca klerikalne kandidatne liste za to občino Janeza Zajca iz Kriške vasi. Regent Zupančič j« tudi pristaš klerikalne stranke, a je bil med občani zelo nepriljubljen, zato ga niso hoteli postaviti med kandidate. To ga je tako razjarilo in je pod pretvezo, da ustreli vsako kokoš, ki bi se pasla na njivah njegovega oskrbovanca Ameri-kanca, odšel s puško na njive. To je tudi na belo nedeljo popoldne storil in je eno kokoš ustrelil. Kmetje iz Križke vasi so proti temu protestirali. Zupančič je v divji strasti ustrelil z lovsko puško Zajca, ki je bil takoj mrtev. Po storjenem zločinu se je Zupančič sam javil sodišču v Višnji gori. Zupančič bi bil rad postal župan. Ima ženo in 9 otrok. Ustreljeni Zaje je 25 let star, zapušča ženo in troje otrok. Najdeno truplo novorojenčka.
tanije, da ohrani nadvlado na morju, niti enega, ki ne .kolodvora igrali otroci. Na ne misli, da je vojaška sila garancija diplomatske sile. 'kem mestu so zapazili truplo moš V Združenih državah sta senatorja, Borah in kon- novorojenčka, ki je ležal na gresman Brooks predlagala, da se preneha z gradnjo	,Niov?rojeno de"
mornarice. Kongres ju je na prošnjo predsednika Hardinga samega zavrnil z jako veliko večino . Istotako na Japonskem. Zaman je neki socijalistični poslanec o-pozarjal na velikansko sorazmerje javnih dohodkov —
te, ki je moralo biti živo, je neznana oseba namenoma položila na oni kraj, gotovo, da bi zakrila porod. Oseba je neznana. Tru-
to so vsi trije lopovi izginili. Po-| lieija je stavila uradnika pod svoje nadzorstvo, dokler se dogo dek ne razčisti.
Izpred sodišča. — Ker je raz-žalil in dejansko napadel službo izvršujočega nadzornika bolnikov Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani je bil v petek pred deželnim sodiščem obsojen na osem tednov ječe in v planilo sodnih stroškov Dimnik Blaž, tesarski pomočnik in posestnikov sin iz Dobrunj pri Ljubljani.
Velikopotezen proces. — Na Dunaju so odkrili tajno oficirsko organizacijo, ki je baje imela namen, da stopi v akcijo proti vsem prevratnim in pučistovskim poskusom v Nemški Avstriji. — Zveza je bila dobro organizirana, imela je svoje zastopnike po vseh dunajskih okrajih, da so i-skali novih članov. Ob času, ko je policija vdrla v nje misterije, je bilo v imeniku vpisan jih 139 rednih članov. Vse te ljudi bodo sedaj spravili pred poroto. Družba se je imenovala ''Smrtna legija", sedaj se izgovarja s tem, da so bili njeni cilji visoko patriotični, no, poleg teh patriotičnih ciljev pa je morala imeti še kake druge, ker je bil nje prvi predse<$> mik zaprt zadi veleizdajniških afer v zvezi z belogardnimi — madžarskimi oficirji.
Velik pretep med klerikalci in komunisti na Slovaškem. — V Smolnicah in Turnavi na Slovaškem je bilo na velikonočni ponedeljek veliko klerikalno slavje.
cer progresivno. To se pravi: Ce|ota. Enako drugi listi. Kdo pa je zaslužiš na leto 1000 K. čistega!ta Celiga? On je visokošolec, do-dobička, plačaj za državne potre-|ma v neki vasi blizu Pulja. Pred
be n. pr. 10 procentov, t. j. 100 K.
Kdor pa zasluži 2000 kron či-
par meseci ga je naša vlada izgnala iz Jugoslavije, kjer je bival v Kočevju, zaradi komunistične
stega dobička, ta naj plača ne 2x 'agitacije. (Kaj je torej resnica
toliko, ampak nekaj več, in kdor zasluži na pr. 1 milijon kron či-
Ali je izdajalec ali pa patrijot? Popadljiv pes. — Srednjevelik
stega dobička, naj plača recimo rjav in kosmat pes je v bližini ob-
900.000 kron, ker ne bo umrl od lakote in tudi ne bo nag in bos, če razpolaga še s 100.000 kronami letnega dohodka.
Tako izgleda progresivni članek na dohodnino, ki ga naša država ne pozna. Naša država pozna samo indirektne davke. To ,so davki, ki jih plačuje v istem .razmerju delavec in bogataš. Od ;vsake kile kave, od vsake kile sladkorja, od vsakega litra petroleja, od vsake fajfe tobaka plača delavec, ki zasluži s težkim delom recimo 60 kron na dan, ravno toliko, kakor plača bogataš, ki ima isto toliko dohodkov na u-ro ali pa na minuto in to brez težkega dela. Ali je to prav?
Davki, ki nas zadenejo s carino na naše najpotrebnejšf stvari, kakor na manufakturo/'.a zobne krtače, in na nebroj jtva-ri, ki so kultiviranemu Evopejcu potrebne, zadevajo pri nas kmete in delavce v mnogo občutnejši meri kakor bogate ljudi. Centralna vlada seveda nima smisla za te diference. Tam v Belgradu žive še mnogo let za evropskimi potrebami. Boj za primerno obdavčenje je
Po slavju pa so slovaški klerik. .trajal v Avstriji nad 30 let. Tam poslanci imeli shod, katerega se smo se borili za uveljavljenje de-je udeležilo okrog 8000 oseb. Pri-1 mokratskega davčnega principa šla pa je večja skupina komuni-j jako dolgo, predno smo prišli, ne, stov s palicami. Nastal je silen Ido definitivne uredbe po angleš-pretep, v katerem je bilo mnogo kem sistemu, ampak le do provi-
Predrzen rop v Mariboru. —
Dne 1. aprila se je izvršil na menjalnici pri kolodvoru pravcati a-meriški bančni rop: Ob osmih je vstopil v menjalnične prostore človek in vprašal službujočega
kurzu.
Takoj za njim pa sta v prostore
ljudi ranjenih. Klerikalni posla nec Hlinka se je moral pred napadi braniti s samokresom.
Nov izum. Bel graj ski in že-nir Hija VašiMč je izumil nov način galvaniziranja, ki pomeni velik prihranek na delu in materi-jalu.
NOVI DAVKI.
Beograd, 10. aprila.
2orne uredbe. Sedaj pa smo padli najmanj za 30 let nazaj. Ali je to prav?
Mi nimamo nič proti novim davkom. Mi vemo, da mora dvža-,va živeti. Pravimo pa, da naj država živi v prvi vrsti ocl visokih dohodkov, ne pa od delavskih žuljev.
Vojaška dolžnost učiteljev.
V fina-j Minister prosvete Pribičevič
.ie
,se iz ozirom na velike izdatke države uvedli novi davki.
To je jako tolaži j i va novica, vstopila še dva druga neznanca, /Tudi za delavstvo. Novi davki potegnila vsak s^oj sam jkres j namreč ne bodo direktni davki,
nčnem ministrstvu se pripravlja \stavil na seji ministrskega sveta gradivo za finančni zakon, da bi'predlog, naj učitelji opravijo svo
ga nastavila na uradnika in zaklicala: "Roke kvišku!" Tretji je nato hitro zvezal uradnika na rokah in nogah, druga dva sta pa iz blagajne oropala 350.000 do
plo je tap ležalo samo nekaj dni. 750.000 K. v raznih valutah. Na-
ampak indirektni.
Naš davčni sistem je namreč iz predpotopne dobe. Moderni dav čni sistem namreč pravi, da se plača davek od dohodkov. Kolikor zaslužiš, toliko plačaj in si-
jo vojaško dolžnost med počitnicami. Vojni minister sestavi glede tega načrt, ki se predloži ministrskemu svetu v odobrile v.
