V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo razmeroma toplo vreme, padavine so možne ob koncu tedna.
St. 41 (1678) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek, 8. oktobra 1981
Cena: 10 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Papež hi Bojane nova državna prvaka
Jspeh na državnem kolesarskem prvenstvu
V soboto in nedeljo se je v Kobaridu končalo državno kolesarsko prvenstvo v vožnji na kronometer in gorski dirki z
Branko Bojane
V Krškem prva »jedrska”
elektrika
Generator JE Krško priključen na 380 kV omrežje
V petek, 2. oktobra, ob 21.01 je prva jugoslovanska jedrska elektrarna v Krškem dala prve kilovate dragocene električne energije. S tem ko je glavni inšpektorat pri slovenskem komiteju za energetiko, industrijo in gradbeništvo na podlagi soglasja republiškega upravnega organa Hrvaške izdal odločbo za vstop JE Krško v tretjo fazo poskusnega obratovanja in so delavci JE uspešno opravili prvi preizkus priključitve generatorja JE na 380 kV omrežje jugoslovanskega elektroenergetskega sistema, je nuklearka dejansko dobila status elektroenergetskega objekta.
Pogonska posadka domačih strokovnjakov (vodja izmene je bil Tomaž Setnikar) je imela dobre tri ure polne roke dela, ki pa je potekalo presenetljivo dovršeno. Ko so od 18. ure dosegli kritičnost Oz.' samo-vzdrževanje reaktorja in nato zavrteli turbino na 1.500 obratov v minuti, so hkrati preverjali njeno zaščito in nato preizkusili še generator električne energije. Ob 21.01 je Gorazd Škraba potegnil ročico in tako sinhroniziral generator na omrežje. Na številnih od 860 kontrolnih inštrumentov so zaplesale signalne lučke, premaknili so se kazalci in to je bil znak, da so delo dobro opravili in da je čas za hipec veselja izmene. V žice 380 kV daljnovodov so vključili dobrih 60 MGW električne energije, kar pomeni, da so obremenili generator komaj desetodstotno.
Ves čas zahtevnih operacij je bila v pogonu plinska elektrarna Brestanica, ki je z JE Krško povezana z ločenim 110 kV daljnovodom; bila je v pripravljenosti, če bi ob sinhornizaciji prišlo do izpada 380 kV jugoslovanskega omrežja. Poskusno obratovanje predvideva tudi v tej fazi številna testiranja in celo izključitev iz omrežja, vsi ti preizkusi pa vodijo k postopnemu povečanju moči elektrarne, ki naj bi letos proizvedla blizu 300 milijonov kilovatnih ur energjje.
P. PERC
Nova pekarna in tovarna
Kočevje dobilo novo pekarno 2ita, Tekstilana pa novo dvorano predilnice — Šeškovi nagradi Posestvu »Snežnik" in Saši Bižalu — Ivan Maček—Matija častni občan občine Kočevje
„Vaš predsednik občinske skupščine Jože Novak je v svojem svečanem govoru med drugim dejal, da vseh nalog, ki ste si jih zadali, niste izpolnili.
Upam pa, da jih boste in da boste dosegli še večji razcvet Kočevske. Ce boste več delali, se bo tudi vaš osebni standard izboljšal
To je le ena izmed misli Ivana Mačka-Matije na svečani seji občinske skupščine in družbeno političnih organizacij občine Kočevje ter delovnega kolektiva Tekstilane, kije bila posvečena prazniku občine Kočevje, 3. oktobru, 60-letnici obstoja Tekstilane Kočevje in 10-letnici pobratenja občin Dolina pri Trstu in Kočevje. Na svečani seji
Frank predal za uspešno sodelovanje občini Kočevje plaketo VDV.
V kulturnem delu svečanosti je nato skupina godbenikov, harmonikarjev, pevcev in recitatorjev izvedla priložnostni recital, posvečen predvsem tekstilcem. Zelo uspešno ga je pripravil Ive Stanič.
Istega dne, 3. oktobra, pa so v Kočevju že prej odprli nove prostore pekarne. Na tej svečanosti sta govorila predsednik delavskega sveta tozda Pekarne Žito Ljubljana Zenon Marn in predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje Alojz Petek. V kulturnem programu so sodelovali delavska godba, nonet Rog in recitatorji.
V dneh okofi praznika je bilo še več kulturnih in športnih prireditev. Med drugim so v Pokrajinskem muzeju odprli razstavo ,,Slovenski partizanski denar”, ki bo trajala še do - 20. novembra, v Likovnem salonu pa razstavo del devetih slikarjev iz pobratene občine Dolina.
JOŽE PRIMC
OTVORITEV PEKARNE - Predsednik občinske skupščine Kočevje Jože Novak odpira novo pekarno Žita v Kočevju, ki bo pekla kruh za območje občin Kočevje in Ribnica. Tako na to območje ne bo več potrebno voziti kruha iz Ljubljane. (Foto: Primc)
ČASTNI OBČAN - Življenje in delo Ivana Mačka—Matije je bilo že pred vojno, med vojno in po njej tesno povezano s Kočevsko.
so podelili Ivanu Mačku-Matiji tudi listino častnega občana občine Kočevje.
Svečane seje, ki je bila v novi predilnici Tekstilane, katero so tudi odprli ta dan, so se udeležili predstavniki medobčinskih organov ljubljanske regije, pobratene občine Dolina pri Trstu, sosednjih občinskih skupščin, brigad, ki imajo domicil v kočevski občini, okrožnega odbora OF Barje Kolpa, narodni heroji in člani delovnega kolektiva Tekstilane.
Na seji so podelili tudi letošnji najvišji priznanji občine Kočevje, Šeškovi nagradi. Dobila sta ju Posestvo „Snežnik“, ki že 30 let uspešno gospodari na svojem območju, ter profesor Saša Bižal, ki v vsem povojnem obdobju prizadevno deluje na mnogih področjih, posebno uspešno pa na področju telesne kulture.
K praporu ZZB občine Kočevje so nato pripeli priložnostni spominski trak domicilnih brigad in sicer brigade Toneta Tomšiča, 9. SNOUB in 1. brigade VDV. V imenu odbora brigade VDV pa je nato Dušan
Delegati vseh treh posavskih občin so imeli na skupščini medobčinske gospodarske zbornice, kije v sredo, 30. septembra , zasedala v Sevnici, več izredno aktualnih vprašanj. Na tej seji so izvolili za novega (poklicnega) predsednika inž. Nika Kurenta iz Krškega.
Polletni rezultati gospodarjenja so bili zgolj osnova obravnave. Direktor posavske SDK Stane Kunej in pomočnik direktorja Temeljne posavske banke Dejan Avsec sta, podobno kot tajnik zbornice Malin-ger za izvoz in uvoz, pri svoji oceni izhajala iz aktualnih razmer v gospodarjenju. Banka je dala na svetlo tako rekoč svoja aktiva in pasiva povsem v skladu s stališči naših najodgovornejših organov, po katerih niti to poslovanje v ničemer ne more biti skrivnost za delavce.
Posavska banka LB ima za letos za naložbe na voljo le okrog 98 milijonov dinarjev. Naložba Lisce in sovlagateljev za tovarno elastičnih pletenin pri Brezovem v znesku 401 milijon dinarjev je verificirana. Nova tovarna sedežnega stilnega pohištva pod Čanjem je v zagonu. V toku so aktivnosti za čistilno napravo pri Tovarni papirja in celuloze v znesku 540 milijonov dinarjev. Za kmetijstvo je na voljo 149 milijonov dinarjev, k čemur prispeva posavska banka 62 milijonov.
Neizčrpen zgodovinski vir
Ena od glavnih tem srečanja zdravnikov-zgodovinarjev je bilo »Partizansko zdravstvo na Dolenjskem"
V Novem mestu je bil od 1. do 4. oktobra 30. sestanek Zveze znanstvenih društev za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije, na katerem je sodelovalo več kot 100 udeležencev iz vse Jugoslavije.
Glavne teme na tem odličo pripravljenem srečanju so bile „Zgo-dovina zdravstva na Dolenjskem”, »Partizansko zdravstvo na Dolenjskem”, „Razvoj socialnomedicin-skih idej in prakse v Jugoslaviji”, od izbranih tem pa naj omenimo »Ilirske province” in »Vojno krajino”.
V okviru sestanka je bila tudi okrogla miza na temo ,.Reforma univerzitetnega pouka v Jugoslaviji s pogledom na zgodovino medicine, stomatologije, farmacije in veterinarske medicine”, zvrstilo se je 19 prostih tem z različnih zdravstvenih področij, v Dolenjski galeriji so v počastitev srečanja odprli razstavo slovenskih slikarjev na temo parti-
zanske sanitete (več o tem na kulturi), udeležence je sprejel predsednik skupščine občine Novo mesto Uroš Dular, na posebno željo so obiskali Bazo 20, partizansko bolnišnico Gornji Hrastnik in Jelendol.
Sestanek, ki so ga namenoma sklicali v Novem mestu, da bi bili čim bliže krajem, kjer je bilo partizansko zdravstvo izredno dobro organizirano, je pokazal, da je pri proučevanju zgodovine NOB in njenega zdravstva še veliko neraziskanih in izredno zanimivih področij.
PARTIZANSKI ZDRAVNIKI NA ROGU - Slovenski partizanski zdravniki so med svojim tridnevnim bivanjem v Novem mestu ob ideali partizanske bolnišnice na Rogu in si ogledali tovarno zdravil Krka. Na sliki: nekdanja upravnica partizanske bolnišnice Jelendol dr. Ruža Segedin pripoveduje zbranim o delu bolnišnic na Rogu. (Foto: Janez Pavlin)
	ilr »n m	lisi Ih 1111S - Wl i a 11	aH	l||f|| L M 5 M i? sfj	| HAVA ■ ildZd 1
	UP Pr h	r 1 vi vUllU VUI ■■		Vv« vNB HI V	
V TOREK POTRES NA KRŠKEM POLJU
Kot so pokazali instru- \ s menti na ljubljanskem j j seizmološkem observatoriju, : i je območje Krškega in Bre-: žic v torek zjutraj ob 3.10 | stresel potres četrte stop-: nje po Mercallijevi lestvici, ki je imel svoj epicenter na {Krškem polju, Iz UNZ Krško so nam sporočili, da
• posledic potresa ni, če
* izvzamemo vznemirjenje ljudi, ki so ob tej uri čuli
| ali se prebudili.
Konec je z življenjem na up
Posavska temeljna banka Ljubljanske banke med nakovalom možnosti in želja - Novi predsednik medobčinske zbornice inž. Niko Kurent iz Krškega
Banka bo vsekakor morala opraviti rebalans svojega plana. Hudo primanjkuje tudi obratnih sredstev. Nezavidljivo je v kmetijstvu: v neprodanem lanskem vinu in celo lanskem sadju (!!) je vezanih 49 milijonov posojil posavske banke. Pred komisijo za oceno naložb so tri vloge: melioracija Lokavca, silos za žito in nakup gozdarske opreme.
Posavsko združeno delo bodo vsekakor pestila posojila s kratkim rokom vračanja. Kovinskopredelovalna industrija ne opozarja zgolj na neurejen jugoslovanski trg, kjer je neenotno kreditiranje že povod za nelojalno konkurenco. V Posavju se bo še lep čas poznal stečaj sevniške-ga Jugotanina, kjer ob rekonstrukciji ni šlo zgolj za tehnološki težave, temveč tudi slabo vodenje. Brežiški Salonit je še vedno v družbenem varstvu. Pomenljiv je Avščev zaključek, ki je šel tudi v sklepe skupščine, namreč, zapoznela analiza polletnega gospodarjenja sploh ne dopušča časa za ukrepanja. Težave se bodo še zaostrile, zato je dobrodošla pripravljenost banke in njen poziv, naj si vsi med seboj strokovno pomagajo. To bo še posebno potrebno pri nalogah za še večji izvoz.
ALFRED ŽELEZNIK
V SOBOTO OTVORITEV ZDRAVSTVENE POSTAJE
V Dragi v Kočevski občini bodo v soboto, 10. oktobra, odprli novo zdravstveno postajo. Hkrati bodo proslavili 40-letnico vstaje in počastili občinski praznik. Razen tega bo krajevna skupnost Draga hkrati proslavila posodobitev republiške ceste Lazec-Trava in posodobitev nekaterih krajevnih cest, izgradnjo vaških vodovodov, izgradnjo telefonske centrale in telefonskega omrežja po vseh vaseh v KS Draga.
Medobčinski svet ZSS za Dolenjsko o sanaciji IMV - Oportunizem je zdaj dajati potuho tistim, ki so soodgovorni za težke razmere - Naloge dolenjskih sindikatov pri premagovanju splošnih gospodarskih zagat
Že dokajkrat smo pisali o sanacijskem programu novomeške Industrije motornih vozil; v luči dejstva, da naj bi za njegovo uresničitev blizu SO milijonov dinarjev (kot posojilo iz rezervnega sklada) prispevalo tudi združeno delo štirih dolenjskih in morda še brežiške občine, so 29. septembra o programu razpravljali	člani
med občin ega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko.
Nihče kajpak ni pričakoval, daje na takem sestanku moč razčistiti žgoča vprašanja sanacije, četudi se je predstavnik IMV trudil in sindikalnim delavcem pojasnjeval morebitne nedorečenosti iz sanacijskega programa. Preden bomo strnili ugotovitve, ki kažejo, da medobčinski svet podpira prizadevanja za odpravo težav, v kakršnih se je znašel največji delovni kolektiv na Dolenjskem, povzemamo iz razprave tole:
Iz sanacijskega programa se da razbrati, ko da so za izgube in druge
nevšečnosti IMV v glavnem krivi zunanji dejavniki. Najbrž pa je prej res to, da so siceršnji težki pogoji gospodarjenja le omogočili, da so bolj prišle do izraza slabosti v sami IMV. se imevejevci pri izvajanju sanacijskega programa ne smejo zanašati samo na rešitve od zunaj (denimo, na pomoč republiškega sklada za skupne rezerve, vnovično uvedbo potrošniških posojil za avte ipd.), v prvi vrsti morajo odpraviti lastne pomanjkljivosti. Tega ne bodo dosegli, ako ne bodo prišli do
PONOVNA
OŽIVITEV
DRUŠTVA
EKONOMISTOV
13. oktobra bo v Novem mestu izredna skupščina Društva ekonomistov Dolenjske, in sicer v prostorih Ljubljanske banke ob 12. uri. Po treh letih nedela bi radi društvo znova postavili na noge, zato bo na skupščini sprejet tudi delovni program in način organiziranosti Ker organizatorji niso mogli ugotoviti točnega števila ljudi, ki delajo na področju gospodarske problematike v vseh štirih dolenjskih občinah, javno vabijo na skupščino in v članstvo društva.
velikim zmagoslavjem dvojice mladih novomeških kolesarjev. Trije naslovi državnih pravkov 2 je prispeval Papež, 1 pa Bojane, so novomeškemu kolesarskemu društvu	zagotovili
bržčas vodilno mesto v državi v vzgoji mladih tekmovalcev.
Z bero odličnih nastopov je v soboto pričel Sandi Papež v vožnji na kronometer, ko je na 24 km dolgi progi prepričljivo ugnal vse tekmece. Se uspešnejša za novomeščane je bila nedelja. Najprej je Papež med mlajšimi mladinci ponovno zanesljivo zmagal in tako osvojil že drugi
dna vzrokom, ki so jih privedli v slepo ulico. Očitno je v IMV zaškripalo tudi zaradi slabe organizacije dela, nezadostne izkoriščenosti sredstev in ljudi, prevelike odvisnosti od uvoza, ne-povezanosti z dolenjskim združenim delom, slabega obveščanja delavcev. In še bi lahko naštevali.
Ime vej ci se še vse premalo zavedajo stanja, v kakršnem so se znašli. Morebiti zato še niso storili vsega, da bi raziskali pravo vsebino vzro-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Sandi Papež
naslov državnega prvaka, le nekaj zatem pa je njegov uspeh v gorski preizkušnji ponovil še Bojane med starejšimi mladinci. Bojančeva zmaga je bila za mnoge vsekakor veliko presenečenje, saj je ugnal take tekmovalce, kot so Pavlič, Lampič, Polončič in drugi. Naj omenimo še, da je Bojane dobro vozil tudi v soboto, ko je bil v dirki na kronometer peti.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Po dobrih dveh tednih izjemno burnih razprav je kongres neodvisnih samoupravnih sindikatov Solidarnost naposled lahko potegnil črto in seštel dosežke.
Najbolj je kajpak lahko zadovoljen Lech IValensa, ki so ga znova izvolili za predsednika - dasi ne tako zelo prepričljivo. Za mesto predsednika so se potegovali štirje kandidati, med katerimi je sicer Walensa zbral največ glasov, a vendar le dobro polovico, medtem ko so si preostalo polovico glasov razdelili drugi trije
Izvoljen zmernež Lech VValensa
kandidati To lahko posredno priča vsaj o dvojem: da je Walensova nekoč velika popularnost precej upadla in da so si stališča znotraj sindikata glede na bistvena vprašanja zelo v opreki.
Slednje se je seveda kazalo tudi ves čas kongresa, ko so nekateri hoteli postavljati za poljske razmere izredno skrajne zahteve in programe.
Kongres se je opredelil tudi do novih zakonov, ki jih je sprejel poljski parlament o samoupravljanju. Solidarnost je izrazila vrsto pridržkov, a je nove zakone vendarle posredno pripravljata sprejeti. Ali, kakor so to natančneje povedali v Gdansku: zakonov v celoti ne zavračajo.
V tem smislu je kongres v Gdansku sprejel tudi vrsto sklepov, med katerimi je tudi tisti, ki pravi, da bi morali o vseh bistvenih zadevah gospodarjenja odločati kolektivi sami, ne pa zgolj od vlade postavljeni direktorji. Ali pa, da naj bi o sestavi in načinu dela komisij za izvolitev direktorjev sklepali izključno delavski sveti in ne državni ali partijski organi.
V trenutku, ko to poroča-
mo, je Lech Walensa kot vnovič izvoljeni predsednik Solidarnosti prišel znova navzkriž z oblastjo. Poslal je namreč vladi oster pismeni protest zaradi napovedane hude podražitve cigaret, rib in nekaterih drugih artiklov.
IRAN:
NOVI PREDSEDNIK
V Iranu je na volitvah za novega predsednika republi- -ke (nadomestil bo Mohameda Ali Radzaija, ki so ga ubili kmalu zatem, ko je prevzel dolžnost) zmagal Ali Hamnei.
Njegova zmaga na volitvah ni bila sporna že od vsega začetka, saj je imel podporo Homeinija, razen tega pa je za njim stala tudi večina od približno 160.000 mul (islamskih nižjih verskih voditeljev).
V sosednjem Kuvajtu pa tačas še vedno veljajo izredni varnostni ukrepi po napadu iranskih vojaških letal na neko kuvajtsko rafinerijo. Kuvajtski zunanji minister je za napad posredno obtožil Združene države A merike, ki naj bi imele prste vmes. Kako, o tem minister ni govoril Iz Teherana so medtem sporočili, da njihova letala niso napadla kuvajtske refinerije, marveč, da so to storili Iračani.
Kuvajt je po napadu odpoklical svojega veleposlanika v Teheranu, v vsem arabskem svetu pa so ta napad obsodili.
Na iransko-iraškem bojišču se medtem boji nadaljujejo. Iranska stran trdi, da je v zadnjih nekaj dneh dosegla velike vojaške uspehe in da so prisilili iraške enote k umiku.
Hkrati pa so v Teheranu tudi sporočili, da so iranske oborožene sile zavzele kurdsko mesto Bukan v zahodnem Azerbejdžanu, ki so ga menda imele v svojih rokah „kontrarevolucionarne sile" že od prvih dni islamske revolucije.
JANEZ CUCEK
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B PTT PODJETJA NOVO MESTO
objavlja
prosta dela in naloge
ORGANIZACIJA DEL NA PODROČJU TELEGRAFSKIH NAPRAV IN NAPAJALNIH NAPRAV
Pogoji:
dipl. ing. telekomunikacij ali dipl. ing. elektrotehnike za šibki tok, 3 leta delovnih izkušenj in 3-mesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev PTT podjetju Novo mesto v 15 dneh po objavi. Vsa pojasnila dobite po telefonu 068 21—379.
AVTO-MOTO STVO KRŠKO
proda
2 avtomobila 750.
DRU-
Zastava
Licitacija bo dne 17. 10. 1981 ob 8. uri na Stadionu Matije Gubca v Krškem.
761/41-81
SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO
najdenih predmetov (ure, kolesa, mopedi...).
JAVNA DRAŽBA
v soboto, 24. 10. 1981 ob 8. uri na dvorišču Skupščine občine Novo mesto. Ljubljanska cesta 2.
Istočasno razpisujemo prodajo kartotečnega bobna (s 6. koriti za format A-5 - stoječi, predelan).
Ogled kartotečnega bobna je mogoč vsak dan od 7. do 14. ure,soba 17, Ljubljanska cesta 2."
OSNOVNE ŠOLE NOVO MESTO - TOZD OŠ „KATJA RUPENA"
razpisuje
prosta dela in naloge SNAŽILKE
Nastop službe 2. novembra 1981.
760/41-81
BRUSELJ - Ostri pritiski na mednarodhih valutnih borzah, ki so v zadnjih dveh tednih povečali tradicionalne razlike med „močni-mi“ in „šibkimi“ članicami ,.evropskega denarnega sistema” (EMS), so povzročili revalvacijo zahodnonem-ške marke in nizozemskega guldna ter devalvacijo francoskega franka in italijanske lire.
Otopele kritike brez naslovnikov
Osebna odgovornost je postala zelo pomembno vprašanje naše družbe - Kolikor večje sokrivcev, toliko manjši je občutek krivde v posamezniku
LUSAKA - Organizacija narodov jugozahodne Afrike (SWAPO) je obsodila -načrte Južne Afrike ter administracije predsednika ZDA Ronalda Reagana, da bosta nadzorova-
la prihodnjo usodo neodvisne Namibije, pjše v spomenici, ki jo je poslala osvobodilna organizacija SWAPO in ki bo, kot je pričakovati, uradni dokument za vrhunsko srečanje v Commomvealthu.
Odkar smo v hudih gospodarskih težavah in moramo zaradi vse večje draginje zategovati pas, spet veliko govorimo o odgovornosti. Z vseh sestankov odmeva poziv, da jo je treba zaostriti, in to na vseh ravneh, v vseh okoljih. Vendar je še pomembnejše, kot le pozivati k odgovornosti, da kritiko konkretiziramo, sicer bo splošno prizadevaige za večjo odgovornost spet izzvenelo v prazno. Točen naziv organa, ime in priimek posameznika s funkcijo in celim naslovom so edini aduti članstva ZK v boju za dejansko uresničevanje sprejetih stališč. Pri tem pa nikakor ne gre in ne sme iti za ,Jov na čarovnice”. Gre za to, da posameznikom onemogočimo obnašanje na star način, kar bo samo koristilo njim in družbi.
V organizacijah združenega dela dobro vedo, kako krepiti osebno
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Na seji CK ZKJ so kritično in polemično
  __________,____farja predsedstva (___
in živahne razprave so med drugimi sprejeli tudi naslednja stališča:
Centralni komite podpira predlog predsedstva SFRJ o ustanovitvi komisije (pri zveznih družbenih svetih), ki bi imela nalogo izdelati predlog celovitega programa stabilizacije z nujnim prilagajanjem dogovorov o temeljih plana in družbenega razvojnega načrta, pospešitvijo dela pri sprejemanju dogovorov o družbenem načrtu ter učinkovitejšim usklajevanjem stališč o spornih vprašanjih tekoče gospodarske politike, kot tudi usklajevanjem stališč v zvezi z izvajanjem sistemskih zakonov.
Stališča CK ZKJ
Na podlagi načel kontinuiranega načrtovanja je treba uskladiti načrte in ukrepe za njihovo izvajanje z realnimi možnostmi in potrebami odločnega izvajanja gospodarske stabilizacije.
Centralni komite meni, da je izvoz dolgoročna strateška usmeritev našega družbenogospodarskega razvoja in najpomembnejša neposredna naloga. Poglavitna naloga članov organizacij in vodstev ZK v združenem delu, drugih družbenopolitičnih organizacij in organih družbenopolitičnih skupnosti je, da usmerjajo svoje sile in možnosti ter začnejo nujne akcije in ukrepe za povečanje izvoza.
CK meni, da morata splošna in skupna poraba naraščati počasneje od družbenega proizvoda. Nujno je vnovič proučiti in
zmanjšati obstoječe pravice do splošne in skupne porabe.
Treba je popraviti vse postavke zveznega proračuna, zmanjšati porabo teh sredstev in jo uskladiti z rastjo družbenega proizvoda, oziroma s potrebami uspešnega izvajanja politike gospodarske stabilizacije.
Odločno je treba preprečiti organiziranje številnih mednarodnih sestankov, prireditev, tekmovanj in simpozijev, ki zahtevajo družbeno podporo in vso to dejavnost korenito zožiti v meje naših materialnih možnosti in stabilizacijske politike.
ZMANJŠANA NADOMESTILA
Potrebno je odšteti nekaj več denarja za osnovne vrste kruha, konzumno mleko ter svinjsko in piščančje meso. Vendar to pot ne gre za klasično podražitev, ampak za to, da smo v naši republiki zmanjšali ali ukinili nadomestila pri omenjenih živilih, kar pa je bilo dogovorjeno že ob njihovi uvedbi na začetku leta. Znaten del sredstev, ki smo jih do zdaj dajali za nadomestila, se bo prelil za pospeševanje kmetijske proizvodnje in s tem tudi za zagotavljanje boljše in zanesljivejše oskrbe.
Cena belega kruha se je povišala od dosedanjih 12,30 na 16,70 dinarjev za kilogram, polbelega od 10,90 na 14,70 in črnega od 9,10 na 12,40 dinaijev za kilogram.
Liter konzumnega mleka bo odslej za dinar dražji in bo stal 12,50 dinarjev. To še vedno ni realna cena, saj bo ustrezen sklad še vedno zagotavljal dva dinarja nadomestila pri litru, kar je toliko kot v ostalih republikah. Doslej je nadomestilo znašalo 3 dinarje pri litru.
MILAN MEDEN
odgovornost (ne)odgovornih. Nihče na primer ni bil poklican na odgovor zaradi zgrešenega investiranja v nove zmogljivosti. Odločna politična zahteva, naj SIS zmanjšajo stopnje prispevka, da bi s tem olajšale položaj gospodarstva, je bila sprejeta samo simbolično. V sedanjem trenutku so dohodki zaposlenih v SIS večji od planiranih, do konca leta pa bo gospodarstvo zato spet siromaš-nejše za milijarde dinarjev. V primerjavi z gospodarstvom obdavče-valci njihovega dohodka ne vedo, kaj naj bi počeli z denarjem, vendar ga ne vrnejo tja, kjer so si ga nabrali.
Botri takšnih in drugačnih pojavov so dobro znani, vendar kljub temu nihče ne imenuje krivcev, zato pa krvdo za pomanjkljivosti valimo na sistem, to pa je zelo nevarno in politično škodljivo. Za vsako ceno se moramo otresti posplošenih kritik, in to ne samo zaradi zaščite sistema, marveč tudi zaradi dvojne morale. Nekateri posamezniki na primer trdijo, da brez rezerve podpirajo politiko ZK, vemo pa, da imajo po dve družbeni stanovanji, da so si z netočnimi potrdili zagotovili pokojnino in štipendije ali delo za otroke ali utajili davek, skratka, da sami nimajo nikakršne moralne pravice, da bi druge pozivali na zategovanje pasu, ne da bi najprej pometli pred svojim pragom.
Osebna odgovornost je postala zelo pomembno vprašanje naše socialistične samupravne družbe, saj nekateri samoupravljanje pogosto uporabljajo le kot zaslon, za katefirn skrivajo svojo osebno in kolektivno odgovornost za številne protisocialistične in protisamoupravne postopke ter akcije. Predlogi, naj bi zvezna skupščina sprejela poseben zakon o odgovornosti, upravičeno niso naleteli na odmev, saj bi pomenili priznanje, da sc je v našem celotnem družbenem življenju zasidrala neodgovornost, kar pa nedvomno ne drži. Zakon o združenem delu govori o raznih oblikah odgovornosti pravnih oseb najmanj v šestdesetih členih, medtem ko o osebni odgovornosti za opravljanje samouprav-ljalskih funkcij vsega le v sedmih - v V. poglavju. Iz teh členov o osebni odgovornosti pa je razvidno, da je preciziranje te materije prepuščeno statutom in drugim internim aktom organizacij združenega dela. Pri vprašanju, kdo vse je odgovoren, je
TELEGRAMI
NEW YORK - Splošna razprava v generalni skupščini OZN se je prevesila v tretjo, sklepno fazo. Svoje poglede na položaj v svetu je doslej že izrazilo blizu sto držav, članic svetovne skupnosti. Pričakovati je, da se bo razprava končala konec prihodnjega tedna. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec se je po končanem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov sestal z jugoslovanskimi novinarji, ki so poročali iz OZN.
najpomembnejša razsežnost razlike med individualno in kolegialno, to je kolektivno odgovornostjo. Psihološka razlika med njima je velika: individualna odgovornost pušča v zavesti posameznika jasen in določen občutek krivde, če kaj slabo naredi ali če ne naredi, za kar je osebno odgovoren, kolektivna odgovornost pa ne ustvarja tega občutka krivde ali pa ga ustvarja v veliko manjši meri, v skladu z znanim principom iz psihologije o odgovornosti: „Kolikor več je sokrivcev, toliko manjši je občutek individual-
ne krivde”.
VINKO BLATNIK
tedenski
mozaik
POTEM KO JE V 216 DNEH UMRLO deset zapornikov je poveljstvo IRA, irske republikanske armade, ustavilo gladovno stavko v zaporu Maze. To je poveljstvo IRA storilo zato, ker se je prepričalo, da s stavko in smrtjo desetih zapornikov niso dosegli ničesar. Sporočilo o prekinitvi gladovne stavke je v Veliki Britaniji povzročilo veliko olajšanje, prav tako pa so ga pozdravili na severnem Irskem in v republiki Irski. IRA je morala preklicati stavko iz več razlogov. Britanske oblasti so ostale skrajno nepopustljive in niso hotele privoliti v kompromis. Če zaporniki nočejo jemati hrane in zato umirajo, je to sicer tragično in žalostno, a po našem mnenju gre za njihovo zasebno odločitev, v katero ne želimo in še bomo posegali, je dejal predstavnik britanske vlade. Drugi vzrok za prekinitev stavke je bil tudi pritisk sorodnikov, ki so morali obupano gledati, kako zaporniki umirajo drug za drugim brez sleherne koristi. Za IRA je preklic gladovne stavke gotovo hud, zlasti propagandni udarec, toda za desetine mladih Ircev ki so v zaporu čakali, da začnejo z gladovno stavko (brž ko je zaradi lakote in splošne izčrpanosti umrl eden zapornik, je začel z gladovno stavko njegov tovariš), je ta preklic v resnici ponovno rojstvo . . . Življenje je preveč dragoceno, da bi se mu odpovedali zaman . . .
TAKO PA KOT KAŽE NE MISLIJO V IRANU, kjer so v soboto in nedeljo usmrtili še trideset ljudi. Te so obisti obtožile sodelovanje . v demonstracijah proti oblastem minuli teden. Usmrčeni so bili predstavniki organizacije Mudža-hedini Halk, ki je v ilegalni opoziciji do oblasti. Doslej so v Iranu samo v mesecu dni usmrtili že okoli 300 ljudi, odkar je zmagala islamska revolucija pa že več tisoč. Zadnje obsodbe so izrekli po sodni obravnavi, ki je trajala v poprečju od deset do petnajst minut in na kateri obtoženi niso imeli možnosti priziva na drugo stopnjo . .. Islamski zakoni islamske revolucije ne poznajo milosti. . .
IZ ZADNJEGA PAVLIHA
 s—- r'	V—,
r-QsTtitSOS0Y»,&t <
KM 81 m) ‘
DOLENJSKE VIZE
Ce na Dolen|skem obrodi krompir, nastane vik in krik, prepir, kdo veC krompirja bo prodal, kdo veC denarja v žepu zbral!
KIT KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA" n. sub. o. NOVO MESTO - TZO MIRNA PEC
RAZPISUJE po sklepu zadružnega sveta prosta deta in naloge
UPRAVNIKA TEMELJNE ZADRU2NE ORGANIZACIJE MIRNA PEC (INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN)
Pogoji:
- poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še sledeče pogoje:
1. Visoka, višja ali najmanj srednja izobrazba kmetijske ali ekonomske smeri.
2. Da ima najmanj eno leto, oz. za srednjo izobrazbo najmanj 3 leta delovnih izkušenj.
3. Moralno politične vrline in aktiven odnos do samoupravljanja, sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa.
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
KIT KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA" NOVO MESTO, C. Komandanta Staneta 10, v zaprti kuverti z oznako „za razpisno komisijo TZO Mirna peč". Informacije lahko po potrebi dobite v Splošnem sektorju.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
/d v mm mfaTu jr nmwM lmm ftotipum, mim r/!W4
tit IHMH'HSEK
vBISSBT
NOV PROGRAM KOVINARSKE - Vse vrste elementov zakloniščne opreme, ki jo izdeluje krška Kovinarska, v teh burnih časih zaostrovanja mednarodnih odnosov žanje obilo zanimanja. Da se le ne bi bilo potrebno nikoli zares skriti za vama železna vrata, žele tudi delavci. (Foto: P. Perc)
ŠE LETOS NA VOLJO BOLNIKOM - V Kostanjevici na Krki dokončujejo novo zdravstveno postajo in lekarno za 4780 prebivalcev goijansko—žumberškega območja. Investicija se je zavlekla, niso je pa odložili, ker bi ta predel moral dobiti zdravstveni objekt že do 1980. leta. (Foto: J. Teppey)
KRKA TIK PRED OTVORITVIJO - Nove proizvodne zmogljivosti v okviru Krkinega ,programa 64“ bodo, sicer z zamudo, kmalu odprte. Del novih naprav in poslopij je videti na fotografiji. Za letošnji občinski praznik 29. oktober bo tu osrednja slavnostna prireditev. (Foto: R. Bačer)
NEDELJSKO JESENSKO TIHOŽITJE - Pečen kostanj in mošt sta za ta čas značilna dolenjska poslastica. Tudi družina Vere Jerman iz Ločne 20 je zadnjo nedeljo popoldne ob njej uživala. Pred hišo so pekli kostanj v splošno veselje otrok, domačih in sosedovih. (Foto: R. Bačer)
HRUP IZ „ATOMSKE“
Na zadnjem zasedanju družbenopolitičnega zbora krške občinske skupščine je delegat Drago Ko šale dejal, da je hrup, ki ga povzroča izpuščanje pare iz varnostnih ventilov jedrske elektrarne, za vaščane Vrbine, komaj kilometer od nuklearke, neznosen. Zahteval je, naj pristojni ugotovijo, če je to v skladu z izdanimi dovoljenji. V nuklearki pa so nam povedali, da piskanja pare, ki para ušesa Vrbinčanov, ne bo, ko bo JE Krško prenehala s poskusnim obratovanjem.
»Bomo meso uvažali iz Ljubljane?”
O gospodarskih zagatah na seji krške skupščine — Brezbrižnost bo le poslabšala razmere — Agrokombinat bo imel letos nad 3 milijone dinarjev izgube
Sejmišča
NOVO MESTO: Kaže, da bo končno le zaživel nekdanji sejmiški vrvež. Tokrat je bilo naprodaj 350 pujskov in 21 od tri do pet mesecev starih prašičev, prodanih pa skupaj 213. Pujski so veljali 1.900 do 3.000 din, starejši prašiči pa 3.100 do 4.200 dinarjev. Naprodaj je bilo tudi 29 glav goveje živine. Voli so stali 54 do 58 din, krave 46 do 50 in mlada živina 46 do 52 dinarjev kilogram žive teže. Prodali so skupaj 23 glav.
BREŽICE: V soboto je bilo naprodaj 396 pujskov in 14 nad tri mesece starih prašičev. Lastnika ja menjalo 213 živali. Pujski so veljali do 100 din. starejši prašiči pa do 70 din kilogram žive teže.
Medtem ko je bila razprava o izvajanju resolucije o družbenogospodarski politiki in razvoju krške občine v letošnjem polletju na zasedanju družbenopolitičnega zbora izjemno živahna, delegati zbora združenega dela občinske skupščine 29. sept. sploh niso „opazili”, da je na dnevnem redu tako pomembna točka.
Je vmes apatičnost, kot bi lahko razumeli, ko je delegat tovarne papirja „Djuro Salaj” zadnjič navedel vrsto objektivnih in tudi samokritičnih subjektivnih okoliščin, ki so prvedle gospodarstvo — v mislih pa je imel svojo tovarno - v najtežji položaj doslej? Da nihče noče več dobro delati, najbrž ne bo držalo, je pa blizu resnice, da se vsi zgledujemo raje po tistih, ki ne delajo tako, kot bi morali. Marsikdaj je vmes nespodbudna uravnilovka in težnja po lagodnem življenju brez naprezanja. Revolucionarno zveni poziv, češ da je treba proučiti, zakaj nočemo več delati, ljudi, ki nočejo delati, pa postaviti na cesto. V vsakdanji praksi je namreč precej težko obračunati celo z delomrznežem, kaj šele z ljudmi, ki so se podredili vse močneje prisotnemu razpoloženju, ki smo ga poimenovali otopelost, brezbrižnost.
Da se ne bi kar tja v en dan predajali počutju, češ bo že, kakor bo, bi precej storili že s tem, če bi ljudem vsaj odgovorili na vrsto
Kmetijski
Svetovana novost - inkara
Slovenska, zdaj že manj kot 260.000 hektaijev velika ,,njiva , se iz leta v leto krči. Na leto zazidamo ali kako drugače izgubimo za vse večne čase do 2.000 hektaijev, zato pa moramo bolje izkoristiti tiste, ki ostanejo, tudi s sejanjem prezimnih krmnih dosevkov, ki zapolnijo vrzel med dvema glavnima posevkoma. Tak dosevek je tudi na Dolenjskem in v Beli krajini dokaj uveljavljena detelja inkamatka, zlasti pa priporočana prva slovenska in jugoslovanska sorta inkara.
Inkaro je s pomočjo sodelavcev vzgojil dr. Jože Korošec iz ljubljanskega Kmetskega inštituta. V primeijavi z do sedaj sejanimi sortami, poljsko sorto opolsko in nesortnim semenom, ima nova sorta nesporne prednosti. Odlikuje se z večjo odpornostjo proti mrazu, ki je v preteklosti rad razredčil posevke inkamatke, pa tudi proti boleznim in poleganju. Za nameček dosega tudi večje pridelke v primeijavi s kontrolnimi sortami, s tem pa se poveča pridelek hranilnih vrednosti in prebavljivih beljakovin.
Inkarnatka, sejana za prezimni krmni dosevek, mora v zemljo proti koncu avgusta ali v začetku septembra. Poljina naj bo kar se da skrbno pripravljena, dobro uležana in drobno grudičasta. Podobno kot pri setvi ozimne pšenice naj bo njiva zorana vsaj dva tedna pred setvijo, v primeru pa da, to ni mogoče, pomaga valjanje. Setev naj bo plitva, le do 2 cm globoka, poraba semena pa znaša 30 kg na hektar. (Mimogrede: novo sorto inkaro ima pravico razmnoževati in prodajati seme semenarski kombinat Semenarna iz Ljubljane). Najboljša je setev v vrste, ki so 15 cm vsaksebi.	.	,	.	...
Bolj kot čisti posevek priporočajo strokovnjaki različne mešanice inkamatke z grašico in jjuljko. Hvaležna je znana grašljinka ali landsberška mešanica, za zeleno krmo pa zlasti mešanica inkamatke z ljuljko. Nova sorta inkara ima še eno lastnost, ki utegne biti včasih odločilna. Za košnjo dozori teden dni prej kot drage sorte in v začetku maja že lahko zapusti njivo in odstopi prostor silažni koruzi, kije že tako in tako znana, da daje največji pridelek hranilnih snovi na hektar.
Inž. M. L.
vprašanj, še bolje pa, če bi rešili pereče probleme. Med še kako pereče sodi tudi vprašanje oskrbe. Krški delegati so, denimo, spraševali predvsem o preskrbi z mesom. Zakaj so pri nas zacementirane cene tega živila, ki že zdavnaj ne prihaja na mizo le ob nedeljah, sosedje na Hrvaškem pa se prožno prilagajajo in obmejnemu območju poberejo veliko živine? Krški Agrokombinat bo imel do konca leta 306 starih milijonov dinarjev izgube, kljub kompenzacijam. Bomo meso uvažali iz Ljubljane? ” je vprašal bolj zares kot za šalo eden izmed delegatov.
P. PERC
Iskra, na 12. mariborski TAM, na 13. Slovenijales, na 14. Slovenske železarne itd. Med delovnimi organizacijami iz naše regije je na lestvici zastopana IMV, ki pa je zdrsnila z 80. mesta na 93. IMV je v lanskem letu ustvarila 6.573.471.000 dinarjev skupnega prihodka, zaposlenih pa je imela 6.018 delavcev.
(Bori Zupanfii)
IMV na 93. mestu
Naš gigant zdrsnil za nekaj mest navzdol
Revija Ekonomska politika je že trinajstič po vrsti pripravila lestvico dvestotih največjih jugoslovanskih delovnih organizacij, za merilo pa so vzeti podatki o skupnem prihodku, dohodku, povečanem za amortizacijo, povprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva in povprečno število zaposlenih. V primerjavi z minulim letom se razporeditev največjih ni kaj dosti spremenila, kar pomeni, da ostaja jedro jugoslovanskega gospodarstva še najprej približno enako, s to razliko, da se je delež dvestotih največjih v skupnem prihodku jugoslovanskega gospodarstva povečal od 55 odst. na 57 odst.
Med 140 proizvodnimi organizacijami ostaja slej ko prej na prvem mestu 1NA, na 9. mestu pa je najvišje uvrščeno slovensko podjetje
Zagata še hujša
Tudi po sedmih letih ostala zasedena solidarnostna stanovanja
Pred dobrimi sedmimi leti, ko so bila zgrajena prva solidarnostna stanovanja v novomeški občini, so delovne organizacije podpisovale izjave, da bodo v petih letih svojim delavcem, ki dobijo tako stanovanje, poiskale trajno rešitev stanovanjskega problema. To pa pomeni dati delavcu drugo stanovanje.
Izkazalo se je, da je bilo podpisovanja takih izjav premalo premišljeno, vsekakor pa za delovne organizacije, ki so se medtem znašle v neugodnem finančnem položaju, neuresničljiva obvezna.
Veliko je tudi primerov, ko so ljudje v solidarnostnih stanovanjih že menjali službe, zdaj pa naj bi jim bivši kolektiv kupil drugo stanovanje, ko še za svoje ljudi nima dovolj možnosti! Tak stanovalec je kajpak zaščiten, maha s podpisano izjavo, si lahko prebira delovno mesto, .drugi, ki pa so dobili stanovanjska posojila, so vezani ostati v delovni organizaciji.
Ko je petletni rok, določen s prvo pogodbo, minil in teh vprašanj ni bilo možno rešiti, so salomonsko našli novo možnost: rok za izselitev je bil podaljšan za dve leti.
V Ljubljanski banki se pripravljajo na uvedbo možnosti kreditiranja pri nakupu solidarnostnih stanovanj, predvsem pa je od stanovanjske skupnosti odvisno, če bo taka možnost dana. Združeno delo bi si oddahnilo.