Kolo sreče. — "Avtonomist" piše: Pri zadnjih kmetiških nemirih v Istri, kjer so se hrvaški kmetje uprli nasilju fašistov, se je imenovalo tudi ime Visokošol-ca Celiga. "Slov. Narod" ga je i-menoval vrlega dečka, jug. patri-
činskega urada na Selu pri Ljubljani popadel žel. Sprevodnika hčerko, sedemletno Viktorijo Pogačnik. Močno jo je ugriznil v stegno. Okr. zdravnik clr. Živko Lapajne je odredil, da so deklico takoj odpeljali v Pasteurjev zavod v Zagreb. Psa je vzel mestni konjač.
Požar na barju. — Posestniku Josipu Ponikvarju na ižanski ce-jSti je požar uničil svinjak, dva prašiča, deset kokoši in nekaj gospodarskega orodja. Ponikvar i-ma škode 25.000 K. Baje je požar zanetil neki kokošji tat.
Poneverba. — V sobotn se je mudil v Mariboru podravnatelj krajne bolniške blagajne v Ljubljana Ivan Kocmur, ki je vložil pri odotnem državnem pravdnis-tvu ovadbo in je dal zajedno are-tovati bivšega vodja poslovalnice imenovane blagajne v Gornji Radgoni Josipa Spazzapana radi poneverbe uradnih denarjev z •znesku 28.000 K. Blagajna ne t>° trpela nobene škode, ker je znesek že založen. Primanjkljaj ie ugotovil blaga j nični revizor,
Kaka poznamo, če Smo še mladi ali smo že stari? —Popolnoma enostavno rešuje to upanko "Mor ,ning Post", ki navaja sledeči poiz kusni način: ena roka se obrne i dlanjo navzdol, s prsti druge roke pa 'se na njeni zgornji stilni privzdigne koža. Ako se, ko J° izpustimo, takoj zopet zravna, potem smo še mladi, ako pa obstane in se le polagoma zravna, potem smo že — stari.
Tatvine in vlomi v Ljublja"'' Zadnji čas se tatvine in vlomi v Ljubljani zelo množe. Samo tekom enega dneva od četrtka 1,8 petek je bilo javi jenih G vetjih in manjših tatvin.
Požar je uničil 31. marca tovarno za vžigalice v Rušah. W reli so vsi trakti, pisarne, skladišča, stroji in druge pritiklrne'
Uboj — 2. aprila ponoči je silen pretep in poboj med kmef kimi fanti na cesti od Grosuplj11 proti Račni. Nekdo je 18-letne^ Jakoba Nučiča iz Predolja s k°' lom udaril tako močiuo po glav1, da se je popolnoma nezavest®11 zgrudil na tla. Prenesen na doi11 je umrl vsled zadobljene težke >P° škodbe na glavi. Prebili so ^ črepinjo.

ZRTVA LJUBOSUMNOSTI
NOVELA.
Spisal dr. Stojan.
AllllllMII«tllUMIM*>IMi>'><|IIIIM"lll*"»HlilllllMl
(Kot so čitatel.ii in čitateljice Jjrez dvoma opazili, je včeraj po "Žrtvi ljubosumnosti3' roerovilil tiskarski škrat. Izpuščenih je bilo več odstavkov. Zato se v današnji izdaji nadaljuje s povestjo kot da t>i včerai sploh ne bilo nobenega nadaljevanja. Op. ured.)
Tedaj pa zre smehljaje na njo, ko začenja pri jaslicah zopet nekaj popravljati. Kaj ljubko se je to prilegalo nežnemu dekletu, Tu je privezalo rudeče jabelko na smrekovo vejico, tam zlati oreh na bršlinovo sibico, potem prestavi zopet podobo matere božje, da se slike lepše skladajo, a naposled še prižge novih lučic, da lesketajo kakor zvetzdice na nebu, in sredi njih so jaslice z boš jim detetom.
.Blagi čut so se vzbujali pri tem pogledu v Bramko-vem srci. Ta čarobni prizor, to nedolžno veselje delalo je moža srečnega; on se -zopst čuti Človeka. V teh tre-notkih je pozabil, da je on le bitje, ki se je prebudilo iz smrtnega spanja, a katero so pa mora v kratkem zopet vleči k mrtvemu počitku . . . Hipoma zagleda strašno brezilno pred seboj, ki loči njega grešnika od nedolžne, srečne Grtizdanke. Smehljaj na ustnah se mu izpremeni
v grenke poteze, namesto blagega čuta v prsih izvije se mu žalosten izdihljej J? srca. On se ne sme in ne more rado vati, on noče deliti sreče s svojim otrokom, predno ne dožene, ali je bila kriva ali nedolžna — žrtev njegove strasti. Razkrije se li enkrat ta globoka tajnost tedaj se So le načenja aanj .drugo, novo življenje!
"Ali se vam ne dopadajo moje jaslice?" vpraša po otročje Grozdanka.
Starec le z glavo prikima njenim besedam. A to se-
kovala, da se bode tujec kar čudil nad njeno umetnostjo. Zatorej mu reče:
''Vi 'ste gotovo trudni in upehani, ker ste po noči in v snegu hodili. Tule za peč na klop se lahko vležete. Nekaj vzglavja vam Že napravim in -zeblo vas tudi no veda ni bilo dekletu po volji; kajti Grozdanka je priča-bodo."
Kar obljubi, to dekle tudi stori. Vzglavje je hitro napravljeno, in nekaj odeje tujec tudi dobi. Nato se stegne po trdej klopi, Grozdanka pa gre v stransko sobico počivat.
Po dolgih petnajstih letih ni spaval Branko pod svojo streho. In nocoj, ko mu je nevede postlala prvikrat njegova hčerka v lastne j hiši, ni mogel zatisnoti trdnega očesa. Celo njegovo življenje, vse nezgode in nesreče stopile so mu z nova pred dušo. Vse slike iz tragične njegove preteklosti plavale so mu ena za drugo pred očmi, ali bodočnosti niso odkrivale njegovim očem niti temne sanje niti jasen pogled.
Davno je že bilo minOlo polnoči, ko pride babica Je-ra iz cerkve 'domu.
"Ali te je bilo kaj strah, Grozdanka?" popraša stara mati vnukinjo, ko jej pride ta odpirat.
"Nič me ni bilo strah; saj pa tudi nisem bila sama nocoj. Pozno v noči je prišel sivolas berač prosit prenočišča, in odprla sem mu. Potem sem dala ubožcu košček kruha, in nato se je vlegel na klop."
Mati Jera 'se ozre začudnjena k peči, kjer je počival nočni prišlec. A v 'terti hipu se vzdigne mož po konci, kakor da bi se bil baš sedaj prebudil iz sladkega spanja. Jera pogleda tujetu v gosto zarasteno lice, ali ne spozna ga, ker je luč slabo brlela na mizi. Mož pa se pe more dalje premagovait; ljubezen do matere raJzžene vse prejšnje njegove misli in sklepe, in zravnavši se izpre-govori na pol žalosten, na pol vesel rekoč: •
"Mati, ali me ne poznate več?"
Začuvši ta glas spozna st-oprav Jera v sivem tujci svojega Branka, in obe, mati in hčerka, raz j očete se potem samega veselja v njegovem naročji !--
Hitro se je izvedelo po cele j okolici, da je Grozdan-kin oče pomiloščen prišel domu ! Od dne do dne so prihajali sosedje, tznanci in prijatelji, da bi se zmenili kaj z Brankom. Ali ta je le podajal vsakemu velo desnico v pozdrav, a govoril le malo. Z glavo je zmajeval, če si ga poprašal, kako se kaj počuti in se li sedaj življenja in prostosti veseli! Pri tem pa si vselej zakrije z rokama obraz, nasloni se z lakti cb koleni in potem sedi nemo in tiho, dokler ga sleherni obiskovalec ne zapusti. Niti Videškemu Draganu, svojemu najboljšemu prijatelju, ni dajal odgovora. Tudi proti njemu se je vedel, kakor da bi več ne občutil ljubezni in prijateljstva v srci. Bila pa je res njegovo srce brez čuta, in ljudska govorica je imela prav, ki je trdila, da ni več življenja v Branku.
"Ali se s teboj, Dragan, naš Branko tudi ne meni?
Ali tudi tebi ma nobeno vprašanje ne odgovarja?" _
Tako nagovori mati Jera svojega soseda, ko je bil ta neko nedeljo zopet obiskal nesrečnega prijatelja.
"Tudi meni ne daje odgovora," odvrne Dragan. — "Zdi se mi, kakor da bi bili vsi čuti pomrli v njegovih prsih. Nobena beseda ne najde odmeva v njegovem srci. Vprašaj ga, kar hočeš, govori z njim, kakor najbolje veš in znaš; on ti ostane Vedno nem in gluh."
Čudno se je dozdevalo to Cvetkovemu sosedu; kajti Dragan si ni vedel razlagati Brankovega vedenja. Naposled si je mislil celo, da je njegov prijatelj oglu-šal, ali temu ni bilo tako. Ne da bi Branko ne bil slišal ali razumel njegovih besed in glasu, tega ne, temveč on ni čutil v sebi življenja in- potrebe, da bi govoreč izpraznil srce in izlil v besede svojo tugo in žalost. Kakor ne cvete in ne poganja sadunosnih mladik drevesce, kateremu je požrešni červ izpodjedel korenine, temveč ono vene in se suši, dokler mu mogočni vihar ne polomi vej in ne razkol je debla: tako je bilo tudi z Brankom. Nesreča ga je potrla, nezgoda mu vzela srce in čut.On ve, da je podoben pozeblej cvetlici, ki ne more živeti. Prostoist mu je sicer zasijala, ali solnčni žarki
svobode so mu zoperni in smrtonosni, on jih ne M°re prenašati.
"Nekaj pa mora Branko imeti v mislih," nadaljuje Jera. "On ve vse, kaj se godi med nami, in on pozna di vsakega, ki prihaja k nam. Včasih še tudi kaj maj' hnega dela, ali kar na enkrat — in to se mi izdi pose^ no čudno — pusti vse in gre od doma. Nikdo ga ne srfle spremljati, tudi Grozdanka ne. Po cele poldneve ga. V] domu, in večkrat ga morave Grozdanka in jaz iti protl večeru iskat.
Enkrat sem ga našla sedečega v gozdu' ob cesti, k1 pelje na Pontonijevo grajščino. V sebe zamišljen zrl P nepremično pred se; začuvši pa od daleč stopinje, ni se po konci, zravna svoj život, pesti se mu kččij0' a zagledavši mene in Grozdanko — postane zopet n11' ren. Ali videlo se mu je kar očito, da se trese na 2ivotuj in hudi boji so razsajali v njegovih prsih. Potem je se seveda mirno domu, ali govoril je vedno nekaj nezaP0' padnega s samim seboj. Od dne do dne se mi pač d'o# vije, da mu pojema duh in pamet, in čim dalje ko opazujem, tem bolj mi sega do srca žalostna po njegova.!"
Nikdo ni vedel, kaj je Branka tolikrat gn^0 gozd. Le grajščak Vekoslav je čutil, da ga kakor last"3 sonca nekdo zasleduje. Zdelo se mu je čestokrat, kak«1 da se na jasnem nebu izbirajo črne, gromonosn« nad njegovo glavo. Zdaj pa zdaj bode potegnol hlis I kakor goreča- kača med oblaki, in strela bode kar 2 snega udarila vanj.
Odkar je bil došel Branko v svojo domačijo, lo je za Vekoslava mirno življenje. Mladega grajščak3 je bila strašna nezgoda, ki je po njegovej krivdi zaC ,1) Cvetkovo hišo, hudo pretresla. Dolgo časa ni miro*"a njegova vest, in čestokrat so ga strašne sanje Ali čas vse zaceli. Po petnajstih letih je še santo min na nesrečno prijateljico gojilo o vseh svetih Polr gal vence na grob.
(Dalje prihodnjič)
v
comteMt
•*t>u cCo
A'nino]
Prvi slovenski cvetličarji
PODRUŽNICE
15508 Holmes Ave., Collinwood
Woodland Avenue
MAY 4th 1921
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
Rezijsko vprašanje
razburja.
Varšava, 3. maja. — Iz Zgorel® Slezije, kjer se je pred krat-811 vršilo ljudsko glasovanje, se. fe Pojavili novi nemiri, ko se je' ^Vedelo, da je medzavezniška j _°'n'sija poslala zavezniškemu
koncilu priporočilo, da naj se bogate ind.ustrijalne okraje izroči Nemčiji.
Najvišji koncil šlezijskega vprašaja ni vzel v razmotrivanje in tudi poročilo o priporočilih med-zavezniške komisije, ki se je pojavilo v pondeljek, še nt uradno potrjeno.
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša spccijalitola. 3°8 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure jlo 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
SZ2
M ANICA KOMANOVA:
Prisega o polnoči
I IttfllHfHf IMIlllf IlilfltttlllMtfTlftti^ffVIE^FIlIllItflllTfittfiJkTMtKIttiUlilSlilUJ^IJJLPI'''^'^^^ IffmittimraiCIIll^lll I
AMERICAN RED STAR LINE.
DIREKTNA POSTREŽBA NEW YORK — HAMBURG Velike moderne Twin Screw ladje. MINNEKAHDA (nova) MANCHURIA	MONGOLIA I
samo tretji razred. 21. maja
2. junija	16. junija
New York — Hamburg — Libau jji Danzig
POLAND — 25. MAJA. NAJKRAJŠA IN NAJUDOBNEJSA POT. Ladje imajo prvi in tretji razred. Potnikom tretjega razreda aervirajo pri obedih strežaji v veliki jedilnici. Zaprte sobe rezervirane za ženske in otroke.
Zglasite se v družbinem uradu. 9 BROADWAY, NEW YORK.	ali pri lokalnih agentih.
DENARNE NAKAZNICE
DRAFTI IN KABELSKE POŠILJATVE '
Jugoslavijo in druge države, se prodajajo po nizkih fržnih cenah. Naprodaj je Jugoslovanski in razen tuje-2ernski denar. Nalagamo vknjižbe na tujezemske banke.
Oglasite se v kateremkoli podružnemu uradu ali agen-J'ii American Railway Express Company, ali v našem P lokalnem uradu:
2048 vzhodna deveta cesta, Cleveland, O. Ali pišite v vašem lastnem jezika na FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT
AMERICAN EXPRESS COMPANY.
65 BROADWAY, NEW YORE, N. Y
Tam gori pod Šmarno goro, v bližini novozgrajenega savskega mostu, se nahaja obširno posestvo, katero ti priča že na prvi pogled, da je njega lastnik premožen gospodar. Na nekoliko vzvišenem prostoru stoji pritlična a zelo prostorna hiša, na gornjem in spodnjem koncu so razna gospodarska poslopja, kakor kašča, sušilnica za sadje, svinjaki, razne shrambe za pojdedeljske stroje in drugo orodje. Na levi, tik ob šumeči Savi, se šopiri novo zidan mlin, čigar kolesa klopotajo od ranega jutra do pozne noči in čestokrat še v poznih urah motijo nočno tihoto. Mlinskim kolesom pridno odgovarja poleg stoječa žaga, ki iz debelih in grčevih hlodov ustvarja tanke iln gladke deske. Na desno od hiše, tja čez prostorno dvorišče, po katerem se sprehaja lepo število kokoši, rac in gosi, stoji velik hlev, po navadi vedno poln najlepše živine.