R. B.
Ratko Dmitrc
EN HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja Tit Doberšek
Znanje je moč, je luč napredka. Uporabljeno v praksi, prinaša tudi oprijemljive koristi. Dober svet je vreden več kot denar. Zato moramo biti veseli vsakega kamenčka, ki se vgrajuje v velik mozaik znanja, pa naj gre za katerokoli področje človekovega dela in zanimanja.
Ponatis Doberškovega Vinogradništva
Da je po treh letih vnovič ponatisnjena knjiga „Vinograd-ništvo” Tita Doberška in to spet v (za naše razmere) kar lepi nakladi 3.000 izvodov, je že samo po sebi dobra reklama za neko delo. Pa čeprav gre, kot pravi avtor, le za učbenik, namenjen učencem poklicnih šol za kmetovalce in praktičnim vinogradnikom.
Tit Doberšek je v strokovnih krogih že dolga leta znan pisec zlasti po tem, da ima v svojih vinogradniških prispevkih in knjigah vedno pred očmi potrebe vsakdanje prakse. Preden svetuje kako novost, se vedno vpraša, če je pri nas uresničljiva, ali jo trgovina kmetovalcu sploh lahko preskrbi in koliko stane, se potem denar povrne in podobno. Tudi pri pisanju knjige, ki je nastala kot bogat izvleček iz obsežnega, po mnogih krajih in revijah porazgubljenega vinograd niškega znanja, je čutiti tako avtorjevo skrb.
..Vinogradništvo” je že četrta Doberškova vinogradniška knjiga. Predhodnica, kije izšla 1978. leta, je bila razprodana v rekordnem času, v nekaterih knjigarnah celo kot uspešnica. To kaže njeno vrednost, pa tudi povečano zanimanje za vinogradništvo.
Iz knjig se radi učijo predvsem ljubiteljski vinogradniki, meščani, ki jim je vinograd konjiček ali koristna sprostitev in spre
memba. Po njih bi morali še bolj < segati tudi kmetovalci in po- ] klicni vinogradniki, ki od pride- . lovanja vina živijo in za katere ni ' pomembno le, kako je kak vinogradniški ukrep treba narediti, marveč tudi za kakšno ceno. Zal ima večina kmetijskih knjig, in tako tudi „Vinogradni-štvo”, premalo ekonomike, čeprav je prav gospodarnost odločilna za uspeh kmetijskega dela.
Učbenik ..Vinogradništvo” je ponatis knjige iz leta 1978, vendar vsebuje nekatere novosti ter ima zaradi drugačnega, bolj varčnega preloma strani malo manjši obseg, ob tem pa bogatejšo vsebino. Najnovejši izsledki so vnešeni pri vzgoji trt cepljenk in pri oskrbi vinogradniške zemlje, upoštevane pa so tudi nove merske enote, ki so zdaj začele veljati.
Za naše vinogradnike bo posebno zanimivo poglavje, kije na novo vključeno v knjigo in ki nosi naslov ..Novi pogledi na oskrbo vinogradniške zemlje”. Snov je povzeta po brošuri dr. Jožeta Colnariča iz Maribora, ki v humidnih razmerah, kakršne so naše, priporoča zatravljanje ali trajno prekritje vinogradniške zemlje z zeleno odejo. Zatravljanje prinaša opazne koristi in se z njim že pohvalijo vinogradniki ' tudi s Trške gore in iz okolice . Šentjerneja. Najvažnejše je, da ta ' na videz preprosti, vendar zah- ] tevni ukrep, ki ne pomeni zanemarjanja vinograda, zmanjšuje obdelovalne stroške. Prav stroški pa lahko najbolj zmanjšujejo uspeh pridelovanja.
Sicer pa je, kot rečeno, ..Vinogradništvo” pisano kot učbenik. Pregledno ima razvrščene najrazličnejše podatke o vinogradništvu, od zgodovinskega 'pregleda, razmer vinogradništva v današnjem svetu Jugoslaviji in Sloveniji do biologije vinske trte, ampelografije, razmnoževanja, obdelave, vzgoje in varstva proti boleznim in škodljivcem.
Dovolj izčrpen sortni opis, ki mu je dodan opis vin, je obogaten z barvnimi fotografijami in vinjetami oz. črteži. V škropilnem koledarju in drugje svetovani kemični pripravki so kolikor mogoče sodobnega datuma. Seveda ni mogoče slediti prav vsem najnovejšim sredstvom, kijih prinaša na trg naglo se razvijajoča kemična industrija doma, še bolj pa v svetu.
Skratka: knjiga „Vinogradni-štvo”, ki jo je vnovič založila Državna založba Slovenije, izdal Zavod za šolstvo SRS, recenzira-li pa ugledni kmetijski strokovnjaki, je vredna priporočila.
M. LEGAN
DOLENJSKI LIST
Ugotoviti...
(Nadaljevanje s 1. strani)
kov za izgubo, ne nazadnje pa tudi odgovornost tistih (bodisi v IMV ali izven nje), ki so krivi za nepravilnosti. Takole je menil eden od razpravljalcev.
• Iz sanacij skega programa je razvidno, ko da so le objektivne težave krive za težave imevejev-cev, kar pa ni res. Zato je pravcati oportunizem zagovaija-nje stališča, češ da ne kaže ugotavljati odgovornosti za nazaj. V sanacij&i program je treba vključiti tudi sanacijo kadrov v IMV, saj ne more nihče jamčiti, da bodo ljudje, ki so bili dolga leta gluhi za dobronamerna opozorila, kos sanaciji. Ugotavljanje take od-govomostni ne bi bil nikakršen lov na čarovnice, prišlo pa bi do večjega zaupanja delavcev v uspešno izvedbo sanacijega programa.
Če ne bo prišlo do pospešenega razvoja družbenoekonomskih odnosov, doslednejše samoupravne organiziranosti, dokajšnjega odrekanja delavcev in njihove večje prizadevnosti itd. — potem se sanaciji ne obeta uspešen konec. Medobčinski svet ugotavlja tudi, da je treba v sanacijskem programu natančneje opredeliti sanacgo imevejevih tozdov v drugih občinah, nobenega dvoma pa ne more biti o tem, da se dolenjsko združeno delo ne bi moglo poenotiti in nuditi pomoči IMV, saj končno ne gre za darilo, ampak za posojilo, ki je hkrati pogoj, da^ bodo imevejevci dobili denar iz republiškega sklada za skupne rezerve.
V nadaljevanju seje je beseda tekla o nalogah sindikatov pri uresničevanju plansko zastavljenih ciljev gospodarjenja. Stanje tudi pri tem ni rožnato, saj v večini delovnih kolektivov še nimajo planskih dokumentov, ponekod pa planirajo zelo nestvarno. Zavest o nujnosti izvoza še ni prodrla v vse pore združenega dela, zato se že kaže precejšen devizni primanjkljaj, večajo pa se materialni stroški, ni pravega varčevanja, prihaja do kršitev dogovora o izplačevanju osebnih dohodkov, ni še izpeljana dosledna delitev po delu, veča se nezaposlenost (zlasti zaskrbljujoče je to, da ne dobijo dela ljudje z višjo ali visoko šolo), hkrati pa ne upada pogodbeno in nadurno delo. Se so slabosti pri naložbah, ki niso usmerjene v spreminjanje sestave gospodarstva, slabo delo se skriva z večanjem cen itd. Ta so slabosti, o katerih morajo delavci govoriti, pa ne samo govoriti, marajo težiti tudi k njihovemu odpravljanju.
D. RUSTJA
Alojzija Kurent
Iztekla se je življenjska pot Lojzke Kurent, po domače Janezkove mame, iz Kamnja pri Šentrupertu. Boleče je bilo slovo od nje, ki je rodila in vzgojila devet sinov in hčera, med zadnjo vojno pa je bila skrbna mama še tolikerim, ki so se bojevali za pravično stvar. Njeni otroci so bili med prvimi skojevci Sentruperške doline, sama je oskrbovala pravo partizansko skupino v Selih, noben partizan ali aktivist ni odšel lačen iz njene hiše. Rada je imela zemljo, jo pridno obdelovala, vedno je bila vedra, oplina je vela iz njenih dejanj. Take dobrote ni moč pozabiti, solze, ki so tekle ob njenem slovesu, so bile tudi solze zahvale Janezkovi mami.
PETER UNOVA
H
LEP USPEH NOVOMEŠČANOV - Na 3. Labodovem ekstemporu so se novomeški slikaiji dobro odrezali: dva sta bila nagrajena, štirje pa so dobili diplome. Na sliki: v Ljubljani živeči novomeški slikar Marin Berovič prejema iz rde dr. Ceneta Avguština in Zdravka Petana, glavnega diiektoija Laboda, tretjo nagrado za svoj pastel J zgubljena luč“. (Foto: I. Zoran)
Vzpon „ekstempora”
Novomeški Labodje v sodelovanju z domačo Likovno skupino Vladimira Lamuta priredil ob koncu minulega tedna že tretji slikarski ekstempore. Prireditve, ki bo bržčas tradicionalna, se je udeležilo šest akademskih in šestnajst ljubiteljskih slikarjev iz Slovenije in zamejstva. Ustvarili so več kot 50 del, izmed 22, predloženih za razstavo, pa je strokovna žirija izbrala najboljša in jih nagradila.
Na otvoritvi razstave v nedeljo, 4. oktobra, popoldne, ki jo je s krajšim koncertom popestril Sentjemejski oktet, je odločitev žirije (v njej sta sodelovala tudi dr. Mirko Juteršek in Andreja Koblar) objavil in obrazložil dr. Cene Avguštin.
Tri glavne nagrade za najboljša dela, ustvarjena na podlagi predpisanih tem (Novo mesto, dolina Krke, prosta tema), so dobili: Veljko Toman za sliko
»Novo mesto” (olje, akril), Jože Kotar za delo „Iz starega raste novo” (olje, pastel) in Marin Berovič za „1zgubljeno luč” (pastel). Nagrade za najboljša dela po posameznih temah so prejeli: Tone Tomazin za Jesen" (olje, platno), Štefan Štirn za »Zajtrk ob Krki” (pastel) in Uroš Žitnik za „Vas ob Krki” (gvaš). Janez Kovačič, Jože Kumer, Marjan Maznik, Jožica Medle, Toni Vovko, Majda in Tomaž Železnik pa so za svoje stvaritve prejeli diplome. Nagrade in priznanja je slikarjem podelil Zdravko Petan, glavni direktor Laboda.
Razstava bo šla kasneje iz Novega mesta na pot v kraje, kjer ima Labod svoje tozde: v Trebnje, Idrijo, Krško in Ptuj. Predvidevajo tudi, da bi se prihodnji ekstempori zvrstili v teh mestih.
I. Z.
Nove spodbude za izvoz na zahod
Tudi neizvozniki naj prispevajo del dohodka za spodbudo izvoza — O večini deviz naj odloča tisti, ki jih ustvarja — Kazni za nespoštovalce dogovorov in sporazumov
Prava rešitev za spodbuditev izvoza bi bila, da bi vsak, ki izvaža, razpolagal najmanj s 65 odstotki ustvaijenih deviz. Tudi vsaka republika in ne le OZD bi bila potem zainteresirana, da ostvari kar naj večji izvoz, seveda na zahodni trg.
To je bila ena izmed misli, izraženih v razgovoru gospodarstvenikov kočevske in ribniške občine, ki je bil 2. oktobra v Kočevju.
Razgovor je vodil in odgovarjal na vprašanja predsednik SIS za ekonomske odnose s tujino Slovenije Janez Bedina.
Udeleženci razgovora pa so menili tudi, da izvoz za vsako ceno ni prava rešitev in da je treba uvesti celo razne omejevalne ukrepe za „škodljivi izvoz”, kot so imenovali pretirani izvoz surovin.
Končni izvozniki so opozarjali na pojav, da zahtevajo vsi, ki so kakorkoli udeleženi v izdelavi izvoz nega izdelka, določen delež deviz.
Marsikje pri tem pretiravajo. Iz kočevskega Melamina pa je prišlo opozorilo, da podpisniki sporazuma Melaminu ne zagotavljajo toliko deviz, kot so se obvezali s sporazumom. Posledica je, da ne morejo uvažati surovin in da grozijo občasne prekinitve proizvodnje najprej v
Melaminu, nato pa še pri kupcih njegovih proizvodov. Rešitev je le v spoštovanju sporazumov.
Ugotovili so tudi, da so izvozne-spodbude upravičene in da bodo potrebne celo še nove. Žal pa je teh spodbud že toliko in zapisanih v toliko predpisih, da izvozniki sploh ne znajo izračunati, do katerih oz. do koliko so upravičeni. Nujno je »torej spodbude in predpise o njih poenostaviti.
J. PRIMC
Belokranjsko sodelovanje
Pospešiti izvajanje sklepov OK ZK Črnomelj — Dogovor o kulturnem sodelovanju Črnomlja in Metlike
OGLAŠUJTE V DL!
UGANKARJI SO SE ZBRALI V TREBNJEM
Preteklo soboto je bilo v Trebnjem srečanje slovenskih ugankarjev, ki so na sestanku sklenili ustanoviti društvo ugankarjev. Razpravljali so tudi o vprašanjih, ki jih srečujejo pri svojem delu, o izobraževanju, arhivih m podobnem. Po koncu seje je ugankarje sprejel predsednik skupščine Tone Žibret in jim spregovoril o razvoju trebanjske občine.
Da bi pospešili izvajanje stališč in riclepov februarske seje občinske konference Zveze komunistov Črnomelj o kulturi, se je pred kratkim sestal aktiv ZK pri črnomaljski kulturni skupnosti.
V črnomaljski občini močno primanjkuje mentorjev za različne oblike ljubiteljske dejavnosti, zato so se na sestanku aktiva ZK med drugim dogovorili, da izdelajo evidenco vseh kadrov, ki delujejo na kulturnem področju. Beseda je tekla še o vprašanju umetnostne vzgoje v usmerjenem izobraževanju, saj je treba pogoje za ta pouk zagotoviti v kraju, kjer ta pouk poteka, se pravi v Črnomlju. Zato so se obrnili tudi na Zvezo kulturnih organizacij Slovenije in v kratkem bo v Črnomlju razgovor, ko naj bi s predstavniki ZKO ugotovili, kaj storiti za res
kakovosten pouk umetnostne vzgoje v črnomaljskem centru usmerjenega izobraževanja.
Tik pred podpisom je dogovor obeh belokranjskih kulturnih skupnosti, ZKO in OK SZDL Črnomelj in Metlika o sodelovanju na kulturnem področju. Člani aktiva so se zavzeli, da bi takoj po podpisu sklicali prvi sestanek podpisnikov dogovora, saj je vprašanj, s katerimi se bo ukvarjal bodoči belokranjski svet za kulturo, več kot dovolj.
A.B.
Osemkrat v brigadi
Novo meščanka Zdenka Seni-car, 21-letna absolventka vi^e šole za zdravstvene delavce v Ljubljani, je s svojim brigadirskim stažem in delom vzor med brkadirji. Prvič je šla v brigado 1976 na Kozjansko in sklenila, da bo brigadirka vsako leto. V
svoji brigadirski vitrini hrani spomine in priznanja iz Suhe krajine 1977, Posočja 1978, ! Deliblatskega peska 1979, Reke in Istre 1980 in Suhe krajine in Goričkega 1981. „To so najlepše preživete počitnice. Lep je občutek, da si gradil Titov most, da imaš mnoge nove prijatelje, da si se naučil nekaj novega. Zato bi vsakdo moral vsaj enkrat v brigado,” je povedala Zdenka, udeleženka osmih mladinskih delovnih akcij.
Sestanek ni začetek in konec
Na seji medobčinskega središča za idejno usposabljanje so pregledali delo v pretekli sezoni — Več pozornosti posvetiti operativni usposobljenosti
Čeprav so bili uspehi idejno političnega usposabljanja v dolenjski regiji od lanskega oktobra do letošnjega avgusta dokaj vidni, pa vsi, ki se z njim ukvarjajo, še niso zadovoljni. Kot je bilo rečeno na seji
sveta medobčinskega študijski v Trebnjem, bi se dalo še m;
V razpravi, na kateri sta na seji sodelovala tudi Roman Ogrin, izvršni sekretar CK ZKS, in Aleksander Kutuš, direktor politične šole CK ZKS, so razgrnili napake, do katerih še prihaja pri idejno političnem usposabljanju. Največja škoda je prav gotovo, da se mnogi absolventi tega usposabljanja izgube, da jih potem ne znajo ali ne morejo pitegniti v delo osnovne organizacije. Tudi glede načina predavanj in predavateljev je bilo izrečenih nekaj pripomb. Predvsem so razpravljalci kritizirali zastarele učne pripomočke in revno literaturo, kjer se v veliki meri zadovoljujejo samo s skripti.
Ko so govorili o delu v osnovnih organizacijah, so med drugim spet navedli podatek, da se delo v njih začne in konča s sestankom. Zato je bila na seji izrečena tudi misel, da bi morali v okviru idejno političnega usposabljanja skrbeti za večjo operativno usposobljenost vodstev osnovnih organizacij ZK. Za to vrsto usposobljenosti bodo morali pripraviti tudi posebne seminarje. Več informacij pa bodo morali dobiti v osnovnih organizacijah tudi o pro-
središča, kije bila pretekli četrtek j izboljšati.
gramih usposabljanja, in na kakšen način dol
o tem, kako i dobiti kandidate za posamezne izobraževalne programe.
Kot je videti iz programa za izobraževalno sezono 1981/82, je osrednja naloga pihodnosti zagotavljanje sodelovanja med vsemi dejavniki, ki na tem področju sodelujejo, še posebej pa bodo programe prilagodili potrebam osnovnih organizacij Medobčinsko študijsko središče pa bo samo izvedlo trimesečni seminar teorije in prakse marksizma, dopisno šolo marksizma, seminar o samoupravljanju. Medobčinsko središče bo sodelovalo tudi pri izvajan-
ju občinskih izobraževalnih programov, nadaljevalo pa bo še z uspešnima oblikama usposabljanja, to je z mladinsko politično šolo »Edvard Kardelj” in s »Titovimi dnevi”, ki sta izvirni obliki dela na Dolenjskem. . j SIMClC
VARNO V ŠOLO
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organizira akcijo »Prometna značka”. V vrtcih in osnovnih šolah se je začela z novim šolskim letom. Cicibani, pionirji in mladinci, ki bodo pokazali ustrezno znanje in pravilno postopanje v cestnem prometu, bodo prejeli zlate, srebrne in bronaste značke prve, druge in tretje stopnje.
Gradbinci se že »tepejo” za delo in kruh
Oddana gradnja tovarne pletenin pri Brezovem
Kako hudo so stabilizacijski časi načeli investicgske zamahe, je pokazal razpis gradnje Tovarne elastičnih pletenin v Spodnjem Brezovem pri Sevnici. Javilo se je namreč kar deset gradbenih podjetij. Ponudbe so prišle iz domala vseh koncev Slovenije, končano pa je bilo delo zaupano Betonu, ki je edini ponudil pogoj »ključ v roke”.
Da bo tovarno, s pomočjo katere bi se Lisca, Jutranjka in Komet radi rešili uvozne odvisnosti za elastične pletenine, sploh mogoče graditi, je morala naložba še skozi novo sito v podobi nove republiške komisije za oceno investicij. V začetku septembra so to ključno soglage končno dobili. Poprej so dobili soglasje tudi od samoupravne skupnosti za ekonomske odnose s tujino za uvoz opreme.
A. Z.
Škodljivo zapiranje tozdov
Komunisti obsojajo zdraharstvo v nekaterih kolektivih
V Krškem so na nedavni seji občinske konference ZK opozorili na škodljivo zapiranje tozdov, kar hromi nadaljnji razvoj gospodarstva.
Brigadam vsa priznanja
Srečanje brigadirjev novomeške občine — Obračun dela
V novomeškem Domu JLA je bilo 2. oktobra 3. srečanje brigaditjev novomeške občine. Na slovesnosti, ki sojo pripravili skupaj z razstavo v avli doma, so petim najzaslužnejšim po-
...
PESEM JE SPREMLJALA NA DELO — Za srečanje brigaditjev je prijeten kulturni program pripravila posebna izbrana skupina brigadirjev. Nemalokrat je z njimi pela vsa dvorana. (Foto: J. Pari in)
sameznikom in delovnim organizacijam - pokroviteljem akcij podelili priznanja OK ZSMS Novo mesto.
OK ZSMS Novo mesto je bila letos organizator treh mladinskih brigad in ene pionirske delovne brigade. Dveh republiških (Kras in Goričko) in dveh zveznih (Streževo in Partizanski put) se je udeležilo 196 brigadirjev. Brigadirji so sodelovali tudi v specializirani brigadi RK na ZMDA Suha krajina 81, dva mladinca sta bila v CSSR. po eden pa v Tunisu in na Madžarskem. Uspešno je delovala tudi pionirska delovna brigada v Rumanji vasi, ki se je je udeležilo 70 pionirjev in njihovih mentorjev. Med brigadirji je bilo 90 srednješolcev, 58 osnovnošolcev, 42 delavcev in samo 6 študentov. Sestinsedemdeset brigadirjev je uspešno končalo 15 različnih tečajev, uspešni pa so biti tudi na športnem področju
Odnosi med brigadirji in brigadami so bili dobri, gojili so bratstvo in si med seboj pomagali. Vse brigade so osvojile vsa možna priznanja, tri so prejele trak akcije, ena je bila predlagana za plaketo Veljka Vlahoviča. Med brigadirji je bilo 51 udarnikov in 50 pohvaljenih.
Letošnje brigade so spremljale in jih finančno podprle delovne organizacije SGP Pionir, Iskra — TNN, Krka in Cestno podjetje.
J P.
»Samoupravno od tozdov navzgor nismo prav nič napredovali, saj v vsakem od njih mislijo, da morajo sami vse porabiti, in si na tihem želijo, da bi postali podjetje zase,” je v svoji razpravi dejal Silvo Gorenc. Menil je, da si v delovnih kolektivih tudi pri nagrajevanju niso upali narediti koraka naprej.
Kot je povedal predsednik konference Jože Habinc, so ponekod sicer vpeljali stimulacije, o merilih pa so delavce slabo obveščali in tako so jim tovrstni ukrepi povzročili več škode kot koristi. Kar pa zadeva zmanjšanje uvoza, je dejal, da tudi v tovarni »Djuro Salaj” še niso naredi h vsega, kar bi lahko. Celuloza je v zelo težkem položaju. Njena osnovna sredstva so močno izrabljena in nihče ne more zahtevati od nje, da zalaga celo Jugoslavijo.
S številnimi tažavami se otepajo tudi v Metalni in Kovinarski, zlasti za zadnjo so poudarili, da je skrajni čas za normalizacijo notranjih razmer. V tako resnih časih zasebni obračuni ne bi smeli zasenčiti prizadevanj za boljše poslovanje, za povezovanje v panogi in pridobivanje novih naročil. Tam, kjer imajo to srečo, da imajo dela dovolj, na primer v Iskrinem tozdu v Kostanjevici, pa prav tako ne bi smeli dovoliti, da jim kdo kali medsebojne odnose, saj morajo vse svoje moči posvetiti boljšemu obvladanju tehnologije, spodbudnejšemu nagrajevanju in razvoju samoupravnih odnosov.
Konferenca je podprla predloge sindikalnega sveta, po katerih naj bi
se na primer SOP odrekel razširitvi in namesto tega raje vpeljal drugo izmeno, v Agrokombinatu naj bi se lotili samoupravne preobrazbe v TOK, v šolstvu naj bi poenotili svoje materialne zahteve, v vseh kolekti-
vih pa naj natanko opredelijo odgovornost za neizpolnjevanje sprejetih usmeritev. Razpravljalci so zahtevali tudi skromnejše programe nekaterih SIS, na primer SIS za kulturo, kjer ni bilo dovolj razumevanja za skupne težave in iz njih izvirajoče omejitve.
JOŽICA TEPPEY
Cenejše vzdrževanje cest?
Osnutek družbenega dogovra o vzdrževanju ceste gre v razpravo — Manj tozdov, zato pa bolj gospodarno
V novomeškem domu JLA je bilo v torek posvetovanje predstavnikov cestnih podjetij, predstavnikov občin in komunalnih skupnosti. Posvetovanje je pripravil republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez, tema pa je bila prihodnja organiziranost cestnih podjetij, kakor je to že predvideno v pripravljajočem se zakonu o cestah.
Na posvetovanju je tekla razprava o osnutku novega družbenega dogovora, s katerim naj bi v prakso vpeljali organizacijsko drugačen način vzdrževanja cest. Medtem, ko je bilo v dosedanjih cestnih podjetjih po nekaj tozdov za vzdrževanje in varovanje cest,' naj bi jih bilo po novem zakonu in družbenem dogovoru znatno manj. Kot pravi osnutek družbenega dogovora, naj bi bil eden izmed kriterijev za osnovanje tozda o vzdrževanju naj-
manj 600 kilometrov cest, kolikor bi jih tak tozd vzdrževal, od tega pa naj bi bilo najmanj 30 odstotkov magistralnih in regionalnih. Takšna organiziranost cestnih podjetij naj bi zagotovila bolj smotrno izkoriščanje denarja namenjenega za vzdrževanje in varovanje cest, ceste pa bi za te tozde postale osnovna sredstva, medtem ko naj bi bilo delo plačevano po načelih svobodne menjave dela.
Na posvetu niti ni bilo dosti pripomb, saj so člani posveta v večini primerov dobili prepozno gradivo. Kljub temu je bilo izrečeno nekaj pomislekov v smislu, ali bodo novi veliki tozdi za vzdrževanje cest zmogli vse delo, skozi besede predstavnikov občin pa je bilo moč začutiti tudi bojazen, da bi ostale prikrajšane pri posameznih delih. Na Dolenjskem naj bi namreč bila samo dva tozda za vzdrževanje in varovanje cest.
Razprava o osnutku novega družbenega dogovora bo zdaj stekla po občinah, kjer bodo lahko več povedali o novi organiziranosti cest' nih podjetij.
J S.
DOLENJSKI LIST
kultura
in
izobra-
ževanje
fflMM
tJtaoa/njL&ror (bafo/wgM^ijuJtcL/
V LEDENI JAMI
Učenci planinskega in gozdarskega krožka smo se v sredo, 23. septembra, odpravili na ekskurzijo v Ledeno jamo na Rogu. V Podturnu se nam je pridružila tov. Klančičar-jeva iz GG Podturn. Malo pred Podstenicami smo si ogledali o stan-,, ke Pogačnikove žage, ki je bila zgrajena leta 1932. Med vojno je bilo tam partizansko skladišče.
Pot smo nadaljevali na Kunč, kjer je zavarovan gozdni predel. Ta del gozda puščajo nedotaknjen. V Ledeno jamo so se spustili le fantje. Povedali so, da je na dnu več kosov ledu. Sama pot v jamo je težavna, čeprav so delavci GG napeljali jekleno žico za varovanje.
A. NOVINA in R. BARBlC OŠ Dolenjske Toplice
DOBILI BOMO IGRIŠČE
V Dolnjih Sušicah smo sklenili, da si sami naredimo igrišče za košarko. Delali smo ob delavnikih eno uro dopoldan in eno popoldan. Skoraj vsi so se udeleževali akcij, zato je delo hitro napredovalo. Do konca počitnic je bilo skoraj vse narejeno. Zdaj moramo zbrati denar za koše.
I. MEDIC OŠ Dolenjske Toplice
STRELSKO
TEKMOVANJE
V nedeljo, 20. septembra, je bik) na Uršnih selih tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovali so: mladinci, gasilci in nogometaši. Vsak tekmovalec je imel na voljo 4 metke. Najboljši strelec je bil Rudolf Adame z 32 točkami, skupinsko pa je zmagala skupina borcev s 135 točkami ter osvojila pokal.
F. KLOBUČAR OŠ Dolenjske Toplice
m
odmevi
NA LEVSTIKOVEM DOMU
Občinska kulturna skupnost in občinska izobraževalna skupnost občine Trebnje sta mladim ustvarjalcem revije Srečanja omogočili nepozaben izlet. Obiskali smo Levstikovo rojstno vas Retje in si ogledali zanimivo razstavo v Velikih Laščah. Potem smo se odpeljali še v Ljubljano, kjer smo se v založbi Mladinski knjigi pogovarjali s pesnikom Nikom Grafenauerjem, Levstikovem nagrajencem, in z urednico Pionirskega lista Marto Lešnjak ter vodjem Mladinske knjige Ivanom Bizjakom.
MATEJA DAROV1C OŠ Trebnje
BELT JE PRAZNOVAL
Delovna organizacija Belt je pripravila praznovanje svojega praznika v Adlešičih. Program so popestrili pionirji Adlešiške osnovne šole. Nastopila sta pevski zbor in folklorna skupina. Najbolj uspešnim športnikom v lanskem letu so podelili priznanja.
IVANKA VESELIC OŠ Črnomelj
TRUDILI SE BOMO
Na nedavnem sestanku šolskega športnega društva smo izvolili nov cnibor in sklenili, da bomo pridno vadili ter se udeleževali tekmovanj. Trudili se bomo, da bi dosegali boljše rezultate kot lani, za najboljše športnike na šoli pa bomo pripravili posebno nagrado - kopanje v Cate-ških Toplicah.
MATEJA SEVER OŠ Artiče
Ko ne bo več šolskega urnika
Delovna osnovna šola v Sevnici: za začetek zasipavanje jarkov vodovoda in obiranje sadja — Posvet z zunanjimi mentorji — Zadovoljiv odziv
V 40. številki Dolenjskega lista je bil na 18. strani objavljen članek z naslovom ..Grajani za delo", podpisan z A. Ž., h kateremu imam naslednje pripombe:
Še o eni gospe
V 39. številki Dolenjskega lista ste se v rubriki ,,Ena gospa je rekla...” ponovno na žaljiv način obregnili ob IMV, kar ob nekaterih drugih nepopolnih podatkih in netočnostih kazi prizadevanja kolektiva v očeh ožje in širše javnosti. Slednja upravičeno pričakuje objektivno informacijo o dogajanjih v kolektivu, ki se resnično bori z velikimi težavami, zato bralcev ne gre zavajati z neargumentiranimi pogrošnimi ..bodicami" v stilu zadnjega primera. Dovoljujemo si pripomniti, da takšno pisanje diskreditira tudi delo večine vaših novinarjev, kj objektivno in odgovorno pristopajo k obravnavanju problematike in razmer v IMV.
Kar zadeva vsebino rubrike ,,Ena gospa ...” v 39. številki Dolenjskega lista moramo poudariti, da gre za zlonamerno insinuacijo brez vsakršne osnove. Tovariš Jurij Levič-nik nima ,,na voljo", kot pravite, nobenega avtomobila niti šoferja, ki so last oziroma v delovnem razmerju IMV. Res pa je, da tovarišu Levični-ku, kadar opravlja naloge za potrebe slovenskega združenega dela, občasno zagotavljamo prevoz. To ne presega ugodnosti, kakršne imajo drugi člani in delegati v organih federacije.
Ob zaključku samo še ena dobronamerna pripomba: če že kdo želi aktivno sodelovati v razreševanju Problematike naše delovne organizacije, naj tega ne počne z zvračanjem pozornosti celotne javnosti na domnevne grehe posameznikov.
industrija Motornih
VOZIL NOVO MESTO
V sevniški osnovni šoli Sava Kladnika si učenost v dveh izmenah nabira nekaj nad 1.100 učencev. Razumljivo je, da dobrih enajst stotnij te mladeži ne more zgolj sedeti v klopeh in kabinetih, ki sojih lani pridobili z dograditvijo.
Ob nagovoru učencev in staršev na letošnji prvi šolski dan je ravnatelj prof. Jože Bogovič na kratko razložil koncept tako imenovane delovne šole. To ni tisto,kar je bilo v zgodovini naše pedagogike tik pred vojno znano kot domovinska vzgoja, ki naj bi hkrati premoščala prepad med umskim in fizičnim delom.
..Vzgajati želimo na primerih, proizvodnem delu. Brez fizičnega dela nikdar ni bilo in verjetno nikoli ne bo,“ je pribil prof. Bogovič na posvetu z zunanjimi sodelavci v torek, 22. septembra, ki naj bi sodelovali pri okrog 16 dejavnostih. Po teh načelih so pričeli namreč že delati od prvega dne novega šolskega leta. Tako sta vsak dan po eden ali dva razreda višješolcev (7. in 8. razred) pri zagrinjanju cevi vodovoda izpod Lisce, od 21. septembra pa tudi na Čanju in Blanci pri obiranju jabolk. S sevniškim Kmetijskim kombinatom so podpisali celo poseben samoupravni sporazum. Delajo od 8. do 12.30 ure. Nekateri si
naberejo tudi žulje, zato bodo znali delo bolje ceniti.
In kaj bodo delali zunanji sode-lavci, ljudje iz družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov?
DELOVNO SLAVILI — Za dan pioniijev so imeli po šolah pionirske konference, s katerih so nam poročali številni mladi dopisniki. Na vseh so pregledali minulo delo, se pogovorili o težavah in uspehih, nato pa sprejemali nove programe, kijih bodo poskušali uresničiti, da bodo vredni naziva pioniijev, ,Jci rastejo pod Titovo zastavo.” Posnetek je iz artiške šole.
Vnovič: Grajani za delo
Pripombe na prispevek, objavljen 1. oktobra
Resnično je, da je bil v Cankarjevi ulici v Sevnici pri izkopu električnega kabla, ki smo ga morali polagati v polcevi, poškodovan, vendar ta poškodba ni bila vzrok prekinitve električnega toka. Do poškodbe kabla ni prišlo zaradi malomarnega dela stanovalcev, temveč zaradi
Razstava
pobratenih
Ob 10. obletnici pobratenja kočevske občine z občino Dolina pri Trstu so minuli petek odprli v kočevskem Likovnem salonu likovno razstavo, na kateri se s svojimi deli predstavlja devet slikarjev amaterjev iz pobratene občine. To so: Luciano Debernardi, Mirko Hrvatič, Vojko Lovriha, Evgen Pancrazi, Marija Pancrazi, Fabio Smotlak, Desideris Švara, Boris Zuliani in Stane Žerjal. Kot je zapisal Boris Pangerc, so to preprosti delavci, obrtniki in uradniki, ki svoj prosti čas prebijejo ob razpetih platnih in lovijo trenutke doživetij in barvnih odtenkov narave. Nekateri med njimi so že priznani ustvarjalci, znani tudi zunaj svoje male zamejske domovine. Razstava bo odprta do nedelje, 11. oktobra.
S prenekatero dejavnostjo se kljub običajnemu pomanjkanju časa marsikdo ukvarja ljubiteljsko. Tako na šoli že vrsto let uspešno delujejo radiomaterji, raketarji in še kdo. Znana resnica je, da so otroci ob zunanjih sodelavcih dostikrat bolj sproščeni kot ob tovarišici, ki je z njimi po pet ali šest šolskih ur. Na ta način želijo okrepiti hortikulturni krožek (vso okolico novo dozidane šole so uredili tako rekoč udarniško), marksistični krožek ima že lepo tradicijo, na novo nameravajo ustanoviti klub OZN, čebelarsko sekcijo itd.
A. ŽELEZNIK
NA REPUBLIŠKI RAZSTAVI
14. oktobra bodo odprli v Mariboru tradicionalno republiško razstavo najboljših del ljubiteljskih slikarjev. Za to osrednjo prireditev Zveze likovnih skupin Slovenije je strokovna žirija odbrala tudi dela štirih Novomeščanov, članov Likovne skupine Vladimira Lamuta: Tonija Vovka, Marjana Maznika, Jožeta Kotarja in Janka Orača.
Dober šele šesti predlog
Denarni načrt novomeške kulturne skupnosti, ki je nastajal malone leto dni, naposled sprejet
Denarni načrt novomeške kulturne skupnosti za leto 1981 je naposled pod streho. Zbor izvajalcev ga je izglasoval 16. septembra, zbor uporabnikov pa 30. septembra. Skupščina je ločeno zasedala zato, ker ob skupnem šklicu zbor uporabnikov ni bil ddepčen. Tak način dela skupščine je bil tokrat izhod v sili, saj je bil res že čas
malomarnega dela polagalcev kabla, ker kabel ni bil pokrit z opeko. Do kratkega stika pa ni prišlo na poškodovanem mestu s krampom, temveč očitno zaredi poškodbe z grederjem, ker vsled plitvine, polcevi niso bile pokrite z zemljo, ki bi onemogočala premik polcevi, temveč s peskom. Tako je prišlo do premika polcevi in do poškodbe kabla in kratkega stika. Strokovnjak Elektra tov. Kranjc ni dal navodil za poglobitev polcevi, kar je bilo očitno napaka, čeprav si je zadevo ogledal. Za poškodbo električnega kabla pa niso vedeli vsi člani gradbenega odbora, tako da tudi „pogum“ nekaterim očitno ne bi nič pomagal.
Ko avtor članka govori o nerazu mevanju in graji v zvezi z odpravljanjem okvare, ne argumentira „ne-pravičnosti graje". Grajana sta bila neučinkovitost in ležarno delo, kar pa avtor v svojem članku povzdiguje in zavija v plašč visoke strokovnosti, namesto da bi postregel s podatkom, ali je skupina štirih delavcev ta dan, ko je sklenila le dve spojki, dosegla svojo normo. Očitno je da je bila skupini edina naloga ta dan. Povem lahko, da se je pripeljala okoli pol osme ure in odpeljala okoli 12. ure.
Delo skupine so občasno kontrolirali trije strokovnjaki, ki so se pripeljali vsak s svojim avtomobilom. Trdno sem prepričan, to pa lahko potrdijo tudi sodelavci pri gradnji ceste, da ni bojazni, da spojke ne bi držale zaradi potenja rok, ker ob taki intenzivnosti dela potenja sploh ni moglo biti, pa tudi megle na srečo ob pol osmih ni bilo več
JOŽE JEKE Sevnica
Dolenjski naravoslovci bodo mentorji mladih
V Novem mestu ustanovili prvo podružnico Slovenskega prirodoslovnega društva — Letos v Dolenjski galeriji razstava naravoslovne fotografije?
Prirodoslovno društvo Slovenije, ki vključuje matematike, fizike, kemike, biologe, astronome in geografe, je dobilo svojo prvo podružnico. Ustanovili so jo 24. septembra v Novem mestu, pobudo zanjo pa je že spomladi dal naravoslovni aktiv Izobraževalnega centra za tehniške stroke, sedanje Srednje šole tehniških usmeritev. Na ustanovnem sestanku so za predsednika podružnice izvolili prof. Danijela Bezka.
Novomeška podružnica šteje za zdaj kakih 50 članov. To so učitelji, ki v osnovnih in srednjih šolah na območju Novega mesta poučujejo naravoslovne predmete. „Želimo pa, da se podružnica razraste in njeno delo obogati s strokovnjaki iz delovnih organizacij. Sčasoma naj bi podružnica združevala vse narovoslovce na območju, ki ga pokriva novomeška organizacijska enota Zavoda SRS za šolstvo, to pa šteje kar sedem občin na Dolenjskem in v Posavju," je povedal magister matematičnih ved Janez Usenik iz Srednje šole tehniških usmeritev, eden najvnetejših pobudnikov za organizirano delo-
vanje dolenjskih in posavskih naravoslovcev.
Delo podružnice bo potekalo v štirih sekcijah, ki so že dobile svoje vodje, posebni aktivnosti pa predstavljata raziskovalna dejavnost in mentorsko delovanje v naravoslovnih krožkih osnovnih šol in šol usmerjenega izobraževanja. Razvidno je, da si tako organizirani strokovnjaki za razna področja naravoslovja veliko obetajo pri usmerjanju dela mladih. Zato ni naključno napisano v programu dela, da se bo podružnica aktivno vključevala v najrazličnejše oblike raziskovalnega dela mladih, še posebej pa v znane akcije (raziskovanje tal, gibanje „Znanost mladini) in naloge, kijih nagrajuje novomeška tovarna Krka. V načrtu je poletni raziskovalni tabor na Valeti pri Portorožu, ki naj bi ga prvič izvedli že prihodnje leto.
Tovrstna dejavnost bo tekla v najtesnejšem sodelovanju s številnimi dejavniki, predvsem pa v povezavi z občinsko raziskovalno skupnostjo.
Pomembna vloga novomeške podružnice Prirodoslovnega
Mag. Janez Usenik
društva Slovenije se kaže tudi v načrtovanem sodelovanju pri pripravi in izvedbi tekmovanja osnovnošolcev in srednješolcev v znanju iz naravoslovnih predmetov. To so že ustaljena tekmovanja za mlade matematike, fizike in kemike, na katerih podeljujejo Vegova (v Sloveniji) in druga priznanja.
Sadovi dela naše podružnice naj bi bili mnogoteri in nekaj najpomembnejših razgrnjenih tudi pred širšo javnostjo. Mag. Janez Usenik pravi, da se bodo vsi zelo zavzeli za to, da bi bila razstava naravoslovne fotografije, ki jo Slovensko prirodoslovno društvo prireja že več let, letos na ogled tudi v Novem mestu (v Dolenjski galeriji).
Ena prvih skrbi, ki si jih je naložila podružnica že na ustanovnem sestanku, je pridobitev in ureditev prostorov, primernih za shranjevanje, izposojo in razstave prirodoslovnih zbirk. Mag. Usenik upa, da bo to moč rešiti že čez nekaj mesecev.
I. ZORAN
za sprejem dokumenta, ki je ,,uzakonil" prihodke in razdelitev vsote za dejavnost in preživetje posameznih upnikov na kulturnem področju.
Težko se je sprijazniti z dejstvom, da je dobila novomeška kulturna skupnost denarni načrt šele ob koncu tričetrtletja, toda drugače ni šlo. Izvršni odbor se je s tem ukvarjal več kot leto dni, porabil seje v glavnem za preračunavanje in kombinacije s postavkami za prihodke in odhodke. Pripravil je kar šest osnutkov oziroma predlogov za načrt, od katerih je bil uporaben šele zadnji, ki pa je tudi najbolj oskublen. Stabilizacija je občutno posegla tudi v kulturo.
Še bolj kot stabilizacija je v denar posegla republiška kulturna skupnost in si za financiranje skupnega programa od novomeške vsote odrezala kar 21,425.000 dinarjev ali za 29 odstotkov več kot lani. Novomeška kulturna skupnost, ki ima porabo za vsako leto srednjeročnega obdobja določeno in omejeno z zneski, ugotavlja, da bo morala letos nakazati kulturni skupnosti Slovenije 3,383.000 dinarjev več, kot je predvideno v temeljih njenega plana. Ta razlika je nastala zavoljo tega, ker temelji zahtevek republiške kulturne skupnosti na stopnji 0,56 odst., ta pa velja za vso Slovenijo ne glede na to, kako v posameznih občinah združujejo sredstva za kulturo.
Iz tega je razvidno, da se morala novomeška kulturna skupnost zgolj zaradi različnega načina združevanja denarja odreči v korist skupnemu republiškemu kulturnemu programu vsoti, s katero bi morali financirati polovico dejavnosti Študijske knjižnice Mirana Jarca! Izpad je zelo hud, saj ni le porušil ravnovesja, ampak je ogrozil tudi sam denarni načrt novomeške kulturne skupnosti. Slednjega bi gotovo ne mogli pripraviti v zdaj že sprejeti obliki, če ne bi s spremembo samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje do leta 1985 (podpisovanje v združenem delu novomeške občine še ni končano) pridobili še nekaj sredstev in pokrpali postavke med prihodki.
I. Z.
Ob portretih ranjencev v roških bolnišnicah
V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je odprta razstava »Slovenska partizanska saniteta in njeni likovni odmevi'
Z globoko humanostjo prežeta skib naše samoupravne socialistične družbe in še posebej njene zdravstvene službe za zdravje in dobro počutje delovnega človeka v mnogočem temelji na izkušnjah narodnoosvobodilnega boja.
Skrb za obolene in
ranjene je bila v tistih časih sveta stvar in iz dnevnih povelj prvi ukaz, ki ga je bilo treba izpolniti pred vsemi drugimi. Iz zgodovine narodnoosvobodilnega boja so znani številni primeri, ko so partizanski borci tako rekoč z golimi telesi varovali ranjence pred naleti najsodobnejše oboroženega sovražnika.
Na Slovenskem se je partizanska saniteta razvijala skladno s širjenjem narodnoosvobodilnega boja in rastjo novih oblik življenja, dela, zavesti in oblasti kot jeder za čas po osvoboditvi. Številne partizansk r bolnišnice so delovale v roških gozdovih, v goščavah in globelih, da jih sovražniki ne bi mogli odkriti. Izpričano je, da se je v njih in drugih bolnišnicah na Dolenjskem zdravilo kakih 10.000 ranjencev.
Na krajih, kjer so nekdaj stale lesene barake, stoje danes spominska obeležja. O življenju iri delu v teh improviziranih bolnišnicah pripovedujejo številne stvari. To so pripovedi samih udeležencev, spomini zdravnikov in ranjencev, fotografije in vrsta likovnih zapisov. Vse to predstavlja dandanes neprecenljivo zgodovinsko oziroma dokumentarno gradivo.
Del bogate likovne upodobitve partizanskih bolnišnic, njihove zuna-nje in notranje podobe ter življenja in dela v njih, s portreti zdravnikov, ranjencev in drugega osebja je od 2. oktobra na ogled v mali razstavni dvorani novega oddelka NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja, razstavo pa so pripravili v počastitev 30. sestanka Zveze znan-
0
Drago Vidmar: KMETICE NOSIJO RANJENCA, monotipija,
stvenih društev za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije, ki je več dni potekal v Novem mestu. Večji del teh zapisov (večinoma gre za risbe s tušem, kredo ali svinčnikom) je nastalo oktobra 1944, ko sta partizanska slikarja Božidar Jakac in France Mihelič obiskala partizanske bolnišnice Spodnji in Zgornji Hrastnik, Jelendol, Jelenbreg, Leseni Kamen, Stari Log in Vinico, zabeležila njihovo avtentično podobo in zajela v svoje skicirke tudi mnogo najrazličnejših uUipov in stanj v njih in okoli njih. Poleg nju-:'\ del so razstavljene tudi stvarirc drugih partizanskih likovnikov Alenke Gerlovič, Iveta Šubica, V.'--. •;loboč-nika. Nandeta in Drag:: Vidmarja, Doreta Klemenčiča - Mija in Čora Skodlarja, ki jih je privlačeval motiv ranjenega borca.
Na pričujoči razstavi, ki bo odprta do 31. oktobra, je r-’davljene tudi nekaj sanitetne lite- ture iz partizanskih časov. Dodan > je gradivo, ki pripričljivo govori o prispevku medicincev v narodnoosv. Lnem boju, za katerega so mnog vali življenje.
Razstava je lepa počastite' v,t-nice vstaje slovenskega nar :n 40-letnice prvih kot kg . e slovenske part i	•'.
1. ZORAN
*
(TELEVIZIJSKI SPORED1
9. X.
petek
1
8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Pariz, Slovenščina
10.00 TV V ŠOLI: Angleščina,
Risanka, Zgodovina, Mali program,
Risanka, Izobraževalna reportaža,
Zadnje minute
15.30 TV V Šoli, ponovitev
17.10 POROČILA
17.15 CEBELKO HLACEK, japon-
Clfa TKanrO
17.40 JAZZ NA EKRANU: PORL IN ETTA CAMERON
Plesni orkester RTV Ljubljana, ki ga vodi Jože Privšek, izvrstno igra
tudi jazz. Tako je ta orkester z dokajšnjim uspehom nastopal v Berlinu, kjer je spremljal ameriško pevko Etto Cameron.
18.10 OBZORNIK
18.20 JEZIK V JAVNI RABI: UPORABA LASTNIH IMEN V PISNEM JEZIKU
18.30 SODOBNA MEDICINA: O INVALISKO -POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU
18.55 NE PREZRITE
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 PREBUJAJOČA SE DEŽELA
22.15 V ZNAMENJU
22.30 NOČNI KINO: ZAHODNI INDIJCI
Mavretanski film z gornjim naslovom je pred dvema letoma posnel
Med Hondo, in sicer po literarni predlogi Daniela Boukmana. Gre za pripoved o 400-letni zgodovini antil-skih otokov, o tamkajšnjih ljudeh, ki so bili stoletja sužnji, po njihovih naravnih bogastvih pa mnogi segajo še dandanes. Na festivalu v Kartagini je bil film lani prejel nagrado kritike, igrajo pa Robert Liensol, Roland Bertin, Toto Bissairthe, Helene Vincent, Ti Emile in drugi.
16.55 Test — 17. 10 Dnevnik v madžarščini 17.30 Dnevnik -
17.45 Mali svet — 18.15 Koraki -
18.45 Godba brez not - 19.30 Dnevnik - 20.00 Porota - 20.45 Zagrebška panorama - 21.10 Zeleni kabaret - 21.40 Kulturni mozaik
10.	X.
sobota 1
8.00	POROČILA
8.05 CICIBAN, DOBER DAN: TRGATEV
8.20	BEU DELFIN, francoska risanka
8.35	DIVJA LETA
9.05 PISANI SVET: POLJANE V BEU KRAJINI
9.30	PRIPOVED O STEREOTIPNEM VPRAŠANJU, dokumentarna oddaja
10.05 ZGODOVINA ŠAHA
V italijanskem Metanu poteka boj med svetovnim šahovskih prvakom A. Karpovom in izzivalcem V.
Korčnojem, zato si televizijci niso mogli izbrati primernejšega časa za ponovitev izobraževalne nanizanke o zgodovini šahovske igre.
10.25 BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA
11.25 POROČILA
14.25 SARAJEVO:	SLOBODA, prenos nogometne tekme
16.15	BOSNA: ZADAR, prenos košarkarske tekme
17.45	POROČILA
17.50 POTOVANJE CHARLESA DARWINA
18.50 NAŠ KRAJ: VELIKA NEDELJA
19.05	ZLATA PTICA
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	TELEVIZIJSKA KRIŽANKA
21.35 OVIRAM NAPROTI, ameriški film
Učitelj, kateremu ni vseeno, ali bo otroke kaj naučil ali ne, se v nekem newyorškem predmestju srečuje s številnimi težavami. O tem bo govoril film, ki ga je Robert Mulljgan 1967 posnel po romanu Bele Kaufmana, glavne vloge pa igrajo Sandy Dennis, Patrick Bed-ford in Eileen Heckart.
23.35 TV KAŽIPOT
23.55	POROČILA
17.15	Narodna glasba - 17.45 Glasbeni album - 18.00 Resna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Baljjski obredni plesi (dokumentarni film) - 20.45 Poročila - 20.55 K-X Andromede — 21.25 športna sobota — 21.45 Koncert z Bemusa 81
11.x.
nedelja
1
9.25 POROČILA
9.30 ŽIVŽAV
10.20	LJUBEZEN PO KMEČKO
11.10	TV KAŽIPOT
11.30 NARODNA GLASBA
12.00	KRATEK FILM
12.15 KMETIJSKA ODDAJA
13.15 POROČILA
14.25 RADOST EVROPE, posnetek prireditve
15.45	POROČILA
15.50	PEVEC JAZZA, ameriški film Film, ki si ga bo moč ogledati to nedeljsko popoldne, po vsebini sicer
ni nič posebnega (pripoved teče o tegobah sina slavnega pevca), zanimiv pa je vendarle, saj označuje veliko prelomnico v zgodovini filma. S tem filmom se je namreč začel in utrdil pojav zvočnega filma; govorice je resda bore malo, zato pa je toliko več glasbe. Film je 1927 zrežiral Alan Crosland, igrajo pa Al Johnson, May McAvoy, Warner Oland, Eugenie Bresserer in drugi.
17.15	ŠPORTNA POROČILA
17.25	BORAC: KOLINSKA SLOVAN, prenos rokometne tekme
18.45	MUENCHEN, reportaža o zanimivostih bavarskega glavnega mesta
19.10	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	BAZA NA DONAVI
21.15	KRASNA SI, SOCA, reportaža
21.45	V ZNAMENJU
22.05	REPORTAŽA O NOGOMETNI TEKMI VOJVODINA: CRVENA ZVEZDA 22.23 ŠPORTNI PREGLED
16.00 Nedeljsko popoldne - 17.30 Vroči obračun (ameriški film) -
19.00 Risanke - 19.30 Dnevnik —
20.00 Portreti opernih hiš - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Ponovitev zabavnoglasbene oddaje
12.	X.
ponedeljek
1
8.45	TV V ŠOLI: Koledar, Pravljice, Vaške cerkve v Istri, Istrske ograde
10.00	TV V ŠOLH Materinščina, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute
15.30	TV V ŠOU: Jesenki plodovi, Pravljica, Geometrija, Človek spreminja rečne tokove
17.10	POROČI LA
17.15 GLASBA ZA CICIBANE: NEKAJ VESELIH
17.35 NOBELOVCI:	MARTIN LUTHER KING
18.05	JEDRSKA REVOLUCIJA: ATOM, TA NEZNANKA
Povojni čas je marsikaj prinesel tudi na področju raziskovanja atoma. Atomsko bombo je uspelo izdelati v več državah, velesili sta narekovali strašansko oboroževalno tekmo, pogajanja o razoroževanju pa so se večkrat znašla v slepi ulici.
18.35 OBZORNIK
18.45	POP GODBA: NECA FALK
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME Nadaljevanje sporeda je zaenkrat še neznanka, saj televizijcem ni uspelo sestaviti obvestilo, katero dramo si bo moč ogledati, tudi časa predvajanja kulturnih diagonal in poročil niso določili.
17.10	Dnevnik v madžarščini -
17.30	Dnevnik - 17.45 Pot okoli sveta - 18.00 Miti in legende -
18.15	Izobraževalna oddaja - 18.45 Telešport - 19.30 Dnevnik - 20.00 Po sledeh napredka - 20.50 Zagrebška panorama - 21.15 Skag
13.	X.
torek
1
9.05	TV V ŠOLI: Koledar, Jesenski plodovi, Obiščimo pošto, Dnevnik 10
10.00	TV V ŠOLI: Dokumentarni film, Risanka, Književnost in jezik, Mali program, Risanka, Glasbeni pouk, Zadnje minute
15.40	ŠOLSKA TV: Na pragu fašističnega napada. Generator, Zemlja se spreminja
17.10	POROČILA
17.15	BELI DELFIN
17.30 KO UTIHNE ŠOLSKI ZVONEC
18.00 PRAZNIČNI DNEVI SLOVENSKE FOLKLORE
18.30 OBZORNIK
18.40	MOSTOVI - H1DAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost
18.55 KNJIGA
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 SKUPNO
Drevišnja oddaja, ki jo bodo skupaj pripravili jugoslovanski televizijski studii, bo govorila o železnicah, točneje, o težavah jugoslovanskih železničarjev, ki se nikakor ne morejo izkopati iz izgub.
21.05 VOLTAIRE, TA VRAŽJI CIOVF1C
22.05 V ZNAMENJU
22.20	ZA LAHKO NOC - Slavko Osterc: SALOMA, opera
17.10	Dnevnik v madžarščini -
17.30 Dnevnik - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Knjige in misli -
18.45	Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Človek in čas -
20.30 Zabava vas Nana Mouscuri -
21.25	Zagrebška panorama - 21.50 Safari po Jankanriju (nigerijski dokumentarni film)
14.	X.
sreda
1
9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Učenci v samoupravni družbi, Sestanek samo-upravljalcev, indija. Za učitelje
10.00 TV VŠOU
10.55	OKTOBER V KRALJEVU, nrenos snominske proslave
14.25	GRČIJA: DANSKA, prenos nogometne tekme
17.15	POROČILA
17.20	CIRKUS
17.45	ROMANTIKA PROTI KLASICIZMU
18.15	OKROGLI SVET
18.25 OBZORNIK
18.40	JESENSKA SERENADA ZA TROBILNI TRIO
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	FILM TEDNA: MOJA DRAGA IZA
Vsebine tega slovenskega filma ne bomo povzemali, povejmo le, da ga je Vojko Duletič posnel po isto-naslovnem romanu Iva Zormana. Igrajo Zvone Hribar, Bert Sotlar, Štefka Drolčeva, Boris Juh, Radko Polič, Milena Zupančičeva in drugi. Po predvajanju filma bo razgovor z režiserjem.
21.40	MINIATURE: BORIS JESIH
21.50	V ZNAMENJU
15.	X.
četrtek
8.55	TV V ŠOLI: Koledar, Začetek, Serijska proizvodnja, Delitev celic
10.00	TV V ŠOLI: Kemija, Umetnost, Risanka, OZN, Risanka, Zadnje minute
15.55	ŠOLSKA TV: Na pragu fašističnega napada, Generator, Zemlja se spreminja
Prvi prispevek bo prikazal razmere, v kakršnih se je izvršil vdor fašistov v Jugoslavijo, nato bo govor o generatorju, napravi, brez katere ne bi bilo električnega toka, ob koncu oddaje pa se bodo šolarji seznanili še z naravnimi silami, ki počasi, a vztrajno spreminjajo zemeljsko površje.
17.25 POROČILA
17.30 DIVJA LETA
18.00 NOVA OBZORJA
18.30 OBZORNIK
18.40	ŠESTI KROG, športna oddaja
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 MEDNARODNA OBZORJA
21.35	625
22.15	V ZNAMENJU
-
Renault 4 GTL
kljub manjši porabi goriva še močnejši in udobnejši!
Najpopularnejše francosko vozilo je preizkušeno na cestah sveta in s številnimi prednostmi osvaja tudi naše tržišče. RENAULT 4 GTL je predvsem gospodarno, praktično in zanesljivo vozilo. Avtomobil oblikovan za danes in jutri.
Avtomobil, čigar udobje bo zadovoljilo tudi vaše želje.
RENAULT 4 GTL!
- Močnejši in bolj dinamičen motor s 1108 cm3 (1,108 I)
- minimalna poraba goriva - 4,8 1/80 km/h
- velik prtljažni prostor - 1185 dm3 (1185 I)
- Udoben — izpopolnjena neodvisna obesa in amortizerji ter obogatena oprema
- design za danes in jutri
VOZITE SE GOSPODARNO, UDOBNO IN ZANESLJIVO!
Renault 4GTL- »mali velikan«
REflAULTO
RENAULT 4 TL Special ZA 60.000 GOTOVINE
in 18 mesečnih obrokov,
PRI PLAČILU Z DEVIZAMI 19% CENEJE
VSE INFORMACIJE V: POSLOVALNICI IMV: NOVO MESTO, ZAGREBŠKA 10, TEL. (068) 21-770, 22-927 IN OSTALI PRODAJNI MRE2I: A avtotehna LJUBLJANA, TITOVA C. 36,
TELEFON: (061) 317-044
ovtomerhuf
TOZD CELJE, CELJE, MIKLOŠIČEVA TELEFON: 4063) 24—200
DOLENJSKI LIST MMMMmmaaavt
m 1111 i i
H J J J i
PRELEC ZMAGAL
V razburljivem finalu četrtega odprtega prvenstva Trebnjega je prvič zmagal Drago Prelec, član brežiškega Partizana, ki je podrl 1638 kegljev. Drugi je bil dosedanji dvakratni zmagovalec Niko Goleš, ki je zaostal za en kegelj, tretji pa Mohorič iz IMV.
N.G.
Pionirjeva zmaga v Zagrebu
Prvo mesto novomeških odbojkarjev na mednarodnem turnirju — V soboto doma turnir ob Pionirjevi 35—letnici
V četrtek in petek je bil v Zagrebu odbojkarski turnir, na katerem so razen gostitelja Novega Zagreba sodelovali tudi novomeški Pionir, Karlovac in BKV Elloere, član prve madžarske lige iz Budimpešte. Po vrsti atraktivnih iger je presenetljivo zmagal novomeški Pionir, ki je vse tri tekmece odpravil z enakim rezultatom: 2:1: Karlovac (-13,12,8), BKV Elloere, (-12,5,7) in Novi Zagreb (-15,11,13). Končni vrstni red: 1. Pionir, 2. Novi Zagreb, 3. BKV Elloere, 4. Karlovec. Za
pionirja so nastopili Vernig, Primc, Kosmina, Brulec, Graber-ski, Babnik, Kolarič, Pečar, Savarin, Žnidaršič in Goleš ml. Trener Vladimir Jankovič.
V soboto se ljubiteljem odbojke spet obetajo lepe igre ha turnirju, ki ga v čast 35-letnice SGP Pionir prireja domači odbojkarski klub. Razen Pionirja bodo nastopili Pakrac in Bled, oba iz 1. B zvezne lige, in Novi Zagreb iz II. zvezne lige. Turnir se bo začel ob 8.30 v športni dvorani.
Tudi Novomeščanke vse bliže vrhu
zmaga Novomeščank v Ajdovščini in točki Ribničanov proti Jelovici — Zenski derbi v SR L brez zmagovalca — Krčani praznih rok
II. ZRL
Prvenstvo v II. zvezni rokometni ligi pri moških in dekletih postaja vse bolj zanimivo, še posebej ker igrata dolenjska predstavnika v obeh konkurencah eno najvidnejših vlog. Z zmagama v 4. kolu (Novomeščanke so v Ajdovščini ugnale Mlinotest, Ribničani pa doma Jelovico) sta oba s 6 točkami povsem pri vrhu in kaj lahko se zgodi, da bosta že po sobotnem kolu tudi vodila.
INLES - JELOVICA 20:17 (11:9)
Po nenadejanem porazu v prejšnjem kolu Ribničani tudi tokrat niso pokazali dobre igre, le da sta tokrat, to pa je tudi najpomembnejše, točki ostali doma. Domači rokometaši so vodili skozi celo srečanje, vendar so se morali na koncu krepko potrditi za končen uspeh.
Inles: Gelze, Križman, J. Ilc 2, Tanko 2, Troha 4, Karpov 2, Mikulin 7, Ambrožič 3, Putre, Kersnič.
Lestvica: Varteks in Zagreb 8, Inles 6 itd.
V naslednjem kolu gostujejo Ribničani pri Dubovcu.
MLINOTEST -NOVO MESTO 26:31(12:11)
Mlada, a bolj izkušena vrsta gostij j_e brez težav ugnala borbene domačinke. Novomeščanke so tudi tokrat dokazale, da so v zelo dobri formi, še posebej pa najboljši strelki Godlerjeva in Mršnikova; le-ta je sama dosegla preko polovice zadetkov za svoje moštvo.
I. ROŠKI KROS
Smučarski klub Rog iz Nove-
fa mesta skrbi poleg vzgoje akovostnih tekmovalcev tudi za množičnost, predvsem z organizacijo seminarjev, tečajev in številnih tekem. Tokrat so se člani v sodelovanju z novomeško ZTKQ odločili za organizacijo I. roškega krosa. Smučarska in atletska zveza Slovenije sta zaradi dobrih novomeških organizatorjev in odličnih tekaških prog v Rogu kros Dolenjcev uvrstili celo v koledar množičnih smučarskih prireditev v novi tekmovalni sezoni.
Tako pričakujejo organizatorji v soboto, 10. oktobra, v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah oziroma na Resi, kjer bo start I. roškega teka ob 11. uri, okoli 500 nastopajočih iz Slovenije, Hrvaške, pa tudi zamejstva. Pripravili so tekmovalni progi. Prva, na kateri bodo merili moči izkušenejši in trenirani tekmovalci v štirih kategorijah, bo dolga 12, druga, za zenske in rekreatorje, pa 4 kilometre.
Prijave pošljite na naslov: SK Rog, Novo mesto, p. p. 18. Prijavili se boste lahko tudi dve uri pred startom. Podrobnejše podatke lahko dobite pri članih društva, vodjih rekreacije v organizacijah združenega dela in v društveni pisarni. V primeru deževja bo prireditev preložena.
DIRKA V ŠMIHELU
ob
Novo mesto:	Robek, Mlakar,
Turk, Štrukelj 4, IUčin 2, Sitar 3, Jakše 1, Godler S, Mršnik 16, Majcen.
Lestvica: Velenje 8, Novo mesto, Arena, Zrinjski 6, itd.
V S. kolu se v Novem mestu obeta derbi med domačo vrsto in Zrinjskim.
DERBI BREZ ZMAGOVALCA
Najzanimivejše srečanje 5. kola v SRL za ženske je bilo nedvomno v Kočevju, kjer so domačinke imele v gosteh Šentjernejčanke. Rezultat 13:13 (6:7) povsem ustreza dogodkom na igrišču, čeprav so bile gostje celo bliže zmagi. Nekaj pred koncem so namreč Šentjernejčanke vodile že z 12:9, vendar so jih Kočevke s štirimi zaporednimi zadetki ujele.
SLOVAN - NOVOLES
69:71 (63:63, 24:31)
V 8. kolu slovenske mladinske lige so se Novomeščanke v gosteh pomerile z ekipo Slovana. Domačinke so pričakovale lahko zmago, po kateri bi se uvrstile y zaključni del tekmovanja. V tipični prvenstveni tekmi, v kateri sta se ekipi ves čas menjavali v vodstvu, so po podaljšku zmagale gostje po zaslugi razpoloženih Bunčeve in Galove v napadu ter dobre igre Tomšičeve v obrambi.
Novoles: Mežan 1, Avguštin 13, Tomšič 4, Gal 20, Bučar 1, Jarc 4 in Bunc 28.
Po tem kolu so Kočevke druge z 9 točkami, Šentjernejčanke pa 6. s 6 točkami. V naslednjem kolu igrajo: Fužinar-Kočevje in Šentjernej-Eta.
V moški konkurenci SRL pa so Krčani gostovali v Celju in po neenakovrednem boju izgubili s 25:36. Poročila govore, da so gostje prikazali izredno slabo igro, daleč od svojih zmožnosti. Po 5. kolu so Krčani deveti s 4 točkami, v naslednjem kolu pa bodo imeli v gosteh ekipo Peka.
NajboijS karateisti SRS v Novem mestu
Uspeh domačinov na repu? | bliškem prvenstvu
V novomeški športni dvorani je bilo v soboto karate tekmovanje pionirjev v katah, ki se ga je udeležilo 40 tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov. Tekmovanje, ki ga je pod pokroviteljstvom tovarne Novoteks pripravil novomeški klub Jugokaj, si je, žal, ogledalo le malo ljubiteljev tovrstnega športa.
Med mlajšimi pionirji, kjer je nastopilo 15 tekmovalcev, je bil Novomeščan Tilen Dominko četrti. Med starejšimi pionirji je Otmar Zajc (Novo mesto) za svojo vajo prejel največ točk, Andrej Hribar pa je bil tretji. Novomeščani so slavili tudi kot ekipa in zmagali med starejšimi in mlajšimi pionirji. Na državno prvenstvo, ki bo letos v BIH, so se uvrstili posamezniki in ekipa do 'drugega mesta v vsaki kategoriji.
•i •’?*
Prometni krožek naše šole je pomoči članov kolesarskega kluba Novoteks na dan pionirjev 29. septembra priredil dirko kolesarjev po šmihelskih ulicah, na kateri je sodelovalo 90 učencev. V kategoriji A je zmagal Iztok Hrastar, v B Niko Galeša, v C Gregor Koprivnik v D Peter Judež in v E Boštjan Šlejko-vec. Prvi trije iz vsake kategorije so dobili medalje, uvrščeni do 10. mesta pa priznanje in značke.
FRANCI MF.RZEL
252 UČENČEV NA KROSU
SŠD Jančka Mevžlja v Mokronogu je pred dnevi pripravilo jesenski kros, na katerem je nastopilo kar 252 učencev vseh razredov. Zmagovalci po posameznih kategorijah so: Robi Gregorčič, Marjan Strainar, Srečo Starič, Jože Mikec ter Marija Dolenšek, Vesna Miklič, Marina Krakar tn Ksenija Radminič pri dekletih.
žal.
Derbi med Belo krajino in Kočevjem se je končal neodločeno, čeprav so domačini po prvem delu še vodili. Po prikazanem pa je rezultat 1:1 še najoolj realen. Tretji dolenjski predstavnik v tem tekmovanju, ekipa Elana, pa je v nedeljo dodobra .	Domžalčanov.	B,>-
mrežo" Domžalčanov. Re-5:1 (3:1) najbolj zgovorno govori o razmerju moči na igrišču. Lestvica po 5. kolu. Tabor -10, Bela krajina 7, Elan ... 7. Kočevje 4.
V vzhodni skupini pa so nogometaši Brežic doživeli še en hud poraz, saj so jih na domačem igrišču
napolnil
zuitat
Jadran
6
TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE
Partizan, društvo za telesno vzgojo in rekreacijo. Novo mesto, organizira redno gimnastično vadbo za najmlajše, ki se
Erične v sredo, 14. oktobra. Irnik je naslednji: od 15.15 — 16.00 (cicibani in cicibanke 3. -
4. leta), od 16.00 - 16.45 (4. -
5. leta), od 16.45 - 17.30 (od 5 do 7 let). Vadba je v osnovni šoli „Katja Rupena" (mala telovadnica).
Partizan Novo mesto
POTA
m mtf
dežurni
poročajo
TAT V HLEVU - Pri Neži Pirc na Vinjem vrhu je bil na obisku tat. Razgledal se je po hlevu in odnesel 6 rac in tri zajce.
OB ŽAGO - 1. septembra je bilo GG Novo mesto ob motorno žago. Orodje je bilo v kombiju, ki je stal na gozdni poti na Parmi na Gorjancih. Tat je odprl steklo na vratih, izpod sedeža izmaknil žago in odhitel.
NESREČNI NOGOMET - V nedeljo je bilo vlomljeno v osebni avto Šentjernejčana Vladimira Lešnika. Medtem ko je bil na nogometni tekmi, je vlomilec vrdl v avto in odnesi denarnico s 490 dinarji in ročno uro.
NA HLADNO - Šentjernejski miličniki so 4. oktobra zvečer pridržali do iztreznitve 44-letnega Stefana Bratkoviča iz Mihovega pri Šentjerneju. Možak je v rožicah razgrajal po lastni hiši.
'Tramu
-0
0
MOST NI VZDRŽAL - V petek je tovornjak, naložen z 12 tonami opeke, zapeljal na most čez Krko v Zalogu pri Novem mestu. Most je v precej slabem stanju, naj večja dovoljena teža je 1,5 tone. Tako ni čudno, da se je za tovornjakom porušil in je zdaj zaprt za promet. Kaže, da je bil za volanom tovornjaka Anton Drnovšek z Goteka pri Krškem. Zadeva bo prišla pred sodnike. (Foto: J. PAVLIN)	___________
Vse drugo, samo gostilna ne
Strahotne sanitarno-higienske razmere v „Marini' Malem Nerajcu — Tudi prodajalna ljubezni?
REPUBLIŠKI PRVAKI - Ekipa mlajših pioniijev novomeškega kluba Jugokaj je ekipno osvojila največ točk in se bo potegovala za naslov državnega prvaka. (Foto: J. Pavlin)
Derbi brez zmagovalca
Odigrano 5. kolo v SNL - Bela krajina-Kočevje 1:1, Elan—Domžale 5:1 in Brežice—Ojstrica 2:7
Po enotedenskem premoru zaradi igranja pokalnih tekem se je nadaljevalo prvenstvo v obeh skupinah slovenske nogometne lige. Najzanimiveje je bilo v Črnomlju, kjer sta se pomerili enajsterici Bele krajine in Kočevja, medtem ko so imeli Novomeščani v gosteh vrsto Dom-
Zaradi skrajno neprimernega sanitamo-higienskega stanja in grobih kršitev higienskih norm so inšpektotji pred dnevi takoj zaprli gostilno „Marina” v Malem Nerajcu. V tem gostišču, ki ga vodi Žarko Grujič, je bilo ogroženo zdravje ljudi.
Ob pregledu je bila točilnica razmetana, prti na mizah umazani, okenske police zaprašene, v stekleni vitrini za sendviče je bil mrčes. Oprema v posebnem prostoru za goste je bila razbita, dotrajana, oblazinjeni deli stolov zamazani, na njih pa sledovi čevljev, gostje so očitno hodili po opremi. Tla so bila zamazana, zaprašena, na tleh so ležali ostanki in cigaretni ogorki, stena, prevlečena s plastiko, razbita in polita s kavo.
Rečeno je bilo, da je bila oprema razbita zaradi pretepa, ki se je „vršil“ 6. septembra. Od takrat prostor ni bil počiščen. V kuhinjskih pomivalnih koritih je bilo veliko umazane posode z ostanki hrane. Mrčesa je mrgolelo, gobe za umivanje so zaudarjale. V hladilniku so bile odmrznjene ribe, po strokovni presoji neužitne.
DVA HUDO RANJENA AVTO ZGOREL
V soboto popoldne je 24-letni Jurj Juršinič iz Celja peljal z avtom od Krškega proti Radečam. Zaradi neprimerne hitrosti in alkoholi je začelo avto v Dol. Boštai\ju zanašati, zadel je v hrib in se vžgal. Požar je še posebej razvnelo žganje, ki je bilo v avtu. Hudo ranjena sta bila sopotnik Franc Juršinič (49 let) iz Perudine pri Črnomlju in 12-letni Silvo Matjašič iz Celja, ki ima opekline tretje stopnje. Avto je uničen.
V sanitarijah je zaudarjalo, stene so potrebne beljenja, luči večinoma ni bilo. Sanitarije in točilnico so čistili z istimi krpami.
Pri delodajalcu Žarku Grujiču so bile na dan inšpektorskega pregleda na delu Zlata Žutič in Jovanka Mikič, za katere pa ni bilo mogoče dobiti na vpogled pogodbe o zaposlitvi.
Utemeljeno sumijo, da so se v gostišču „Marina” v Malem Nerajcu ukvarjali tudi s prostitucijo.
PO NESREČI ODPELJAL NAPREJ
Ana Skubic iz Cegelriice je 28. septembra vozila z osebnim avtom od Novega mesta proti domu. V križišču v Cegelnici je opazila, da nasproti pelje osebni avto in zavija v levo. Skubičeva je ustavila, kljub temu pa jo je Novomeščan Marjan Jarc, ki je vozil tisti avto, zadel, nato pa odpeljal proti Prečni, kjer so ga pozneje dobili. Škode je za 40.000 din.
PODRL PEŠCA
Novomeščan Janez Završnik je 28. septembra peljal z osebnim avtom po Partizanski cesti proti Šmihelu. Ko je prehitro zapeljal na prehod za pešce pri bolnišnici, je zadel pešca Slavka Djuranoviča iz Novega mesta, ki je nameraval prečkati cesto. Pešec je bil laže ranjen, pomoč pa so mu nudili v bolnišnici.
HIŠA POGORELA DO TAL
V Brezovski gori pri Raki je 30. septembra zjutraj začela goreti lesena hiša Jožeta Arha. Poleg poslopja je zgorelo še seno, 800 litrov vina, pohištvo in 20 metrov drv. škode je za 200.000 din. Vzrok ognja še ugotavljajo.
NA NOČNI KRIVOLOV
Na cesti pri Brežicah so bizeljski miličniki 29. septembra ponoči ustavili 33-letnega avtomi-bilista Zdravka Santoliča z Otoka pri Samoboru. Z njim sta bila v avtu še sovaščana Antun in Marjan Horvat. Miličniki so ugotovili, da je bila trojica namenjena na krivolov v bližnji gozd. Na avtu je bil nameščen žaromet, med prtljago pa so našli tudi lovsko puško.
premagaliosti iz Ojstrice kar s 7:2. Brežičani so krepko zadnji, že v nedeljo pa jih čaka nova težka preizkušnja, saj potujejo v goste k vodilnemu Elkroju.
m
ZADEL JO JE - Franc Bregar iz Tomažje vasi je 28. septembra popoldne vzvratno zapeljal osebni avto s parkirišča pri gostilni Luzar v Škocjanu. Mimo je prišla po cesti Štefka Kadivnik iz Škocjana in avto jo je zadel in zbil. Zensko so obvezali v zdravstvenem domu.
DVA V BOLNIŠNICO - Alojz Dragovan iz Lokvice je 30. septembra popoldne s traktorjem zavijal na levo stransko pot v Lokvici. Nasproti je iz novomeške smeri pripeljal z osebnim avtom Sulejman Misaljcvič iz Cažina in trčil v traktor. Sopotnika v osebnem avtu so morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Škode je za 40.000 din.
ZA 50.000 ŠKODE - Franc
Štravs iz Meniške vasi je 28. septembra popoldne peljal z osebnim avtom od Vavte vasi proti Dol. Toplicam. V Dol. Gradišču je dohitel traktor s prikolico, kije prav tako ustavil ob robu ceste. Štravs je hitro zavil mimo in trčil v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal Janez Štavdohar iz Dragatuša. škode je bilo za 50.000 din.
DEČEK V BOLNIŠNICO -12-letni Franc seje 29. septembra dopoldne peljal na motorčku od Ulice k Roku na prednostno Šmihel-sko cesto v Novem mestu in trčil v osebni avto, ki ga je iz mesta pripeljal Anton Kapš iz Uršnih sel. Fantiča so odpeljali v novomeško bolnišnico, škode pa je za 10.000 din.
NESREČA SREDI NEURJA
Andrej Trdan iz Kota pri Semiču seje 28. septembra zvečer peljal na kolesu z motorjem od Semiča proti Gabru. Ko se je peljal po železniškem nadvozu v Gabru, se je zabliskalo, ulil se je dež. Na motorju je ugasnila luč, blisk je kolesarja menda zaslepil, Trdan je zdrknil v levo, trčil v ograjo in se prekucnil po nasipu navzdol Trdan je bil laže ranjen.
UKRADENO HITRO NAŠLI
Od 29. septembra do 1. oktobra je bilo vlomljeno v vikend Franca Varšiča na Jablanici pri Boštanju. Nepridiprav je odnesel radiokasetofon, rjuhe in nekaj žganja. Ukradene stvari so miličniki kasneje našli pri 27-letnemu Antonu Šotcu iz Jablanice.
TAT V ŠOLI
Na bršljinski osnovni šoli so imeli pred nedeljo vlomilski obisk. Nepridiprav je vdrl skozi okno, nasilno odprl vrata v kuhinjo in vzel nekaj kuhinjskega pribora, dežnik, za pod zob salamo, za dobro počutje pa nekaj kave. Obiskal je tudi zbornico, kjer je vzel kasetofon. Škode je za 10.000 din.
PELJALA PO LEVI
V petek zjutraj je Nasib Čehič iz okolice Pazina peljal avtobus ljubljanske registracije od Novega mesta proti Metliki. V Bereči vasi je nasproti pripekala po levi strani avtomobilistka Marija Badovinac z Jugorja. Vozili sta trčili, ranjena sta bila Badovinčeva in njen 5-letni sin Peter. Obvezali so ju v metliškem zdravstvenem domu, škode pa je za 400.000 din.
ZAGORELO V BARAKI
V soboto je v Lokvah pri Črnomlju zgorela baraka Marjana Hudorovca. V njej je stanoval Štefan Tkalčil in kuril v štedilniku, ki so ga leta že hudo načela. Poleg tega je bil nekakšen dimnik speljan ob leseni steni. Ogenj je barako upepelil, škode je za 20.000 din.
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
TEDEN DNI
STEFAN-HOTEL
MAESTRAL
5.300 din (letalo, avtobus)
ODHODI: ob nedeljah zvečer,
POVRATKI: ob sobotah dopoldne OKTOBER: 11,18. m 25.
IZLETI: Ogled Sv. Stefana, Budve, Cetinja, Lovčena in Skadarskega jezera
DOPLAČILO ZA IZLET V ULCINJ: 450 din s kosilom MOŽNOST KREDITA!
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
POSLOVALNICE KOMPASA v NOVEM MESTU, RIBNICI, LJUBLJANI in v ostalih poslovalnicah ter pooblaščenih agencijah.
**************	»j****************************
*
f
¥
¥
¥
¥
¥
¥
*
*
*
*
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
AGRARIA BREŽICE
TOZD „FL0RA” ČATEŽ
obvešča prebivalce poslovati
Mokronoga in okolice, da je pričela
CVETLIČARNA V MOKRONOGU
ki je odprta
OB DELAVNIKIH OD 7. DO 15. URE OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE
Nudimo vse vrste svežega rezanega cvetja, lončnice, sadike, zemljo za lončnice, gnojila za cvetje, sveče, spominke in drugo.,
Izdelujemo po naročilu sveže vence in ostale nagrobne aranžmaje. Stalna zaloga vencev iz umetnega cvetja.
Za obisk se priporoča kolektiv CVETLIČARNE MOKRONOG.
Tudi v letošnjem letu smo vam v Eti v Kamniku pripravili ozimnico iz vložene in pasterizirane povrtnine na osnovi predlogov naših številnih kupcev.
Kupite jo lahko preko vaše osnovne organizacije sindikata in v trgovinah z živili.
Na voljo vam je v dveh paketih:
— ETA mala ozimnica, v kateri je
12 kozarcev vloženih vrtnin, po ceni 340 din
— ETA velika ozimnica, v kateri je
24 kozarcev vloženih vrtnin in kompotov po ceni 690 din
PRODAJA OZIMNICE SE BO PRIČELA OKTOBRA.
;	
	
SPLOSNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR" NOVO MESTO - TOZD STROJNO PROMETNI OBRAT RAZPISUJE PROSTE DELOVNE NALOGE IN OPRAVILA:
1.4 NK DELAVCEV
2. 5 KV KLJUČAVNIČARJEV
3.2 STRUGARJEV
4. 2 ZIDARJEV
5. 1 TESARJA
POGOJI ZA SPREJEM:
pod tč. 1 končana ali nedokončana osnovna šola pod tč. 2—5 končana poklicna šola ustrezne smeri
Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP „PIONIR", Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto. Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa.
731/40-81
trimo
trebanjska
industrija
montažnih objektov trebnje
TOZD JKP n. sol. o., TREBNJE
OB JA VLJA
prosta dela in naloge za:
1. VEČ TRANSPORTNIH DELAVCEV
2. VEČ VARILCEV C02
3. VEC KLEPARJEV
4. VEC KLJUČAVNIČARJEV
5. 1 AVTOELEKTRIKARJA
6. 1 ORODJARJA
za delo v proizvodnji jeklenih konstrukcij, na vzdrževanju, v oddelku montaže ter oddelku skladišč in	transporta.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje za sprejem:
Pod 1.)
Sprejemamo nekvalificirane delavce, ki so se pripravljeni priučiti za delo na zunanjem in notranjem transportu, pod 2., 3., 4., 5. in 6.)
Sprejemamo kvalificirane delavce ustrezne stroke.
Posebni pogoj za opravljanje vseh del in nalog je 3-mesečno poskusno delo.
Istočasno zbiramo prijave za priučevanje v ključavničarski stroki. Tečaj usposabljanja za PK ključavničarje nameravamo organizirati še v tem letu. Prijavijo se lahko delavci, ki imajo končanih vsaj 6 razredov osnovne šole.
Kandidati, pošljite prijave na naslov: „TRIMO", trebanjska industrija montažnih objektov TREBNJE, 68210 Trebnje. Rok za vložitev prijav je 15 dni po dnevu objave v časopisu.
■	738/40-81
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI 2G-2TO LJUBLJANA - TOZD ZA UPRAVLJANJE IN VZDR2EVANJE SIGNALNIH, VARNOSTNIH IN TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV LJUBLJANA, n. sub. o., TRG OF 7/II
objavlja prosta dela in naloge:
Šibkega
ELEKTROTEHNIKA TOKA
Kandidat mora imeti končano elektrotehniško srednjo šolo — oddelek za šibki tok, smisel za delo na telekomunikacijskih napravah, izpolnjevati mora poseben zdravstveni pogoj za opravljanje dela pod prometom.
Poskusno delo traja dva meseca.
Delo je v Novem mestu.
Stanovanj ni.
Pismene prijave z dokazili o šolski in strokovni izobrazbi sprejema kadrovsko splošna služba TOZD za upravljanje in vzdrževanje SVTK naprav Ljubljana, Trg OF 7/11, Ljubljana, 15 dni po dnevu objave.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
746/41-81
CGP „DELO" - TOZD PRODAJA, PODRU2NI-CA NOVO MESTO
vabi
raznašalca - raznašalko
za dostavo jutranjika ,,Delo" na območju Krškega.
Če želite delati le nekaj ur dnevno in biti za svoje delo dobro nagrajeni, pošljite svoje ponudbe ali se osebno zglasite v ČGP „Delo", podružnica Novo mesto. Glavni trg 1 tel št 21-442.
757/41-81
„SUROVINA" MARIBOR TOZD CELJE Mariborska cesta 63 63000 Celje
objavlja prosta dela in naloge v P E Brestanica
POSLOVODJA PE BRESTANICA ZA NEDOLOČEN CAS
Pogoji:
Srednja šola kovinarske, trgovske ali komercialne smeri ali KV delavec s tremi leti prakse. Poskusna doba 2 meseca.
V 15 dneh po objavi naj kandidati pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: ..SUROVINA" MARIBOR—TOZD CELJE, Komisiji za delovna razmerja. Mariborska c. 63, 63000 Celje. O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
739/40-81
ZAMENJAVA OSEBNIH IZKAZNIC OBVESTILO
Sekretariat za notranje zadeve skupščine občine Brežice obvešča vse občane občine Brežice, da smo pričeli zamenjavo dosedanjih osebnih izkaznic z novimi po določbah Zakona o osebni izkaznici (Uradni list SRS št. 16/74 in 29/79).
Postopek za zamenjavo osebne izkaznice občan opravi na krajevnem uradu po kraju svojega stalnega prabivališča. Občani iz Brežic in neposredne okolice pa na sedežu matičnega urada v Brežicah.
Za zamenjavo osebne izkaznice mora vsak občan predložiti dve enaki fotografiji velikost 3 x 3,5 cem v črno-beli ali barvni tehniki, ki morata kazati njegovo pravo podobo. Fotografija ne sme biti posneta in izdelana z napravo za avtomatsko fotografiranje. Občan mora biti fotografiran od spredaj (en face). Z zahtevami za izdelavo veljavnih fotografij za osebne izkaznice so fotografi seznanjeni.
Vsem občanom priporočamo, naj si čimprej preskrbijo potrebne fotografije za ta namen!
Sekretariat za notranje zadeve Skupščine občine Brežice 749/41-81
»KOVINARSKA", TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ KRŠKO - T02D INDUSTRIJSKA OPREMA
objavlja prosta dela in naloge
10 VARILCEV I., II. ali III.
Pogoji:
poklicna šola, KV kovinske smeri, 2 leti oziroma 1 leto delovnih izkušenj ter osnovni in nadaljevalni tečaj za varjenje za I. in II. in za III. osnovni tečaj.
10 NK DELAVCEV
ki bi bili pripravljeni usposobiti se za dela in naloge s področja varjenja. Tečaj bomo organizirali v okviru Društva za varilno tehniko v Kovinarski Krško. Kandidati bodo imeli možnost pridobiti interno kvalifikacijo. Pri izbiri imajo prednost mlajši delavci z odsluženim vojaškim rokom.
10 KLJUČAVNIČARJEV I., II. ali III.
Pogoji:
poklicna šola oziroma KV kovinske smeri in 2 leti delovnih izkušenj za I., 1 leto delovnih izkušenj za II., za III. lahko začetnik.