Požar kar ni mogel načuditi ciga- da bi ga obdržal, toda zaman
novi spretnosti, ko je bilo delo končano, ga je povabil na kozarec vina in mu rekel:
"Čuj, Marko, jaz bi dejal, da
"Veste, jaz sem cigan in sem našega življenja že preveč vajen. Imam tudi očeta in mater, katera nerad zapustim, moram iti. Si-
je škoda, ker si tako spreten, pa 1 cer se pa morda še kdaj vidimo postopaš kar takole brez dela. J Pa hvala vam za vse!" Pridi k nam in ostani pri nas vsaj Tako je govoril Marko in stis-dotlej, dokler so tu tvoji ljudje, nil očetu in materi desnico. V Ne bo ti manjkalo ne dela ne l tem je prihitela iz gornje sobe ie'a !	Anka in tudi njej je Marko pri-
Marko jc skomiznil z rameni, srčno stisnil roko ter jej izrekel segel parkrat v svoje črne kodre par besed zahvale, in končno sprejel Požarjevo po- Oče pa je tedaj pokazal cve-
nudbo. Takoj drugi dan je vsto pil kot delavec v Požarjevo hišo. Bil je vesel, zgovoren, marljiv in pri vsakem delu tako spreten, da je Požar večkrat povdarjal, kako škoda zanj, da je rojen v ciganskem brlogu.
Zvečer pa, ko so se odpravljali drugi k počitku, je vzel Marko v roke gosli, se vsedel tja k vodnjaku na odžagano kostanjevo deblo in godel pozno v noč. In tedaj je Anka nalahno odgrnila okno svoje spalnice ter se vsa o-oarana naslajala ob rajskodone-čih melodijah.
Po preteku treh tednov se je
toče rože na oknih in dejal smeh ljaje hčeri:
"Poglej Anka, koliko imaš rož. Napravi vendar Marku malo šopka I Prav podal se mu bo na njegov žametni klobuk."
tako vriskati zna le lepi cigan Marko:
Drugo jutro so cigani odšli.
A da ne pozabimo na potov-ko Lovrinko! Ravno tiste dneve je bilo, ko je pri Požarjevih dni-naril Marko. In tedaj se je Lo-vrinka neki dan zelo zakasnila v mestu. Ko ne bi svetila luna, prav gotovo bi se ne bila vrnila
Ta najnovejša vest je prišla na uho tudi Požarju, ki pa ni ostal tako hladen kakor Anka. Strašno se je razhudil nad drznostjo hudobne Lovrinke, ki je na tako podel način poskušala izpodko-pati ugled njegove hčere. Pozval je hčer in jo primoral, da je vložila proti Lovrinki tožbo. Izid tožbe je bil pač ta, da je bila
tistega večera domov. Tako pa Lovrinka, ki ni imela za svojo se je ojunačila in šla s svojim ko- j trditev nobenih prič, obsojena
šem na hrbtu tja v mirno noč. Nič hudega se ji ni pripetilo. Le tam ob Požarjevi senožeti, stoječi koncem vrta, jo je zmotilo njeno staro oko, da je nekaj korakov od poti videla sprehajati se dva mlada človeka roko v roki. Postajala je in prisluškovala. Ču-
. .	------- -- - Se en pozdrav i*n Marko je že
premozen "loz Je bil oce.jcl ciganski rod zopet odpravljati izginil za voglom. Cez par tre-
in I [/• nr -1 £k 1m I »-»v n«« .J. ..	. ^	nr.nl«.	I _ J _ •	1 , m > « I
....................................................................iuI^i^tTrtr^ilMttililltca^	^
CAS JE DENAR.
Tako reče sleherni Amerikanec. Zato ne zgubljajte časa no	§
"ePotrebr.em. Kadar vam pošlje zavarovalna družba naznanilo.	|
vam poteče zavarovalnina gotovefca dne in da se imate javiti	s
določenega dneva v njihovi pisarni, ki pa se nahaja nekje v	1
»''edini mesta in je odprta le do pete ure popoldne, vi pa takrat	| 1J»vno od dela pridete, vthn ni treba radi tega opravila zgubljati
£°iega pol dneva. Pa zakaj bi ga zgubljali? Saj opravite lahko	1
ja-vno isti posel v moji pisarni, zvečer od pol sedme do pol devete	I
WOOD 228—R	I
cOLLINWOOD, O.
ZAJEC, 15605 Waterloo Rd. |
.	CLEVELAND, O.
;iiiirtinc=uiiiiiiii!i cjj jii:hi :Mic=riirii!tiffjr3J[t:tMitir:c3i:inini!iiuriiiritiniiC3:i;[iiJtTi;ic3!i:iM!iHi:c-a;i:iii)iii:!ca:j;iniiirii
in sploh vse potrebščine za jv^m vnLznM/	va® avtom°hil ali motorbicikel
k Aismt^S^ w*nwiwa\ J]	se dobi pri meni.
SPEEDOMETER
Imam vse dele za Ford avtomobile.
. V slučaju, da se vam kje na potu avtomobil ustavi k ne morete več dalje, pokličite me po telefonu —> ^fc-DALE 3936, nakar vam pridem na pomoč in am avtomobil popravim.
avtomobilske obroče kupite lahko pri
Meni po nizki ceni. zaloga je velika;
blago vam garantiram.
Rojaki, pripeljite vaš avtomobil k meni, ako ni vse V redu, ftov.
da ga popravim, videli boste, da bo vozil liki
delavnica odprta vaak dan in tudi ob nedeljah.
Se vam priporočam
ANTON NOVAK 6013 St. Clair Ave.
Požar, in ker je bil premožen, je bil tudi obče spoštovan. Njegova beseda je veljala vedno za dva druga. Svoje imovitosti se je precej zavedal, a bil je dobrega srca in če je bil pri pravi volji, je vedno rad pomagal svojim sosedom.
Požarju je izmed petero otrok dorasla edina hči Anka, ki se je s svojimi dvajsetimi leti razvila v čedno in prikupno dekle. Ker je bilo pričakovati, da bo edinka Anka posedla danes ali jutri Vse očetovo premoženje, so se začeli vedno pogosteje smukati okrog Požarjevine razni snubači. Toda Požar in njegova žena sta skrbno pazila na svojo hčer in odpravljala snubače z izgovorom, da se še nič ne mudi. Vzrok temu odlašanju je bil bržkone ta, da bi Požar še nerad dal gospodarske vajeti iz rok, vrhutega mu tudi nobeden dosedanjih snubačev ni bil po volji.
Anka je poznala svojega očeta in ni silila na možitev. Bila je tiho in pridno dekle, ki se je, videč kako pazita roditelja nanjo, izogibala vsake vaške družbe. Pri sosedih in ubožcih je bila na glasu kot zelo radodarna in usmiljena duša. Vse jo je hvalilo. Le vaška potovka Lovrinka je bila še vedno nekoliko gorka nanjo. To pa je bilo tako:
Pred nedavnim časom se je priklatila v vas tropa ciganov. Tam ob Savi, sredi robidovja so si napravili šotor in to je bilo znamenje, da namerava ta tatinska svojat, kakor so jih imenovali vaščani, dalj časa ostati v vasi. Ciganski obiski po vaseh, so bili včasih tako v navadi, da se ljudje že često jezili riiso več nanje pač pa so bolj skrbno zapirali shrambe. Le. tisto, kar je rastlo na polju in vrteh, niso mogli zakleniti. Če je bila takole v jutru kaka jablana nekoliko otrese-na in če je zmanjkalo nekaj krompirja z njive, to pa tiste čase našemu kmetu ni provzročalo posebne jeze.
Sedaj naseljenega ciganskega roja pa so bili vaščani še celo veseli. To pa menda zato, ker so imeli črni gostje kar celo godbo s sabo in so slednji dan pred to ali ono hišo zaigrali par poskoč-nic.