Objavljena dela in naloge so za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim rokom. Objava velja 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku objavnega roka. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ..KOVINARSKA", Krško, kadrovsko splošna služba. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali.
747/41-81
CENTER SREDNJIH ŠOL ČRNOMELJ OBJAVLJA
razpis
začetnih in nadaljevalnih tečajev za tuje jezike:
-ANGLEŠKI JEZIK -NEMŠKI JEZIK - FRANCOSKI JEZIK
Pouk bo v zimski izobraževalni sezoni 1981/82 v popoldanskem času in bo trajal okrog 70 ur. Delavci in občani naj se preko svojih organizacij združenega dela ali osebno prijavijo do 24. 10. 1981 v CSS Črnomelj.
736/40-81
DELAVSKA UNIVERZA KRŠKO Razpisna komisija
Po 103. členu statuta Delavske univerze Krško razpisna komisija
razpisuje
prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA DELAVSKE UNIVERZE KRŠKO
Za opravljanje navedenih del in nalog veljajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, še naslednji:
— najmanj višja strokovna izobrazba pedagoške — andragoške smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih, vodstvenih ali strokovnih vzgojnoizobraževalnih delih,
— ustrezne vodstvene in organizacijske sposobnosti ter sposobnosti razvijanja samoupravnih odnosov.
Mandat za opravljanje razpisanih del in nalog traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Delavska univerza Krško, Cesta krških žrtev 15.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi sveta DU Krško.
762/41-81
8
ovmim UFT
Eden največjih problemov je zaposlovanje Romov. V občini je okrog 200 ze delo sposobnih Romov, navadno pa jih je zaposlenih , okrog 60. Mnogi so bili že večkrat zaposleni, a.; ne zdržijo nikjer dolgo. V veliki meri koristijo bolniške, delo pa zapuščajo, ker pravijo, da sO;J nizki osebni dohodki, težko delo, itd. Od 34 . Romov, ki so se po lanskoletnem dvomesečnem* usposabljanju zaposlili v IMV na delih, ki so jih ^ sami pomagali izbrati kot najbolj primerna, jih vztraja le še 16. Posebno iščejo bolniške ali pa enostavno odidejo poleti. Razumljivo je, da jim v delovnih organizacijah ne morejo v nedogled gledati skozi prste, jih obravnavati drugače kot druge delavce. Treba pa je le vedeti, da brez izjemnega razumevanja, dobre volje in tudi popuščanja tega problema ne bodo rešili.
Premajhno je vključevanje Romov v delovne akcije krajevnih skupnosti, nanje se nihče ne spomni, ko se sestavljajo mladinske delovne brigade, nimajo obveznosti v SLO, civilni, zaščiti, itd. In s svojim obnašanjem nikakor nag? zbujajo simpatij ljudi iz najbolj neposrednega okolja, ki jim kradejo po njivah, krmo za konjej" itd. Prav tako so velik problem njihova bivališčja in naselja — posebno zloglasni Žabjak ijjv * Žužemberk. Rešitve so predvidene, vendar'* drage in zato naj bi se Romi najprej zaposlili ip' tudi sami prispevali sredstva za izboljšanj«^ življenja. Nujno pa je vsekakor nadaljevati tudl,< z zdravstveno higienskim prosvetljevanjem tehj:;
ZDENKA LINDIČ—ORAGA^
Za romske otroke je bil dograjen oddelek v bršljinskem vrtcu, poskrbljeno za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, zdrav stveno varstvo — tudi zdravstveno in higiensko prosvetljevanje, ki je še kako potrebno, bila so urejena nekatera naselja in zgrajena stanovanja za Rome, velik trud je bil vložen v zaposlovanje, zagotovljena družbena denarna pomoč potrebnim, itd. Uspehi so različni.
Od 114 predšolskih otrok je bilo npr. letos vključenih v vrtec 11 malčkov. Kljub stalnemu posredovanju- je prihajanje v vrtec večinoma zelo neredno in temu primerni so tudi učinki dela z njimi. Za otroke nezaposlenih Romov je zagotovljen poseben otroški dodatek, ki naj bi šel za prehrano, bil pa naj bi tudi spodbuda za starše, da otroka ne zadržujejo doma, saj dobe dodatek le, če hodijo v vrtec ali šolo. Kot druge denarne pomoči tudi ti dodatki zbujajo med samimi Romi zavist, so kamen spotike predvsem pri zaposlenih Romih — še bolj kot pri drugih občanih. Jasno je, dodatki in pomoči zmanjšujejo interes po zaposlitvi. Od 110 šoloobveznih otrok jih v letošnjem letu bolj ali manj redno obiskuje šolo 89. V zimskem času je romske otroke še moč dobiti v šolo in vrtec, spomladi in poleti, ko pa je sezona nabiranja zdravilnih zelišč, ki prinaša Romom precej zaslužka, otrok skoraj ni več moč spraviti v šolo, odraslih pa na delo tja, kjer so zaposleni. Tu ne pomaga prepričevanje in noben drug ukrep:	ne ukinitev otroških dodatkov, ne
prijava sodniku za prekrške in denarna kazen, drugih ukrepov pa tako ni.
uresničevanjem leta 1978 sprejetega programa reševanja romske problematike s strani zborov novomeške občinske skupščine skrbi posebna strokovna oz. delovna skupina. Vendar je reševanje vseh teh vprašanj kot iskanje izhoda iz začaranega kroga. Težko je prevzgajati v baraki, ki nima vode, elektrike in drugih stvari, brez katerih si danes življenja skoraj ne moremo zamišljati. Žal novomeška občina nima in tudi ne bo imela toliko denarja, da bi lahko vsem našim Romom zgradila naselja in jim omogočila človeku primerno življenje. Brez njihove pomoči in pripravljenosti za reševanje lastnih problemov. Pomagati jim je vsekakor treba, da se izvlečejo iz revščine, vendar bo treba doseči, da pomoči ne jemljejo kot nekaj samo po sebi umevnega. Več jim družba da, več od nje zahtevajo, ničesar ,,od zunaj" pa večina Romov ne zna ceniti. Nihče sicer ne pričakuje, da se bodo stvari spremenile čez noč, vendar je potrebno - četudi z ostrejšo kaznovalno politiko - doseči njihovo hitrejše zaposlovanje, vključevanje otrok v šolo. sodelovanje pri gradnji naselij za Rome, itd. Rešitev tega brez dvoma ni mačji kašelj in bi bilo verjetno realno pričakovati, da novomeška občina v tem ne ostane sama. Tako bo rta 3. konferenci slovenskih sindikatov o socialni varnosti tudi izpostavljena romska problematika z dosežem mi uspehi in nalogami za naprej, kot so se dogovorili udeleženci nedavne razprave o problemu Romov v novomeški občini.
Predvsem od leta 1978 so bile z večjim ali manjšim uspehom uresničene številne naloge
PRILOGA
- ■ vmk
mMmmmmimA
vl.$0	>	'priloga	dolenjskega	lista
obnavljali so jih počasi, imele so le ozko obrambne naloge neposredno pri obalnem pasu. Zato so bolj skrbeli za ureditev obale za obrambo, pri čemer so imele pomembno mesto obalna artilerija, rakete, opazovalna služba in minske ovire.
Albanija, ki je nastala po prvi balkanski vojni, kot pomorska država nima posebne pomorske tradicije, saj mornarice niso formirali takoj po ustanovitvi države, marveč je šele kasneje Ahmed Zogu spoznal potrebo, da ustanovi lastno pomorsko silo, s tem ko je dal zgraditi 4 oborožene motorne ladjice. Italijanska okupacija je albansko mornarico razbila, ponovno se je postavila na noge šele po drugi svetovni vojni.
Vojna mornarica naše južne sosede, ki je v sestavi celotnih oboroženih sil namenjena za obrambo jadranske obale, obalnega morja in otokov, je v razvoju šla skozi nekaj etap, značilnih za zunanjepolitično usmeritev države.
Neposredno po drugi svetovni vojni, do leta 1948, so se albanske oborožene sile glede na pomoč, dobljeno med vojno, opirale na pomoč socialistične Jugoslavije. V naših vojaških šolah so se začeli šolati prvi albanski vojaškopomorski kadri. Po enostranski prekinitvi odnosov, ki jo je Albanija sprožila v skladu z resolucijo informbiroja, so se začeli opirati na vojaško in ekonomsko pomoč Sovjetske zveze. Nova etapa se je začela leta 1962, ko se je Albanija ločila od Sovjetske zveze in atlantskega pakta ter se začela opirati na LR Kitajsko, od katere je vse do julija 1978 prejemala vojaško in gospodarsko pomoč.
Ljudska republika Albanija ima s svojim položajem na jugozahodnem delu Balkanskega polotoka in dohodih k Sredozemskemu morju velik pomorski pomen. Zaradi svoje lege je Albanija „ključ Jadrana". Z njenega ozemlja in voda je moč nadzorovati plovbo skozi Otrant-ska vrata iz Jadrana v Jonsko morje in obratno, kar je bilo med drugim tudi razlog, da so se v Albaniji spopadali med seboj razni tuji vplivi, ki so navzoči še danes. Občutljivost njenega položaja je tudi v tem, ker geografsko ločuje atlantski in varšavski pakt, poleg tega pa deli južno krilo pakta Nato na dva dela.
Medtem ko so v Albaniji posvečali kopenski vojski in vojnemu letalstvu precej pozornosti, pomorskim silam niso pripisovali ustreznega mesta in vloge. Pomorske sile so bile zastarele.
Medtem ko je del ladij albanske vojne mornarice sovjetskega izvora, so druge kitajskega, saj so jo v obdobju 1969-1971 popolnih z manjšimi hidrokrilnimi torpednimi čolni; s tem je skupni deplasma (to je teža vode, ki jo spodrinejo vse te ladje) ladij dosegel okoli 10.000 ton. Ti torpedni čolni sodobne konstrukcije so oboroženi s po dvema bočnima torpednima cevema za protiladijske torpede večjega kalibra, namenjeni pa so — po cenitvah zahodnih strokovnjakov — za zaščito komunikacij vzdolž obale, zlasti pa za kontrolo Otrantskih vrat. Poleg teh ladij so v LR Kitajski nabavili tudi topnjače, ki predstavljajo sodobno kitajsko tehnologijo ladij te vrste.
Ladje albanske vojne mornarice nimajo raketnih sistemov, temveč sloni njihova udarna
moč na okoli 100 torpednih aparatih in približno 60 topovih različnih kalibrov, zlasti lahkih, namenjenih za samoobrambo ladje.
Primerjava torpednega orožja kaže, da je albanska vojna mornarica v minulih letih svoj ognjeni potencial povečala probližno za dvakrat.
Iz skopih podatkov o verjetnem razvoju albanske vojne mornarice bi le s težavo mogli predvideti njen nadaljnji razvoj, še posebej ne v situaciji, v kakršni je Albanija zdaj. Ker so sodobne vojne ladje in njihova bojna sredstva in oprema zelo draga, ne bi bilo realno pričakova-
ti, da bi Albanija sama mogla zagotoviti nujna sredstva za financiranje tako zahtevnih projektov v doglednem času. Zato je najverjetneje, da bo pomorska komponenta obrambe še naprej slonela na zgolj ozko obrambnih nalogah, na obrambi obale.
Za konec še nekaj številk: albanska vojna mornarica ima 42 torpednih čolnov, po 4 topnjače, podmornice in patruljne ladje, 8 minolovcev, 10 čolnov minolovcev in 24 pomožnih ladij. Teh 96 ladij ima skupaj 9600 ton, skupaj z obalno stražo pa okrog 3000 ljudi. Vojaški rok v mornarici traja 3 leta.
VOJAŠKI
ALBANSKA
VOJNA
MORNARICA
nato dodamo: sesekljane olive, na kocke narezan paradižnik, brinove jagode, rožmarin, cel poper, sesekljan česen, peteršilj, lovorov list in vse skupaj zalijemo z belim vinom. Okus izboljšamo z argo kocko. Marinado prelijemo po ribah in pustimo, da se ohladi. Serviramo hladno z rezino limone in vejico peteršilja.
RIBJA JUHA
Malokdaj Opazimo na jedilniku ribjo juho. Kuhamo jo kot katero koli drugo juho. Zelenjavo za ribjo juho kuhamo vsaj pol ure prej, preden dodamo meso. Najkvalitetnejša juha je iz več vrst ribjih glav. Jušni zelenjavi ne dodamo paradižnika. Ko je juha kuhana, dodamo malo belega vina ali konjaka. Jušna zakuha za ribjo juho je vedno riž. Riž kuhamo vedno posebej v slani vodi z dodatkom vegete ali domače argo kocke. Ribja juha je vedno bele barve.
OCVRTI OSLIČI S TATARSKO OMAKO
Ribje filete pod vodo oplaknemo, posolimo in dunajsko paniramo. File najprej povaljamo v ostri moki, nato v jajcu in nazadnje v drobtinah. Zelo okusni pa so tudi na pariški način, to se pravi, da izpustimo drobtine. Panirane fileje damo v neprevročo maščobo in počasi rumeno ocvremo. Ocvrte položimo na papirnate serviete, da se maščoba odcedi. Zraven ocvrtih rib lahko serviramo krompirjevo solato, še boljša pa je tatarska omaka.
TRŽAŠKO PEČENA POSTRV
Najkvalitetnejša je postrv od 25 do 30 dkg. Postrv očistimo pod tekočo vodo, operemo, posolimo in spečemo na vroči maščobi. Ko je riba lepo pečena, jo damo na krožnik ali ploščo, na ostali maščobi pa prepražimo sesekljan česen in peteršilj. Še preden česen zarumeni, zalijemo z malo juhe. To omako polijemo po ribah in serviramo. Zraven pohudimo košček limone.
PRAŽENI LIGNJI
Sveže lignje očistimo in zrežemo na kolobarje. V kozici segrejemo maščobo, dodamo narezane lignje in pražimo do mehkega.
Lignjem dodamo nekoliko vet sesekljanega česna, poper, sol t* sesekljan peteršilj.
RIBJI BRODET
V kozici segrejemo olivno olj*, dodamo na drobno narezano s# naribano čebulo. Čebulo pražimo, vendar nam ne sme zarumeneti. Dodamo sesekljan česen in peteršilj, na kocke narezan paradižnik, prilijemo malo vode ter beleg* vina. Ko nam dobro prevre, dodamo na kose narezane očiščene ribe. Poleg kuhamo tudi ribje glave, da je brodet okusnejši. Solimo, popramo, dodamo lovorov list, vejico rožmarina. Pokrijemo in pustimo, da nam počasi vre. Čas kuhanja je odvisen od kvalitete rib, vendar je brodet po navadi v eni uri kuhan. Med kuhanjem jedi ne mešamo, ampak kozico samo potresamo. Kvaliteta brodeta je odvisna od kvalitete rib. Ze prilogo serviramo polento.
MADŽARSKI GOLAŽ
Iz glave in repa kuhamo rtojo juho. Na vroči maščobi na hitro prepražimo olupljen paradižnik. Nato dodamo narezane ribe, jih ne hitro popečemo, dodamo malo rdeče paprike, sesekljanega česna, lovorov list in zalijemo z ribjo juho. Dušimo do mehkega. Okus izboljšamo s kislo smetano. Zraven ponudimo kuhane špagete ali' makarone.
BUHTELJNI
1 kg moke, 5 dkg kvasa, 10 dkg sladkorja, 15 dkg masla,- 5 rumenjakov, sol, marmelada in mleko.
Iz naštetih sestavin naredimo kvašeno testo. Testo 'pustimo, da shaja, nato ga razvaljamo in narežemo na kvadrate. V sredino kvadrata damo marmelado, ki ne sme biti preredka, zavijemo in buhtelj ob straneh pomočimo v maščobo. Nato zlagamo drugega poleg drugega na pomaščen pekač. Pustimo, da še enkrat shajajo, nato pa damoQv pečico, ki smo jo segreli na 180 C. Buhteljni imajo spodnjo in zgornjo skorjo, ob straneh pa so zlepljeni, vendar jih zaradi maščobe lahko ločimo. Pečene vzamemo iz pekača in jih potresemo s sladkorno moko, kateri smo dodali vaniljo. Ponudimo lahko še tople.
jesenska
silhueta
Je že veliko bolj zadnjemoder-nih zamisli, kot je takale, pa vendar že zdaj na cestah vidimo največ prav na ta način oblečenih žensk. Dokaz, da je krilo z blazerjem še vedno najbolj praktično in vsestransko uprabno oblačilo. Za spremembo od prejšnjih let, ko smo nosile žametne blazer-je in pisane krila, so zdaj bolj čislani karirani blazerji, krila pa so največkrat plisirana. Če se da, imejte drobne obrobe na žepih in sedelcih ali okrog ovratnika!
pušeljc na steni
Iz zgodnjejesenskega cvetja, ki ga osušimo, lahko naredimo imenitno tihožitje za na steno. V star okvir od slike napnemo temnejšo tkanino (lahko je tudi žamet), nanj pa prilepimo posušeno cvetje. Pri tem ima oblikovalec zamisli lahko nemalo užitka: prav takega okrasa ne bo videl zagotovo v nobenem sosednjem stanovanju.
Kuha PETER BEVC
teden ribjih jedi
Dolenjska slovi po kvalitetnih ribah. Ribolov je prijeten šport, kdor pa si ga ne more privoščiti, naj gre v ribarnico.
RIBJA MARINADA RIBJA JUHA
OCVRTI OSLIČ S TATARSKO OMAKO
TRŽAŠKO PEČENA POSTRV PRAŽENI LIGNJI RIBJI BRODET MADŽARSKI GOLAŽ BUHTELJNI
RIBJA MARINADA
Marinado lahko pripravimo iz morskih ali sladkovodnih rib. Uporabljamo ribe, ki imajo malo kosti.
Ribe očistimo, filiramo, posolimo in spečemo na vroči maščobi. Pečene ribe zložimo v porcelanasto skledo. Na ostali maščobi prepražimo na tanke lističe narezano čebulo. Čebulo pražimo le toliko časa, da lepo zastekleni.
ti
a
I
BG
XJUUdlL
*-< + . 7l*Št&C ■
-;-:,vv ,«* ■:.- ''
SRh*^
„Ali smemo človeku, ki se je ovedel svojega položaja v svetu, človeku, ki se mu je posvetila — kot Camusovemu Kaliguli — tista „čisto preprosta in jasna, pa malo prismuknjena resnica, ki pa jo le mukoma odkriješ in jo s težavo potem nosiš, namreč, da ljudje umirajo in da niso srečni", ali smemo torej zameriti človeku, ki se mu je resnica pokazala s te plati, če si blaži svojo eksistencionalno stisko tudi z uživanjem droge? Hočem reči, da je uživanje raznih snovi, ki za krajši ali daljši čas človeku lahko popravijo razpoloženje, tolikanj povezano z njegovo usodo, da je iluzorno pričakovati, da bi se ljudje v širšem obsegu in za trajneje lahko tej opori popolnoma odrekali. Pri tem pa ne zanikam, da je marsikdo, ki potrebe po takšnih snoveh ne doživi. Rekel sem uživanje. Drugo je zloraba. Obupni iluziji pa se namreč človek vdaja tudi takrat, ko pričakuje, da ga bo droga in samo droga rešila eksistencionalnestiske. Tako utirjen se človek mora pogrezniti v narkomanijo; znajde se v začaranem krogu, ki vodi v telesni, psihični in socialni propad," je rekel dr. Lev Milčinski, predstojnik dispanzerja za psihiatrijo -v Ljubljani na blejskem seminarju o problemih uživanja drog v Sloveniji.
Pred dnevi se je tudi Dolenjska neposredno in uradno srečala z uživanjem mamil: v Novem mestu so zalotili skupino Študentov in delavcev, ki so kadili marihuano. V času blejskega seminarja (leta 1974) so imeli v Sloveniji evidentiranih okoli 1000 mladih narkomanov. Danes jih zanesljivo ni manj. Po nekaterih tujih podatkih dandanes poskusi, oziroma se sreča z mamili, pomirjevali in stimulansi že vsak deseti srednješolec in vsak peti študent oziroma dvajsetletnik.
Ko se tako ukvarjamo s problemom drog pri mladi generaciji, pa vse preveč pozabljamo, da današnja odrasla generacija uživa že vse od petdesetih let vedno več uspaval, sredstev proti bolečinam in pomirjeval v pretirani količini. Kaže, da sta uporaba in pretirana uporaba drog pri srarejših in otrocih bolj tesno povezani, kakor smo domnevali doslej. Kolikor pogosteje segajo starši po pomirjevalih in stimulansih, toliko bolj segajo tudi njihovi otroci po alkoholu, nikotinu pa tudi po mamilih, pomirjevalih in stimulansih. Ob problemu drog torej ne smemo pozabiti, da neprestano narašča tudi alkoholizem, in to neodvisno od spola starosti in socialnega položaja. Bogati pijejo prav toliko kot revni, alkoholizem je v domala vseh sodobnih družbah največji socialnomedicinski problem.
Če danes toliko ljudi različne starosti in položaja sega po drogah in alkoholu, se samo po sebi vsiljuje vprašanje, če sodobne družbe niso bolne in ali niso narkomani in alkoholiki le predstavniki teh obolelih družb?
Zdi se, da je prav bolezen vzbujajoči dejavnik družbe tehnizacija našega življenja, ki je mnogokrat ne obvladamo več. Avtomatizacija, do razdraženosti stropnjevani tempo, zožena usmeritev našega življenja v proizvodnjo, potrošnjo in administracijo ne morejo zadovoljiti človekovih vsestransko usmerjenih teženj. Negotovost in strah, ki se porajata iz takega stanja, sta bistvena vzroka za naraščajoča psihična obolenja in končno tudi za zasvojenost z drogami. Težnje k neutemeljenim teorijam o nenevarnosti te ali one droge ali sklicevanjyna ustavne in zakonite pravice „vsakdo lahko napravi sam s seboj, kar hoče" ali ,sistem je vsega kriv," največkrat zamegljujeta resnično stanje in odvračata lastno odgovornost. Ali se ne skriva za puhlico „delam, kar se mi zljubi" razlaga prostosti v tem smislu, da gre za odvezo od nečesa in ne za prostost do nečesa? Potrebno je tudi poudariti, da sta alkoholizem in narkomanija bila in sta še ne glede na politične sisteme tako na vzhodu kot na zahodu neodvisna od političnih sistemov.
Če se zdaj neposredneje lotimo drog, je treba povedati, da so droge snovi, ki učinkujejo na centralni živčni sistem. Droge niso le tako imenovana mamila, ampak tudi najrazličnejša zdravila in toksične snovi. Zloraba drog je trajna in občasna uporaba ene ali več snovi v nemedicinske namene ali v pretirani količini. Zasvojenost z drogo se kaže v tem, da je človek sploh ne more prenehati jemati. Gre za telesno in duševno zasvojenost. Znamenja, duševne odvisnosti je močna, pogosto neutešna sla po neki drogi zaradi njenega učinka na duševno stanje, zaradi njenega pomirjajočega, sproščajočega, spodbujajočega ali sanjske slike zbujajočega učinka. Zasvojeni poskuša priti do droge za vsako ceno.
Pri telesni odvisnosti pa gre za to, da je droga postala sestavni del v presnovi organizma. Če droge nenadoma zmanjka, reagira telo z mučnimi simptomi, tako z notranjim nemirom, nepremagljivo željo po drogi, živčnostjo, nespečnostjo, nerazpoloženostjo, bruhanjem, vročino, potenjem, padcem krvnega tlaka in celo z epileptičnimi napadi. Zasvojeni se svoje zasvojenosti zave kasno ali pa sploh ne. Nemoči, da bi se odpovedal drogi, se pridruži še nemoč priznanja.
Načelno lahko vsak človek podleže drogam. Zlasti so v nevarnosti občutljivi, vase zaprti, razpoloženjsko labilni ali osafnljeni ljudje, ki se nagibljejo k občutkom nesposobnosti. Pogosto so zanje značilne duševna labilnost, težave v navezovanju stikov, podvrženost duševnim obolenjem in strah. V družinski preteklosti zasvojenih pogosto naletimo na alkoholizem, poskuse samomorov, značajnostne abnormalnosti in samo zasvojenost z drogami. Od 30 do 50 odstotkov narkomanov je v zgodnjem otroštvu trpelo zaradi razvrvanih družinskih razmer. Če otrok nima občutka varnosti, če se ne more ukoreniniti ali če nima vzorov, dobi otrok in kasneje mladostnik občutek negotovosti, kar vse v poznejšem življenju pripelje do motenj v razvoju in do osebnostnih kriz. Toda tudi v družinskih razmerah, ki so na videz trdne, lahko razvajanje, ujčkanje in vzgojna nedoslednost prispevajo k boječno-Sti in negotovosti. Ti dve lastnosti v določenih okoliščinah lahko posaneta vzrok za kasnejši beg iz resničnosti. Izbiro droge daljnosežno določijo takratno prevladujoče okolje, dosegljivost droge in modni tokovi.
Vzrok za poseg po drogi pa tiči vedno v želji po spreminjanju samega sebe. Droga pomirja razburjenje in napetost, odpravlja občutke neugodja ali pa pričara občutke ugodja. Težnja po ugodju ali preprečevanju neugodja sta gonili, ki določata vsak novi doživljaj pod vplivom droge. Poseganje po ustreznem kemičnem sredstvu je odvisno pač od tega, ali izvira pobuda iz želje, da bi si prizadeti preprečil bolečine ali odpravil
motnje pri spanju, iz želje po opoju, omami in spremembi okolja. Človek poskuša pregnati notranji strah in praznino z mamili in uspavalnimi sredstvi ali pa se poskuša z nekim stimulansom znebiti pritiska resničnosti.
Na vrsti je nekaj več besed o posameznih drogah. Med droge spadajo piati (opij, morfin, heroin in kodein), konoplja s hašišem in marihuano, halucinogene snovi, torej snovi, ki povzročajo privide (LSD, meskalin, psihocybin, DOM, DMA, atropin, scopolamin itd), amfetamine ali dramila, med katerimi je najbolj znan kokain, in drugi psihični Stimulansi, uspavala ter najrazličnejši analgetiki in natipiretiki, torej sredstva proti vročini in bolečina, zlasti glavobolu.
Kot smo že poročali, je skupina mladih Novomešča-nov kadila marihuano, kakor imenujejo posušeno in
drobno zrezano zelišče indijske konoplje (Cannabis sativa varica indica). Hašiš je smola indijske konoplje. Indijska konoplja raste na Bližnjem in Srednjem vzhodu, v Severni Afriki, Indiji in Mehiki. V poletnih mesecih, ko je povprečna dnevna temperatura visoka, nastajajo v ženski rastlini opojne snovi. Pri nas pravijo konoplji trava, haš, khif in shite. Indijski konoplji lahko primešajo veliko različnih dišav, opij, sladkor ali alkohol.
Hašiš pridobivajo iz mikroskopsko majnih žleznih glavic ovršnih in krovnih listov. Domačini jih pobirajo tako, da gredo opasani z usnjenim predpasnikom ali oblečeni v usnjene hlače skozi nasad konoplje. Smola se nalepi na usnje, od koder jo postrgajo z nožem. Hašiš prihaja na trg v stisnjenih ploščah ali palicah in je temno rjave do črne barve. Marihuana pa je stisnjena v zelene
krogle, včasih je tudi v prahu. Hašiš (smolo) in marihuano (cvetje in liste) mešajo v Evropi in ZDA praviloma s tobakom in ga kadijo v cigaretah in pipah.
Na Vzhodu ga zvečina kadijo, žvečijo surovega, njuhajo ali pijejo kot konopljino olje. Učinkujoče snovi v hašišu in marihuani so kamabioli in kanabidoli in še posebno tetrahydrocannabinol (THC), ki ga danes lahko izdelajo tudi umetno. Snovi indijske konoplje v evropskem zdravstvu ne uporabljajo.
Malokatera droga učinkuje tako različno na ljudi kakor hašiš in marihuana. Učinek je odvisen od seta (pričakovanega učinka droge) in od settinga (od različnih činiteljev), to je od osebnega razpoleženja in osebne izhodiščne situacije ter od okolja. Pomembno je seveda tudi doziranje.
Mnenje, ki ga danes pogosto slišimo, da hašiš in marihuana nista nevarna, temelji na dejstvu, da vsebuje ta droga le malo koncentrirane učinkujoče snovi. Na splošno nastopi po uvodni tesnobnostni fazi občutek dobrodejne lahkotnosti. Hkrati pa lahko nastopi prijeten občutek telesne težnosti, kdaj tudi občutek lebdenja ali drsenja na valovih, človek postane zgovoren, se smeji, prevzame ga prazen občutek sreče, čuti potrebo po gibanju ali po tihem čemenju kakor tudi po počivanju v prijetni medlosti. Čutne zaznave postanejo finejše in ostrejše. Po eni strani pride lahko do poglobitve poprejšnjega razpoloženja, po drugi pa do nenadne razpoloženjske spremembe.
Značilna telesna znamenja so med drugim in zlasti pri prvem zaužitju suha usta, pekoč občutek v grlu in dražeč kašelj. Pri večjem doziranju lahko pride do razširjenja zenic, pordelosti oči kakor tudi do rahle prizadetosti vida in občutljivosti za svetlobo. Možne so tudi spremembe v delovanju avtonomnega živčnega sistema: siljenje na bruhanje, omotica in pritisk v glavi, tresenje rok, opotekanje pri hoji, povečanje občutljivosti za dotik in bolečino in nihanje krvnega tlaka.
Miselni tok se v omami spremeni. Misli tečejo kar same od sebe, tjavdan, lahko jih je prekiniti. Značilno je, da omamljeni človek nenadno doživi neke globlje zaznave, občutek kozmične povezanosti, zgublja se v podrobnostih, ki pridobivajo na pomenu, hkrati pa postane nesposoben, da bi zlil miselne delce v celoto.
Omama traja približno eno do tri ure, pri oralnem jemanju pa 10 do 12 ur. Če človek drogo vdihava, je delovanje THC približno dvakrat tako močno, kakor če vzame drogo v tekoči obliki. Hašiš (smola) učinkuje približno šestkrat tako močno kot*marihuana (cvetje in listje). Ko omama mine, postane človek lačen in zaspan.
Poleg teh značilnih oblik pa je lahko potek omame docela neznačilen. Pri takih omamah lahko nastopajo iluzije, halucinacije, nezaupljivost, strah in občutki odtujenosti. To stanje omamljenosti se lahko vleče dneve in celo tedne ali pa se ponovno javi po nekem presledku, v katerem človek ni zaužil nobene droge. Taka stanja je včasih zelo težko ločiti od shizofrenije (duševne razcepljenosti).
Posebna nevarnost hašiša in marihuane je v tem, da se hitro razvije duševna odvisnost, pri mladini droga zavira duševno dozorevanje. Mladostnikov svet predstav in doživljajev je je v marsičem podoben temu, kar doživlja pod vplivom droge.'Hrepenenje po lepoti barv in glasbe, po neproblemski prilagodljivosti svojim željam ter občutkom zaupanja in zavetja dobi tu vedno novega netiva. Zakaj se tako iskanje sreče tako pogosto konča v resignaciji in pasivnosti? Za doraščajočega človeka tako ' značilno, pogosto polarno spreminjanje razpoloženj, nagibov in počutij, potreba po prostosti in naslonitvi, samodoločanju in kritiki se v omami stopnjuje do neznostnosti. Mladi človek dobi v dobi ..levitve idealov" nevarno krizo, ki je pod vplivom droge ne more več sam obvladati, zato se potegne vase.
Iskanje se sprevrže v pohlep po sreči. Hašiš je posebno nevaren zato, ker uživalec zlahka preide na druge vrste drog. Hašiš je farmakološko slaboten. V tej sorazmerno majhni farmakološki učinkovitosti hašiša pa se skriva tudi njegova nevarnost. Pokazalo se je, da redni kadilci hašiša in marihuane v veliko večjem odstotku potrebujejo močnejše droge in se tako izpostavljajo nevarnosti, da jih te droge zasvojijo. Kronični uživalec hašiša ali marihuane ne more več ugotoviti razlike med normalno zavestjo in omamljenostjo. O njem pravimo, da uživa resničnost ter mirno, prijazno in brezbrižno plava v njej.
Medtem ko je starejša literatura poročala o možganskih okvarah in zmedenosti kot posledicah dolgoletne zlorabe hašiša, so iz novejših raziskovanj tako izrazito škodljive posledice razvidne te v blagi obliki. Po drugi strani pa ni dvoma, da se osebnost spremeni. Pri testu osetinosti lahko ugotovimo pri mladih uživalcih hašiša in marihuane iste spremembe osebnostih značilnosti, na kakršne naletimo pri kroničnih alkoholikih. Inteligenca pri trajnem jemanju droge predčasno ostari.
V tujini že večkrat izražena misel, naj bi uživanje hašiša in marihuane sprostili, tako da bi bila dostopna vsem, in bi potem, ko bi imeli dokaze, da sta škodljiva, znova vpeljali nadzor nad njima, je neodgovorna. Danes je splošna dolžnost vsakega proizvajalca zdravil, da do konca preizkusi vsako snov, ki gre v obtok, glede na vsestranske učinke, tudi na možnost genskih okvar. Dokler bomo o trajanju in učinku hašiša in marihuane vedeli tako malo, bo treba vse zaključke o „nedolžno-sti" te droge po vrsti zavračati. Bilo bi neodgovorno, če bi ubrali drugačno pot.
Ker leže vzroki za zlorabo drog in zasvojenosti z njimi v več plasteh, morata temu ustrezati tudi zdravljenje in preprečevanje. Najvažnejši varnostni ukrepi so po eni strani sistematično in obsežno prosvetljevanje prebivalstva o številnih vzrokih nastanka zasvojenosti z drogami in alkoholom, po drugi strani pa nenehno prizadevanje, j da bi ponovno zgradili in utrdili medčloveške odnose, poseBno odnose v družini. S pravilnim obveščanjem bi morali odpraviti predsodke do narkomanov. Mlad narkoman ima neslutene možnosti, da zbudi naše sočutje. A to sočutje mu moramo odreči. Narkoman potrebuje našo moč in ne podpore za svoje slabosti. Upravičene kritike mladega človeka nad brezdušnim hiperfunkcionalizmom in nad vročičnim stremljenjem za dobrinami in dosežki ne moremo preprosto odpraviti s splošno strpnostjo do zlorabe drog. Doslej so se z narkomanijo pri nas spopadali v glavnem posamezni idealisti, to pa v prihodnosti ne bo več zadostovalo. Ue z velikopotezno državno podporo in predvsem s povečanjem ugleda boja proti odvisnosti od drog kakor tudi s pritegnitvijo strokovnjakov bomo lahko kos tej sodobni obliki kaosa.
Neizpodbitno je namreč, da bi morala družba ponuditi narkomanom še kakšen drugačen izhod ali alternativo, ne pa se samo zadovoljevati z „redom”, ki ga tako pravoverno delajo psihiatri in policaji.
M. B.
priloga dolmjskegcis lista
mn
halštatsko naselje. Čim dlje pa so kopali — letos so kopali že tretje leto in odkrili skupaj 58 kv. m površine — tem bolj so dobivali dokaze, da je naselbina še starejša. Najprej so domnevali, da je bilo gradišče na Spahi poseljeno v bronasti dobi, zdaj pa sklepajo po najdbah, da je bilo celo v enolitu oz. bakreni dobi, se pravi pred dobrimi štirimi tisočletji oz. 2.400 do 1.900 let pred našim štetjem. Občutno mlajši je le stolpič, ki je bil postavljen očitno v srednjem veku, ko so tu kurili ob turških vpadih stražne ognje.
Za arheologe je zanimivejše območje manjšega naselja, ki je merilo 70 x 40 m. Zanimivo je, da tu niso našli nič kovine, pač pa ogromno kosov in koščkov keramike ter delov kamenitih orodij, orožij in naprav. Keramika je lepo okrašena z ornamenti in prav ti dokazujejo, da gre za naselje iz bakrene dobe, saj so zelo sorodni Lasinjski kulturi, se pravi podobnemu najdbišču v spodnjem toku Kolpe na Hrvaškem.
Razen velike količine fragmentov (delov) keramike so med izkopavanji našli še žrmlje (kamni za mletje žita), in to zgornje in spodnje dele, nekaj kamnitih brusov, kamnito zlomljeno mikro orodje, kamnite krogle za prače, del kladivaste kamnite sekire in keramične žličke oziroma zajemalke.
Odkrili so tudi ostanke hiše v tem naselju. Ohranjen je pod iz zbite gline, vidi pa se tudi, kje je bilo ognjišče, ker je tam glina žgana, dobili pa so celo ostanke oglja. Našli so še velike količine hišnega lepa, s katerim so takratni prabivalci obmetavali hiše. Odkrili so tudi ostanke manjših krožnih pozidov, za katere arheologi še ne vedo, čemu naj bi služili.
S čim so se takratni naseljenci Spahe hranili, ni znano. Med izkopavanji so arheologi našli nekaj kosti živali, ki jih bodo dali v kratkem v analizo. Upajo, da bodo tako dobili vsaj del .jedilnega lista" takratnih prebivalcev.
„Na osnovi teh najdb in dosedanjih podobnih najdb na Drulovki pri Krškem, Ljubljanskem barju (Resnikov prekop). Ajdovske jame in drugih domnevamo, da vse sodijo v isto obdobje in da so bili nosilci teh kultur isti in sicer nomadski živinorejci, ki so imeli običajno naselje na rahlo dvignjenem zemljišču (platojih). Poznamo pa tudi gradiščarske naselbine in jamske objekte, v katerih so prebivali takratni ljudje. Po dosedanjih domnevah so bile vse naselbine, ki so bile okoli 800 m nad morjem, se pravi tudi Spaha, pastirske postajanke. Taka naselja so bila naseljena razmeroma malo časa, o čemer priča
tudi debelina sloja. To velja tudi za Spaho," pravi kustodinja Greta Hirschbaeck-Merhar.
Med dosedanjimi izkopavanji so se zelo trudili, da bi našli grobišče oz. pokopališče naselbine. Vsa prizadevanja so bila zanam. Nekaj malega -upanja je dala le sonda Im x Im na terasastem delu zemljišča med vasjo Prerigelj in Spaha, ko so med izkopavanjem v glini med dvema kamnoma 3 našli vretence.
„Širši interes slovenske prazgodovinske arheologije je, da bi naselbino na Spahi temeljito raziskali z večjimi izkopnimi polji. Doslej smo preiskali v prvem letu (predlani) le 10 kv. m, lani 30 k v. m in letos 18 kv. m. Naša želja pa je, da bi odprli vso naselbino, ves plato in strmino naselbine. Le tako bomo lahko več zvedeli o tem, ; kaj so delali in kako so živeli ljudje, ki so takrat poseljevali naše območje in za katere danes še vedno ne vemo, kateremu ljudstvu so pripadali," pravi Hirschbaeck—Merharjeva, ki je ob zaključku razgovora dejala, da se v svojem imenu in v imenu Pokrajinskega muzeja Kočevje toplo zahvaljuje za vsestransko pomoč in razumevanje pri odkrivanju na Spahi in drugem arheološkem delu Gozdnemu gospodarstvu Kočevje, posebno tozdu Gozdarstvo Rog.
JOŽE PRIMC
, Letošnjo deževno jesen, pravzparav konec poletja. Ob avtocesti na prevoju Medvedjek končujemo z lansko leto začetim arheološkim zavarovalnim izkopavanjem prazgodovinske gomile. O lanski akciji smo v Prilogi Dolenjskega lista že poročali. Tedaj smo izkopali polovico gomile, za letos pa nam je ostala še druga polovica in manjša gomila na pobočju.
Že starinokopi Pečnikovega kova so na podlagi izkušenj zatrjevali, da so najbogatejši grobovi na jugovzhodni strani gomile. To njihovo prepričanje je vodilo celo tako daleč, da so gomile pogosto zgolj načeli s posameznimi vkopi na temenu ali z jugovzhodne strani. V nizu gomil, ki ležijo na gozndem grebenu nad Brusnicami na primer skorajda ni gomile, ki ne bi bila načeta, uganka pa je, v kolikšni meri so prekopane. Ker nam je na gomili na Medvedjeku ostala za letos prav vzhodna polovica, smo se s toliko večjim pričakovanjem lotili dela. In če lahko sedaj, ko je gomila že v celoti prekopana, primerjamo število grobov, potem je slika podobna starim opazovanjem. V tej polovici gomile smo namreč odkrili 33 grobov, lani pa jih je bilo v zahodni polovici 24.
Že najdba iz prvih dni letošnjega izkopavanja je predstavljala uganko zase. Našli smo namreč dve keramični nogi, izdelani v obliki človeških nog s stopali, velikimi 8 cm. Obe sta bili odlomljeni, vendar je pri eni jasno viden nastavek, s katerim je bila noga pritrjena na eki predmet ali ga je nosila. Naša ugibanja o funkciji teh predmetov so segala od posode na nogah preko podstavka nekemu prazgodovinskemu glinastemu ali lesenemu kipcu do nog, ki bi same zase nastopale v votivni vlogi. Vsekakor predmetov te vrste doslej v halštatski kulturi Slovenije nismo poznali. Posode na močno stiliziranih človeških nogah poznamo med arheološkimi najdbami vzhodne Avstrije, Slovaške in Madžarske, noge kot votivni predmet pa so znane v estenskem halštatskem kulturnem krogu severne Italije.
Naša ugibanja so bila prekinjena, ko smo odkrili grob halštatskega bojevnika. V njem smo poleg orožja — dveh železnih sulic in tulaste sekire - našli tudi keramično posodo na treh antropomorfno oblikovanih nogah. Uganka je torej rešena, oblikovni zaklad slovenske halštat-ske keramike pa je bogatejši za lep tip keramične posode.
Tudi v letos odkritih grobovih je bilo obilo ostankov zoglenelega lesa, ki so ga uporabljali za oblogo grobnih jam, v dveh grobovih pa so bili ohranjeni tudi ostanki skeletov. K temu so nedvomno pripomogli mikro pogoji v gomili. Kostni ostanki so se v obeh primerih ohranili v bližini kamnov. Očitno je voda ob kamnih hitreje odtekala, zaradi česar je bilo delovanje kislin omiljeno. Posebno zanimiv je grob 47, v katerem sta ob skeletu ležali železna sulica in sekira, k
sestavni del vojaške formacije, saj so mu v grob gotovo položili njegovo lastno orožje.
V plašču prazgodovinske gomile smo tudi letos odkrili nekaj antičnih grobov, med katerimi izstopata dva. V prvem primeru gre za skrbno sezidano pravokotno grobnico s kamnito polico. Kamni so neobdelani, vendar skrbno izbrani. Med sabo so vezani s peščeno apneno malto. Grobnica je bila v antiki že izropana, na polički pa smo vendarle še našli bronasto pasno spono in novec. Na podlagi obeh ohranjenih pridatkov lahko grob datiramo v pozno tretje stoletje ali na začetek četrtega.
Drugi antični grob, ki ga velja posebej omeniti, predstavlja 40 cm visoka žara. Izdelana je iz slabo prečiščene peščene gline, ki so ji primešali plev. Obložena je bila z manjšimi kamni ter pokrita z večjo ploščo. Tak način pokopavanja je doslej na Dolenjskem znan le z grobišča na Pristavi pri Trebnjem in iz Globodola. V žari je shranjen pokojnikov pepel, nanj pa so postavili navadno tudi drobne pridatke. Celotnega inventarja groba še ne poznamo, saj smo žaro, ki je močno razpokana, prevlekli z mavčnimi povoji in jo dvignili z njeno vsebino vred. Odpiranje v preparatorski delavnici bo torej toliko bolj zanimivo.
Nekaj metrov vzhodno od velike gomile na Medvedjeku se je vešče oko arheologov ustavilo na manjši gomili podobni vzboklini, v kateri je bilo že nat površju slutiti obilico kamenja. Prvotno smo objekt označili z „gomila II", ko pa smo posneli rušo in vkopali dobrega pol metra v zemljo, smo med veliko kamnito grobljo zlahka razločili okrogel kamnit zid, narejen z malto. Med kamni je bilo tudi nekaj fragmentov antične keramike, kar nam je dokončno potrdilo domnevo, da je pred nami -večja antična grobnica. Prvotno je bila kupolasto zgrajena, kasneje pa se je svod porušil. Okrogla grobnica, ki meri v premeru 2,4 metra in ima skoraj pol metra debele, z dobro apneno malto vezane zidove, nedvomno kaže na prostor, kjer je pokopavala svojce premožnejša družina. Grobnica je bila z notranje in zunanje strani ometana, kar morda pomeni, da prvotno ni bila zasuta. Ozek kamnit vhod, zaprt s skalami, je preko stopnice vodil v svet mrtvih.
Zadnje dni izkopavanja smo na prostoru med prazgodovinsko gomilo in antično grobnico naleteli na več preprosto žganih grobov, kar pomeni, da se je antično grobišče razprostiralo okoli oziroma v neposredni okolici prazgodovinskega.
Prav vprašanje kontinuitete prazgodovinskega grobišča v rimski čas pa daje raziskavam na Medvedjeku posebno mesto. Romanizacija iliro-keltskega prebivalstva verjetno ni bila tako močna, da bi kljub spremembi načina pokopavanja opustili prvotno grobišče.
DANILO BREŠČAK
„Med ogledom terena spomladi 1979 smo postali pozorni na hrib Spaha (830 m) pri Vidmu oz. Knežji lipi, ki obvladuje vse ozemlje tja do Kolpe, se pravi vso Poljansko dolino, hkrati pa je naravna severna zapora proti svetlopotoški dolini, šele če si odmislimo današnji gozd, spoznamo njegovo pravo naravno vrednost za obrambo naseljencev, ki so živeli tu pred tisočletji ali stoletji," je povedala za uvod Greta Hirschbaeck —Merhar, kustos—arheolog Pokrajinskega muzeja Kočevje.
Ze med takratnim obiskom je izkušeno arheologovo oko videlo na platoju na vrhu Spahe obris majhnega gradišča in stolpiča. Posebnih dokumentov o naselju na tem hribu ni bilo. Pri pregledu Kočevskega zbornika iz leta 1939 pa so našli zapis, da se je do 15. stoletja uporabljal za hrib Spaha naziv Graedisch (Gradišče), nato pa Straža, Špaga in končno Spaha. To pa so že imena, ki povedo, da so tu nekoč stalno ali občasno živeli ljudje.
Nadalje so zvedeli, da hranijo v Narodopisnem muzeju v Ljubljani železno (Halstadsko) sulično ost, ki so jo našli leta 1910. Drugih podatkov o njej ni bilo, razen ta, da je bila kot mesto najdbe navedena takratna kočevska vas Prerigelj (danes so od nje ostale le ruševine). Ta vas leži prav pod Spaho. Zato so arheologi začeli tu iskati
AntrlTrJi^J6 P°stavil<ein keramičen lonček. bil tu pokopan fant, star 14 do 15 let; to pa r tropoloska obdelava skeleta je pokazala, da je navaja k sklepu, da so bili tudi še skoraj otroci
Uredništvo Priloge Dolenjskega lista je prejelo sestavek dipl. inž. Julija Nemaniča iz Metlike, v katerem pojasnjuje, da s svojim pred časom objavljenim prispevkom ni imel namena polemizirati z vinogradnikom Janezom Lorencijem. Nemanič dodaja, da tudi v prihodnje ne namerava odgovarjati na morebitne Lorencijeve izzive, njegov prispevek, ki ga objavljamo danes, pa da je napisan v obvestilo vinogradnikom, ki jim je do enakopravnega razgovora in ki si žele dobiti odgovor na vprašanja, ki so v tem trenutku nejasna.
.V SRS imamo Poslovno skupnostza vinogradništvo in vinarstvo. Članice skupnosti so tozdi, ki se ukvarjajo z vinogradništvom, vinarstvom in trgovino z vinom. Za dogovarjanje o cenah grozdja in kasneje cenah vina je pristojen Odbor za tržišče in cene. Letos je bila seja odbora 14. septembra. Prisotni so bili predstavniki tozdov vinogradniških posestev, tozdov vinskih kleti, zasebne vinogradnike predstavljajo predstavniki TZO. Sporazumevanje je enakopravno. Dogovarjamo se po načelu solidarnosti ob upoštevanju proizvodnih cen grozdja v virfbgradu in kletarskih stroškov, izhajajoč iz maloprodajne cene vina. Vse* kleti priznavajo iste akontacijske cene za grozdje iz družbenih oziroma zasebnih vinogradov. Cene se razlikujejo glede na sorto, vinorodni rajon ter prodajno ceno vin, ki se proizvajajo iz določene sorte grozdja. Nobena od primorskih kleti ne priznava za sorte iz istega kakovostnega razreda višje cene, kakor so dogovorjene pri nas v Posavju. Kljub temu je primorski vinogradnik bolj navezan na .svojo zadružno klet in se roče ukvarjati z direktno prodajo vina. V Goriških Brdih, kjer odkupijo letno okrog 1000 vagonov grozdja, več kot vse kleti skupaj v Posavju, je' samo 8 vinogradnikov, ki doma kletarijo vino za prodajo. Večja in množična navezanost na zadružno klet je pogojena zgodovinsko, ne pa zaradi boljših ekonomskih pogojev. Vse slovenske zadružne kleti so kot plačniki grozdja zasebnemu vinogradniku približno enako ugodne, posebno zadnja leta, odkar Poslovna skupnost za vinogradništvo usklajuje in koordinira odnose na celi črti, od grozdja do steklenice na trgovski polici.
V Metliki smo imeli letos 2 zbora vinogradnikov pred trgatvijo, na katerih smo sypogovarjali o cenah grozdja. Ali ni to dovolj dogovarjanja ob-že dobro izdelanih dohodkovnih odnosih, ki zagotavljajo vinogradniku doplačilo grozdja od leta 1969 dalje?
Zaradi boljšega razumevanja delitvenih razmerij vseh udeležencev pri proizvodnji in prodaji vina, navajam številke za dva primera: za belokranjsko belo vino in metliško črnino. Izhajam iz letošnje akontacijske cene za grozdje in sedanje maloprodajne cene vina v trgovini. Bralec ima priliko videti, koliko dobijo vinogradnik, kletar, trgovec in davkarija. Pripominjam, da so bile lanske odkupne cene grozdja nižje, zato je letnik 1980 za kleti do sedaj še rentabilen.
Za 1 liter vina je potrebno pri 70—odstotnem izplenu 1,43 kg grozdja.
Navajam stroške, ki jih ima Kmetijska zadruga Metlika na liter vina v letu 1981, prikazano po posameznih fazah proizvodnje:
4,65 din
predelava grozdja nega
stekleničenje
prevoz
Skupaj:
6.85 din
2.86 din 1,19 din
15,55 N din
V letu 1980 so bili povprečni stroški predelave, kletarjenja in prodaje 1 litra vina v kleteh posavksega in podravskega rajona 12,63 din.
Težje je izračunati povprečno proizvodnjo ceno 1 kg grozdja, ker se le ta zelo razlikuje od sorte do sorte, velik vpliv ima velikost parcele, v letu 1980 so bili v družbenem vinogradu posavskega rajona proizvodni stroški za 1 kg grozdja:
laški rizling	11,00 din/kg
kraljevina	15,20	din/kg
modra frankinja	18,50	din/kg
Proizvodna cena v družbenem vinogradu je višja od zasebne proizvodnje, predvsem zaradi visokih prispevkov družbi, ki jih delovne organizacije plačujejo na osebne dohodke. Poštena ugotovitev na osnovi vseh podatkov je, da vinogradnik krije stroške ob srednjem dohodku. Vinske kleti trenutno še krijejo stroške. Z višjo prodajno ceno novega letnika bo potrebno zagotoviti manjšo akumulacijo v kleteh in doplačilo vinogradnikom za grozdje.
Glede na vloženo delo in sredstva ima najvišji dohodek od vina trgovina. Naj omenim še gostinstvo, ki
Vrsta vina	Malopr.	Pridelovalci grozdja		Predelovalci,	Trgovina na	Prometni
	cena	1 kg	od prodane	kleti od	veliko in malo	davek
	steki.	grozdja	steki, din	prodane steki.	% od proda-	na 1 liter
	din			din	ne steki.	din
					din	
belokranjsko						
belo vino	42,00	15,00	21,45	12,15	20% 8,40	4,30
metliška				■		
črnina	50,00	17.00	24.31	15,69	20% 10,00	4.30
kdo se boji resnice o vinu?
na žalost išče pri vinu predvsem razliko v ceni. Na našo nesrečo gostinstvo pri oblikovanju svojih cenikov predrago prodaja namizna vina in s tem onemogoča večjo potrošnjo. Pošteno do vinogradnikov in potrošnikov bi bilo, da so cene namiznih vin v gostinstvu nizke, marže ne bi smela biti večja od nabavne cene, saj je obračanje zalog 14-dnevno. Pri kakovostnih in vrhunskih vinih, ki dalj časa ležijo v skladišču, bi si gostinci lahko ob strokovni postrežbi in veliki izbiri teh vin smeli privoščiti večjo maržo, ustrezno kategoriji lokala in zanimivosti posameznega vina. Predlagani sistem cen ne bi ogrozil dohodka gostinstvu, saj bi tako prodali več vina, ker bi bilo bolj dostopno kupni moči potrošnika. Ne moremo odobravati da gostinci pri litru vina dobijo več kot skupaj vinogradnik, kletar in trgovec.
Vinarji smo deležni veliko kritik ob zadnji podražitvi vina lansko leto. Podražitev je bila večja, kot so normalne stopnje, toda v zadnjih 4 letih smo smeli zaradi administrativnega zadrževanja cen vina podražiti samo za 15 %. Napak si mnogi predstavljajo cene nekaterih kakovostnih in vrhunskih vjn in trdijo na splošno, da je vino predrago pri proizvajalcu. Gotovo so cene naših redkih, a izjemno kvalitetnih vin prenizke. Takšen proizvod zahteva zelo drago tehnologijo v vinogradu spričo nizkega pridelka, predvsem pa v vinski kleti. V mislih imam vrhunska vina, pozne trgatve ter jagodne izbore itd. V evropskih deželah z razvito vinsko kulturo, seveda ob večji kupni moči, so razponi v cenah med navedenim namiznim vinom in najvišjim kakovostnim razredom v razmerju 1 proti 20, za izjemne, redke kvalitete pa tudi 1 proti 100. Glede na slovenske kvalitete in možnosti bi bilo z ekonomskega vidika popolnoma normalno, da je cena nekaterih redkih vin v trgovini tudi 500 din za steklenico. Pri nas je možnost proizvesti mogoče 1 % takih vin; količinsko to ni zanimivo, ima pa velik reklamni učinek, ki sega daleč čez naše meje in daje izvozne možnosti. Brez takih vin bomo lahko na tujih trgih konkurenčni le z nizkimi cenami, slovenski proizvajalci pa ne moremo poceni proizvajati.
V Metliki ugotavljamo pri letošnjem odkupu grozdja, da dosegajo vinogradniki pri isti sorti grozdja zaradi različne sladkorne stopnje tudi do 7,00 din razlike v ceni pri enem kilogramu. Nekateri vinogradniki želijo pridelovati samo velike količine grozdja na trto, drugi se trudijo, da pridelajo bolj kvalitetno grozdje in mora biti razlika v ceni občutna, če hočemo imeti tudi vrhunske kvalitete.
Vinogradniki, ki se še niso navezali na svojo zadružno klet, naj pozorno preberejo naslednje pogoje, ki jih nudijo kleti:
• jamčijo odkup grozdja po ekonomskih cenah za vinogradnika in klet s pogojem, da je vključena vsa proizvodnja v dobrih in slabih letinah;
• stalno strokovno in materialno pomoč pri obnovi vinogradov in pri organizaciji redne proizvodnje;
• denarno pomoč za reprodukcijski material, predvsem za trsne cepljenke in obnovo vinogradov;
• usmerjajo vinogradnike v tržno proizvodnjo in v večje komplekse vinogradov s predpisano tehnologijo glede sort, vzgoje in obdelave;
• vinogradniki sodelujejo v organih upravljanja in imajo pravico odločanja;
• del čistega dohodka od prodaje vina.
Določeno vinogradniško področje ima možnost
enotno nastopati na trgu, se lahko prilagodi sodobnim zahtevam tehnologije samo združeno preko zadružne kleti.
Osebno me ne skrbi, če se bodo posamezni vikendarji, ki materialno dobro stojijo, odločili za lastno polnitev in nastop na trgu. Ne svetujem take podjetnosti vinogradnikom, ki jim daje edini dohodek kmetija. Navajam ceno najenostavnejše opreme, ki je potrebna za polnjenje in ki omogoča na uro napolnitev 300 do 400 litrov vina. Stroji so proizvod avstrijske firme Seitz:
stroj	ime	cena v šilingih
filter	PILOT 20x20	18.650,-
namakalni stroj	golf II	37.070,-
pralni stroj	polfram 2 S	25.190,-
razkuževalec	spruhstella 2	. . -10.040,-
izpiralec		460,-
polnilec, nastavek		5.000,-
na filtru		
ročni zapiralec		250,-
etiketirka		12.610,-
črpalka		4.240,- 113.510,-
Ali: 264.478,30 din	+ 40 % carine	znese 370.269,62
Poleg navedene opreme, ki brez razkuževanja s parO pred vsakim stekleničenjem ne zagotavlja sterilnega polnjenja, je potrebno imeti v kleti še električno napetost 380 V in vodo z močnim pritiskom.
Vinogradnik, ki se je sam lotil stekleničenja, prepozno ugotovi, da ne obvlada tega postopka, vino st mu začne kvariti, in da bi se rešil iz velikih težav, začne dodajati v vino konservanse, ki jih je moč dobiti v Italiji Italijanski trgovci pravijo, da so najboljši kupci z* konservanse avstrijski, madžarski in jugoslovanski vinogradniki. Zaščita vina s konzervansom je zločin, sa, tako pivce počasi zastrupljamo. Pri nas zakon dovoljuje* dodatek K sorbata, toda na etiketi mora biti označeno da je v vinu. Družbene kleti se tega ne poslužujejo. V Nemčiji je bil dovoljen bajkovin, toda leta 1973 so gr* pVepovedali, češ da povzroča raka.
Danes ugotavljamo, da bo v kmečkih zidanicah nastala velika gospodarska škoda, ker se sodi ne mo rej t uporabiti za drug namen. Ali naj se ponovno zaletimo ir’ vložimo denar v male polnilnice?
Moram ponovno omeniti Lorencijeve trditve c* potrebi embalaže za stekleničenje, dinamiki polnjenj, vina, vračanju embalaže itd. Trditve kažejo, da zavestno zanemarja ekonomiko, in prepričan sem, da če take-dela, kot navaja, krepko dotira svoj hobi. Kolikokra pretaka vino, če ob eni polnitvi napolni samo 73. litrov? Kako mu uspe zadržati svežino v cvičku, če g tolikrat zrači? V isti sapi trdi, da je njegovo vin mikrobiološko očiščeno in da je stanovitno z maj hm dozo žvpela. Ako je to vse res, zasluži posebno nagrade'
Nobena zadružna klet v Posavju ni odklonila eneg.' vinogradnika, ki je ponudil sodelovanje v proizvodni' grozdja. Kolektivi zadrug so videli, da bo ekonomik -> prepričala vinogradnike, da se združujejo, zato so bif1 razvojni načrti kleti dolgoročni. Zakaj naj bi se ob vsenl tem vinogradnik bal, da ne bo mogel vnovčiti „svojeg celoletnega dela"?
Kaj so lahko storili kolektivi kleti v letih, ko nif dobili dovolj grozdja in vina iz lastnega področje-predvsem pa v letih 1974, 1975, 1976, ko j spomladanska pozeba uničila ves pridelek v Posavju? Takrat so kleti vpeljale vina južnega porekla * fantazijskimi imeni, kot Vinska radost in Namizno črm? v Metliki ter Dobra kapljica in Brentar v Novem mestfc1 in Krškem. Slovenci potrebujemo več vina, kO% pridelamo, zakaj si ne bi zadružne kleti ustvarile de" dohodka s to dejavnostjo, saj je ta dohodek vložen razvoj kleti za potrebe domačega vinogradnika! Vsak klet bo nehala z donegovanjem in prodajo drugih vir. čim bo dobila iz domačih vinogradov dovolj grozdja. naslednjih petih letih bo potrebno še veliko naredit -pričakujemo tudi pobude od strani vinogradniko--Gotovo pa ne bodo zadruge in kombinati povečev; kleti vso prehodno dobo, da bi bile sposobne prevze vse tržne presežke, ki se bodo pojavili šele leta 1980 Ponudba grozdja se mora večati vsa naslednja leta, da D-ob večjem obsegu poslovanja postopoma dograjevali 'tr povečevali vinske kleti.
Dipl. ini JULI4 NEMANI -
Marjan Rožanc: IZ KRVI IN MESA [izbrana eseja)
Obračun brez milosti!
„Vse kaže, da smo Slovenci še vedno tako neobstojni in splašeni, da smo sposobni živet samo v varnem okrilju mita in da še nismo zbrali tistega poguma, s katerim bi si upo sestopiti v čisto človeški svet; v svet neposred nih razmerij med živimi ljudmi, v katere:1' le-ti., . . prihajajo do lastnega spoznanja nit nosti in lastnih vrednot, lastnega nesmisla it smisla."
Tako je v eseju „Revolucija" zapisal Marjan Rožanc, esej pa lahko preberemo hkrati z ostalimi dvajsetimi kratkimi eseji istega avtorja v knjigi „lz krvi in mesa", ki jo je založila Mladinska knjiga. (Iz knjige ponatiskujemo na tej strani dva eseja.)
Zbirka nosi podnaslov „Eseji o slovenskih mitih", njena osnovna značilnost pa je razkrivanje različnih, danes živih mitov na Slovenskem. Izkaže se, da prikrivajo boleče in neprijetne resnice. Naj gre za narod, jezik, zgodovino in z njo povezanim napredkom, revolucijo, literaturo, ljubezen ali pa za Planico in Janeza Poldo, povsod igra mit vlogo zakrivalca paradoksov življanja posameznika in družbe. Človek, konkretno zdaj in tu bivajoče bitje „iz krvi in mesa", je poln nasprotij: umrljiv hoče nesmrtnost, minljiv hrepeni po večnosti, telesen se zavezuje duhovnosti, konkreten podlega splošnosti; mit, ki ga ustvarja, mu daje lažno zavest, da so paradoksi razrešljivi in rešeni.
zgodovina
Najstarejši, najbolj razširjen in obenem najbolj splošen mit, ki je danes prav zaradi svoje starosti, razširjenosti in splošnosti najtežje razpoznaven, je zgodovina; z njim se slovenska zavest, četudi se je v zgodovino vključila razmeroma pozno, utaplja v vsesplošni mitični zavesti človeštva. To je človekov v tisočletjih pretanjšani in zmojstreni občutek za zgodovinske razsežnosti prostora in časa, v katerem se prav nič ne začne z našim rojstvom in nič ne konča z našo smrtjo, temveč smo v njem tako rekoč breztelesni in lebdimo v neskončnem prostoru in času; torej popolno pozabljenje telesa, po katerem živimo svoje stvarno življenje, ki pa se začne natančno z našim spočetjem in konča z našo nepreklicno smrtjo.
Najbolj zapeljiv mit, iz katerega se skoraj neopazno hranijo vsi drugi miti in katerega nam niti smrt ne more več razkrinkati, ker je tudi sama potopljena v zgodovino in prihaja nad nas samo še nenadoma in povsem nepredvideno, kot katastrofa.
V predzgodovinskih časih seveda ni bilo tako.
Stari Grki so sicer znani po svoji bogati mitologiji, vendar so bili vsi njihovi bogovi le poosebljenje takih ali drugačnih človeških strasti, takih in drugačnih človeških možnosti, in so človeka kljub bogati domišljiji priklepali k zemlji in mu ohranjali njegovo zemsko težo. Enega samega boga ti ljudje še niso poznali, prav tako	ampak samo	še katastrofa. Za vzvišeno	in
ne njegove obljube in našega današnjega občutka	dobrotljivo Idejo o človeku tiči človek, ki se
za prostor in čas, s tem pa tudi ne prihodnosti in	nenehoma spreminja v svoje nasprotje, v nasilje
zgodovine. Prav zato je bila najbrž njihova	nad svetom in nad samim seboj. Vsaka najmanjša
podoba sveta preveč tegobna; vsaj za človeka, ki	zakonitost se v njem povezuje z razočaranjem in
poseduje tako čudežno moč imaginacije in ki se	najglobljim obupom, obup pa z željo po
je sposoben vsak hip preseliti iz nevšečne stvari v	destrukciji; saj če svet ni Ideja, potem je bolje, da
lastno fikcijo.	ga Sp|0h	ni.	Tako	nam samo	še	umetnost
Zgodovina se začne šele s krščanstvom,	pripoveduje o ničnosti naših božanskih načrtov
pravzaprav s prihodom Jezusa Kristusa, po	in nas spominja na našo stvarnost, seveda dokler
katerem se je dotlej tako gospodovalni židovski	smo zanjo še odprti, sicer je tudi umetnost
Bog počlovečil, poistovetil s človekovim tegob-	predmet našega uničevanja. V zgodovini smo
nim položajem in mu vlil nekaj upanja. Vrnil mu	ljudje sami v sebi zaokroženi in popolni, skratka
je namreč paradiž, iz katerega ga je bil nekoč	Ideje. Zato je dinamika naših medsebojnih
tako nasilno izgnal; ne seveda brezpogojno in kar.	odnosov	izpraznjena:	ne iščemo	se	več in	ne
tukaj in zdaj, na tej zemlji, ampak pod	srečujemo v imenu medsebojnega dopolnjevanja,
določenimi pogoji in v prihodnjem božjem	temveč v znamenju mrzlokrvnosti že odrešenih
kraljestvu. Toda upanje, ki ga je prinesel med nas	bitij ali medsebojnega zanikanja. Celo moški in
Jezus Kristus, je med nami obveljalo kot	ženska sta samo še Ideji; nič več dvoje
gotovost; če smo bili dotlej še voljni trpeti v svoji	razdruženih bitij različnih spolov in nezadostnih,
neodrešenosti, je bilo zdaj našega potrpljenja na	ki bi vzbujala drug v drugem željo po združitvi in
mah konec. Jezusa Kristusa smo dejansko sprejeli	odrešitvi,
kot prvega profeta in aktivista prihodnjega
božjega kraljestva, duhovnega in prihodnjega, ki In kakršno je v zgodovini življenje, taka je mu je dotlej veljalo vse naše stremljenje. Z	seveda tudi smrt. V okviru Ideje, v kateri sploh
Jezusom Kristusom smo se usmerili iz sedanjega v	ne živimo več čisto zares, tudi umiramo temu
prihodnje, iz telesnega v duhovno in razmahnili v primerno, zato je naša smrt le Ideja o smrti; kot sebi smisel za napredovanje in mesianizem, spričo	je vse odtrgano od resničnosti	in živi	svoje
katerega je vse stvarno začelo zgubljati na svojem	resnično življenje v Ideji, tako	je tudi	smrt
pomenu. Potrebno je bilo samo še to, da je	pravzaprav le ideja o večnem življenju. Človek
evangelist Janez v našem imenu zapisal, da oživlja	sicer umre, vendar ima dušo, ki ji Ideja zagotavlja
edino duh in da telo ne pomaga nič, in že se je	polno misterioznih moči, tako da zlahka zapusti
pozabljenje telesa in naravnih zakonitosti, ki so	svoje zemeljsko prebivališče in začne kar takoj
nam dotlej dajale stvarno težo, utemeljilo kot	potovati iz roda v rod. Saj človek je junak, ki se
človeški zakon, kot zakon izvoljencev božjih,	bojuje in trpi za svojo Idejo in ki tudi pade v
Stopili smo v svet slepe delovne razvnetosti in	znamenju svoje Ideje; in‘čimbolj nepričakovan,
aktivizma, pri čemer nam ta zagnanost celo tedaj, čim nenadnejši in čim tragičnejši je njegov padec,, ko smo jo gnali v imenu krščanstva — naj je slišati	čimbolj si je uspel odmisliti smrt	in se naseliti v
še tako protislovno - ni vzela samo smisla za	ideji, tem manj je mrtev, toliko	večja je	slava
stvarnost, ampak tudi religiozni občutek sveta.	njegove Smrti. Tisto nepomembno, kar je bilo že
Ce smo dotlej še kolikor toliko voljno trpeli v	Qd vsega začetka obstojeno v smrt, je umrlo, a
telesni omejenosti našega duha, ki se je prav	bistveno živi in se veseli svoje nesmrtnosti. Te
zaradi tega tako bojevito razvnemal, smo bili zdaj	smrtj pa Si seveda ne smemo ogledovati čisto od
na tem, da se osvobodimo kar vsega telesnega:	blizu, ker slava tega ne prenese; človeka Iz mesa
naše telo je bilo kratko mdo pozabljeno,	jn |<rvjf k; je naja edina posoda življenja, kljub
duhovno pa odtrgano od svojega pravega izvora,	vsemu ni več
telesnosti Z zgodovino smo zgubili najprej	v zgodovini ne živimo več čisto zares, zato
zemsko težo, potem pa tudi ravnotežje.	tudi ne moremo več umreti; in naša zgodovinska
Danes se na vseh področjih življenja gibljemo v	smrt — neresnična, kakršna je — ne more več
območju čistega, oživljajočega, samozadostnega	navdihovati našega življenja. Zavest o smrti pa ni
duha, ki je podvržen le lastnim zakonom. Za	samo pogoj nemitične zavesti, ampak tudi pogoj
odrešitev nam že zdavnaj ni več potrebna milost polne in avtentične zavesti o življenju, božja — milost je v nas samih in izražamo jo v poljubnih inačicah svoje zgodovinske dejavnosti, od kulture do gospodarstva, ki imajo v sebi zaključena merila. V nekem smislu sploh ne pripadamo več svetu, temveč stojimo nad njim	HtfilSj
kot njegovi gospodarji in imamo do njega eno samo, subjektivistično razmerje, v katerem nam
naša duhovna podoba v celoti zamenjuje	Napredovanje je mogoče samo v zgodovini,
resničnost. Svet priznavamo le toliko, kolikor	Napredek se namreč lahko pojavi in zaživi samo v
ustreza našim predstavam o svetu in našim	odnosu do določenega ali celo končnega
odrešenjskim željam. Prav zato ne čutimo več	človeškega cilja, saj samo v odnosu do tega in
niti najmanjše potrebe po utemeljevanju v njem	takega cilja lahko	govorimo o tem, da smo na
in v naši lastni naravi, še manj pa smo voljni	pomembni poti, in	ugotavljamo napredovanje ali
upoštevati zakonitosti, ki bi nas v naših načrtih	nazadovanje,
omejevale. Naš visokoleteči duh na vsake toliko
kulminira v revolucionarnem voluntarizmu, ki V našem zgodovinskem napredovanju je cilj mu za delovanje niso več potrebni objektivni postavljen občutno previsoko in je praktično pogoji, temveč le naša osebna zrelost in volja.	nedosegljiv, vendar	vse tako kaže, da si tega ne
Naš svet je svet subjektivističnega načrta, v	ženemo preveč k	srcu. Startali smo sicer z
okviru katerega resničnega človeka iz mesa in	maksimalnim optimizmom, naravnost proti Bo-
krvi nenehoma žrtvujemo v prid idealnega in	9U> zdaj Pa cilje že dalj časa prirejamo našim
popolnega, ki ga ni in ga nikdar ne bo. Skratka: v	trenutnim zgodovinskim iluzijam, ki se zdijo
zgodovini ni več človeka, ampak Ideja o človeku.	oprijemljivejše in bolj človeške, zato kar
In svet ni več svet, amapk Ideja o svetu.	pozabljamo na startni zagon. Z religioznega
V tej in taki zgodovini je seveda ves čas v	vidika so ti cilji vse bolj sekularizirani: božje
zraku katastrofa. Vsaka resnicaf, ki se prebije do	kraljestvo na zemlji, cerkev kot občestvo, narod
nas skozi slepo zagledanost v lastno veličino, je	kQt kolektivno bitje, socialistična družba... Še
travmatična in uničujoča, sploh ni več resnica,	vedno pa se zdi, da je poglavitno, da imamo
Ob tem, ko korakamo k svojim vzvišenim ciljem in nikamor ne pridemo, a nenehoma govorimo o napredku, pa spotoma v imenu napredka proizvajamo še vrsto drugih mitov. Po eni strani v imenu naprednega kar naprej ločujemo ljudi na naprednjake in nazadnjake, na rdeče in črne, na poganjalce in zaviralce zgodovine in opravljamo med njimi nasilno selekcijo, obenem pa ustvarjamo dinamiko, ki nam je na tako £ razburljivi in naporni poti potrebna. In ne samo to: zagotavljamo si tudi opravičilo za vse neuspehe, saj bi bili prav gotovo že zdavnaj na cilju, če ne bi bilo med nami vedno vse preveč zlih duhov in reakcionarjev. Po drugi strani pa z naprednjaki označujemo vse mogoče ljudi in interese in prikrivamo njihovo različnost, samo da bi bila fronta bojevnikov za napredek videti enotnejša, mogočnejša in čim učinkovitejša. Svoj čas je bil ne glede na razcepljenost in strankarske razprtije napreden ves meščanski sloj, danes je ne glede na različne interese in različen delovni prispevek inteligence in ročnih delavcev napreden ves delavski razred.
Tudi napredno je mit. Je mitično osmišljanje človeka, ki se je nekoč iz strahu pred praznino pognal v tek, a se zdaj že dolgo ne more več ustaviti, kaj šele umiriti in trezno preveriti svoje početje.
Ali drug primer, denimo, posvetna oblast, i jo poskuša človek v imenu napredka zrušiti že nekaj stoletij. V fevdalizmu je bila oblast fevdalnega gospoda res surova, a je zatirala le majhno število ljudi, in še te le materialno, danes pa je represivna kultura — tako zdaj imenujejo oblast — veliko subtilnejša in tako rekoč anonimna, a smo ji podvrženi prav vsi ljudje in vsa področja življenja. Nekdaj je bila oblast fevdalni gospod, ki je uveljavljal ius primase noctis in terjal desetino, ki jo je s svojimi valpti tudi s silo izvlekel iz kmečkih kašč, danes pa smo oblast mi vsi, vendar oblast, ki zahteva od slehernega izmed nas pet desetin zaslužka, ki jo finančni knjigovodja vsakega prvega v mesecu atomatično prenakaže z našega računa nekam drugam. In nič drugače ni s stališča naše istovetnosti z oblastjo, ki je najbrž za ugotavljanje napredka primernejša. V fevdalizmu sta se kmet in tlačan istovetila z grofom in njegovo gosposko veličino, z njegovo graščino in graščakinjo, z njegovimi fevdalnimi spori in njegovimi vojaškimi pohodi, ali pa sta vsemu temu nasprotovala. Današnji človek se istoveti z vojaščino in njenim arzenalom, s policijo, z diplomatskim in konzularnim zborom, z zunanjo in notranjo politiko, z zdravstvom, s telesno kulturo in kulturo, socialnim varstvom in skrbstvom, skratka, z vsem tistim, kar živi od njegovega dela in nad njim, ali pa vsemu temu nasprotuje. Z eno besedo: tudi kar zadeva oblast, je mogoče reči, da kljub vsej prizadevnosti in kljub vsej preliti krvi nismo kaj prida napredovali, saj je nismo odpravili. Samo spremenila se je, iz surove in parcialne v subtilno in vsesplošno. Napredka ni, je samo spreminjanje istega.
In podobno protislovje lahko ugotavljamo v vsem, kar se je dogajalo in se dogaja v imenu napredka: v narodu, v socializmu, v tehniki...
visoko postavljene cilje, saj imamo s tem zagotovljeno tudi napredovanje in napredek, ki razpihujeta našo domišljijo o pomembnosti in
zveličavnosti našega početja na vsakem koraku. Pri tem smo seveda Slovenci, ki že stoletja pričakujemo veliko manj od zdajšnjega kot od prihodnjega, še posebej zagreti, vpreženi v napredek od jutra do večera in z vsemi najboljšimi močmi.
A kako je v resnici s tem našim napredovanjem in napredkom?
Vzemimo, na primer, humanizem. Tu je človek startal z največjimi ambicijami, saj si za svoj končni cilj ni postavil nič manj kot to, da bo postal bog oziroma Oseba, v kateri bo poosebljen ves svet in vsi ljudje. Po nekaj stoletjih pa ugotavljamo, da si kljub prizadevanju ni razširil svoje osebne svobode, temveč da se je ujel v zakonitost; da se je v svojem bojevitem odnosu do sveta začel pokoravnati - ne seveda človeškim, temveč tehničnim zahtevam in materialni energiji, ki jo je sprožil in ki ga je preplavila, in da je kot zmaterializirani človek slednjič spregledal, da ne more postati Čiovek, kaj šele Nadčlovek ko Bog ni več Bog. Ugotavljamo pa tudi to, da se mu tudi v odnosu do sočloveka ne godi prav nič drugače, saj se je kot namišljeni Bog tudi tu zapletel v neusmiljeno protislovje: ljudi mora ali posiljevati, če jih hoče podvreči samemu sebi kot bogu, s čimer ljudje in tudi on sam zgubljajo prav vse, kar je božanskega, ali pa se mora pred njimi umikati iz prestrižnega boja in svoje božanske apetite potiskati v svojo notranjost, kjer se nevarno in zahrbtno razbolijo. S svojim početjem je razvrednotil Boga, ki je bil doslej prostor medčloveškega sporazumevanja in vir njegove svobode, samega sebe pa prignal do razčlovečenja. V tem položaju sicer ni odnehal, ampak seje pognal še v zadnji boj in hotel po vsej sili uveljaviti svojo veličino in neodvisnost: ne seveda za svojo individualno osebo, ki seje že razkrojila, zato. pa za kolektivnega človeka, narod, družbo... Pri tem pa je v kolektivnem človeku, narodu, družbi uresničil le pogoltnega moloha, ki nenehoma terja od njega prav vse, kar je še ostalo v njem izvirnega in osebnega. Njegovo napredovanje v smeri Osebe, ki ga je ves čas razglašal kot prizadevanje za napredek, seje skratka končalo z razposebljenjem.
pr,iloga dolenjskega lista
I
s
:
prebrali smo
hudodelci
Kot 59. zvezek zbirke Znamenja, ki že dobro desetletje pri mariborski založbi Obzorja, je izšel roman Marjana Rožanca ..Hudodelci".
V tem kratkem romanu nam avtor v prvi osebi pove zgodbo mladega fanta, ki je bil izgubil yse ideale in se njegovo, iz tega izvirajoče zoperstavljanje svetu konča v kriminalu. Vendar je splet okoliščin tak, da sicer pride v zapor, a „samo" kot
•••
marjan rozanc hudodelci
znamenj?
politični kaznjenec. Ker pa se je vse skupaj dogajalo v času resolucije Informbiroja, je tortura proti političnim prestopnikom veliko hujša kot proti kriminalcem. Junak romana zaradi tega končno prizna svojo kriminalno dejavnost, da bi si v zaporu olajšal življenje. Preiskovalci in z njimi tudi sojetniki, katere so z intrigami spodbujali k nenehnemu medsebojnemu vojskovanju, pa temu ne nasedejo. Končno jetnik pobegne iz zapora in se vrne v Pariz, kjer je nekoč že spoznal privlačno Rabienne.
Gladko tekoča zgodba torej Pripoveduje o temačnem in težkem času informbiroja. In zgodba sama bi bila lahko samo davaden reportažni zapis o
življenju v zaporu (tako preprosta se zdi). Toda uvaja jo avtorjeva pripomba, da te knjige ne bi napisal, če se mu še po petindvajsetih letih ne bi v sanjah vračali ječa in njen komandir.
In potemtakem se lahko vprašamo, ali je bil roman napisan kot terapija za zdravljenje jetniških travm.
J. SIMČIČ
teoretične knjige
Marksistična teorija kulture in umetnosti. Tako se imenuje zbirka, v kateri bodo pri Cankarjevi založbi izhajala dela s povsem določeno teoretično zasnovo. Načeloma nimamo nič proti zbirkam, tako tudi proti tej ne, a zdi se nam, da bi (vsaj po prvih treh naslovih sodeč) s knjigami iz pričujoče zbirke lahko dopolnjevali že uveljavlje-no Misel na čas. Če že nič drugega, bi Misli in času zagotovili pestrejšo ponudbo, saj se je ta, nekdaj med študenti izredno priljubljena zbirka, osredotočila zvečine na politološka in zanemarila filozofska, psihološka, splošno kulturna, umetnostna in še kakšna dela.
S. S. Pravverja „Karel Marx in svetovna literatura" ni knjiga o marksizmu niti poskus še ene marksistične literarne teorije. Njena osnovna težnja je podati vse, kar je Marx rekel o literaturi v raznih obdobjih svojega življenja, predstaviti njegovo uživanje ob branju romanov, pesmi "ali dram, in ne nazadnje prikazati, kako je pojme literarne teorije in kritike vključeval v dela, ki se niti najmanj niso ukvarjala z literaturo. Pravverjevo opravilo ni bilo lahko, saj je znano, da Marx ni nikoli napisal zaključne estetske razprave, tudi takega dela ne, ki bi bilo namenjeno izključno literarni kritiki. Do spoznanj se je moral pisec pričujoče knjige dokopati prek temeljitega proučevanja vsega, kar je spisal Marx. Tako je izluščil Marxov zgodnji odnos do literature, razčlenil je tudi
njegovo pesnjenje. Pri kasnejšem študiju, zlasti Heglovih pogledov na pravo in politiko, se je Marx živo zanimal za polpreteklo in sodobno nemško literaturo, privlačevalo ga je raziskovanje odnosov med starogrškimi literarnimi umetninami in mitologijo. Itd. Nasploh je literatura nudila Marxu obilo užitkov, tega ni skrival, za lastni svetovni nazor je iskal utemeljitve tudi v književnih delih. To zanimivo knjigo je iz angleščine poslovenil Aleš Erjavec, vmesna nemška besedila pa so prestavljali še trije prevajalci.
Le sedem filmov je posnel znameniti sovjetski režiser Sergej M. Eisenstein, a vsak od njih sodi v filmsko klasiko. Do šestdesetih let, ko so izšla njegova izbrana dela, je bilo manj znano Eisensteinovo teoretično razpravljanje o filmski umetnosti. Del režiserjevih prizadevanj po teoretični razlagi filmske prakse je zdaj dostopen
S.S.l*rawoi* KARL MAR\
IX
syi:iovxa UTKIU
TI1U
, SSL
iz izložbe
! I VA\X&
tudi v slovenščini; za knjigo ..Montaža, ekstaza" je Zdenko Vrdlovec (njegovo delo je tudi spremna razprava) izbral šestnajst besedil, ki jih je poslovenil Primož Pečenko. Naj omenimo le nekaj tistega, kar je po teoretični plati zanimalo Eisensteina. Piše, kako je skušal posneti film po Marxovem ..Kapitalu", govori o filmski montaži kot o postopku, ki je primerljiv z japonsko pisavo pa s slikarstvom ali gledališko umetnostjo, zavzema se za t. i. intelektualni film, ki naj zaostri nasprotje med znanostjo in umetnostjo.
Zbornik ..Ideologija in estetski učinek" omogoča vpogled v vprašanja, ki se na marksistični
Blizu petdeset knjig je v zadnjih letih izšlo v okviru medzaložniške zbirke Žepna knjiga, ive gre za majhno število naslovov, za slovenske okoliščine tudi naklada (suče se med pet in deset tisoč izvodov) ni nizka, razmeroma skromen je le odziv bralstva na poskus: s preprosto vezano in temu primerno poceni knjigo nuditi kar najbolj pestro branje. Očitno se ob tokratni žepni knjigi spet potrjuje slovenska zagledanost v najmanj platnene, s finim ovitkom zaščitene platnice knjig. Sploh pa, domala polovici slovenskega življa ni mar, kaj je med takimi ali drugačnimi knjižnimi platnicami.
Nazadnje so v žepni obliki izšle tele knjige:
Igorja Torkarja „Zlatoustova pratika" prinaša najprej venčke satiričnih pesmi, bodic, epigramov, aforizmov in podobnega blaga, ubranega na posamezne mesece v letu. Sledijo prav tako satirični vzorci pesmic za spominsko knjigo, svojevrstni kuharski recepti pa verzi za stenske prtičke, nagrobne kamne in še kaj. To pesniško bero, za katero je značilno, da je imel njen tvorec vse prej kot dlako na jeziku, dopolnjujejo tri humoreske. Kolikor je znamenj v horoskopu, tolikokrat je Torkar ošvrknil tudi nravstvene posebnosti slovenskega življa, v dodatku pa najdemo duhovito zabavljanje na račun razumnika, ki je zadnje čase z dvema polemičnima knjigama najbolj razsrdil slovensko literarno in drugačno srenjo.
Po zaslugi tistih, ki radi lazijo na gore (tudi na najbolj visoke v tujini) in to svojo srčnost, ki jih brez znanj, sposobnosti in še česa ne bi pripeljala visoko, tudi popišejo, se je na Slovenskem dodobra razmahnila, označimo jo, alpinistična potopisna proza. Tudi Nejca Zaplotnika „Pot" sodi v tovrstni sklop knjig. Tega vrhunskega alpinista spremljamo na poti, ki vodi navkreber bodisi v Alpah, Dolomitih, v granitnih ameriških stenah, v ledeniških afriških vršacih in nazadnje v Himalaji, kjer je Zaplotnik dosegel tudi vrh Everesta.
..Moderna kuharica" Marije Kuhar in drugih kuhanja veščih oseb je priročnik, ki bo razveselil tako tistega, ki si domišlja, da zna že izvrstno streči želodcu, kot onega, ki o kuhi nima pojma. Prvemu nudi knjiga številne recepte, tudi za jedi, ki so na našem koncu sveta dokaj nenavadne, drugemu pa bo v veliko pomoč pri osvajanju začetniških
- ŠV;
W PRATIKA
V130VZ 3C 35 OTIDH3N3 VZ VNfOA N3OD0Vi 1
io<3 minaohvž oran
kuharskih sposobnosti. V njej lahko poišče marsikaj, od kuharskega slovarja do nasvetov, koliko česa dati v lonec, kako dolgo to pustiti v loncu in v kolikšnih količinah skuhano postreči na krožniku. Recepti veljajo kajpak tudi za začetnike, morebiti se bodo njim jedi (od enolončnic, juh in raznovrstnih mesnih spcialitet do jajčnih jedi in solat) še bolj posrečile kot izkušenim gospodinjam.