Posebno je ljudem ugajal godec Marko, mladenič kakih petindvajsetih let, o katerem se je smelo reči, da ga je narava obdarila z izredno moško lepoto. Njegova čvrsta postava, gosti črni kodri, ki so se mu bahato vsi-pali na rame, črne oči, kot sneg beli zobje, gladko, precej visoko čelo, vse to je tvorilo na njem nekoliko divjo, a vendar izredno moško lepoto in marsikatero vaško dekle je vzdihnilo na skrivaj: "Oh, kaka škoda, da si1 cigan!"
Nekoč sta oče Požar in njegov hlapec popravljala razdrto žico, ki je mejila vrt od sosedove njive. In tedaj prižvižga proti njima cigan Marko, ju na kratko pozdravi in po kratkem pomen-ku se tudi on poprime dela. A glejte, delo mu je šlo tako gladko in hitro izpod rok, da se oče
Po svetu. Tedaj pa tudi Marku j nutkov se je doli od ciganskega m bilo vec obstati pri Požarju. j šotora začul krepak ju-hu-u. Vsi, Uospodar si je veliko prizadel,' ki
radi častikraje na neikaj dni zapora.
In sedaj razumemo, zakaj je bila Lovrinka proti Anki bolj hladna kako rdrugi sosedje.
Minulo je nekaj mesecev in tega dogodka ni omenjal nihče več.
Pri Požarju se je vrtilo vse po starem tiru, če kvečjemu izvzamemo to, da so vaški reveži že par tednov bridko pogrešali svojo dobro Anko. Odšla je namreč, saj pravili so tako, za nekaj časa k svoji na smrt bolni teti, dve uri oddaljeni od mesta.
(Dalje prihodnjič.)
-o-
Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina ko češ, kdo bi odgovarjal na tej obnovite jo takoj, da vam ne so čuli ta glas, so vedeli, da čenče.	i ustavimo lista.
Marko je urno snel klobuk sila je nerazločne, toda znane gla-svoje kodraste glave in ga ponu-|sove in še danes je trdnega mne-dil Anki, da ga okiti. Anka je'nja, da sta bila to Požarjeva An-vzela klobuk, šla od okna do' ka in cigan Marko, okna in trgala najlepše cvetove
ter jih zatikala za klobuk. Da ni bila pri tem delu obrnjena od navzočih, bi morda kdo zapazil svitlo solzo, ki se ji je prikladla iz lepega očesa.
No, Lovrinka se je morda motila. Pa da bi bila vsaj zamolčala to svojo zmoto! Ali kaj, ko je drugi dan govorilo o tem že pol vasi in zvečer je vedela tudi že Anka, kaj je izblebetala Lovrinka. Pa Anka je zaničljivo namrdnila rudeči ustnici, zaobrnila se vstran ter zamahnila z ro-
Po vseh Z j edin jenih državah se bo praznoval dne 8. maja "MATERINSKI DAN". To je dan, ko pokažejo otroci svojo hvaležnost in iskreno ljubezen svojim materam. Materine skrbi in negovanja ne more poplačati noben otrok. Zato je država proglasila "MATERINSKI DAN", da ta dan spominja otroke, da posvetijo svojim materam hvaležnost in ljubezen. Gotovo boste pomislili, kako bi najbolj razveselili svojo mater? Pri Slovencih so od nekdaj najbolj priljubljene
ali šopki, cvetlice v posodah. Pridite v našo trgovino in zberite po svoji volji. Presenetite svojo mater dne 8. maja z lepim šopkom cvetlic ali s krasno rožo v posodi. Imeli bodemo ta dan posebno bogato zalogo najbolj raznovrstnih cvetlic, da lahko izberete po svoji volji. Tudi cene so znižane.
Ne pozabite svojih mater ta dan, sinovi in hčerke. Dobro vam je danes, ko jih še imate, pride dan, ko jih boste pogrešali, ko ne boste več čutili njenih lepih opominov, ko ne boste imeli njene postrežbe in skrbi, in tedaj se boste kesali, kar ste zamudili dobrega storiti svoji materi. Država sama vas opominja, pa tudi vaša otročja dolžnost, da hvaležno skrbite za mater ter jo razveselite kadar morete. In pomnite, da mati nobenega daru ne bo bolj vesela kot lepih, svežih cvetlic.
TRI PRODAJALNE:
6113 ST. CLAIR AVE. - GLAVNA PRODAJALNA.
020001010101000102000001000100020102022323000200024801010200010202000001025302020000010102000001000001010153010223020153235348
00010002000200010000000001020200110001
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
MAY 4th 1921
11
Clevelandske novice.
—	Ob pondeljekih in četrtkih
zvečer se vidi marsikoga, ki se gredoč po St. Clair ave. ustavi pred S. N. Domom in prisluškuje glasovom, prihajajočim iz Doma. Ob teh večerih ima namreč pevski zbor "Zarja" svoje pevske vaje. V nedeljo 8. maja zvečer pa priredi "Zarja" v Grdino-vi dvorani svoj pomladanski koncert. Na tem koncertu boste lahko slišali vse lepe pesmi, katerih so se priučili marljivi pevci in pevke "Zarje" tekom zime. Ako Se nimate vstopnice, dobite jo še danes, dokler jih jo še kaj. Nekaj jih imamo tudi še v našem u-radu. •
—	Avtomobilska tatova ranjena in prijeta Ze bolj kasno v pon-deljek zvečer je ranil in ujel policist Samuel dva fantalir.a, ki sta se peljala v ukradenem avtomobilu po Superior, ave. Samuel se je ravno v svojem avtomobilu skupno s svojo ženo vračal iz mesta" Ko sva se peljala po Superior ave., blizu vzhodne 36. ceste," pripoveduje Mrs. Samuels, ''za-slišiva nekega moškega kričati in kazati za avtomobilom, ki je vozil pred nama, "Moj avtomobil so mi ukradli!" Moj mož je hitro pognal avtomobil za njimi, meni pa svetoval, naj se držim upognjeno v avtomobilu, da se mi kaj ne zgodi. Tatovi so, videč, da jim je nekdo za petami, zapustili avtomobil in bežali peš. Moj mož jim je sledil in tudi mene se je polastila taka razburjenost, da sem hitela za njimi. Slišala sem prvi strel, in vsa sem bila v strahu, da so ustrelili mojega moža. Nato je počilo izza hiš še več strelov. Postala sem tako prestrašena, da nisem vedela kaj delam. Kar zagledam mojega moža skočiti preko neke ograje, čez katero jaz nisem mogla. Pogledala sem skozi špranje in videla, kako se sklanja preko ranjenega moškega. Čutila sem se olajšano, a vseeno ko smo čakali ambulance, da vzame ranjenega v bolnišnico, si nisem mogla kaj, da ne bi pomislila na mater tega mladeniča." Samuels je ranil o-ba tatova; eden je Jos. Hopkins, star 18 let iz 4029 Superior ave. (Krogi j a mu je šla skozi telo. Dru gi pa je Anthony McGuire, star 23 let, iz 9205 Quincy Ave. Samuels mu je dvakrat prestrelil nogo. Oba se nahajata v bolnišnici. Vsak je postavljen pod $10.-000 varščine. Sodilo se ju bo 19. maja. Avtomobil, katerega sta mislila ukrasti je bil last Edward McKineyja, 1311 E. 38. St.
—	Kampanja za S. N. Dom je
še v teku in se razvija jako po-voljno. Med prvimi, ki so podpisali delnice, je tudi društvo "Slovenec" št. 1 S. D. Z., ki jih je na svoji zadnji seji podpisalo za 2 tisoč dolarjev. Dosedaj je prijavljenih približno polovico društev, delnic pa je podpisanih dosedaj že za $23.000. Nadejamo se, da se bodo še ostala društva isto-tako odvzala in doprinesla svoj delež.