„Kako se bo človeštvo rešilo iz usodne zagate zadnjih desetletij našega stoletja? " S tem vprašanjem je podnaslovljena knjiga „Vojna za energijo se je začela". Spisal jo je (poslovenil pa Gregor Berkopec) možak, kateremu je težko oporekati, saj je Lionel Taccoen vodja posebne francoske službe za informacije o energiji. Pričujoče delo ni suhoparno nizanje podatkov; najprej nazorno prikaže, zakaj in kako je prišlo do velikanske stiske z energijo, nato popiše, kako ta kriza kaže zobe na raznih koncih sveta, pri čemer je res, da razviti še zmeraj laže dihajo kot revnejši v t. i. tretjem svetu. Beremo še o možnostih za izkoriščanje morebitnih novih, doslej še ne dovolj raziskanih energetskih virov; Taccoen nas seznanja z ekološkimi vprašanji, povezanimi z energetsko krizo, nič manj zanimivi pa niso podatki o predvidenih energetskih zalogah-okoli leta 2000.
osnovi spletajo okoli razmerij med ideologijo in umetnostjo. Zadnja desetletja je glavni pobudnik tovrstnega razmišljanja francoski marksist Louis Althusser, njemu pa sledijo M. Pecheux, P. Macherey, E. Bali-bar, če naj omenimo le imena, ki jih najdemo v pričujočem zborniku, ki prinaša razprave o vprašanjih estetskega učinka umetnosti in sicer iz materialističnih in zgodovinskih izhodišč, o vprašanjih teorije literarnega snovanja in literarne kritike, o teoretičnih postavkah gledališča, slikarstva itd. Izbor besedil in spremna študija je delo Zoje Skušek—Močnik , pri slovenjenju pa so ob njej sodelovali še štirje prevajalci.
knjige
azteki
Državna založba kani v posebni zbirki (njen naslov je Dobe, narodi, dogodki) prikazati nekaj zanimivih, pogosto v tančico skrivnosti ovitih poglavij iz zgodovine človeštva. Tako je napovedana knjiga, ki bo skušala razčistiti nejasnosti okoli legend o Etruščanih, drugo delo bo orisalo živopisnost Vikingov, kot prva v zbirki pa je izšla Nigela Daviesa knjiga
generacija s pozlato
Resnica nikoli ne zarjavi, ta pa je, da Slovenci še vedno premalo beremo. Statistični papirji dokazujejo, da „naše gore list" v povprečju ne prebere na leto niti ene knjige. To je vse prej kot razveseljivo in ob tej ugotovitvi bi nas moralo biti sram. Pa nas niti ne vznemirja preveč. Vsaj sto izgovorov imamo pripravljenih v žepu, kot je, denimo, ta, da nam čas za knjigo odžira priganjaški utrip življenja. Ko bi v življenju prebrali vsaj toliko knjig ali jih vsaj polovico imeli na domačih policah!
Že hudo zdelano in obledelo čast naših bralnih navad rešujejo šolarji. Imamo nič manj kot 130.000 mladih bralcev, ki v tradicionalnem tekmovanju za bralne značke prepričljivo potrjujejo dejstvo, da ostaja knjiga še zmeraj eden najpomembnejših zalogajev slovenskega kulturnega vsakdanjika. Število bralnih značk, imenovanih po znamenitih možeh slovenskega Parnasa, tako po Župančiču, Kajuhu, Levstiku, Goliu in drugih, se je nekako ustali-
lo. Lansko jesen, ko je Zveza bralnih značk Slovenije praznovala 20-letnico ustanovitve, jih je bilo 26. Takrat so zabeležili spodbudno novico, da čedalje bolj osvajajo bralne navade in tekmujejo za bralne značke tudi otroci zamejskih Slovencev in zdomcev.
Nemajhno zmagoslavje za bralne značke sta pomenila 17. in 21. september. 17. septembra, na dan zlatih knjig, so na Prevaljah, rojstnem kraju prve, Prežihove bralne značke, odprli muzej te značke. Prof. Jože Zupan iz Šentruperta, predsednik Zveze bralnih značk Slovenije, pravi, da je bil to pravi praznik. Mentorjem, ki so to že dvajset let, so podelili priznanja, hkrati pa navrgli več tehtnih misli o vlogi mentorjev pri tekmovanju za bralne značke in podčrtali potrebo, da bi za bralne značke tekmovali tudi učenci v usmerjenem izobraževanju. „Prvi muzej bo morda spodbuda tudi za druge značke, da bi začeli zbirati gradivo in ga uredili. Tako morda tudi za Župančičevo bralno značko.
ki jo podeljujejo v črnomaljski, metliški in novomeški občini, saj poteka v tem šolskem letu že petnajsto leto, kar so zanjo začeli tekmovati učenci," meni prof. Zupan.
21. september si bodo zapolmnili zlasti mladi bralci iz Kočevja, Ribnice in drugih krajev, ki tekmujejo za Levstikovo bralno značko in so se ta dan zbrali v Velikih Laščah na eni najpomembnejših prireditev, posvečenih 150-letnici Levstikovega rojstva; prisostvovali so slovesni podelitvi Levstikovih nagrad za leto 1980. Srečanja Jevstikovcev" se je kajpak udeležil tudi predsednik Zveze bralnih značk Slovenije prof. Jože Zupan in dogodek na kratko takole opisal:	..Mentorjem
mladih tekmovalcev za Levstikovo bralno značko je po končani prireditvi najprej spregovorila prof. Petra Dob-rila, pobudnica Levstikove bralne značke. Poudarila je, da je sprva šlo počasi, ker so menili, da ne smejo nikogar siliti, zdaj pa se ob bralni znački okoli otrok zvrsti veliko lepih doživetij. Kot dobra knjiga požene kal in koreninice, tako se je tudi bralna značka močno razrasla. Prof. Stanko Kotnik, ki je
bil skupaj s pisateljem Leopoldom Suhodolčanom pobudnik gibanja, pa je obudil spomin na začetke tekmovanja. Bralna značka je postala opomin, da se je knjiga širila in dobila ustrezno mesto."
Knjiga je bogastvo, dobra knjiga pa je zlato. Na šolah poleg rednega obveznega beriva priporočajo predvsem branje resnično dobrih oziroma zlatih knjig, kot pravijo svežnjem, ki jih pripravlja Mladinska knjiga. Vloga mentorjev pri tem gotovo ni nepomembna, saj je v precejšnji meri od njih odvisno, ali otroci knjigo dovolj vzljubijo ali jo bodo prebrali zgolj zato, ker je v tekmovanju obvezna. „Za
knjigo pa lahko veliko naredijo tudi sami pesniki in pisatelji," ugotavlja prof. Zupan. „Že zato, ker je srečanje z njimi za mlade bralce nepozabno doživetje in potem kar sami od sebe iščejo njihove knjige. Do zdaj so naši književniki, ki so se vselej radi odzvali povabilu, obiskali malone vse šole na Slovenskem."
Sicer pa poudarja prof. Zupan, da mora vse delo zveze, ki jo vodi, potekati v prizadevanju, da bo dobra knjiga ostala last mladih, jim pomenila trajno vrednoto, jim bila sopotnica tudi kasneje v odraslih letih.
I.	ZORAN
..Azteki". Gre za zgodovinopis znamenitega srednjeameriškega ljudstva, ki si je ustvarilo politično izredno močno državo, prihod Špancev pa je v 16. stol. povzročil razpad ene najbolj visoko razvitih kultur na ameriški celini.
Veliko je že napisanega o obredih, družbenih običajih Aztekov, katerih izvor je še zmeraj pogreznjen v meglo mitologije (iz katere ni moč natančno izluščiti, ali se je to
AZTEKI
Nica DAVES
fn
fCri!JP
jy j
ljudstvo |3orodilo iz Aztlana ali pa iz strašnih ..sedmero votlin"). Manj so raziskane politične razsežnosti Aztekov in prav tem je dal Davies glavni poudarek. Opirajoč se na stare zapise v t. i. slikovni pisavi, na kronike in arheološka dognanja, sledi ljudstvu od njegovih nomadskih začetkov do stalne naselitve.
Beremo o dinastičnih sporih, o vojnah, pogajanjih s sosednjimi plemeni, azteška država je sčasoma dosegla obale obeh oceanov, a pokončno ljudstvo se ni moglo upreti sicer maloštevilnim, zato pa do zob oboroženim Špancem. Propad Aztekov se je dogodil na zelo dramatičen način, ob soočanju z belci se je njihov trdni družbeni in politični red sesul kot hiša iz kart.
Knjigo je poslovenil Bogomil Fatur.
■prilog#','dolenjskega.
'•£375
zak LAO/
TAK-PA VENDAR ENAK
•
..Nekateri ljudje na vse okoli gledajo vedno od zgoraj. Delajo velike in hitre korake, hitre in velike odločitve in hitra in velika dejanja, zato so človeštvu dostikrat povzročili tudi veliko škode. Še bi se večkrat spustili s svojih visokih položajev, odkrili svet mladih ljudi in življenje od spodaj, bi bilo na svetu morda manj vojn in gorja. To velja tudi za vse tiste, ki mislijo, da so veliki in močni, pa se brez posluha znašajo nad vsem živim in neživim okoli sebe, obračajo svet po svojem kopitu in ne trpijo izjem."
Take in podobne misli sem izluščil iz pogovora z Žagarjevim Lojzkom, ko sva se sprehajala po zapuščenem in. obraslem vrtu ob ruševinah nekdanjega gradu v bližini njegove rojstne vasi. Seveda Lojzek ni uporabljal prav teh besed. Preprost človek je, zato bolj po drobcih in okorno oblikuje misli, ki jih je premleval vse svoje življenje, da bi sebe in svojo okolico navadil na življenje izjem. Kajti Lojzek Žagar je izjema, tega ne more skriti. Kljub že izpolnjenim sedeminpetdesetim letom je visok le meter in petintrideset centimetrov.
..Danes mi je že vseeno," pravi Lojzek, „imam dobre sosede, ki mi zaupajo in pomagajo, in tudi jaz njirrv kolikor le morem. Prijateljstvo in razumevanje mi veliko pomeni in prav to mi pomaga, da lahko dostojno živim."
Seveda pa je v Lojzkovem življenju veliko grenkih spominov. Ljudje smo pač taki, da se težko privadimo na nekaj novega in to sprejmemo v svojo sredino; pritlikavcev, kot pravimo po domače osebam, ki so zgodaj zaostale v rasti, pa so se včasih celo bali, češ da so hudobni in da imajo čudežno moč. Nekaj take miselnosti je bilo tudi v okolju, v katerem je odraščal Lojzek, in marsikatero pikro in žaljivo je moral prenesti od vaških pobalinov, pa tudi od odraslih oseb in vsakovrstnih zijal. Lojzek pa je bil vedno uporen in se ni dal ne krivični usodi ne nerodnim ljudem. Z ostro ali hudomušno besedo, kakor se mu je pač zdelo primerno, je vedno znal obrniti neprijetno situacijo v prid sebi in ljudem okoli sebe. Kajti, tako je v svojih dolgoletnih izkušnjah ugotovil Lojzek, ljudje največkrat potrebujejo pomoč, da se znajdejo v negotovi situaciji, da premagajo pomisleke in predsodke. To pomoč pa Lojzek velikodušno deli, saj kaj dosti več nima na tem svetu. Sorodnikov v domačem kraju nima in živi sam v podstrešni sobici na Ruperč vrhu. ..Pomladi in jeseni je prav prijetno, ko pa udari poletna vročina ali ugrizne zimski mraz, pa je tako, da bi človek zbežal," pripoveduje Lojzek. Letos se je odločil, da bo poskusil z domom za starostnike v Šmihelu. Prošnjo za sprejem ima že rešeno, in tako kaže, da ga to zimo ne bo več zeblo.
Kako je pravzparav prišlo do tega, da je Lojzek ostal tako majhen? Včasih se poigra narava z vsem živim, tako tudi z ljudmi, Lojzkovi majhnosti pa je kriv tudi človek. Ko mu je bilo enajst let, je bil operiran na vratu. Po operaciji ni zrasel niti za centimeter več. Ko mu je bilo sedemnajst let in je bil še vedno tako majhen kot enajstletnik, so ga vzeli na pregled specialisti v Ljubljani, kjer so ugotovili, da ni nobene pomoči več. Ugotovili so tudi, da je bila temu kriva prva operacija. Ker Lojzek torej ni več rasel v dolžino, se je pričel dolgorajen proces rasti v okolje, v zavest soljudi in v lastno kožo. Počasi so prihajala spoznanja, kaj ta razlika pomeni za njegovo osebno življenje. Prikrajšan je bil pri marsikateri igri, pri veselju in normalnem življenju — pot do lastnega poklica in do lastne družine mu je bila praktično zaprta. Tako je Lojzek plačal svoj davek zaostali miselnosti in predsodkom.
Majhnost pa mu je dajala tudi nekatere prednosti. Skoraj vse moške vrstnike je pobrala
vojna vihra, tudi njegove tri brate. Vendar Lojzek med vojno ni stal ob strani. Spretno je izkoristil človeške predsodke. Čeprav je bil majhen kot enajstletnik, je imel pamet in moč odraslega fanta. Aktivisti Osvobodilne fronte so ga zato hitro vključili v svoje vrste. Prenašal je partizansko pošto v mesto in nazaj, v nahrbtniku pa je često tovoril zdravila, povoje, sol in cigarete za partizane. Zaradi njegove majhnosti in naivnega videza so se mu italijanski vojaki, belogardisti in kasneje Nemci posmehovali in ga dražili, resno pa ga ni vzel nihče. Lojzek si je mislil svoje in šel svojo pot.
Enkrat mu je šlo tudi pošteno za nohte. Važno sporočilo, ki bi ga moral prenesti aktivistom v Regerči vasi, je vtaknil v čevelj, v nahrbtnik pa so mu dali nekaj hrane in steklenico žganja. To naj bi kot pretvezo odnesel k stricu, ki je bil pri belogardistih v Šmihelu in je na skrivaj pomagal partizanom. Ko je hodil po gozdni poti, ki se je dvigala k cerkvi Svetega Roka, je v gozdu zasližal sekanje in lomastenje. Mislil je, da so domačini, ki napravljajo drva, zato ni bil toliko oprezen. Naenkrat so predenj planili nemški vojaki z naperjenimi puškami. Pravkar so utrjevali zasedo. Grobo so ga pritisnili ob drevo in ga začeli preiskovati. Kam da gre, so ga spraševali. Propustnice seveda ni imel in drugih dokumentov tudi ne. Pretesli so vsebino nahrbtnika, mu izpraznili žepe in že je postajalo nevarno, da odkrijejo pošto. Pomagala je le zdrava pamet. Kaj naj bi nemški vojaki sicer pričakovali od normalnega pritlikovca, kot da bo igral klovna! In Lojzek je hitro zaigral na to karto. Pričel je kazati na svoja nabuhla lica in kazati zobe, češ kako ga bolijo. Tako se je spakoval, da so pozabili na nadaljnjo preiskavo. Na vrsto je prišla steklenica z žganjem, ki jo je moral najprej sam pošteno načeti, preden so se je lotili Nemci. Izpraznili so jo skoraj, vendar Lojzku tokrat žganja ni bilo žal. Čevlji so le ostali na nogah in v čevljih pismo, ki bi ga gotovo pokopalo.
Po vojni se je LOjzek vključil v mladinski aktiv in kot organizator in delavec dokazal, da je vreden graditelj nove družbe. Lojzek pa ni gradil samo novih družbenih odnosov, ampak tudi odnose do ljudi, ki so drugačni, podiral je predsodke in s tem postavljal temelje družbi z več človečnosti in razumevanja.
Morda bo Lojzku v domu za starostnike v Šmihelu dolgčas. Skoraj gotovo bo večkrat na teden sedel na avtobus in se vrnil na Ruperč vrh, kjer ga bodo čakali prijatelji in sosedje, ki ga cenijo in spoštujejo, prepričan pa sem tudi, da bo vnesel v ta svoj novi dom prav toliko vedrosti in topline, kakor jo je sedaj pripravljen dati svojim številnim znancem, ki se zbirajo na tem prijaznem hribu pod Gorjanci.
TONE JAKŠE
V
f
„P0 NAŠIH DEŽELAH VINO GOSPODARI”
Poleg žetve in košnje je bila trgatev nekdaj eno najbolj veselih kmečkih del, pravi kmečki praznik, združen s petjem, vriskanjem, veliko pijače in hrane ter zabavo po opravljenem delu, še posebno, če je trta bogato obrodila in je grozdje srečno dozorelo. Vinogradništvo je bilo vse do konca prejšnjega stoletja, ko je vinograde napadla trtna uš in jih skoraj uničila, neglede na lego razširjeno po vsej Sloveniji. Že Fran Levstik je sredi prejšnjega stoletja zapisal besede dolenjskega kmeta, da po naših deželah vino gospodari, da zanj skrbijo bolj kot za druge poljščine. Po usodnem razsajanju trtne uši so se vinogradi obdržali le v tistih vinorodnih območjih, kjer se je pridelava vina splačala. Okrog trgatve pa so se razvili številni običaji, od katerih jih lahko danes srečamo le bolj malo, čeprav trgatev še vedno ostaja vesel dogodek.
Pa poglejmo, kakšni so bili običaji ob trgatvi v dolenjskih vinorodnih krajih, kjer je poleg precej razširjene samorodne šmarnice že v preteklosti zorel poznani cviček, ki mu sedaj z novimi zakoni pravzaprav odvzemajo pravico, da bi sploh spadal med vina, ter seveda belokranjska oz. metliška črnina. Vinske letine so bile kot še danes zelo odvisne od vremenskih razmer. Spomladanska pozeba, toča, premalo ali preveč dežja itd. je v veliki meri odločalo o tem, koliko in kakšnega grozdja bo kmet jeseni obral. Prav zato je bilo ob trgatvi toliko bolj veselo, če je grozdje lepo dozorelo. Fantjg, ki so morali nositi težke brente navadno „zdrešanega" grozdja v kad, se truda niso posebno veselili. Pa tudi možje, ki so mečkali grozdje v kadeh — dolgo časa kar z bosimi nogami — so se dobro prepotili. Trud pa je bil pozabljen, ko je izpod koška v kadi pritekla žlahtna kapljica.
Med posameznimi območji v Sloveniji so bile razlike v začetku trgatve zaradi podnebnih razlik tudi za cel mesec. Ponekod so grozdje brali že 8. septembra, na celotnem Dolenjskem pa večinoma šele okrog 15. oktobra. Še v 18. stoletju so čas trgatve določili po gorskih predpisih, da gorski gospod ne bi dobil kot dajatev prekislega vina. Že v začetku 19. stol. pa so si ga določali vinogradniki sami, kot so po svoje uredili tudi varstvo vinogradov oz. dozorevajočega grozdja nekaj dni pred trgatvijo.
Stari rek pravi, da je srečna dežela ta, ki cviček ima. Dolenjski cviček je bil poznan že stoletja nazaj in veliko bolj razširjen kot sicer znamenita belokranjska črnina. Cvičku sta trtna uš in propad starih trt prinesla rešitev, saj se je začela obnova vinogradov, razumnejše obdelovanje in kletarjenje, kar je stalno izboljševalo kvaliteto cvička. Začetek trgatve, navadno okrog 15. oktobra, so na Dolenjskem naznanili s streljanjem iz možnarjev, topičev, v katere so natlačili tudi po pol kilograma
smodnika. Streljali so tudi med bratvijo. Pri bogatejših hišah so za to priližnost zaklali prašiča in nekaj kokoši, saj je bila navada, da so bili obirači dobro postreženi. Obirači so bile večinoma ženske, šele kasneje, ko je bilo vse manj delovne sile, so se tega dela lotili tudi moški. Prav tako je bilo v navadi, da so si sosedje pomagali med sabo. Trgati pa so običajno pomagali tisti, ki so že med letom pomagali pri delih v vinogradu. Obirali so vsak v svoji vrsti, kar je še danes navada. Grozdje so rezali z noži, kasneje pa vse pogosteje s škarjami. Dajali so ga v lesene škafe, kasneje pa kar v kovinska ali plastična vedra. Če je bil pri vinogradu hram, so obirači sami nosili grozdje do kadi. Največkrat pa so to delo opravljali brentači, tudi zato, da je šlo trganje hitreje naprej. Ko je bila brenta polna, si jo je brentač dal na rame s pomočjo obirača in grozdje odnesel v kad, v palico, ki jo je imel, pa je za vsako brento zarezal črto. Vsakič, ko je prinesel polno brento, je tudi spil nekaj pijače, ki je bila pripravljena zanj. Še pogosteje so brentači nosili grozdje v „lajto", ki je bila pritrjena na vozu, da so grozdje lahko odpeljali domov ali v zidanico, kjer so ga seveda prav tako dali -v kad. Brentač je grozdje potlačil z rokami ali lesenim „drešon-1 kom", da ga je šlo več v lajto. Predvsem v Beli krajini so še v začetku tega stoletja grozdje stiskali tako, da so ga stresli v korita, ga potem zdrešali s palicami ali pa hodili po njem z bosimi nogami, mošt pa je tekel v posode pod koriti. Precejenega so s škafi znosili v sod, pri tem pa so uporabljali lakovnice.
Tlačenje grozdja z nogami se je ponekod ohranilo do začetka našega stoletja, ko se je vse pogosteje začel uporabljati sprva leseni, kasneje pa celo železni mlin za mletje grozdja. Tega so namestili na kad in je vse zmleto grozdje odtekalo v kad. Okrog čepa v kadi so prav na Dolenjskem namestili pleten košek, da se je mošt precedil. V kadi so grozdje pustili tri do osem dni, potem so „župo" odcedili, tropine pa še sprešali v stiskalnici za grozdje.
Da se povrnemo k trgatvi. Čeprav so se lahko obirači po mili volji najedli grozdja — tega jim niso branili niti v ..gosposkih" vinogradih — ni smelo manjkati pijače in dobre hrane. Gospodinja je poskrbela za obilno slovesnejše kosilo, pri katerem ni manjkalo mesa in potic. Tudi večerja je morala biti bogata. Po večerji je prišla na vrsto mladina, ki se je zavrtela ob zvokih harmonike. Petje in vriskanje se je navadno razlegalo pozno v noč, še posebno, ko je bila trgatev zaključena. Lahko so pili mošt, čeprav je veljalo, da se mora za tak praznik piti sta« o vino, ki pa ga marsikje ni bilo več. Po Martinovem, ko se je mošt spremenil v vino, dolenjski kmet ni skoparil s pijačo ne zase ne za druge, zato pa so bili pri marsikom že spomladi sodi prazni.
Rešitev iz prejšnje številke
" G N O *\ A ■ K A *.£•;" T o
A SSt-r
1.1 A| T| a CJ.| Rj I ]A\
romm;
Nasmeh je človekova najnaravnejša, najbolj neprisiljena govorica.
A. TRSTENJAK
Dogme so aretirani dvomi.
J. PIANO
ljubezen ie utrudljiva šola živ-Senja.
I.A.GONČAROV
Povprečni darovi gredo vsi v •sto smer.
J. VIDMAR
d i
staja
savin
zdetova-
lecvate
dalm.
ž.ime
kradljivec
prebiv.
sosed.
republ
ovijalka
ubitejj
žpega
d I
okrasni
kipec
skupina
rim.
pesnik
truplo
lirska
pesem
pih-irvst-
rument
hebr
noister
mesto ;V sz
rastlin, plod za razmno^
prebiva lec sz
zdravnik
Bi
etbii
j znak imnoie-I nja
glasb^-
gr.mit.
oseba
titanova ruda
vom
šiba
rsta
tola
ea stvar, sveta
.d I
vrsta
palme
radio
televi-
zija
sorod-
nice
upošte
vanje
bal
stopek igralka (tiskanja n ielsen
geom.
lik
športni
angl.
pivo
Pestner
vrtalno
orodje
Resnica o marihuani
Znanost temeljito proučuje sporno „travo" — Škodljiva in koristna — Ali možgani izdelujejo zase mamila?
Naši predniki morilci
V Keniji so našli skupinsko grobišče izumrlih primatov -Po vsej verjetnosti dokaz uničevalskih navad
Ko so paleontologi izkopali skupinsko grobišče na ozemlju pri kenijskem jezeru Olorge-saillie, so dobili v roke enega od dokazov, da so pradavni predniki človeka neusmiljeno uničeva-
li takratne manj razvite sopotnike. V grobišču so našli fosilna okostja 90 gigantskih pavijanov, ki so kot vrsta izginili pred 400.000 leti.
Od devetih desetin žrtev jih je bila večina mladih, in to v vseh starostnih skupinah, po čemer raziskovalci sklepajo, da je grobišče ostanek pokola cele skupine gigantskih pavijanov.
Šlo je za pravi genocidni pokol, popolno uničenje. Analiza sledov na kosteh je pokazala, da so velike opice popadale pod udarci preprostega kamnitega orožja in krepeli. Prav to kaže, da se je gigantskih pavijanov lotilo najbolj razvito bitje tistega časa - človekov prednik, homo erectus. Dokaz več so bile še kamnite sekire, ki so jih našli v bližini skupinskega groba.
Antropologi in drugi raziskovalci pradavnih izvorov človeka že nekaj časa domnevajo, da je razviti človekov prednik neusmiljeno uničeval nekatere vrste primatov ter jih tudi povsem iztrebil. Podobna usoda
naj bi doletela celo neandertalce, prave človečnjake.
A čemu je naš prednik tako kruto ravnal? Iz lakote gotovo ne, saj je bil dober lovec, lažjega plena pa tudi dovolj. Nekateri strokovnjaki menijo, da gre najbrž za obredne pomore, ki so se izrodili v genocidne pokole.
Zemlja hitrejša
Pospešeno okoli svoje osi
Naj novejše in zelo natančne meritve so pokazale, da se Zemlja vrti malce hitreje, kot seje zadnjih nekaj stoletij. Leta 1972 so astronomi pričeli dodajati sekudno več vsako leto, da bi tako premostili časovno razliko, ki je nastajala zaradi vse počasnejšega vrtenja našega rodnega planeta, poslej pa bo potrebno dodati dolžini leta eno sekundo le še vsakih 18 mesecev. Za običajno rabo so te uboge sekunde, s katerimi se spopadajo strokovnjaki, res brez praktične vrednosti, so pa še kako pomembne pri računalniški navigaciji, v astronomiji in v vesoljski znanosti.
Hitrost Zemljinega vrtenja so izračunali z atomskimi urami, pri tem pa so uporabili kot merilo pojavljanje zvezd na nočnem nebu. Tako so izračunali izjemno natančen čas, ki ga Zemlja potrebuje, da se enkrat zavrti okoli svoje osi. Računalniška obdelava je pokazala, daje pred 400 milijoni let dan trajal samo 20 ur, pred 500 milijoni let pa kar 31 ur.
Korak naprej v borbi z rakom
Dokazan obstoj rakastih genov, krivcev za bolezen
Odločilna stopnja v razvoju raka, tako so znanstveniki dandanes prepričani, je sprememba DNK (deoksiribonukleinske kisline) v genih. Kakšna je ta sprememba in kako nastane, je velika skrivnost. Do različnih okvar DNK pride v organizmu večkrat, vendar pa vsak okvaijen gen ne sproži raka. Raziskovalci menijo, da imajo to zločesto lastnost le določeni geni, ki so jih imenovali za rakaste gene. Potrditev za tako zamisel so dobili pred kratim v messachuse-ttskem inštitutu za tehnologijo, kjer so raziskovalci izolirali več genov iz rakastih celic človeškega tkiva in z novo genetsko tehniko preizkusili, kateri geni sprožijo okvare v zdravih celicah. V posamezni rakasti celici so odkrili po najmanj dva takšna rakasta gena.
Odkritja bodo pomagala znanstvenikom spoznati proces, v katerem se zdrava celica sprevrže v rakasto. Pravilno razumevanje dogajanja pa pomeni, da bo prej ali slej mogoče umetno poseči v proces, torej zavreti raka.
Preden bo znanosti uspelo razrešiti to veliko uganko, bo preteklo še nekaj časa, raziskovalci pa bodo morali opraviti veliko raziskav, saj je vprašanj zaenkrat več kot odgovorov.
Blagajna z domnevnimi dragocenostmi v varstvu morskih psov.
Kaj je v nji?
Medtem ko potapljači britanske reševalne družbe vlačijo v Barentso-vem morju potopljene križarke Edinburgh rusko zlato in so postavili kar dva svetovna rekorda na tem področju človekove dejavnosti (naj-večja globina reševanja 244 m in največja vrednost potopljenega zaklada 3 milijarde dinatjev), pa je še vedno zavit v skrivnost drugi zaklad, do katerega so se dokopali ameriški potapljači v obalnih vodah nedaleč od Nantucketa. Uspelo jim je priti do potopljene razkošne preko-ceanke Andreje Dorie.
Potniška ladja j e potonila po trčenju z ladjo Stockholm 26. julija 1956. V nesreči je umrlo 50 ljudi, z njimi vred pa je, baje, šlo na morsko dno tudi vse veliko bogastvo v posebnem trezorju. Prav to blagajno so potapljači iskali. In tudi našli.
Podviga se je lotil Peter Gimbel, znani raziskovalec podvodnega sveta in filmski snemalec. Od leta 1976 je zbiral gradivo za film o Andreji Dorii, letos pa je začel načrtno preiskovati potopljeno ladjo in iskati njen zaklad. Potapljači so našli blagajno in jo dvignili, toda nihče ne ve, ali seje podvig izplača. Zaenkrat počiva s svojo skrivnostno vsebino vred v velikem morskem bazenu. Kot čuvaji krožijo okoli nje morski psi, da bi kakšen potapljač ne podlegel skušnjavi in poskušal blagajno odpreti. Odprli jo bodo pred filmskimi kamerami. Tako si je pač vodja in snemalec Gimbel zamislil. Torej počakajmo!
Menda ni bolj protislovnega mamila, kot je marihuana. Eni trdijo, daje mamilo popolnoma nenevarno, da je manj škodljivo za zdravje in prosto prodajo tega mamila, pravega hudiča ter jo dolžijo uničenja samozaščitnega sistema v človeškem organizmu, intelektualnega osiroma-šenja, uničenja možganskih celic ipd. Jasno, da je med zagovorniki mamila milijonska armada vseh tistih, ki si življenja brez marihuane ne znajo predstavljati, pa množica tistih, ki mamilo uživajo le občasno. Delček te svetovne marihuanske vojske živi tudi na naših tleh, saj se svetovnemu porastu narkomanije nismo mogli izogniti. In tako so našo dolenjsko javnost, kije živela v lažni nedolžnosti in brezskrbni zavesti, da so mamila stvar drugih dežel ter velikih mest, globoko pretresle vesti o uživalcih „trave” pri nas. Kaj je torej z marihuano?
Strokovnjaki v razvitem svetu, ki se sooča z zastrašujočim porastom uživanja mamil, so vzeli marihuano, cannabis sativa, v precep mnogih znanstvenih razsikav. Najnovejše preiskave so pokazale, da učinkuje marihuana na človeško telo mnogo bolj potuhnjejo kot alkohol, morfin in druga mamila. Raziskovalci, ki so delali poskuse na živalih in proučevali tudi učinke mamila na ljudeh, menijo, da cannabis sativa vpliva na ovulacijo pri ženskah, na tvorbo semenčic pri moškem ter da učinkuje na ravnovesje hormonov pri mladostnikih. Ker tovrstni učinki pomenijo veliko nevarnost tako za sedanje uživalce mamil kot za potomstvo, so znanstveniki prav zaradi teh lastnosti marihuane najbolj zaskrbljeni.
„Pred leti ne bi nikoli pomislil, kako težavna je marihuana, zdaj pa to odkrivamo in le stvar časa je, da spoznamo vse njene nevarnosti. Navsezadnje smo 60 let kadili, preden so zdravniki ugotovili, da je med rakom na pljučih in kajenjem cigaret povezava," pravi dr. Jones Reese iz psihiatričnega inštituta v San Franciscu.
Povsem drugače pa vidijo marihuano tudi znanstveniki, ki proučujejo zdravilne učinke njenih sestavin. V mamilu vidijo vir mnogih bodočih zdravil. Že dandanašnji se v ZDA zdravi okoli 12.000 bolnikov, ki imajo raka, s hydrocannabinolom (THC), ki je ena od snovi v marihuani. S THC zdravniki preprečujejo slabosti in bruhanja, ki nastopajo kot posledica zdravljenja raka s kemoterapijo. Zdravniki dovoljujejo kajenje marihuane bolnikom, ki bolehajo za zeleno mreno na očesu, ker jim olajša pritisk v očesu. Raziskave kažejo, da bo mogoče sestavi-■ ne cannabisa zdravilno uporabljati tudi pri zdravljenju epilepsije, migrene in multiple skleroze. Za raziskovalne potrebe in kot vir surovine za farmacevtsko industrijo gojjjo marihuano na državnih posestvih, ki so pod strogo kontrolo.
Kljub temu, da v zdravstveni praksi marihuano že uporabljajo, pa znanstveniki šele začenjajo zares razumeti zapleteno kemijo indijske konoplje. V cannabisu je preko 400 snovi, med njimi kar 60 kanabino-
idov, ki so značilne le za to rastlino' Med vsemi pa ima le THC pomembnejši psihični učinek. Toliko strokovnjaki vedo, ni jim pa jasen proces učinkovanja THC na možgane.
Poskusi dr. Loisa Harrisa - opravil jih je na podganah - dopuščajo možnost, da so v možganih posebni sprejemniki za THC. Elektronski mikroskop je razkril, da so sprejemniki proteinske molekule, ki'so oblikovane tako, kot da bi jih narava ustvarila, da se vanje ulove molekule THC. Odkritje dr. Harrisa je toliko bolj presenetljivo, saj je mogoče sklepati, da v možganih najbrž naravno nastaja hydrocannabinol, drugače bi bili odkriti sprejemniki brez vrednosti. Pred leti so raziskovalci možganov odkrili podobne sprejemnike za morfine, kmalu zatem pa tudi endorfine, ki so morfinom zelo podobni, nastajajo pa v naših možganih, medtem ko morfine pridobivajo iz opija.
Zaskrbljujoče paje odkritje, da se THC in spojine, v katerih se nahaja, ne tope v vodi. To praktično pomeni, da po uživanju marihuane ne izločimo psihoaktivno snov iz telesa tako kot, denimo, izločimo alkohol ali kafein. THC se druži z maščobami in se nalaga v njihovih plasteh za dlje časa. Ker je mogoče maščobne plasti najti v možganih, v žlezah z notranjim izločanjem, v moških in ženskih spolnih organih in v posteljici noseče ženske, je razumljivo, da marihuana predstavlja posebno nevarnost prav za te organe in za vse, kar je z njimi povezano. Pri stalnem kajenju tega mamila se zaloge THC v maščobnih plasteh kopičijo za stalno.,,Trava” je torej nevarna in koristna, odvisno od tega, v čigavih rokah je in kako jo uporabljajo. Medtem ko stopa v medicino skozi široko odprta vrata in prinaša človeštvu korist, pa skozi prav tako široko, vendar na silo odprta vrata stopa v svet mladine in odraslih kot škodljiva droga. Cannabis sativa, „trava ali marihuana ni nič kriva: ali koristi ali škodi, je odvisno od človeka.
m
SVETU OKOLI
KO GRE ZA DENAR, priča o neslutenih možnostih človeške domišljije tudi tale primer. Bivši švedski mornar Ole Anderson si borno pokojnino veča tako, da v časopisnih oglasih morebitnim ladijskim potnikom obljublja izvrstno zdravilo zoper morsko bolezen. Kdor mu pošlje eno samcato krono in pisemsko znamko, dobi odgovor: „Ostanite na kopnem!"
NAJVEČ SMRTI - Moskov-čanka Sofija Aleksandrova je večkrat umrla, preden so jo zares položili k večnemu počitku. V dveh dnevih je doživela 19 kliničnih smrti. Četudi žalosten, pa je to je svetovni rekord. Sofija najbrž prostovoljnih posnemovalcev ne bo dobila.
c&o
MARJAN
BREGAR
P
j
yw?///u
V
,,Ubijte me, gospod, če ne govorim z vami o tem zato in le zato, da bi vam pomagal! Kaj morem, všeč ste mi..je pleteničil Piperon. „Skrajšaj, človek! Povej, kar imaš povedati!” gaje sunil Udurik. „Samo tole, gospod! Knez ima hčer .. „In? ” Udurik seje sklonil naprej. „In če ta zanosi z drugim in z drugim rodi sina... ste vi ob V^ežji pr*s*ol! Se motim,
Bledica in rdečica sta se izmenoma spreletavali po Udurikovem obrazu. Pest se je stisnila, roka dvignila... Zares, kaj bi bilo lage, kot zapreti zmazana usta, iztrgati jezik človeku, ki si je drznil dotakniti r.ajsvetejšega v njegovem srcu — knežje krone?
Da, ko bi ne bilo prekleto res, kar je je govoril trgovec.	se	je	še	včeraj	valjala	z
• Tluoiii Uha^a-ifeko'	f	’	:	A*
Priti je moral ta črni trgovec tu, da opozori na silno nevarnost, ki je grozila prvemu plemiču v Gradišču. Udurik ni mogel več skrivati razbuijenja in Piperon je znižal glas. Zvenel je očetovsko, pomirljivo. „Nič še ni zamujenega, mladi gospod. Sredstva in zdravila so na svetu za vsako težavo in mi trgovci smo zato tu, da jih ponudimo . ..
„Kai predlagaš? Govori” Udurik je zgrabil zapestje-	A	»V.
Piperonov obraz je bil zdaj obraz treznega, izkušenega starca. „Vem, da ne morete zgrabiti meča in s svojimi desetimi, dvajsetimi zvestimi obrtniki Gradišča na glavo! Posekati glave knezu, knežnji, veljakom pa vsej številni knezovi vojski!” je govoril. ,.Tudi ko bi vam to uspelo, je tu še ljudstvo, ki vas obesi na prvo vejo ... Piperon je zapičil lokave oči v Udurika. -JStvar bomo rešSi elegantno „ v ?! ”
j Poseben poudarek Frati j
Predprazničen pogovor z Matjažem Verbičem, sekretarjem občinske skupščine, o najvažnejših prireditvah
Bliža se 29. oktober, praznik novomeške občine, ko se vsako leto zvrsti niz otvoritev, srečanj, tekmovanj in podobnih manifestacij, zato smo prosili za kratko predstavitev letošnjega praznovanja Matjaža Verbiča, sekretarja občinske skupščine.
„Od 2. oktobra do 7. novembra imamo na koledarju slavnostnih pripreditev kar 25 raznih točk, vendar naj povem, da je nad polovico teh športnega značaja. Začelo se je 2. oktobra ob 19. uri v Dolenjski galeriji, ko je bila odprta razstava Slovenska partizanska saniteta in njeni' likovni odmevi."
- Katere so važnejše otvoritve na področju gospodarstva?
,,Časovno je prva na programu 27. oktobra otvoritev novih
J | Matjaž Verbič; „Osrednji prireditvi za občinski praznik bosta na Frati in v tovarni Krka.“
proizvodnih zmogljivosti Ribogojnice na Dvoru. Dan kasneje bo odprta nova Vrtnarija ob Težki vodi, glavna gospodarska pridobitev pa bo obeležena na praznični dan ob 25-letnici tovarne Krka. Tu bo tudi slavnostno zasedanje občinske skupščine in izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij, zatem pa ogled novozgrajenih
objektov v okviru ..Programa 64", ki ga Krka s tem končuje. Na Krkinem slavju bo govoril Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SRS."
Bodo otvoritve tudi V negospodarskih dejavnostih? Katere?
„V koledar slavnostnih prireditev je odbor za program uvrstil Br štjin, in sicer odprtje prostorov krajevne skupnosti, zgrajene z udarniškim delom, pa uradne otvoritve treh objektov, ki pa že služijo namenu. Gre za novi vrtec Ločna, prizidek Ekonom-sko-administrativnega šolskega centra in stopi.ške osnovne šole."
- Kaj šteje odbor za program kot prireditev posebnega pomena?
„To bo 24. oktobra dopoldne na Frati. Tu bo zbor borcev Novomeške čete ter srečanje borcev in aktivistov novomeškega okrožja OF. Slavnostni govornik bo Niko Šilih, prvi komandir Novomeške čete.
Računamo, da se bo ta dan na Frati zbralo kakih 3.000 ljudi, ker bodo tudi vse srednje šole priredile pohod v okviru obrambnega dne.
- Kaj pa bo iz vsega tega bogatega praznovanja namenjeno vsem občanom?
„Dan pred praznikom, to je 28. oktobra, bo popoldne promenadni koncert mestne godbe na pihala na Glavnem trgu. Obiskovalci koncerta bodo lahko videli tudi tekače, ki se bodo udeležili teka po novomeških ulicah, zvečer istega dne pa bo v Domu JLA akademija, ki jo prirejajo v čast prazniku učenci osnovnih šol. Posebej bi poudaril, da bo 29. oktobra med 11. in 17. uro za vse občane ogled tovarne Krka."
R. RAČER
gPPg'/'
OTVORITEV NOVE TRGOVINE IN BANKE — Da so ljudje težko čakali novo trgovino v naselju ob Cesti herojev, je dokaz tudi velika udeležba krajanov ob otvoritvi. Za naselje Pod Trško goro je zdaj oskrba z dnevnim blagom najmanj 3 kilometre,bliže, stanovalci novega naselja pa imajo Mercatoijevo trgovino skoroda v hiši. (Foto: R. Bačer)
Že v prvem hipu naval kupcev
Spet akcija »papir”
Svežnji, ne vrečke
Letos bodo v okviru Rdečega križa že tretjič zbirali odpadni papir v humanitarne namene, 13. OKTOBRA bo zbiralna akcija potekala NA DESNEM BREGU KRKE, 14. OKTOBRA V OSTALIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH, šolah in delovnih organizacijah, 15. OKTOBRA PA NA LEVEM BREGU KRKE. Zbiralna mesta za papir bodo objavljena^ s posebnimi lepaki po krajevnih skupnostih, še posebej" pa bodo obvestila razposlali po gospodinjstvih.
Organizatorji akcije prosijo, naj darovalci papir povežejo v svežnje, vendar nikakor ne v polivinilaste vrečke. Delovne organizacije in tudi drugi, ki imajo večje količine odpadnega papirja, naj to sporoče organizaciji RK v svoji krajevni skupnosti ali pa občinski organizaciji po telefonu 21-430.
2. oktobra odprta Mercatorjev Potrošniški center Ločna in poslovna enota Ljubljanske banke — Po enoletni zamudi je preskrba občanov vendarle na boljšefn
Navzlic močnemu nalivu se je otvoritve novega poslovnega objekta Mercator-poslovne enote Standard na Cesti herojev poleg gostov udeležila tudi množica krajanov iz blokovske soseske in ločenskega predela. Novi trgovski objekt je za zdaj največji v okviru trgovske mreže Standarda.
Tončka Grubarje kot namestnica predsednika delavskega sveta enote Standard v slavnostnem nagovoru povedala, da znaša skupna površina novega objekta 2.880 m2. V njem je velika samopostrežna trgovina splošnega tipa ter ločen oddelek, v katerem prodajajo vse za otroka, od cucljev do igrač in otroške kozmetike ter oblačil.
Celotno prvo nadstropje stavbe je namenjeno prodaji pohištva, bele
RAZSTAVA O MDA
Ena od komisij pri OO ZSMS v novomeškem Domu učencev Majde Šilc ima nalogo seznanjati mlade z mladinskimi delovnimi akcijami.
Člani te komisije so pred kratkim v avli doma pripravili razstavo, ki mladim kaže življenje in delo na akcijah: med drugim so na ogled tudi priznanja, ki jih prejmejo dobri brigadirji.,	BOJAN LAVAI
tehnike, akustičnih aparatov, preprog in ostalega blaga za opremo stanovanj. Spodaj pa je zares Učno urejen gostinski obrat, kjer bodo zlasti stanovalci soseske gotovo radi posedali, nudili pa bodo tudi tople obroke hrane.
Skupna vrednost novega objekta znaša 83 milijonov dinarjev, pri pridobivanju sredstev za tako obsežno naložbo pa je lepo razumeva-
nje pokazala Temeljna dolenjska banka Novo mesto. Po krajšem programu Šentjernej skega okteta je govoril Vukadin Nedeljkovič, namestnik generalnega direktorja SOZD Mercator, nato pa je Pavle Mihelčič, najstarejši delavec novomeškega dela Mercatorja, prerezal trak in v trgovino so se nemudoma usuli prvi kupci. Za prve plačnike je bilo namreč pripravljenih nekaj praktičnih nagrad.
Upravnik novega potrošniškega centra je postal Jože Markovič, kupci pa pričakujejo, da bo založenost trgovine vselej taka kot na otvoritveni dan.
ZAKAJ SO UMANJKALI?
Več let je imelo novomeško združeno delo pripombe čez obratovalni čav v vzgojnovarstvnih ustanovah, češ da popoldne vrtca ni in da so zato težave tudi v proizvodnji pri izmenskem delu. Letos, ko se je v vrtcih pokazala možnost uvedbe dela v dveh izmenah, se pravi tudi v popoldanskem času, so o tem obvestiU vse delovne organizacije z vabilom, naj dostavijo prijave. Doslej, čeravno je prvi rok za prijave že minil, se je javilo samo 9 interesentov. Če je ob konkretnih prijavah tako malo zanimanja za popoldansko varstvo, zakaj so poprej na raznih sestankih in problemskih konferencah toliko govorili, da bi dvoizmensko varstvo moralo biti?
Le zdrav človek bo dobro delal
V tozdih posvečajo zdravstvenemu varstvu delavcev premalo pozornosti — Šepa predvsem preventiva — Vse več bolniških in predčasnega invalidskega upokojevanja
Najprej imeti, potem deliti
Novomeško gospodarstvo ne dosega planskih rezultatov, zato je sprožiti „alarm'', kjer proizvodnja zaostaja — Pri izplačevanju osebnih dohodkov pa gredo ponekod čez okvire
Zbor združenega dela novomeške občinske skupščine je 30. septembra kot osrednjo točko dnevnega reda obravnaval uresničevanje občinske resolucije za leto 1981 glede na polletne rezultate ter uresničevanje dogovora pri razporejanju dohodka. Na dnevnem redu pa j« bila še cela vrsta odlokov s področja urbanizma.
Ni se zgodilo prvič, da se razprava ' zanimajo učinki stabilizacijskih programov v negospodarstvu.
Kako resno jemljejo stabilizacijski program v Novolesu, je opisal njihov delegat „Pri nas smo po polletnih rezultatih pozvali delavsko kontro-
o doseganju rezultatov v gospodarstvu ni in ni mogla prav razživeti. Pa bi bilo kaj takega pričakovati glede na zajetna gradiva in podatke pa še dodatna tolmačenja, zlasti pa glede na stanje v gospodarstvu, ki je po polletni analizi tako slabo, da novomeška občina precej zaostaja za republiškimi poprečji.
Pobuda za razpravo delegatov v republiški skupščini je prišla tokrat kar iz dveh delovnih organizacij: iz Novotcksa in tovarne Krka. Novo-teks (zainteresirani so še drugi) želi doseči, da bi storitve v izvzu šteli za devizni priliv, kot je bilo doslej, in se pritožuje nad naj novejšimi ukrepi, ki izvozno bilanco tovarne močno poslabšujejo. Tovarna Krka pa bo preko delegatov v republiški skupščini sprožila vprašanje, kam in v kakšne namene se troši 35 odst. deviz, ki jih delovne organizacije obvezno odvajajo za „skupne namene.” Predlagali so racionalnejše poslovanje naših predstavništev v tujini, pri stabilizaciji doma pa jih
negospodarskih dejavnosti, ki se na listi kršiteljev pojavljajo že tretjič. Zbor združenega dela je naročil izvršnemu svetu občinske skupščine, naj med temi razišče prave kršitelje in zoper nje tudi ukrepa. Zakon onemogoča ukrep družbenega varstva.	R.	BACER
V marsikateri delovni organizaciji tudi v novomeški občini še vedno premalo pozornosti posvečajo zdravstvenemu varstvu delavcev, čeprav je dobro delo v veliki meri odvisno od delavčevega zdravja in dobrega počutja. Skoraj povsod narašča odstotek bolniških, predčasnih invalidskih upokojitev itd. Kaj storiti, da bi se razmere izboljšale^ so pretekli ponedeljek razpravljali predstavniki mnogih novomeških delovnih organizacij v okviru priprav na 3. konferenco slovenskih sindikatov. Tematsko razpravo o zdravstvenem varstvu delavcev je pripravila konferenca osnovnih sindikalnih organizacij IM V.
Problem ni le v tem, da se osnovne sindikalne organizacije premalo temeljito ukvarjajo s to problematiko. V marsikateri temeljni organizaciji vprašanja zdravih delovnih pogojev, zdravstvenega varstva, varstva pri delu, preusmerjanja in zaposlovanja invalidov niso ustrezno ovrednotena v planskih dokumentih, zaradi česar se dogaja, da za
DELAVNICE BODO!
Negotovosti glede usode delavnic pod posebnimi pogoji ni več. Zbor združenega dela novomeške občinske skupščine je 30. septembra naročil izvršnemu svetu, naj pri usklajevanju programa na področju skupne porabe (v okviru sredstev domačih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti) zagotovi potrebna sredstva za začetek dela v delavnicah pod posebnimi pogoji v letu 1982. Sredstva naj se zbere tako, da gospodarstvo zaradi tega ne bo niti za dinar dodatno obremenjeno. To pa j e bil pogoj, pod katerim so delegati enoglasno sprejeli sklep.
lo, naj razišče, zakaj po tozdih plan ni bil dosežen. V proizvodnji smo vpeljali delo na vse proste sobote do konca leta in vsi režijski delavci bodo 4 delovne dneve pomagali v proizvodnji” Učinke stabilizacijskih prizadevanj je pismeno predložil tudi Zdravstveni center Dolenjske, od drugih pa ni bilo slišati takih podatkov.
Osebna poraba, ali še natančneje, izplačevanje osebnih dohodkov pa je bilo kot vedno ob objavljenih podatkih za prvo polletje jedro razprav več delegacij. Med kršitelji družbenega dogovora o izplačevanju zaslužkov je 24 delovnih organizacij s področja gospodarstva in 9 iz
PREDAVANJE O CESTNI GRADNJI
V sredo, 14. oktobra ob 16.30, bo v hotelu Metropol v Novem mestu predavanje ..Gradnja avtoceste preko Ljubljanskega barja in najnovejši pogledi na konstrukcijo zgornjega ustroja", ki ga organizira novomeško Društvo za ceste. Strokovno predavanje dr. Janeza Žmavca bo spremljano s filmi in diapozitivi. Društvo vabi vse, kijih zanimajo najsodobnejša dognanja o cestni gradnji, da se udel ž.ijo predavanja.
PO DOLENJSKI
Učenci 7. a in b razreda žužem-berške osnovne šole smo se 17. septembra odpravili na zanimiv izlet po več dolenjskih krajih. Obiskali smo Muljavo, stiski samostan, Blato, Turjak, Raščico, Spodnje Retje, Velike Lašče, Ribnico in Kočevje, torej kraje, ki imajo bogato zgodovinsko preteklost. Ogledal’ smo si rojstne hiše pisateljev Jw i, ’ Ada-. miča, Levstiki’ in Triih. . ei. ! i jaški grad ter ribniško iri kočevsko mu zejsko zbirko. TU A NAHTK i A L
Kritika ni rešila ničesar
Po ostri razpravi prekinjena in preložena seja OK ZSMS Novo mesto — OB pripravljanju poročila so
molčali!
Pretekli četrtek je bila volilno programska seja občinske konference ZSMS Novo mesto, na kateri naj bi sprejeli poročilo o delu občinske mladinske organizacije v preteklem letu, akcijski program do prihodnje jeseni, ocenili delo na področju mladinskega prostovoljnega dela in izvedli delne nadomestne volitve za vodstvo in nekatere člane predsedstva občinske konference.
Na tri ure trajajoči seji smo veliko slišali o uspešnem delu mladinske organizacije v preteklem letu, pa tudi o problemih in pomanjkljivostih, ki bi jih morala odpraviti pri svojem delu. Težko bi rekli, da mladina ni delala, da je ni bilo čutiti v družbenem dogajanju. Vendar nekatere pomanjkljivosti so. Predvsem so mladi premalo idejno-politično usposobljeni za izvedbo konkretnih akcij na vseh področjih, za kar so marsikje kriva vodstva. Usposabljanje ostaja ena temeljnih nalog za naprej, predvsem znotraj osnovnih organizacij. Prav tako čakajo mtade izredno pomembne naloge pri izboljševanju gospodarskih razmer, razvoju samoupravljanja itd. Pri vseh bi morali doseči odgovornejši odnos do dela in učenja. Se več kot doslej bi se moral slišati glas mladih pri
reševanju vprašanj, ki se jih najbolj neposredno tičejo. Problemov zares ne manjka. Pri vključevanju mladih v njihovo reševanje mora mladinska organizacija doseči večjo množičnost, saj so nekatere osnovne organizacije skoraj povsem zaspale.
Se posebej je bilo na konferenci opozorjeno na težak položaj učencev v gostinstvu, na nizke nagrade, čezmerno delo, razmere v ..ilegalnem” internatu v Šmarjeških Toplicah, slab odnos gostinskih delavcev oz. učiteljev in inštruktorjev do njih itd. Slišali smo tudi o problemih mladih v kmetijstvu in mladih delavk v Labodu zaradi nizkih osebnih dohodkov idr.
Vendar konference delovnemu predsedstvu ni uspelo pripeljati preko poročila in akcijskega programa do konca. Delegati osnovne organizacije ZSMS iz Dolenjskih Toplic so bili mnenja, da sta poročilo in akcijski program slabo pripravljena, brez konkretnih podatkov ter da ni jasno delo občinskega vodstva ZSMS. In tako je bila konferenca po triurnem delu prekinjena in preložena na poznejši datum, do katerega bo pripravljeno novo gradivo.
Z. L,—D.
zdravstveno varstvo, še posebno preventivno, ni namenjenih dovolj sredstev. V prihodnje naj bi se to več ne dogajalo. Veliko je problemov z zaposlovanjem invalidov, saj ustreznih delovnih mest zanje predvsem v proizvodnji ni na pretek. Pri reševanju teh problemov bi morale tesno sodelovati med sabo vse delovne organizacije v občini, kjer imajo največ težav. Slišati je bilo tudi mnenje, da bi bilo treba v okviru Slovenije resno razmisliti o skrajšanju delovne dobe (vsaj za nekatere poklice), ker skokovito narašča invalidsko upokojevanje. Ponekod imajo kar 70 odstotkov invalidskih upokojitev in le 30 ods. starostnih. Skoraj v vseh delovnih
organizacijah je izredno pereče naraščanje bolniških, zaradi bolezni delavca ali nege družinskega člana. Za njihovo omejevanje je težko najti pravo pot.
Poudarjen je bil tudi problem alkoholikov in Romov, kjer naj bi skušali doseči spremembe z večjimi zahtevami za odgovornejši odnos do dela.
Ker po mnenju predstavnikov delovnih organizacij delavci nimajo dovolj vpliva na delo in politiko občinske zdravstvene skupnosti, bo treba v večji meri razviti delegatske odnose, sindikalne organizacije pa naj bi vložile tudi napore za boljšo menjavo dela med temeljnimi in zdravstvenimi organizacijami. V temeljnih organizacijah pa bodo aktivirali posebne odbore, katerih naloga bo preverjanje stanje varstva pri delu in preventive na področju zdravstvenega varstva ter skrb za redne sistematske preglede, ocena dela obratnih ambulant oz. zdravstvenih organizacij, boj proti alkoholizmu, rekreacija, preventivno premeščanje delavcev itd.
Z. L.-D.
Novomeška kronika
KDAJ BO ZASEDENO? - V novem naselju na Cesti herojev so ob nedavno odprtem poslovnem objektu še trije lepi lokali v spodnjih prostorih blokov. Glede na to, da živi v naselju že več sto ljudi in da lokalov v mestu nasploh manjka, je škoda, da prazni poslovni prostori samevajo.
ZARES POTREBNA STREHA -V Bršljinu dokončujejo stavbo za nove zmogljivosti Javnih skladišč, kar je več kot potrebno. Cela vrsta izdelkov in predmetov leži namreč zdaj na prostem, kar pri ograji. S tem se blago kvari, hkrati pa spravljajo v izkušnjavo tatovi.
V MESTU ZAPRTO - Prodajalna pohištva zraven tržnice je že nehala obratovati, ker je Mercator salon pohištva preselil v novo stavbo v Potrošniški center Ločna: Bivši pohištveni lokal bodo uporabljali v druge namene.
ZNAČILNOST: KOSTANJ IN SVEČE - Novomeška tržnica je bila v ponedeljek kar dobro založena z vsakovrstno zelenjavo in ostalimi pridelki. Da se bliža dan mrtvih pa
so nas spomnili svečarji, ki so kot običajno vsako leto v oktobru začeli ponujati svoje izdelke. Izbira sveč je zdaj dobra. Naprodaj je bilo tudi precej kostanja po 25 din kilogram. Dokaj dober promet so imeli tudi prodajalci cenenih pletenin.
Ena gospa pravi, da pri osebnih dohodkih stabilizacija ne velja za vse. V stanovanjdeo-komunalni dejavnosti so letos osebni dohodki narasli za nad 66 odstotkov, pri njihovih fi-nanceijih, v združenem delu, pa za nad polovico manj ...
Iisjak\ lisjaku
GROZDJE JE OBRANO, MOŠT ŽE VRE - V nedeljo so v posavskih vinogradih zaključili trgatev. Pridelek je izredno sladek, vendar ga je zaradi pozebe zelo malo. Marsikdo se je uštel in je zdaj razočaran. Dohodka bo precej manj, kot so kmetje računali. (Foto: Jožica Teppey)
Sprotno obveščanje pomaga
„Vojno" vzdušje v akciji NNNP povezalo tozde in KS
Uspehe in pomanjkljivosti akcije Nič nas ne sme presenetiti za obdobje 1980—81 v brežiški občini bo danes na svoji konferenci obravnavala Socialistična zveza.
Prebivalci so se tokrat množično odzvali in učinkovita je bila zlasti povezava krajevnih skupnosti z delovnimi kolektivi in povezava sosednjih KS med seboj. K ,.vojnemu" vzdušju je veliko pripomogla lokalna radijska postaja, ki je poslušalce sproti seznanjala z nevarnostmi, z dejavnostjo sovražnika in obrambnimi akcijami ob zaključnem preverjanju pripravljenosti prebivalstva.
Pokazalo se je, da so bile ekipe civilne zaščite, ekipe gasilcev in prve pomoči zelo dobro izurjene v vseh KS, razen v brežiški, kjer hišni sveti sploh nimajo takih enot. Tudi zaklonišča so ponekod v stolpnicah slabo vzdrževana, zato Še stanovalci
v primeru nevarnosti ne morejo zateči vanje. Pomanjkljivosti so opazili tudi pri narodni zaščiti, saj njeni pripadniki niso povsod obvladali svojih poglavitnih nalog (slabo zaščiteni vodovodi in drugi objekti).
Tu in tam (na primer v Dobovi) so odpovedale tudi sirene, nekatere pa so pretihe, tako da jih prebivalci ogroženih območij niso slišali.
V zaključni akciji neposredne vojne nevarnosti so sodelovali le tisti občani, ki nimajo vojaškega razporeda. Organizatorji so tokrat vnovič ugotovili, da so prebivalci slabo opremljeni s kompleti za radiološko, kemično in biološko zaščito. Pomanjkljivosti naj bi čimprej odpravili. Prihodnjo akcijo NNNP bodo verjetno posvetili izrednim razmeram. V brežiški občini so to lahko potresi, poplave, nesreče na železnici, na avto cesti ali v jedrski elektrarni.
J. T.
S prijavo mošta in grozdja nikar odlagati
Rok za vpis v register se bo iztekel še prej
Večina vinogradnikov že ve, da morajo pridelek vsako jesen prijaviti na občini, vendar so kljub temu vedno znova težave z zamudniki. Letos naj se nihče ne zanaša, da mu bodo pogledali skozi prste. Skrajni rok za vpis v register proizvajalcev grozdja in vina je 15. november, rok za prijavo letnega pridelka grozdja, mošta ali vina pa se bo iztekel 30. novembra.
V register se lahko vpišejo vsi tisti vinogradniki, ki pridelujejo grozdje, ter vsi, ki grozdje sami predelujejo v vino in ga potem prodajajo. Imeti pa morajo neoporečen prostor za predelavo grozdja, stiskalnico, drozgalnik in napravo za merjenja sladkorja v moštu. Vino smejo hraniti le v ločeni kleti, v kateri ni nobenih drugih pridelkov. Od zasebnih proizvajalcev vina zahtevajo predpisi najmanj triletne delovne izkušnje. Zahteve za posameznike torej niso pretirane, zato pa so veliko strožje za delovne organizacije, ki vino negujejo in polnijo.
Letos je grozdje precej sladko, zato dosladkanje mošta ali drozge ni predvideno. Kdor kljub vsemu meni, da je to potrebno, mora zaprositi za dovoljenje.
NOVO V BREŽICAH
KAJ VSE JE DRAŽJE - Svet skupnosti za cene pri občinski skupščini v prvem polletju ni dovolil nobene podražitve, ki bi presegla dogovorjene okvire. Gostinske storitve so se lahko podražile za 22 odst., cene kruha le za višino nadomestila, mestni promet za 23 odst., kemično čiščenje, fotografske in frizerske storitve za 22 odst., prevozi z avtotaksijem za 8 odst. in stanarine za 24 odst.
BREŽIŠKE vesti
SOP: pot do cilja je znana
Ne pozna kriznih obdobij — Čez 900 kupcev — Do leta 1985 tretjina prihodka v izvoz
Po usihanju prodaje opreme v letošnjem prvem četrtletju se je 570 delavcem petih tozdov in skupnih služb krškega SOP znova „odprlo“ po tem krajšem zatišju. Zato je poslovanje tega kolektiva, ki pravzaprav ne ve za „krize“, že v osmih mesecih bistveno boljše, kot so pokazali polletni rezultati. Ti pa so le za malenkost odstopali od načrtovanih.
Skrivnost uspeha tiči v tem, ker se SOP lahko zelo naglo prilagaja razmeram na trgu. „Čeprav je včasih težko dobiti nekatere materiale, ne gremo nikoli na slabše nadomestke, a se nam to še vedno splača, saj spoštujemo roke kupcev," ugotavlja predsednik kolektivnega poslovodnega organa inž. Anton Jenžur. Potemtakem tudi ne preseneča, da je SOP „prodan“ za osem do deset mesecev naprej.
Mladi kolektiv (povprečna starost je 30 let) se ponaša s številnimi strokovnjaki in dobrimi delavci. Ker
KRŠKE NOVICE
MOST V PODBOČJU DO SPOMLADI — Pred časom smo objavili sliko mostu čez Krko v Podbočju, ki kliče po obnovi. Samoupravna komunalna interesna skupnost v Krškem je zagotovila potreben denar in do konca leta bodo pripravili ves material, tudi 8-metrske tramove. Obetajo, da bo najpozneje prihodnjo spomlad most spet trden in varen, kakršnega si želijo vaščani Broda in Podbočja.
POD Pl S J ZA POSTAJALIŠČE DA, ZA PLOČNIK - NE! -Vaščani Stare vasi so poslali na občino pismo z 80 podpisi, v katerem zahtevajo, da se uredi novo avtobusno postajališče, saj je sedanje, nasproti Imperiala, preveč od rok. Čeprav so pismo poslali že 10. maja letos, še niso dobili odgovora, ker so ga menda poslali na napačen naslov. Ali pa je vzrok „oglušelost” tistih, ki so naleteli na gluha ušesa Starovaščanov tedaj, ko naj bi ti odstopili košček zemlje za ureditev pločnikov skoz naselje, ko je postala cesta ob gradnji nuklearke sila prometna in nevarna za pešce ...
pa pričakujejo zaradi razširitve in posodobitve metalurških zmogljivosti večje povpraševanje po filtrih za elektro peči, pripravo peska in druge naprave v livarnah, po odpra-ševanju v brusilnicah in polirnicah, precej možnosti pa je še za prodor opreme za zaščito delovnega in bivalnega okolja zavoljo razvoja kemične industrije in predelave kovin, nameravajo s pridobitvijo novih strokovnjakov v kratkem še razširiti prodajno - projektne zmogljivosti.
SOP naj bi, pridružen Združenim podjetjem strojegradnje, postal nosilec programa opreme Za agroživil-stvo. Tozd Oprema je na nedavnem Vinskem sejmu v Ljubljani na mah prodal stroje za pranje embalaže, steklenic in sadja, ki so jih zasnovali v njihovem ljubljanskem Inženiring biroju. Da pa bi ta in številne programe spravili pod streho, izboljšali tehnologijo in ne nazadnje delovne pogoje delavcev, namerava-
jo razširiti proizvodne prostore v Krškem za 170 odstotkov. Tako bodo tudi lažje uresničili načrte, da bi do leta 1985 izvozili približno 30 odst. ustvarjenega celotnega prihodka.
P. PERC
BOLJE IZKORISTITI STROJE
Pri nas se pogosto odločamo za izgradnjo novih objektov, kot da bi fasada sama po sebi lahko vplivala na spremenjeno vsebino dejavnosti. Včasih to velja tudi za tovarne. Novo tovarniški zidovi marsikdaj ne prinesejo načrtovanih učinkov, šele tedaj pa se ozremo, če bi se dalo znotraj stare zgradbe več storiti za boljše gospodarjenje. Predsedstvo krškega občinskega sindikalnega sveta je zato menilo, da je potrebno skrbno proučiti, kaj bi se dalo storiti z boljšo izkoriščenostjo obstoječih strojev, morda tudi za ceno uvedbe druge delovne izmene. Če bi bili rezultati ugodni, bi se pač morali odločiti za novogradnjo.
NI ZANIMANJA ZA POLJAKE”? — Tako bi sodil vsakdo, ko se ozre po prostranem dvorišču ob prodajalni Zastava avta v Krškem. Zanimivo je, da prevladujejo celo avtomobili poljskega Fiata z najmanjšo porabo goriva - priljubljeni P 126 ali smetišnice”, kot jim pravijo v šali. V ponedeljek jih je na kupce čakalo okoli 50. Bodo posojila spet povzročila, da bomo čakali jeklene konjičke namesto — oni nas!?
Odgovornost?
Ni projekta, denar je
,,Pet starih milijard dinarjev mrtvih sredstev za prašičjo farmo - saj ne bodo porabljena letos, ker ni projekta - kliče na odgovornost komuniste Agrokombinata," je poudaril Jože Peterkoč na 37. seji družbenopolitičnega zbora krške občinske skupščine. Omenil je tudi nesprejemljivo prakso, da se tozdi, ki zaradi nelikvidnosti ne morejo izplačati osebnih dohodkov, obračajo s prošnjami na občinski rezervni sklad in banko, ne da bi poprej poiskali možnosti znotraj delovne organizacije. Nihče nima seveda ničesar proti prosilcem, bolj se postavlja vprašanje solidarnosti med tozdi oz. njihovimi delavci.
Komunisti z novimi metodami
Na seji občinske konference ZK v Trebnjem so obravnavali razmere v gospodarstvu
Kot je dejal Janez Krnc, izvršni sekretar CK ZKS, ki se je skupaj s sekretarjem medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko Borisom Gabričem udeležil seje trebanjske občinske konference ZK, mora ZK najti nove poti in metode delovanja. Predvsem mora najti pot iz sedanjih težav, ne pa da se s seje na sejo samo ponavljajo ugotovitve o stanju in sprejemajo usmeritve.
Tako so na seji govorili o realizaciji zastavljenih planov, predvsem pa o fizičnem obsegu proizvodnje. Kljub ugodnim finančnim rezultatom je namreč jasno, da ostali kazalci razvoja niso tako dobri, prav tako pa se večkrat kot ne dogaja, da ne izpolnjujejo planov, kot bi morali. Zato bo treba plane .zastaviti tako, da bodo uresničljivi.
Prav tako bo treba sproti spremljati uresničevanje izvoznih rezultatov, kjer so zabeležili, da uspehi na' konvertibilnem področju niso zavidanja vredni. Sprejeli so tudi nalogo, da iz članov konference in ostalih organov formirajo komisije, ki naj takoj začno obiskovati delovne organizacije in spremljati njihove proizvodne učinke. Tudi vse oblike porabe bodo morali v vseh okoljih
le delovne organizacije. O njihovem delu pa bomo poročali v eni izmed naslednjih številk.
J. S.
ponovno postaviti pod lupo, proti kršiteljem dogovora o razporejanju sredstev za osebne dohodke pa bodo morali odločno ukrepati.
Obravnavali so tudi poročilo komisije, ki je proučevala vzroke dosedanjih težav v trebanjskem zdravstvenem domu. Konferenca je to poročilo v glavnih točkah sprejela, vendar je sprejela še sklep, da mora skupna komisija, sestavljena iz več organov, do kraja rešiti v enem mesecu. Sprejeli so tudi opozorilo komunistom v zdravstvenem domu, da je treba motnje v tej ustanovi v činv krajšem času odpraviti, ker bodo sicer morali vpeljati ukrepe družbenega varstva.
Kot je bilo rečeno na konferenci, je že bilo ustanovljenih nekaj delovnih komisij, ki bodo obiskova-
»Dolenjski list« v vsako družin
GLASBENA ŠOLA SE SELI?
BOLJE PREPREČITI KOT ZDRAVITI - Trebanjski občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je nedavno pred Putnikovim motelom v Trebnjem postavil oglasno desko. Na njej so razstavljene fotografije najtežjih prometnih nesreč, ki so se zgodile na trebanjskem delu magistralne ceste. Tu je nesreč največ, v Trebnjem pa nameravajo z razstavo slik vplivati na voznike, da bi bili bolj pazljivi pri vožnji po „Cesti smrti", kot jo nekateri imenujejo. (Foto: J. Simčič)
Trebanjska glasbena šola, ki je vzgojila že lepo število glasbenikov, zdaj pa ima 170 učencev, se že dolgo otepa s pomanjkanjem prostora. Kot kaže, pa bo kmalu konec gostovanj po različnih sobah v Trebnjem. V novi osnovni šoli v Trebnjem so namreč zanje pridobili pet prostorov, zraven teh pa še zbornico in veliko učilnico, v kateri naj bi imela prostore tudi trebanjska pihalna godba. Kdaj se bo šola selila, seveda ni odvisno samo od ustreznih dogovorov, ampak tudi od tega, kdaj bo sploh pripravljena za selitev.
IZ KRAJA V KRAJ
SE BODO POBRATILI? - Pred letom ali kaj smo že poročali, da so mirenski lovci merili na medveda, odstrelili pa nedolžnega psa. Nedavno smo o podobnem primeru poročali tudi iz kočevske občine, kjer so tamkajšnji vrli lovci okoli medvedov in malo bolj kosmatih psov skuhali pravo afero dolenjskih razsežnosti. Ker imajo mirenski in kočevski lovci — po vsem povedanem je tako - precej skupnih točk, bi ne bilo napak, ko bi se pobratili.
SPET MALO KOPLJEJO - Ni še dolgo tega, odkar so v Trebnjem lepo uredili pločnike in cesto,in zelenice ob njej. Zdaj pa so se spet pojavili delavci, ki so lep in gladek asfalt prekopali in začeli v jamo riniti nekakšen kabel. Občani se boje, da je takih del preveč, saj denarja za resnejše naložbe žg zmanjkuje.
TREBANJSKE NOVICE
V občini nobene prave sejalnice
Kmetje razumejo, da je treba sejati več pšenice — Bo žela tudi divjad?
V sevniški občini so se prej kot v večini drugih občin z vso zavzetostjo lotili naloge, da moramo to jesen tudi v Sloveniji posejati več pšenice. Hriboviti svet, ki prevladuje, tega namreč prejšnjo setev.
Občinski štab se je brž razdelil na dvojice, ki so obdelale kar 24 krajev, čeprav je krajevnih skupnosti le II. Govorili so z okrog 600 kmeti.
SEVNIŠKI PABERKI
POSPRAVI U MOST - Tisto, kar je od hudo zveriženega kovinskega dela starega sevniškega mostu ostalo na hribu ob poti oroti Jutraniki, ie že bilo povod delegatskemu vpraša-niu, češ da kazi podobo Rečeno ie bilo, da je za odstranitev teh žalostnih ostankov zadolžen* bo-štanjska krajevna skupnost, ti je zasebnikom posodila im'*, da so se lahko lotili tega oosla. Konec minulega tedna so varilci razrezali tisto, kar še ni bilo razrezano.
SKOK PA TAK! - Reklama železnice obeta, da nočni skok pomeni dostavo zvečer odpremlje-nega blaga že naslednje jutro. Čudno, da sploh ne omenja razdalje ali pa ie le-ta med Ljubljano in Sevnico že tolikšna, da takšen „skok“ traja vse od ponedeljka do sobote?
Prenekateri gospodar je odkrito povedal resnico, da kljub ugodni menjavi pšenice za koruzo (1:1,3 v korist pšenice) le-te ne seje iz gospodarskih razlogov, temveč zato, ker jo je treba sejati, če hočemo imeti kruh. to zavestno odločitev kmetov bi torej kazalo še drugače ceniti.
In kako je po krajevnih skupnostih? Na območju KS Blanca in Zabukovje bo po minuli teden znanih podatkih sejalo pšenico 20 gospodarjev. Posebno razveseljiv je odziv kmetov v mali vasici Čanje. V boštanjski krajevni skupnosti se je javilo 17 kmetov, lep je odziv na Kompolju in Šmarčni. Na območju
OGLAŠUJTE V DL!
KS Studenec in Bučka bo pšenico, kot vse kaže, sejalo 23 gospodarjev. Tam je Miha Metelko že letos oddal 1.500 kg pšenice. Na drugem koncu občine, v KS Loka pri Zidanem mostu, je prijavljenih 13 gospodarjev. V središču občine, sevniški KS, se je prjglasilo 14 kmetov, med njimi se je kmet Franci Požun iz Lončarjevega dola obvezal, da bo prihodnjo mlačev oddal 2.300 kg krušnega zrnja. Na šentjanškem koncu jybilo doslej sklenjenih 22 pogodb, na območju KS Tržišče le tri.
Vseeno ne bo manjkalo težav. Na območju vse občine npr. ni ene omembne vredne sejalnice. Vsa pšenica bo tako verjetno posejana ročno. Resda idilično, kmetijski pospeševalci pa pravijo, da utegne že zategadelj biti donos tudi po 5 centov na hektar revnejši. Se eno hudo nadlogo so kmetje-izpostavljali na vsakem sestanku; bo še naprej „žela“ divjad ali oni?
A. ŽELEZNIK
Upajmo, da gostilne ne bodo preveč vplivale na poročilo o dosedanjem delu in smernice za bodoče naloge občinske mladinske organizacije. Sekretar jih namreč pred programsko volilno sejo resda piše med službenim časom, vendar največ z nekaterimi zasebniki v gostilni pri Petru na drugem koncu mesta.
si;vmSi;i vestmi
MEDALJE SAVA KLADNIKA - V spomin na Sava Kladnika, ustreljenega kot talca, obeležuje sevniška osnovna šola svoj dan. Na spominski slovesnosti v petek zvečer so podelili šolnikom medalje s tem imenom. Zlato medaljo so prejeli Kladnikova družina in ravnatelj prof. Jože Bogovič (prvi z desne), srebrno Planinsko društvo Lisca in Marica Tomšič, upokojena učiteljica Zinka Gabrič pa bronasto. (Foto: A. Železnik)
Angela Jakljevič: ,JRomi delajo škodo.”
Študentov ni na delovne akcijej Gospodarjenje ocenjevati sproti
Predlog: več štipendij tistim, ki bodo sodelovali na mladinskih delovnih akcijah
Lokalne mladinske delovne akcije „Kostel 81” se je letos udeležilo 58 brigadirjev; mladinska delovna brigada „Kočev-ski zbor”, ki je sodelovala na delovni akciji „Goričko 81”, pa je štela 51 brigadiijev. Kakor prejšnja leta tako tudi letos med brigadirji ni bilo nobenega študenta.
Na Kostelskem so kočevski mladinci nadaljevali gradnjo vodovoda. V treh tednih so na dolžini 1335 m izkopali 854 kubikov zemlje. Akcija je zelo uspela, za kar velja zahvala tudi delovnim organizacijam in društvom, ki so brigadirjem in tudi organiziranju brigad nudili pomoč. Posestvu Snežnik Kočevska Reka,
DELA SO SE ZAČELA
Pred kratkim se je le začelo že dolgo napovedano posodabljanje Ljubljanske ceste v Kočevju. Dela potekajo na odseku od odcepa za Mahovnik do stare gimnazije in do Uniona.
ZKGP-tozd Rog in tozd Transport gradnje, Itasu, Zidarju, Opremi, Nami, Melaminu, Hydrovodu, Kovinarju, Ljubljanskim mlekarnam, AMD, taborniškemu odredu „Svobodni gozdovi” in še nekaterim. Brigadirji so bili predvsem učenci .CPŠ, štipendisti Itasa in dijaki gimnazije.
Uspešna je bila tudi brigada na Primorskem, saj je dobila več priznanj in prinesla celo trak akcije Goričko 81. Še posebno pa je pohvalno, da je bila ta brigada med tistimi, ki so štele največ brigadirjev.
Predsedstvo občinske konference ZSM je zelo zaslužno, da so letošnje akcije uspele. Pomoč ostalih družbe-no-političnih organizacij je bila bolj skromna.
Mladinsko vodstvo se je ob pripravi in izvedbi akejj otepalo z raznimi težavami in vseh še zdaj ni moglo rešiti. Od blizu 400.000 din za stroške akcije jim je uspelo doslej dobiti le nekaj nad 340.000 din. Med akcijo je prišlo do. nekaterih podaržitev. Samo hrana se je podražila za okoli 40 odstotkov. Zaradi pomanjkanja denarja letos niso organizirali enotedenske akcije pionirske delovne brigade, tabornikom - ki so
jim pripravili tabor oz. naselje niso še plačali obljubljene nagrade, pa tudi nekateri drugi računi so ostali še neporavnani.
J. P.
— Po čem sklepaš, da se samoupravljanju obetajo boljši časi?
— Ker je za dolžnost družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Kočevje in Ribnica (sedanji pravobranilec Janez Picek bo decembra letos upokojen) kar 9 evidentiranih možnih kandidatov v občini Kočevje in še nekaj manj v občini Ribnica.
Slabše kot lani
Ukrepati proti tistim, ki ne spoštujejo dogovora
Kočevsko gospodarstvo ne dosega načrtovanih rezultatov, marsikje pa je fizični obseg celo manjši kot v istem obdobju lani. To so ugotovili na zadnji seji zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje.
Kar ganljivo je bilo posluša-, ti delegate in direktorje nekaterih OZD, kako so delavski sveti ali kdo drug sklenili, da bodo izboljšali delovno disciplino, da bodo bolje izkoriščali delovni čas, da bodo uvedli kontrolo nad porabo materiala in nad kvaliteto izdelkov, da bodo ..., skratka, da bodo naredili vse tisto, kar bi moralo biti urejeno ne že včeraj ali pred letom dni oz. pred desetimi leti, ampak kar bi moralo biti brez vseh razprav
in sklepov urejeno že vse od začetka, se pravi od ustanovitve.
Sprejeli so tudi predloge izvršnega sveta, po katerih je kočevsko gospodarstvo v zadnjih treh mesecih leta dolžno: kar najbolj povečati fizični obseg proizvodnje, čimveč izvoziti, povečati produktivnost dela in tako doseči višji dohodek. SIS družbenih ,in drugih dejavnosti morajo uresničiti dogovor o združevanju sredstev za pospeševanje izvoza (doslej ta dogovor izpolnjujejo vsi razen SIS socialnega skrbstva), pri investicijah pa se prizadevati za preusmeritev gospodarstva.
Kaže pa, da bo moral izvršni svet predlagati za nekatere OZD tudi izredne ukrepe, in sicer za tiste, ki so več delile (predvsem za osebne dohodke), kot so ustvarile, oz. kolikor bi glede na dogovore, sporazume in pravilnike lahko.
J. PRIMC
DROBNI IZ KOČEVJA
NOV DROBIŽ — V prometu so novi kovanci, ki so nekoliko manjši od sedanjih, katere bodo postopoma jemali iz prometa.
OZIMNICA NAPRODAJ - V trgovini kmetijske kooperacije prodajajo ozimnico, in sicer čebulo po
11,50	din kilogram, krompir po
7,20	din in jabolka (jonatan, zlati in rdeči delišez) po 13,50 din. V kratkem bodo začeli prodajati ETA pakete, za katere še nimajo cene, računajo pa, da bodo mali (12 kozarcev vložene zelenjave in gorčica) po okoli 340 din, veliki (23 kozarcev in gorčica) pa okoli 690 din.
NOV ASFALT — Proti pokopališču je že dokončan asfaltni hodnik, ob njem pa so postavili tudi klopce, medtem ko bodo drevje še zasadili. Krpajo tudi druge asfaltne hodnike. Dobro napreduje tudi gradnja novega odseka ceste mimo zdravstvenega doma.
KOČEVSKE
Manj investicij, kot so načrtovali
Prednost imajo že začete investicije in tiste, ki bodo prispevale k preusmeritvi
V ribniški občini so gospodarske temeljne in delovne organizacije načrtovale letos skupno za 416,5 milijona dinarjev investicij, kar predstavlja četrtino družbenega proizvoda. Predvidoma pa bodo opravili investicij za 285 milijonov dinarjev oz. 15,3 odstotka družbenega proizvoda. Na področju
OD 9 NA 40 ČLANOV - Lovska družina Loški potok je bila ustanovljena leta 1946 in je štela 9 članov (od njih je živ le še Jože Avstelj st.), danes pa jih ima okoli 40. V letih 1949 do 1952 so uplenili na leto povprečno po enega jelena in 5 srn ali srnjakov, medtem ko za sedanje lovsko leto načrtujejo odstrel 28 jelenjadi in 75 srnjadi.
INTERNO POSOJILO - VEuro-transu so se dogovorili, da bo vsak član kolektiva vpisal po 10.000 din posojila za obratna sredstva svoje delovne organizacije. S tem denarjem bodo nakupili, kar najnujneje potrebujejo za redno poslovanje svoje delovne organizacije.
negospodarstva pa je bila načrtovana in uresničena gradnja zdravstvenega doma.
V Inlesu- tozd Ribnica bodo letos vložili v žagalnico le 20 milijonov dinarjev namesto predvidenih 100 milijonov; tozd Trgovina pa bo uresničil gradnjo prodajnega skladišča, vrednega 25 milijonov, šele v prihodnjem letu. V ostalih Inlesovih tozdih ne bo takih odstopanj, oziroma bodo ponekod investirali celo več, kot so načrtovali.
V Riku so načrtovali za 75,8 milijonov dinarjev investicij, opravili pa jih bodo za 93,7 milijonov. V ITPP so gradnjo hale odložili, nabavili pa bodo za 9 milijonov opreme, ludi tozd Sukno Jurjevicaje predvideno investicjjo preložil v naslednje leto. Tozd Trim Sodražicaje uresničil načrtovano obnovo strojnega parka. KZ Ribnica, Eurotrans, Donit, tozd Jelenov žleb, tozd Gozdarska kooperacija in še nekateri bodo svoje investicijske načrte delno uresničili.
V resoluciji za letos so med drugim zapisali, da bodo nadaljevali izgradnjo že začetih investicij. Od
načrtovanih v novem srednjeročnem obdobju pa bodo letos začete le tiste, ki bodo ustrezale merilom o prestruktuiranju gospodarstva. Kar [ so zapisali, nameravajo tudi dosledno j uresničiti.
J. P.
— Zakaj imate Sodražani svoje smetišče tik ob glavni cesti?
— Ker nočemo te svoje sramote pred nikomer skrivati.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
LOVCI „NA LINIJI” - Lovska družina Ribnica je imela za letos v načrtu odstrel tudi 7 jelenov. Načrt so že izpolnili.
VELIKO GOB - Jesenski jurčki in druge vrste gob še vedno zvabljajo v gozdove veliko ljubiteljev gob. Največ gobarjev obiskuje gozdove Male gore. Včasih je tu prava ..ofenziva”.
MALO POLHOV - Turistično društvo Grmada je tudi letos organiziralo polharsko noč pri svojem domu na Grmadi. Polhov je bilo manj kot lani, polharji pa za to krivijo tudi slabo vreme.
NAMIBIJO V MUZEJU SUHE ROBE — Študentje iz Namibije, ki so nedavno obiskali Ribnico, so si med drugim ogledali tudi ribniški muzej suhe robe in lončarstva. Pri tem so ugotavljali, da marsikaj sličnega izdelujejo tudi pri njih doma, le morda nekoliko drugačnega materiala. (Fot^: Tiii.ic)
TABEL NI VF.C - Ob glavni cesti pri naselju Ortnek že precej časa ni več tabel, ki označujejo ime kraja, in tako avtomobilisti sploh ne vedo, skozi kateri kraj vozijo. Tabli sta bili taki, ki sta hkrati omejevali hitrost vožnje do 60 km na uro (kar je, mimogrede rečeno, pretirano, saj sta ob glavni cesti le dve stavbi, a nobena nima izhoda na cesto). Ni znano, če so ju odstranili tisti, ki so ju postavili, ali kdo drug.
M.G-č
17.
V prvem polletju črnomaljsko gospodarstvo ni doseglo zastavljenih ciljev - Poslej naj bi občinska konferenca prej ocenila gospodarjenje v določenem obdobju - Zahteve po ugotavljanju odgovornosti za položaj v IMV
občan
vprašuje
medved
odgovarja
Zadnja seja občinske konference Zveze komunistov v Črnomlju je bila v celoti posvečena oceni gospodaijenja v tej belokranjski občini v prvi polovici letošnjega leta. V bogati razpravi, v kateri ni manjkalo kritičnih in samokritičnih pripomb, se je eden od razpravljalcev zavzel tudi za to, da bi poslej o rezultatih gospodaijenja najvišji partijski organ v občini razpravljal čim prej po končanem trimesečnem, polletnem ali tričetrtletnem obdobju. „Le tako bodo ukrepi, ki jih združenega dela 50-odstotno uresni-
sprejmemo na seji občinske konfe renče, koristni in smotrni, saj jih bomo lahko takoj začeli uresničevati,” se je zavzel razpravljalec iz Belta in pri tem dobil vso podporo. Tako so med drugim sklenili, da naj bi že na naslednji seji občinske konference beseda tekla o tričetrtletnem gospodarjenju. Za tako razpravo res ni nujno potrebno, da imajo na voljo vse natančne rezultate in kazalce, ki jih dobijo precej pozno, marveč se da že na podlagi osnovnih kazalcev sprejeti prave usmeritve.
In da je tako sprotno, hitro in učinkovito ukrepanje res nujno, govore tudi podatki o polletnem gospodarjenju v občini, ki v tem obdobju ni doseglo rezultatov, ki so si jih zastavili v resolucijskih dokumentih. Res se je celotni prihodek v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 40 odstotkov, vendar gre ta rast predvsem na račun višjih cen. Tudi s fizičnim obsegom proizvodnje v občini niso zadovoljni, saj je le nekaj organizacij
čilo plan za letošnje leto. Poslabšala se je tudi uspešnost gospodarjenja: dohodek se je namreč povečal za 38 odst. in je rasel počasneje kot celotni prihodek, predvsem zato, ker so porabljena sredstva večja za 41 odstotkov kot v enakem lanskem obdobju.