—	McGannonova družba. Da
so bili prijatelji in tovariši bivšega vrhovnega mestnega sodnika McGannona razni kriminalci, ki so neovirano opravljali svoj posel, postaja čimdalje jasneje. Saj je skoro že vsaka priča, ki je pri njegovi obravnavi izpričevala v njegov prid, na en ali drug način zapletena še v kako drugo afero. Guy E. Dwyer, 1632 E. 39. St., tudi ena izmed krivih prič, je bil poklican včeraj da pomaga policiji pri preiskavah neke hiše na Superior ave., kjer se je našlo veliko izdelovalnico žganja. Policija je prepričana, da je v zvezi z veliko kontrabantsko zadrugo, ki je vodila svoj posel docela neovirano, ker je bi!r. pod protekcijo "višjih sil."
—	Dve ženske zapustile družine. Potem ko se je Terezija Ra-nelucci iz Green Rd. blizu Euclid Village nekaj sprla s svojim možem, je zapustila dom in šest maj hnih otrok, ki so stari od enega
do šestih let. Minulo je že tri tedne in se še ni vrnila. Otroke so vzeli v oskrbo razni prijatelji, in so doslej skrbeli zanje. Zadnji teden pa je neznanokam izginil še oče in otroci bodo izročeni v sirotišnico.
—	Delovanje črne roke. Danss okrog ene izjutraj je eksplodirala poleg hiše Carmine Cicchino, 10626 Arthur ave. bomba. Cicchino je povedal policiji, da je zadnje čase prejel več grozilnih pisem in da veruje, da je storila to delo banda črne roke. V eksploziji ni bi! nihče ranjen, le o-kna Cicchinotove hiše so se vsa razletela in stranska stena je nekoliko porušena. Sosedje vsenao-krog so ob silnem poku eksplozije hiteli na prosto v samih nočnih oblekah. Cicchinove pa je silT ni sunek skoro pometal s postelj.
—	Štorkljo niso slabi časi prav nič zadeli. Teta štorklja je letos še bolj pridna kot je bila lansko leto. Lani se je v prvih štirih me-
secih oglasila pri 6859 letos pa pri 7050 družinah. Umrlo je pa letos manj otrok kot kdaj preje.
—	Še kaj več takih svatb! — Na svatbi John Skrinarja sta darovala gospod ženin in Jos. Vovk vsak po $5.00 Klubu S. N. Doma,-Mr. Gerovič pa je nabral na svatbi Ignaca Cukajna svoto $5.05. Skupaj $15.05 za S. N. Dom Hvala vsem darovalcem.
—	Kot se nam poroča, je vest o razširenju obratovanja pri The White Motor Co. samo deloma resnična. V poročilu, ki smo je prinesli pred par dnevi, je bilo rečeno, da bo od sedaj naprej tovarna obratovala po 4 dni v tednu, medtem ko se je do sedaj delalo le po tri dni. Angleški listi. po katerih smo posneli ono poročilo, pa niso povedali, da bo vsled tega odpuščenih par tisoč delavcev, ki so do sedaj delali ponoči. Iz tega je razvidno, kako malo se je zanesti na poročila v meščanskih listih, posebno kar ie tiče delavskih razmer.
Četrta konvencija jugoslovanskega republic. združenja.
Nihče ne ve povedati, kaj nam prinese prihodnost. Tudi jaz ne morem tega povedati, ker sem človek s človeškimi zmožnostmi, časi za preroke so pa že zdavnej minili, v katerih so ljudje verjeli, da pride odrešnik in reši ljudstvo. Tudi kralj Matjaža ne bo, saj takega ne, kot ga nam opisuje pripovedka, da izvojuje svobodo, pravico, politično in gospodarsko enakopravnost za ljudstvo. In če pogledamo nazaj, v zgodovino, da so gozdi sulic, pujske, bajoneti, kanoni in v najnovejšem času celo zrakoplovi in strupeni plini varovali monarhije. In kje so danes te monarhije, kje so danes ti kronani vladarji, ki pred deset leti še sanjali niso o tem, da bodo živeli nekoč v prognanstvu. Ni jih več! Jugoslavija ni nastala po volji kakšnega kronanega vladarja, ampak izvoljevalo jo je jugoslovansko ljudstvo z brezštevilnimi žrtvami. Jugoslavija je delo jugoslovanskega ljudstva in nobenega čudodelnika. In če se je znalo jugoslovansko ljudstvo priboriti to, kar ima in se ni balo za to doprinesti žrtve, tedaj lahko zaupamo v jugoslovensko ljudstvo, ko se porode ugodne razmere, da si u-stvari državo, v kateri bo vlada od ljudstva, za ljudstvo in po ljudstvu — z drugimi besedami: v kateri bo ljudstvo najvišja avtoriteta.
Naše ^zahteve glede Jugoslavije in vladne forme so danes neomajne, kot govori resolucija, ki jo predlagam temu zboru v sprejem. Pripravljen sem podati vsa ipojasnila v debati na zboru in vpri sejah tozadevnega odseka, tkaterih mi ni bilo mogoče povedati v mojem referatu, ker moj čas je omejen. Ravno tako sem pripravljen sprejeti popravke, če bodo predloženi v spopolnenje resolucije. Zategadelj prosim cenjene zastopnice in zastopnike naše organizacije, da pazno preštudirajo predloženo resolucijo in če spoznajo, da je potrebna .^-popolnitve, da izroče svoje predloge to, zadevnemu odseku, da se rešijo pravilno.
Resolucija.
Dokler nima narod tako urejene države na zunaj, da nobeden njegovih delov ne živi pod tujo vlado, in tako na znotraj, da so v njih združeni vsi njegovi deli, da ljudstvo odloča o vseh važnih in javnih zadevah kot najvišja oblast in ni izključeno vsako vme savan je od protiljudskih elementov in privatnih interesov v njegovo oblast in v kateri niso odstranjene vse nevarnosti, da se prej ali slej razvije nova avto-kracija, ki se ne bo prav nič ločila od avtokracije, katero je narod stri in porazil, prinašajoč v .tem boju neštevilne žrtve krvi in imetja, nima narod svoje države, v kateri je vlada od ljudstva, za ljudstvo in po ljudstvu.
Fakt pošto j i, da jugoslovansko ljudstvo še nima danes države,
v kateri bi bili združeni vsi njegovi deli in v kateri bi bila ljudska vlada najvišja volja najvišja i postava.
Rapallska mirovna pogodba, podpisana od italijanskega ministrskega predsednika Gialittija, za Italijo in od Trumbiča za Jugoslavijo, oziroma za Srbijo, je i izročila šest sto tisoč Jugoslovanov pod italijansko oblast in je tako ustvarila novo irredento. Volitve v ustavodajno skupščino Jugoslavije, ki se niso vršile po splošni enaki, direktni in tajni volilni pravici za oba spola, sedanji dogodki v ustavodajni skupščini, . oktroirani upravilnik in postopanje nazadnjaških strank — radikalne, demokratične in drugih — sklica j oče se na avtoriteto piškave večine, potrdijo, da v Jugoslaviji še ni ljudska volja najvišja avtoriteta, ampak je jasno, da se pod krinko demokracije razvija nova avtokracija, ki sicer nosi drugo ime, a se prav nič ne loči od bivše habsburske avtokracije.
Banke v Čehoslnvaški pričakujejo gospodarsko krizo. .— Iz tega vzroka se v Cehoslovaški dobi tako težko od bank kredite, posebno za nova podjetja, ker hočejo biti češke banke pripravlje-le z večjimi zalogami denarja na gospodarsko krizo, ki se razširja v)d zapada proti vzhodu, da odvrnejo katastrofo, ki grozi posebno industrijskim državam.
Povečanje glavne pošte v Zagrebu. — Vlada je votirala 26,-900.000 K. za dograditev poslopja zagrebške glavne pošte.
DELAVSKO ZAVAROVANJE V JUGOSLAVIJI.
Ministrstvo za socijalno politiko je izdelalo osnutek delavskega zavarovanja v Jugoslaviji. Priobčujemo ta osnutek v informacijo. Informacije ministrstva za socijalno politiko se glasijo:
Uvod. V pogledu delavskega zavarovanja ima Jugoslavija 6 raznih zakonodaj stev.
1.	Črna gora, Stara Srrbija in Macedonija in novoprideljeni deli Bolgarske sploh nimajo nika-kega delavskega zavarovanja.
2.	Srbija v mejah iz leta 1913, ima v zakonu o radnjama (člen 36 do 90) predpise o obveznem delavskem zavarovanju, toda v
j praksi ni ničesar izvedenega.
3.	Bosna in Hercegovina imata izvedeno delavsko zavarovanje v bolezni na podlaigi zakona z dne 15. februarja 1909. Šele od nedavno je z uredbo uvedeno tudi delavsko nezgodno zavarovanje.
4.	Hrvaška in Slavonija z Med-jimurjem imajo zavarovanje de-,'lavcev in trgovskih in obrtniških nameščencev za slučaj bolezni in nezgode na podlaigi zakona iz 1. 1907.
5.	Banat, Bačka in Baranja i-majo isto zavarovanje kakor Hrvaška in Slavonija.
6. Slovenija in Dalmacija s prekmurjem imajo zavarovanje industrijskih, trgovskih in obrtniških delavcev in nameščencev za slučaj bolezni na podlagi zakona iz 1. 1888., ter zgodno zavarovanje za omenjene delavce na podlagi zakona iz leta 1887.
Poleg tega je v Sloveniji in Dalmaciji še penzijsko zavarovanje privatnih nameščencev za slučaj invalidnosti, starosti in smrti na podlagi zakona iz leta 1906.
Poleg splošnega zavarovanja delavcev je v vseh pokrajinah, izvzemši Crnogoro, Staro Srbijo in Macedonijo več ali manj izvedeno tudi zavarovanje rudarjev in posameznih kategorij državnih uslužbencev, dočim v posameznih podjetjih obstoje tudi posebni bolniški fondi.
Novi načrt: — 1. Obseg zavarovanja. Sprejeto je načelo obveznega zavarovanja delavcev in sicer je za slučaj smrti in nezgode.
Zavarovanje naj obsega vse o-sebe, ki v področju države stalno začasno ali mimogrede dajejo svojo delovno moč (telesno ali duševno) v najem, ne oziraje se na dobo življenja in državljanstva.
Od zavarovanja so izvzeti:
1.	Poljedelski delavci in poljedelski posli, v kolikor ne prihajajo v nevarnost nesreč pri parnih kotlih in obratov obratujočih z elementarno ali živalsko silo, v katerem slučaju bodo tudi bolniško zavarovani.
2.	Osebe v poboljševalnicah in kaizenskih zavodih.
3.	Priložnostjo in nestalno v hišnih poslih zaposlene osebe.
4. Osebe v pomorskem ribar-stvu.
Ne oziraje se na višino zaslužka so zavarovani za slučaj bolezni in nezgode delavci, pomočniki, vajenci, postrežniki, mezdni delavci, dninarji in posli; za slučaj bolezni iso pa obvežno zavarovani uradniki, poslovodje in njim slični namestniki samo takrat, če je njihov zasltižek večji kot letnih 12.000 dinarjev.
Od dolžnosti zavarovanja so oproščene vse osebe, ki delajo v javnih ustanovah ali v onih, ki jih je takim smatrati, če na podlagi službenih predpisov dobivajo podpore v bolezni najmanj za 26 tednov, ali ki imajo v nezgodah pravico do penzije za 'sebe in svojo družino najmanj v znesku predvidene odškodnine za nezgodni slučaj.,
Prostovoljno zavarovanje ni predvideno, toda se obdrži za o-sebe, ki so se na ta način že zavarovale.
II.	Višina podpore in pokritje stroškov. Dosedanja odmera za bolniško zavarovanje po povprečnem zaslužku posameznih delavskih kategorij in prispevkov za nezgodno zavarovanje po faktič-nem letnem zaslužku — se po novem načrtu odmeija na dnevno plačo povprečne kategorije. Najvišja zavarovana mezda znaša 20 dinarjev. Višina mezde se pa more tudi izpremeniti.
III.	Podpora v bolezni. V slučaju bolezni se daje najmanj vsaj:
1.	Zdravniška pompč in zdravila za 26 tednov, ozirioma za toliko časa, dokler traja podpora.
2.	Prehran j eval n in a za 26 tednov v znesku dveh tretjin zavarovane mezde.
3.	Porodnicam podpora v znesku treh četrtin zavarovane mezde za 4 tedne pred in 6 tednov po porodu.
4.	Podpora za oskrbo deteta v znesku 14-kratne zavarovane mezde.
5.	Podpora za dojilje, odnosno hrana za dete za 20 tednov po prestanku podpore za porodnice v znesku polovice zavarovane me zde.
6.	Člani družine, ki ne zaslužijo, doba letno:
a)	v bolezni zdravniško zdravljenje in zdravila za 26 tednov;
b)	v slučaju poroda: denarno podporo za 4 tedne prej in 4 tedne po porodu v znesku 1.50 dinarja dnevno.
7. V slučaju smrti pogrebnina v 30-kratnem znesku zavarovane dnevne mezde.
akultativno se daje največ:
a)	prehranjevalnina s stoodstotnim procentom zavarovane dnevne mezde za .leto dni;
b)	pogrebnina v 45-kratnem znesku zavarovane dnevne mezde;
c)	podpora za porodnice za 12 tednov po porodu.
d)	podpora v slučaju smrti — družinskih članov odgovarjajoče starosti;
e)	brezplačno mleko dojiljam in tuberkuloznim.
IV.	Podpore v nezgodah. — Poleg zdravniške pomoči in prehran j evalnine, kakor v slučaju bolezni doplačilo znaša: v slučaju pohabljenosti stoodstotni znesek zavarovanega letnega zaslužka ; v slučaju popolnega onespo-sdbljenja 300-kratno zavarovano mezdo: za deloma nesposobne — preko 10 odstotne nesposobnosti za delo odgovarjajoč del podpore; za pohabljene obnemogle, do-da»se še ena tretjina zavarovanega zaslužka.
Za slučaj smrti dobi žena do zopetne omožitve ali do svoje smrti eno tretjino zavarovanega zaslužka; otroci do 16. leta dobe eno četrtino; osiroteli otroci brez očeta in matere dobe eno četrtino zavarovane mezde.
Pravico do odškodnine največ v znesku ene tretjine zavarovanega zaslužka imajo tudi stariši, ded in stara mati, vnuki in vnukinje, bratje in sestre, v kolikor ni izčrpana že vsa odškodnina.
V.	Prispevki za slučaj bolezni.
Višina prispevkov za bolniško
zavarovanje ne more biti manjša kakor pet od sto in ne večja od 8 in ene tretjine od sto zavarovane mezde, t. j. tedensko 30 do 50 procentov dnevna zavarovane mezde.
Polovico prispevkov plačuje delodajalec, polovico pa delojemalec.
VI.	Prispevki za slučaj nezgode. — Kar se tiče pokritja stroškov za nezgodno zavarovanje, je uveden sistem kapitalnega pokritja vseh rent, in sicer potom premij, ki se bdoo mogle vsako leto po potrebi, regulirati, tako da se tako pokrivanje stroškov približa sistemu pokritja stroškov potom deljenega vplačevanja za e-no leto. Premije so odmerjene na podlagi tabele v večji ali manjši nevarnosti podjetja ter o zavarovanem zaslužku zavarovančevem, plačevati jih pa mora delodajalec sam. Plačevati se. morajo skupno s prispevki za bolniško zavarovanje.
VII.	Državna pomoč. — Načrt predvideva prenos upravnih stro škov Osrednjega urada za delavsko zavarovanje na državo, tako tudi vseh stroškov ogleda nezgodnih slučajev ter za sodno postopanje o zadevah delavskega zavarovanja. Ostali manipulacijski stroški centrale in vsi stroški krajevnih organov se pokrivajo iz zavarovalnih prispevkov.
VIII.	Organizacija zavarovanja. — Predvideva se princip cen tralitsičnega bolniškega in neizgo dnega zavarovanja. Edini nosilec teh dveh vrst zavarovanja je Osrednji urad. Njegovi krajevni organi so okrožni zavarovalni u-radi ter blagajne za zavarovanja delavcev prometnih podjetij. O-srednji urad upravlja letna skupščina, uprava in nadzorstveni odbori, ki jih volijo krajevni organi na podlagi paritete delodajalcev in delavcev. V okrožnih uradih tvori upravne organe ena tretjina delodajalcev in dve tretjini delavcev. Osrednji urad ima pravico do stroge kontrole nad svojimi krajevnimi organi.
IX.	Reševanje sporov. — Vse spore med zavarovanci in med zavarovalnicami rešujejo sodišča za delavsko zavarovanje s porotnim značajem, sodišča, ki se-pa-ritetno sestavljena iz delodajalcev ter enega sodnika. Spore med delodajalci in okrožnimi u-radi, rešujejo okrožni uradi, oziroma Osrednji urad. V zadnji instanci rešuje spore ministrstvo.

MAH OGLAS!
Poučevanje tega jezika se začne danes, t. j. 4. maja ob 7. uri na večer v Slovenski Narodni Čitalnici, 6029 Glass Ave.
Druge učne ure se bodo skupno določile ob tej priliki.
PLAČA ZA ŠOLO ZNAŠA 2 DOLARJA NA MESEC.
Prof. J. T. YOLK
ALI IMATE kromatične harmonike naprodaj? Jaz vam plačam zanje dobro ceno. Zglasite se na 6532 St. Clair Ave. (104
PEERLESS AVTOMOBIL NA PRODAJ za 7 oseb; M.56; v zelo dobrem stanju. Proda se tudi Vim tovorni avtomobil (truck) '/? tona .Cena zelo nizka. Vprašajte na 14405 Thames Ave.
(106
NAZNANJAM
da sem preselil mojo trgovino
z modnim blagom
iz 5914 St. CLAIR AVE na
5911 St. Clair Ave. L • HARTSTEIN
Slov. Nar. Dom prodaja vrtno zemljo s travo (ruševina ali važe'). Kedor želi kupiti naj se obrne na John Marn — New York Dry Cleaning Co., 6220 St. Clair Ave., kjer dobite pogoje in ceno.
PRODA SE dobroidoča gostilna z vso opravo. Vprašajte na 5302 St. Clair Ave.	(105
NA STANOVANJE se sprejme štiri fante. Naslov se poizve v upravništvu tega lista.	( 1 05
TRGOVINA NAPRODAJ.
Grocerija in sladščičarna, na prometnem kraju, se proda radi odhoda iz mesta. Cena je nizka. Zglasite se na 7834 Burke Ave.	(1 04
SLADŠČIČARNA
(candy store) se mora takoj prodati; 5 sob, kopališče, najemnina $45 na mesec. Najlepša prilika za Slovenca ali Hrvata. — Vprašajte na 1316 E. 55. St.
(104
HIŠA NAPRODAJ. Cena $6,600, v gotovini $3,100
Radi naglega odhoda v stari kraj sem prisiljen prodati svojo hišo skupno s pohištvom. Hiša ima 8 sob, štiri zgoraj, in štiri spodaj, kopališče, cementirano klet, verando zgoraj in spodaj in stoji na zemljišču, ki meri 35x 140. Hiša je vredna $7.500, toda žrtvovati jo moram ker moram čim preje zapustiti Ameriko. Ako mislite kupiti; se nemudoma oglasite pri MILOŠ BOIČ,— 14206 Sylvia Ave., Collinwood, Ohio.
KAMDEN KAVA
je najboljša kava, najbolj^ kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, P° vseh najboljših grocerijah.
THE KAMDEN C0.
PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O.
■aBBKIlIBSHHnKHHB
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave.
Uhod iz 62. vzhodne ceste.
Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let.
Princeton 2010-R Mi napravim0 Cedar 1020	vašo hišo svetlo-
The Light House
Električni kontraktorji.
Delamo vsa električna dela Napeljujemo žice in izvršujem0 razna popravila.
8305 Cedar Ave.
Cleveland, Ohio.
Kadar se selite
se zanesljivo obrnite na na!" tvrdko. Na razpolago imam0 5 tonov truck, kakor tudi manjse truck-e za vse prilike.
TOČNOST IN VARNOST JAMČENA. Telefonirajte :Bell Rosedale 5300
John Ušeničmk 6303 Glass Ave.
Za bolezni in bolečine
PAIN-EXPELLER
Tvoralika znamka reg. v pat. ur. Zdi. dr.
St*
Prijatelj v Potrebi
Jezelomnogo pomagal njegovem? svaku Irc rojaku, pravi Mr. StJpeIC
West Raleigh, W.Va-^ "Z ozirom na dejstvo, da je Nuga-T1?" pomagal mojemuprijatelju in poslužil Mugodiy mojemu svaku Galovicu, sem povedal o r)L,J tudi ostalim mojim rojakom in ti so prep|"^t0
o dobrem uspehu vaSih tablet. Priloženo do"
85 za O nadalinih steklenic. Ljudje pr'hB,'a, k meni za NUGA-TONE kakor čebele P° JSw; ker ima vsak zaupanje vanj. IVAN STI"1, ■
Nuga-Tone poživlja in pojačuje. živijenske sile, čudodelno zdravilo j? e, slabe, nervozne, hirajoče može in *?ice, Poživlja jetra in čreva, osvežuje >f,'ota odvaja strupene zavržke, odpomore pf " j(1 in napenjanju, slabemu izdibavanj". odpravlja belino na jeziku. Povzroča ny vnden apel it, dobro prebavo, poinnJ živce in osveževalno spanje.
Vsaka steklcnica Nuga-Tone vsebuje
ZA
iNuga-Tone vseuw. „d. EN MESrC ZDROVLEJF.NJA. Cena »'"j Kupite steklenico že danes. Dobite 1° j„l vsakem dobrem lekarju, jemljite ga Z« , g in če ne boste popolnoma zadovolj' t\ uspehom , Vam bo lekar drago volje P"*-^,« novce. Ce ga nemorete dobiti Pr[.,„%»» lekarju, nam poSijite $1.00 in dobite ^ jamčeno zdravljenje za vos mesoc, PJ»" sj7 NATIONAL. LABORATORY.
grosto.
Dearborn St., Chicago, Hi.
Vas bolijo zobje?
Slabi zobje povzročijo glavobol, želodčne nerede, bolečine o-krog oči in tudi revmatizem. Torej ako hočete biti pri dobrem zdravju, jih ne zanemarite. Prav lahko se jih popravi brez vsakih bolečin. Popravite jih sedaj in si prihranite čas in denar.
Točna in dobra postrežba. Vsakemu spopolnim delo v parih
tednih. Govori se slovensko.
Dr. E. S. SNYDER
ZOBOZDRAVNIK vogal E. 64. St. in St. Clair Ave.
Uradne ure od 9 do 1 2; od 1 do 5; zvečer od 6 do 8.
R. M. S. P.
EVROPO
Vsake 14 dni z "O" parnil« NEW YORK—HAMBURG Spotoma se oglase v
Cherbourg in Southampton
ORBITA...21. maja. 2. iul»a; OROPESA. .4. junija. 16. iu ORDUNA. .18. junija. 30. iul»» 1. 2 in 3 razred
Za podnike 3 razreda .ie nadvse dobro preskrbljeno.
THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO.
26 Broadway	New York
Sanderson & Son zastopnik«
Ali vsak zastopnik paro-brodnih linij.
OGLAŠAJTE
"ENAKOPRAVNOSTI