Čeprav so se povprečni osebni dohodki povečali za 31 odst. in so v polletju v gospodarstvu znašali 8.919 dinarjev, pa niso ostali na lanski ravni, saj so se življenjski stroški povečali za več kot 46 odst.
Z izgubo sta v polletju poslovali dve delovni organizaciji: 1GM Kanižarica in črnomaljski tozd IMV. Se posebej je zaskrbljujoča izguba v IMV, ki znaša 12,6 milijona dinarjev, skoraj vsa pa je nastala od aprila do junija.
Nasploh je bil IMV pogostojo omenjan v razpravi; poleg izvoza je bil tako rekoč ena bolj „vročih“ tem. Večkrat je bila omenjena zahteva po ugotavljanju osebne in kolektivne odgovornosti za nastali
položaj v IMV kot celoti. Ko se je te teme v svoji razpravi lotil tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Franci Šali, je sklenil nekako takofci . „Gotovo je za nastali položaj v precejšnji meri kriva tudi samovolja-Zavedati pa se je treba, da samovljs ni mogoča brez podpore. O tem pa moramo razmisliti vsi skupaj.”
Ena važnejših nalog, za uresničitev katere je konferenca zadolžila vse komuniste, je prizadevanje za povečanje izvoza na konvertibilno območje.	A.	B.
ZA 714 MILIJONOV DINARJEV INVESTICIJ
V letošnjem prvem polletju je bilo v črnomaljski občini prijavljenih 23 investicij, katerih predračunska vrednost je bila dobrih 714 milijonov dinarjev, prijavilo pa jih je 13 investitorjev. Od predračunske vrednosti je bilo 61,5 odstotka lastnih sredstev, 37,9 odst. raznih kreditov in sovlaganj, 0,6 odst. pa so bila združena sredstva in krajevni samoprispevek. Letni plan naložb so v občini v tem obdobju uresničili le 11-odstotno, na kar so vplivale zlasti majhna akumulativna sposobnost gospodarstva, slabo dohodkovno povezovanje, marsikateri investicijski program je bil preslabo pripravljen, pomanjkanje uvozne dokumentacije, dovolj pa niso upoštevali tudi prizadevanj za prestrukturiranje slovenskega gospodarstva.
ČRNOMALJSKI DROBIR
POVSOD JE IGRIŠČE - Otroška iznajdljivost in domišljija res ne poznata meja. V pomanjkanju otroških igrišč si otroci pomagajo z vsem mogočim. V blokovskem naselju na Čardaku so iz drogov za stepanje preprog kaj hitro naredili primemo „telovadno” orodje. Če jih njihova „akrobatika” preveč utrudi, si počivališče poiščejo v zavrženem kosu betonske cevi.
NOVI OBČINSKI PROSTORI -V bivše prostore poklicne kovinarske šole se je iz utesnjene občine najprej preselil oddelek za ljudsko obrambo, sledila pa sta mu še štab za teritorialno obrambo in oddelek za notranje zadeve; v prostore slednjega so se razširili davkarji, .ki so bih doslej tudi hudo utesnjeni. V veliko stavbo bivše kovinarske šole pa se bo v kratkem preselila še strokovna služba interesne skupnosti za socialno varstvo.
VMM
Žanjejo, ne da bi sejali
Kmetje se pritožujejo zaradi škode, ki jim jo povzročajo Romi — V romskem naselju več konjev kot v dveh vaseh
JESENSKI SPREHOD - Vzgojiteljice iz metliškega otroškega vrtca izkoriščajo zadnje lepe jesenske dni in popeljejo otroke na sprehod po mestu in okolici. Če bo zima tako dolga in mrzla kot lanska, bodo morali marsikateri dan prebiti le v igralnicah.
SPREHOD PO METLIKI
PRIZADEVNA TABORNIŠKA DELAVKA MARJANA Smrekar bi rada ponovno obudila taborništvo, ki z izjemo osnovnošolskih otrok spi medvedje spanje. Svoj čas so bili metliški taborniki znani daleč naokoli, ko pa jih je popustila vnema, so odšli v pozabo. Tovarišica Marjana Smrekar bi rada pridobila k delu nekdanje člane Odreda dveh krokarjev, vendar nima pravega uspeha. Bivše članstvo je prezaposleno ali pa se je v pravem pomenu besede zakrokalo. Morda pa le so kje krajani, ki jih taborništvo še zanima?
HISO, STOJEČO BLIZU BETI, te dni razkopavajo, kmalu pa jo bodo pričeli tudi obnavljati in dograjevati. Najbolj obveščeni vedo povedati, da bo v njej Betina industrijska prodajalna, zobna ambulanta, frizerski salon in sprejemnica za poslovne stranke delovne organizacije Beti. Delavci bodo opravili dela bržkone že letos in delavci Beti bodo bogatejši za zgoraj našteto. Najbolj se vesele zobne ambulante.
FOLKLORNA SKUPINA IVAN NAVTRATIL bo pričela vpisovati nove člane. Vpisovanje bo v kulturnem domu Edvard Kardelj, dnevi in ure vpisa bodo pravočasno objavljeni na plakatih, ki so te dni v tisku. Folkloristi žele pridobiti čimveč novih članov, ki bodo z vključitvijo ravnali pametno, saj si bodo z delom v folkorni skupini izpolnili marsikatero dolgočasno jesansko-zimsko urico.
Še posebej na jesen se iz vasi, v bližini katerih so romska naselja, kmetje pritožujejo, da jim s polj zginjajo pridelki, da Romi žanjejo, čeprav niso sejali, da se njihovi konji pasejo kar v pšenici, skratka da delajo &odo. Od šestih romskih naselij, kolikor jih je v metliški občini, imajo največ težav v Rosalnicah, da jim Romi povzročajo škodo, pa se pritožujejo tudi v Svržakih.
„Pred leti je bila pri naši vasi samo ena romska baraka, sedaj pa je tu že pravo naselje,” pravi Angela Jakljevič iz Svržakov. Romi iz tega naselja so letos največ škodenaredili na njivi in travniku njene tašče Marije Jakljevič. „Naša njiva je tik njihovega naselja. Lani so nam njihovi konji popasli lep del pšenice, letos pa je ugotovljene škode pri koruzi za blizu 5.000 dinarjev,” je
pripovedovala Angela. ,.Nasploh pa poberejo vse, kar potrebujejo: krompir, koruzo, krmo, v gozdu sekajo drevesa, in to na meter in pol visoko. Čeprav ni menda nihče v službi, bi lahko živeli, saj precej zaslužijo z nabiranjem zdravilnih zelišč.”
nam
Veliko dela v KK SZDL
Do 10. novembra program-sko-volilne seje
Na zadnji seji predsedstva OK SZDL Metlika je beseda tekla o pripravah na programsko-volilne seje krajevnih konferenc, ki morajo biti končane do 10. novembra. V večini krajevnih skupnosti bodo tudi volitve predsednikov in tajnikov krajevnih konferenc SZDL-, saj se v glavnem tem funkcionarjem izteka dveletni mandat. Na programsko volilnih sejah morajo temeljito oceniti delo vseh družbenopolitičnih organizacij, zlasti organiziranost SZDL in njenih organov ter delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih: prav tako morajo oceniti uresničevanje planskih smotrov in stabilizacijskih prizadevanj ter temeljito analizirati dosedanje predvolilne aktivnosti.
V romskem naselju v Svržakih imajo šest konjev, toliko jih nimajo kmetje v Svržakih in Čurilah skupaj. Cenilec je ugotovil, da so bili Jakljevičevi na 1,000m2 veliki njivi, posejani s koruzo, zaradi škode, ki so jim jo naredili Romi oziroma njihovi konji, ob 450 kg pridelka, kar po tržni ceni 11 dinarjev za kg znese 4.950 dinarjev, škoda na travniku pa znaša 1.200 dinarjev; vendar na to odbijejo 20 odstotkov, kolikor naj bi bilo sicer stroškov s spravilom. „Kot da smo jim mi naročili, naj poberejo koruzo in pokosijo travo,” se razburja Angela. Tako škoda z odbitkom teh 20 odst. znaša malo manj kot 5.000 dinarjev, ki naj bi jih oškodovanki plačali povzročitelji škode. Če ne bi šlo zlepa, jih bo morala tožiti in še je vprašanje, če bo od njih res dobila denar.
..Ponavadi smo z njive peijali dva zvrhana voza koruze, letos pa samo enega, in še ta ni bil poln,” sklene Angela Jakljevič.	A.	B.
metliški tednik
SOP KRŠKO-TOZD oprema CK2 141, KRŠKO DELAVSKI SVET
razpisuje
JAVNO PRODAJO
Izklicna cena 1. osebnega avta LADA — VAZ 2106 75.000,00 din letnik 81 — karamboliran
2. osebnega avta ZASTAVA 1500 F
letnik 77 — v voznem stanju	50.000,00 din
3. osebnega kombibusa IMV 1600
letnik 74 — v voznem stanju	40.000,00 din
Javna prodaja bo v petek, 16. 10. 1981, ob 10. uri v prostorih TOZD OPREMA, CKŽ 141, Krško.
Ogled vozil je možen 2 uri pred pričetkom javne prodaje. Kupci morajo pred pričetkom javne prodaje vplačati 10% izklicnega zneska v gotovini.
Vse obveznosti iz sklenjenih pogodb poravnajo kupci.
748/41-81
dom starejših občanov novo mesto
objavlja prosta dela in naloge:
1. VODJE ZDRAVSTVENO NEGOVALNE SLUŽBE
2. DVEH STREŽNIC NEGOVALK
Pogoji:
1. — višja medicinska šola
— štiri leta delovnih izkušenj, od tega vsaj dve leti na vodstvenih delovnih opravilih
— organizacijske sposobnosti
2. — končana popolna osnovna šola
— starost nad 18 let
— smisel za delo s starejšimi ljudmi
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev vlože v desetih dneh po objavi na naslov: Dom starejših občanov. Novo mesto, Šmihel 1.
750/41-81
DELOVNA ORGANIZACIJA PREVOZ BREŽICE KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
OBJAVUA PROSTA DELA IN NALOGE
FAKTURISTA - ADMINISTRATORJA
Pogoji:
— ekonomska ali komercialna srednja šola
— 2 leti delovnih izkušenj
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: DO PREVOZ BREŽICE, do 15. oktobra 1981.
O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po Preteku prijavnega roka.
751/41-81
DITC - TOZD TISKARNA NOVO MESTO NOVO MESTO, GLAVNI TRG 14 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: VZDRŽEVALEC STROJEV - ŠOFER
Pogoji:
KV ključavničar, orodjar ali elektromehanik, poznavanje elektrike, 5 let delovnih izkušenj pri vzdrževanju tiskarskih ali podobnih strojev, šoferski izpit B kategorije, odslužen vojaški rok, rešen stanovanjski problem, poskusna doba 3 mesece.
Pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 7 dni po objavi komisija za delovna razmerja, TOZD Tiskarna Novo mesto. Glavni trg 14.
Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala.
razpisuje
po sklepu DS dne 2. 10. 1981 JAVNO LICITACIJO za prodajo vozila ZASTAVA 435 F, letnik 1979 (vozilo je karambolirano)
Izklicna cena 26.000,00 din
Na javni licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki bodo do licitacije na blagajni vplačale kavcijo v višini 10% izklicne cene.
Ogled vozila je mogoč med 9. — 11. uro na parkirnem prostoru servisa Pionir v Ločni na dan licitacije, ot bo v petek, 9. oktobra 1981, ob 12. uri v TOZDI iskarna Novo mesto. Glavni trg 14.
SVET SKLADA KRKINIH NAGRAD
razpisuje za leto 1982
NAGRADE KRKE
ZA UČENCE SREDNJIH SOL Z OBMOČJA DOLENJSKE IN SLOVENSKIH SREDNJIH SOL V AVSTRIJI IN ITALIJI
S Krkinimi nagradami spodbujamo učence k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu.
A. TEME
1. Sinteza, izolacija, biosinteza in oblikovanje zdravil in zdravilnih učinkovin
2. Varstvo okolja na Dolenjskem
3. Možnosti izkoriščanja naravnih energetskih virov na Dolenjskem
4. Izobraževalna, kulturna in raziskovalna dejavnost slovenske mladine v zamejstvu
5. Negativni pojavi pri doraščajoči mladini
B. POGOJI
Na razpis se lahko prijavijo učenci srednjih šol z območja Dolenjske in slovenskih srednjih šol v Avstriji in Italiji. Vsak udeleženec lahko kandidira za Krkino nagrado samo enkrat v času srednjega šolanja.
Na razpis lahko kandidira le skupina 3 — 5 učencev, ki bo skupaj izdelala nalogo. V nalogi morajo biti navedeni viri in uporabljena literatura. Naloge morajo biti tipkane in vezane. Skupina mora poslati svoje naloge v 3 izvodih najkasneje do 30. aprila 1982 na naslov: KRKA, tovarna zdravil, 68000 Novo mesto. Cesta herojev 45 (za Sklad Krkir\ih nagrad). Materialne stroške v zvezi z nalogami bomo na osnovi predhodnih dogovorov nagrajenim skupinam povrnili, če bodo nalogo izdelali posebej za razpis.
Prosimo vse skupine, ki se želijo odzvati razpisu, da se predhodno skupaj s svojimi mentorji na šoli povežejo z izobraževalnim centrom zaradi podrobnejših informacij, opredelitve nalog in eventualne mentorske pomoči.
Nagrajene naloge so last organizacije združenega dela. Avtorji imajo pravico, da nalogo objavijo, morajo pa obvezno navesti, da je bila naloga nagrajena z nagrado Krke.
C. NAGRADE Višina nagrad:
1. nagrada	—	3.000 din
2. nagrada	—	2.700 din
3. nagrada	-	2.400 din
Slavnostna podelitev Krkinih nagrad bo v juniju 1982. 754/41-81
OSNOVNA SOLA ŠENTRUPERT
Razpisna komisija pri Osnovni šoli Šentrupert razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA
kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: imeti mora po ZOŠ predpisano pedagoško izobrazbo najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno izobraževalnem delu
strokovni izpit
ustrezne moralno-politične lastnosti in organizacijske sposobnosti.
Mandat traja 4 leta. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o strokovni usposobljenosti in s kratkim življenjepisom razpisni komisiji pri OŠ Šentrupert.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
„KERAMETAL" - TOZD MALOPRODAJA ZAGREB, MARTlCEVA 23
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
objavlja prosta dela in naloge delovno mesto
SKLADIŠČNI DELAVEC - 1 izvrševalec za opravljanje del in nalog v skladiščno—prodajnem • prostoru v Brežicah, Prvih borcev 40 a.
Pogoji:
NKV delavec z enim letom delovnih izkušenj.
Delo se združuje za nedoločen čas, s pogojem poizkusnega dela 30 dni. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Rok za vložitev prošenj je 15 dni po dnevu objave v časniku.
Prošnje pošljite na naslov:
„KERAMETAL" — tozd Maloprodaja, prodajalna št. 34, Brežice, Prvih borcev 40 a.
764/41-81
INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN »KREMEN" NOVO MESTO
razpisuje dela in naloge
SNAŽILKE
Delo je popoldan v upravni stavbi.
Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: „Kremen", Novo mesto, odbor za delovna razmerja.
752/41-81
UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE NOVO MESTO
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. VODJE REFERATA - ANALITIKA,
2. SNAŽILKE ZA NEDOLOČEN CAS S POLNIM DELOVNIM ČASOM NA POSTAJI MILICE TREBNJE,
3. SNAŽILKE ZA NEDOLOČEN CAS S 3—URNIM DELOVNIM ČASOM NA ODDELKU MILICE V ŠENTJERNEJU,
4. SNAŽILKE ZA NEDOLOČEN CAS S 3-URNIM DELOVNIM ČASOM NA ODDELKU MILICE V ŽUŽEMBERKU,
5. SNAŽILKE ZA NEDOLOČEN CAS Z 2-URNIM DELOVNIM ČASOM NA ODDELKU MILICE V SEMIČU.
Poleg pogojev po splošnih predpisih in 84. čl. zakona o notranjih zadevah merajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1:
— visoka izobrazba družboslovne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
— preizkus strokovnih in delovnih zmožnosti; pod 2,3,4, in 5:
— nekvalificirani delavci
— poskusno delo 15 dni.
Pismene prijave je potrebno poslati v 15 dneh po objavi Upravi za notranje zadeve, Novo mesto. Jerebova ul. 1.
Prijavi je treba priložiti življenjepis in listine, da delavci izpolnjujejo pogoje, navedene v objavi. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni.
TRGOVSKO PODJETJE NAMA LJUBLJANA TOZD VELEBLAGOVNICA KOČEVJE
objavlja prosta dela in naloge
1. NATAKARJA III
2. SEFA KUHINJE
Delo se združuje za nedoločen čas. pogoji Pod 1:
gostinska šola za natakarje, izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo 2 meseca pod 2:
šola za gostinske poslovodje—kuharska smer ali gostinska šola za kuharje in z delom pridobljena delovna zmožnost, 5 let na samostojnih delih v kuhinji, izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo 2 meseca.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajo v 15 dneh na naslov: TOZD Veleblagovnica NAMA Kočevje, Trg zbora odposlancev 20. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa.
766/41-81
n
SKUPŠČINA OBČINE METLIKA UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE
RAZPISUJE prosta dela in naloge
1. INŠPEKTORJA UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE
2. REFERENTA ZA PRISILNO IZTERJAVO
POGOJI:
Pod 1:
Višja izobrazba upravne ali ekonomske smeri, strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj.
Pod 2:
Ekonomska srednja šola, strokovni izpit in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Inšpektor upr? e za družbene prihodke se imenuje za dobo 4 let.
Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba občine Metlika v roku 15 dni po objavi.
O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v roku 30 dni'po zaključku razpisa.
Št. 41 (1&78) 8, oktobra 1981
21
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO
NOVO MESTO,SOKOLSKA 1
URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING
TEDENSK6LED
S
Četrtek, 8. oktobra - Brigita Petek, 9. oktobra - Abraham Sobota, 10. oktobra — Danijel Nedelja, 11. oktobra — Milan Ponedeljek, 12. oktobra - Maks Torek, 13. oktobra - Edvard Sreda, 14. oktobra - Veselko Četrtek, 15. oktobra - Terezija
LUNINE MENE
13. oktobra ob 13.49 - ščip
BREŽICE: 9. in 10. 10. italijanski barvni film Terezino telo. 11. in 12. 10. ameriški barvni film Roj ubijalcev. 13. in 14. 10. ameriški barvni film Desetka.
HD
SLUŽBO DOBI
KV KLJUČAVNIČARJA sprejmem na delovno mesto. VLADO PE-TERKOVIČ, Kurirska pot, Krško.
DELAVCA - BRUSAČA sprejmem. Plača po dogovoru. Andrej Peric, V Ragov log 1, Novo mesto.
STANOVANJA
OPREMLJENO SOBO s souporabo kuhinje oddam dvema mirnima dekletoma. Naslov v upravi lista (4248/81).
SOBO,, ogrevano, s souporabo kopalnice v Novem mestu išče uslužbenka. Ponudbe pod šifro: „NUJNO“.
Motorna vozila
DELE za Peugeot 204, letnik 1973, prodam. Informacije od 16. ure dalje na naslov Karl Robert, Rimske Toplice, Zdraviliška 35, telefon (063)735-245.
MOTOR 15 SLC, star 6 mesecev, odlično uvožen, prodam. Komljanec, Kristanova 28, Novo mesto, telefon 22-414.
Z 750, vozno, registrirano, poceni prodam. Anton Miklavčič, Gor. Prekopa 15, 68311 Kostanjevica.
NSU 1200 v nevoznem stanju pro-
ran, primeren zadele. Franc God-:r, Trnje
ČRNOMELJ:	9.	in 12. 10.
ameriški film Ko neznanec pokliče. 10. in 11. 10. ameriški film Idealen par. 10. 10. italijanski film Ljubezen in smrt. 11. 10. nemški film Ljubke sorodnice. 13. 10. francoski film Policijska vojna. 15. 10. italijanski film Kačje gnezdo.
KOSTANJEVICA: 10. 10. ameriški film Lovec na jelene. 11. 10. italijanski film Zavlačenje. 14. 10. francoski film Hotel na plaži.
KRŠKO: 10. in 11. 10. ameriški film Maščevanje Sonnyja Leeja. 14. 10. ameriški film Za pest diamantov. 15. 10. francoski film Javna hiša 122.
NOVO MESTO - KINO KRKA: 8. Od 9. do 11. 10. ameriški barvni film Ta vražji jazz. 12. in 13. 10. domači barvni film Neka druga ženska. 14. in 15. 10. francoski barvni film Orožnik iz Sant-Trope-za. 11. 10. ob 10. uri ameriški barvni risani film Tom in Jerry.
MANJŠE STANOVANJE ali garsonjero išče zelo mirna družina. Naslov v upravi lista (4245/81).
dam. Cena po dogovoru. Piletič, Gor. Gradišče 21, Šentjernej.
PRODAM osebni avto HILMAN M1NGX, letnik 1968, karamboli-
ler, Trnje 25 S, Brežice.
FIAT 750, letnik 1977, prodam. Stopar, Kladje 31, Blanca, tel. 75-703.
LADO 1200 L, letnik 1979 prodam. Telefon 21-866. Ogled po 15. uri vsak dan na Šukljetovi 20, Novo mesto.
AMI 8, letnik 1972 prodam za 1,5 M. Karoserija je obnovljena. I. Herič, Velika Cikava 20, Novo mesto, teL 25-311.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič -Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din - Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na določeni strani 300 din, 1 cm na prvi strani 400 din. Vsak mali oglas do 10 besed 80 din, vsaka nad ah na beseda 8 din — Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 12 od 1. 4. 1981 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS Skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: Jenkova 1, p. p. 33. tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33. telefon (068) 23-611 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
DIANO, letnik 1977, registrirano do julija 1982, ugodno prodam. Avto je v odličnem stanju, prevoženih 31.000 km. Jože Lipar, Sp. Stari grad 53, 68270 Krško.
SPAČKA, letnik december 1974, registriran do junija 1982, ugod-
na uro, 7 atmosfer z elektromotorjem TIP OPS 25/6, 27 KW in vakuum črpalko 760 TORR z poganskim motoijem 4 KW. Telefon (068) 76-073.
no prodam. Telefon dopoldne 22-573, popoldne 22-611.
PRODAM balkonsko ograjo 6 m x 1 m. Špelič, Žužemberk 204.
ZASTAVO 101, letnik 1974, prodam. Jože Hren, Gor. Gradišče 14.
ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano do septembra 1982, prevoženih 54.000 km, prodam. Grubar pri Kušljan, Šentjernej 58.
ŠKODO 105 L, letnik 1978, ugodno prodam. Ogled pri Košak, K Roku 95, Novo mesto, telefon 22-995 popoldne.
FORD ESKORD 1100, letnik 1973, prodam. Peter Kovačič, Jerebova 14, Novo mesto.
ZARADI bolezni prodam bika (600 kg) in sivorjavo kravo frizij-ko s teletom. Janez Knavs, Šalka vas 1, 61330 Kočevje.
SPAČKA, letnik 1975 prodam. Še-gova 33, Novo mesto, telefon 24-468.
MOTOR KROS SWM prodam zaradi služenja vojaškega roka. Cena 2.500,00 din. Jože Blažič, Ždinja vas 19, Otočec.
126 P, letnik 1976, prodam. Vinko Mirtek, Mačkovec 15, Novo mesto.
ZASTAVO 750 L letnik 1976, delno obnovljeno, registrirano do septembra 1982, ugodno prodam. Hrovat, Rumanja vas 2, Straža (popoldan).
ZASTAVO 750, letnik 1973 prodam. Zdravko Hribar, Jerebova 20, Novo mesto, telefon 23-214.
ZASTAVO 430 K (kombibus), letnik 1977, karoserija obnovljena, ugodno prodam. Cena 55.000 din. Registriran do julija 1982. Igor Cetinski, Kolodvorska 2, Kočevje, tel. 851-564.
ZASTAVO 101 S, staro tri leta, garažirano, ohranjeno, prodam. Informacije na telefon 25 -5 2 7
R 4, letnik 1974 in električni štedilnik prodam. Jakše, Kristanova 25, Novo mesto. tel. 24-536.
PRIKOLICO za osebni avto, novo prodam. Telefon 23-355.
ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do septembra 1982, prodam. Inforamcije po 15. uri na tel. 23-970.
Z 750 S, letnik 1978, prodam. Martinčič, Volčičeva 25, Novo mesto.
POCENI PRODAM tovarniško obnovljen motor za Z 1300, prevoženih 6000 km in dele za Z 1300. Franc Pezdirc, Partizanska pot 5, Črnomelj.
MOTOR za Zastavo 101, letnik 1974, prevoženih 50.000 km in vse ostale dele za Z 101, zelo ugodno prodam. Vovko, Potov vrh 26, Novo mesto.
ZASTAVO 750 z motorjem in menjalnikom fiata 850 special prodam. Jože Slivšek, Zdole 36, Krško.
WARTBURG karavan, letnik 1978, prodam. Telefon 22-013.
125 P, nov, neregistriran, prodam za 120.000,00 din. Informacije na naslov Karmen Kerk, Vrbina 9, 68270 Krško.
ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Cajnar, Mestne njive 12/7, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1974 (potrebno popravilo karoserije), pordam za 15.000,00 din. Filipčič Krunoslav, Trnje, Brežice.
ZAPOROŽCA, zelo ohranjenega, registriranega do konca maja 1982, ugodno prodam. Telefon 23 -790, Paderšičeva 1, Novo mesto.
R 6 porodam za rezervne dele ali zamenjam za drva. Tone Špringer, Karlovška 17, Novo mesto.
MOTOR TOMOS 14 TL, star eno leto, prodam. Marjan Kos, Šentjurje 12, Mirna peč.
FIAT 126 P (prevrnjen), letnik 1979, prevoženih 21.300 km,
prodam. Branko Granda, Čelevec 12, 68220 Šmarješke Toplice*--126 P, letnik 1978 in Z 101, letnik 1979 prodam. Informacije po 15. uri na telefon 24-785.
ZASTAVO 750 in kombi Zastava prodam po ugodni ceni. Telefon (068)21-969.
126 P, letnik 1979, prodam. Kovačič, Mestne njive 19, Novo mesto.
HIŠO na deželi v Gor. Pirošicah oddam v najem (najrajši upokojencem). Interesenti naj se oglasijo v župnišču v Brusnicah.
HIŠO, takoj vseljivo, v Dobindolu, z manjšim gospodarskim poslopjem, pri gasilnem domu, prodam. Točne podatke in ogled hiše pri Ivanu Lukšiču, Mesarija, Dol. Toplice.
GRADBENO PARCELO v drugi fazi izgradnje v bližini Krškega prodam. Darinka Pečenik, Hočevarjev trg 9, Krško.
PRODAM po ugodni ceni zapuščeno podkleteno hišo in zemljišče v izmeri 20 a, Gaber 7 a, Semič. Interesenti naj se javijo na naslov Jože Šuštarič, Prilozje 2, 68332 Gradac v Beli krajini, telefon (068) 78-559.
VIKEND ZIDANICO in 10 arov vinograda prodam na Trški gori. Informacije po telefonu (061) 722-377.
PARCELO, urbanistično lokacijsko določeno za gradnjo hiš (681 m2), v bližini zdravilišča Čateške
Toplice in Brežic prodam. Cena
92.000,00 din. Telefon (061) 832-265.
KUPIM
|| Kmetijski stroji jj
PRODAM manjši dvobrazdni traktorski plug in stolne škarje za okroglo in ploščato železo. Stane Hosta, Sela 16, 68310 Šentjernej.
DELE za traktor Guldner 14 KM kupim. Janez Turk, Gor. Straža n. h.tStraža.
GARAŽNA VRATA, rabljena, kupim. Ponudbe pod šifro: „LESE-NA”
KNJIGE za 4. letnik gimnazije kupim. Telefon 25-626.
TRAKTOR znamke Pascqualli (italijanski), tip 990, 21 KS, ugodno
prodam. Jože Slobodnik, Vidoši-či 9 pri Metliki.
KOSILNICO BCS 127 in hrastove plohe 4 cm ugodno prodam. Jože Blažič, Žihovo selo 4, Otočec ob Krki
iffOBVESTILA ■
KOSILNICO FIGARO z obračalnikom Sip prodam. Adam Držanič, Dolenja vas 29, pošta Artiče.
TRAKTORJA Fennt 24 KS in Guendler 35 KS, oba s kosama, prodam. Vinko Kuntarič, Pristava 5, Podbočje.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da slikam za vse dokumente - osebne izkaznice, vozniška dovoljenja, potne liste itd. Se priporoča FOTO POLDE MIKLIČ, Sentjer-
PRALNE STROJE popravljam. Kličite po telefonu (068) 83-351. 10ČIL,
NAROČILA za manjša zidarska dela sprejemam. Naslov v upravi lista (4254/81).
prodamHr a z n o
BUKOVA DRVA prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (4246/81).
HRASTOVE PLOHE (debeline 5 cm) prodam. Dobrava 30, 68275 Škocjan.
ELEKTRIČNI BILJARD ugodno prodam. Slivšek, Zdole 36, Zdole pri Krškem.
SPALNICO iz trdega lesa prodam ali menjam za vino. Naslov v upravi
lista (4247/81).
MOTORNO ŽAGO Husqvarna prodam. Franc Mrgole, Telče 21, 68295 Tržišče.
PRODAM starejši sod (425 1), sadni mlin in škropilnico. Ogled vsak dan od 14. do 17. ure. Rožna dolina, cesta V, št. 5, Ljubljana.
PRODAM sedežno garnituro (trosed s posteljo na izvlek), dva fotelja in mizo v drap barvi. Ogled v nedeljo 11. oktobra od 14. do 18. ure pri Ivanii Michieliju, C. 4. julija 64, Krško.
STREŽNO OPEKO: strešnik (1600 kosov), slemenjak (35 kosov), sle-menjak, končni (2 kosa), strežni zaključek (90 kosov) in zračnik (2 kosa) rdeč - dobruški, I. klasa, ugodno prodam za 44.764,00 din. Dam za posojilo
naslov Franc Jordan, Trebež 3 a,
V TOREK ZVEČER (29. 9.) sem na poti od Brežic do Dobove izgubil pokrov motorja za avto Peugeot 204. Poštenega najditelja prosim, da mi ga proti nagradi vrne na naslov Bora Živkovič, Dobova 76, ali pa sporoči na telefon (068) 61-641.
LOKAL za uslužnostno obrt v Novem mestu ali bližnji okolici, najrajši v Ločni ali Mačkovcu, iščem. Ponudbe pošljite na upravo lista po telefonu 23-611.
NUJNO POTREBUJEMO varstvo za 8 ur dnevno za 14 mesecev starega fantka na našem domu. Nudimo hrano in plačilo po dogovoru, po želji nudimo tudi sobo s centralno kurjavo in sanitarijami. BISERKA MATJAN, Cesta krških žrtev 129, 68270 Krško, tel. (068) 71-569.
ANA RUKŠE, Dom starejših otf* nov, Novo mesto, opozarjan1 Jožeta Jakšeta, Cesta herojev 32. Novo mesto, da nima nobene pravice do prodaje moje imovine, ker je vse moja last. Zahtevam da. sod katerega je že odpeljal, taki) vrne!
KAROL in MARIJA KREH, Drga-nja sela 11, Straža, ponovno opozarjava vse, naj prenehajo hoditi in voziti po najini parceli na Ljubnu. Kdor tega ne bo upošte;
val, ga bova sodno preganjala ab " ' 1.000,00
mmmm
pa se mu bo zaračunalo 1.1 din za Onkološki inštitut.
ŠTEFKA ZUPET, Podboršt 19, Šentjanž, opozarjam MARIJO ZUPET, Podboršt 16, da prekliče, kar je izrekla 23. 9. 1981 pred Marinko Kink in o meni in mojem možu, ker je vse žaljivo in neresnično. Če ne bo s tem prenehala, jo bova sodno preganjala..
DRAGI IN NADVSE SKRBNI MAMI ZALKI MATOHOVI iz Biške vasi pri Mimi peči za njen 60. rojstni dan se ji iz srca zahvaljujejo za vso njeno skrb in dobroto in ji kličejo še na mnoga zdrava leta hčerki Ani z družino, Zali z možem Stanetom in sin Slavko z družino. Andrejček, Jani in Slavi pa j i pošiljajo koš poljubčkov.
SAMO PREZRAČIL PREDALE
V noči na soboto je bilo vlomljeno v pisarno „Kuriva” v Bršljinu. Nepridiprav je razbil steklo na oknu in zlezel noter. Iz mize je izvlekel predale in jih zmetal skozi okno na dvorišče. Odnesel ni nič.
ZAHVALA
V 80. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče
FRANC VODOPIVEC
iz Šmalčje vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala velja pevcem in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena, otroci in ostalo sorodstvo
■
■
V NAJEM vzamem gostilno ali bife v Novem mestu ali okolici, tudi v Trebnjem. Naslov v upravi lista (4249/81).
38-letni razočarani moški želi spoznati dekle ali mamico, lahko tudi ločenko od 28 do 38 let. Ponudbe pod šifro: „JAZ IN HČERKICA."
MOŠKEGA za pomoč na kmetiji sprejmemo. Naslov v upravi lista (4250/81).
ŽENSKO za varstvo otroka od januarja dalje iščem. Grubar pri Kušljan, Šentjernej 58.
VDOVEC, zaposlen, zdrav (67 let) išče skrbno, preudarno gospodinjo na manjšo kmetijo. Ne bo ji žal! Naslov v upravi lista (4251/81).
V SOBOTO, dne 3. 10. 1981 sem v Brežicah pri blagovnici od semaforjev do naselja Trnje izgubil črno denarnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti visoki nagradi vrne na
ZAHVALA
V 66. letu je zatisnila svoje trudne oči naša dobra in skrbna mama, stara mama, sestra in teta
ANA VRTAČIČ
roj. Gorenc iz Sred.Grčevja 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih in spremili pokojnico na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Žurovim za trud v najtežjih trenutkih in duhovniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka z družino, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
ali gotovino. Jože Novak, Žabja s25,r
vas 25, Novo mesto.
POCENI PRODAM klavir. Telefon 23-611 dopoldne, ali 24-487
popoldan. TD Al
PRODAM črno-beli televizor. Franko Stanko, Kettejev drevored 43, Novo mesto.
PRODAM harmoniko Hohner Atlantic 4 N de luxe in ojačevalec FBT de luxe 600 R. Telefon 61-212.
HLADILNIK za hlajenje mleka LTH Škofja Loka prodam. Polde Vire, Hudo 5, Novo mesto.
UGODNO PRODAM malo rabljen kavč, dva fotelja in pctdelno belo omaro za spalnico. Naslov v upravi lista (4252/81) ali na telefon 24-946.
ZAHVALA
V globoki žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, sestra in teta
KAROLINA MEKIŽ
rojena Nemanič iz Mladice pri Semiču
SPALNICO, dobro ohranjeno, pr-
efon
odam. Informacije na telefon 22-695 ali ogled od 17. ure dalje vsak dan na naslov Slak, Šegova 14, Novo mesto.
SUHE HRATOVE plohe prodam. Naslov v upravi lista (4253/81).
PRODAM komplet TRUDBENIK TIP EKG 3, kapacitete 180 m3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, delovnemu kolektivu Iskra, vsem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali pokojni cvetje in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Anici in Nedi Lah za vsestransko pomoč in poslovilne besede, hvala Mahovčevim, Bajčevim, Plutovim, Skalovim in vsem ostalim sosedom. Iskrena hvala zdravnici semiške ambulante in zdravstvenemu domu Črnomelj za trud in lajšanje bolečin, društvu upokojencev ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Semič, dne 27.9. 1981
Št. 41 (1678) 8. oktobra 1981
DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, brata, strica in svaka 61-letnega
FRANCA AJDIŠKA
iz Birčne vasi 12 borca NOB, upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in vsem ostalim, ki ste ga z na-jni v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalj® in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom ter zdravstvenemu osebju intenzivnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za nego in lajšanje bolečin med težko boleznijo. Prav lapa hvala KS bučna vas, ZZB, ZRVS in drugim družbenopolitičnim organizacijam, kolektivom Splošne bolnice Novo mesto, Mercator-TOZD Standard, Postaji milice Jesenice, Keramiki Novo mesto, ŽG Ljubljana - TOZD promet Novo mesto, govornikom za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Ruperčvrha za zapete žalostin-ke ter godbi. Se enkrat iskrena hvala vsem!
Žalujoči: žena Silva, sinovi Franc, Jože, Stane z družinami, brata in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očka, brata in sina
PETRA ANŽLOVARJA
iz Kočevja
^e iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnemu poklonili cvetje in ga spremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo Podjetjema OPREMA in TEKST1LANA za denarno pomoč in vence. Hvala tudi tov. Borutu Kopitarju za poslovilni govor, godbi in moškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, dr. Dušanu Sudarju za požrtvovalno prvo pomoč na kraju nesreče in župniku za opravljeni obred. Posebna zahvala družini Krajnc. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično pomagali, še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: žena Zdenka, otroci Nataša, Petrček in Boštjan, brat Pavel, mama Cilka ter ostalo
sorodstvo
ZAHVALA
V 81. letu starosti smo izgubili našo drago ženo, mamo in staro mamo
MARIJO KOTNIK
z Drejčjega vrha 14 pri Trebelnem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in izrečeno sožalje ter za spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za ves trud pri zdravljenju pokojne. Hvala delovnemu kolektivu 1MP-EM in CHEMO Ljubljana, prostovoljnemu gasilskemu društvu Trebelno ter župniku farne cerkve za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Ignac, hčetke in sinovi z družinami
h v
ZAHVALA
V 52. letu starosti je zahrbtna bolezen iztrgala iz naše sredine ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka
LAMBRETA PATETA BERTOTA
iz Ivanje vasi 13 pri Mirni peči
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, nas tolažili in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za nego in lajšanje bolečin. Posebna hvala Lovski družini iz Mirne peči za organizacijo pogreba, za poslovilne besede pri odprtem grobu in zadnji lovski pozdrav. Hvala železniškemu gospodarstvu Ljubljana - TOZD za tehnično vzdrževanje voz za vso pomoč in poslovilne besede pri odprtem grobu, OZD MERCATOR-TOZD Standard, skladišče Novo mesto, OZD Intergral-TOZD Ceprom, 5. b razredu osnovne šole Mirna peč, novomeški godbi, mimopeškim pevcem in tov. Marjanu Kolencu za poslovilne besede pred domačo hišo ter sosedovi družini Žagar za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni je v 71. letu zatisnila svoje trudne oči naša dobra in skrbna žena, mama, stara mama, sestra in svakinja
MARIJA MURGELJ
iz Pangrč grma 1
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so se poklonili njenemu spominu na domu, ji darovali vence in cevetje, nam izrazili sožalje in spremili pokojno na njeni zadnji poti. Zahvalo smo dolžni DO EMONA-DOLENJKA, DO KRKA Novo mesto, Lojzetovim sodelavcem iz IMV, tov. Luzarju za ganljive besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru KUD Brusnice in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat za pomoč in pozornost iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 59. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric
MATIJA BRODARIČ
Griblje 79
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se poklonili njegovemu spominu, mu darovali cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo KO ZB Griblje za organizacijo -pogreba ter govornikoma tov. Požeku in Vranešiču za poslovilne besede. GD Griblje, DPO krajevne skupnosti Griblje, pevskemu zboru Griblje, kolektivom Iskra Črnomelj, Dolenjka Črnomelj-Novomesto in Domu upokojencev Metlika za podarjeno cvetje ter vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali v času pokojnikove bolezni ter pri pogrebu.
Žalujoči: sin Tone z ženo, hčerka Danica z družino, sestre in bratje z družinami ter ostalo
sorodstvo
V SPOMIN
Minilo je leto, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi sin, mož, oče, dedek in brat
NIKO POPOVIČ-MAJK
iz Bereče vasi 12
Spomin nanj bo ostal vedno živ, čas beži, ne izbriše pa bolečin. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 76. letu zapustil naš dragi oče, stari oče, tast, brat in stric
JOŽE BUKOVEC
iz Vavte vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami. Hvala dr. Zivkoviču za dolgotrajno zdravljenje, Gasilskemu društvu, Društvu upokojencev,	pevcem,	župniku	za	lepo	opravljeni	obred	ter	govornikom	za	poslovilne	besede.
Vsem, ki ste nam karkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nas j e v 77. letu zapustila naša draga sestra, teta in botra
MARIJA KOLIGAR
Češnjice 9, Mirna peč
Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom za pomoč in darovano cvetje. Iskrena hvala duhovniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: sestra Ani, vnukinje in vnuki z družinami, pravnukinje ter ostalo sorodstvo
Mirna peč, Gor. Maharovec
1
Čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe ljudi oče ni, da bi skupaj kam odšli.
V SPOMIN
28 septembra je minilo žalostno leto, ko je tragično preminil naš zlati oče in mož
JANEZ MUŠIČ
s Stražnega vrha 22 Žalujoči: vsi njegovi
Solza se bo posušila, rana nikdar zacelila.
V SPOMIN
12. dktobra bo minilo leto, odkar me je zapustil moj dragi mož
FRANC MIDE
iz Starega Loga
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žalujoča žena Ana
Izsiljevalec je napisab "Denar
Letošnji Šeškov nagrajenec ali življenje!”
„Brez dobrih sodelavcev ne bi prišlo do takega razvoja telesne kulture na Kočevskem, ” pravi skromno prof. Saša Bižal, ki je za delo na področju telesne vzgoje prejel leta 1968 Bloudkovo nagrado, ob prazniku občine Kočevje, 3. oktobru, pa še najvišje občinsko priznanje, Šeškovo nagrado.
Po končanem študiju leta 1952 je prišel Saša Bižal v Kočevje, kjer po vojni niso imeli nobenega telesnovzgoj-nega objekta, razen požganega Sokolskega doma, današnjega Šeškovega doma. ,J>o vojni smo najprej pri tem domu zgradili stadion, nato pa obnovili še dom. TVD Partizan se je takrat ukvarjal predvsem z orodno in splošno telovadbo, ” se spominja tistih let Saša Bižal „Menil sem, da je treba v športu doseči množičnost, uvesti nove panoge in seveda tako doseči tudi kakovost. Vse to nam je uspevalo, ker sem delal v sredini, kjer so bili sodelavci istih misli. ” Postopno so v Kočevju zgradili športne objekte, velike zasluge za te pridobitve ima tovariš Bižal, kar je zapisano tudi v obrazložitvi sklepa o nagradi.
V letih 1962/63 je bil prvič predsednik TVD Partizan Kočevje. Partizan Ko-
čevje je bil takrat priznan kot eno najuspešnejših društev v Sloveniji, ki je prisluhnilo potrebam članstva in občanov, in tudi po njegovem vzoru so nato organizirali telesno vzgojo po vsej Sloveniji.
V povojnih letih je Saša Bižal sodeloval, še kot mladinec na več mladinskih delovnih akcijah. O takratnih in današnjih mladinskih delovnih akcijah pravi: „ V brigado smo šli, da bomo pomagali domovini. Danes take potrebe ni več. Delo rok lahko nadomestijo stroji, zato so mladinske delovne brigade bolj političnega pomena. Ponekod imajo težave z organiziranjem brigad, na naši gimnaziji - tovariš Bižal je tudi ravnatelj kočevske gimnazije - pa je vedno dovolj prijav. ” Kot prizadevnemu mladincu in uspešnemu športnemu delavcu je Sašu Bižalu pripadla leta 1956 tudi čast, da je predal ob dnevu mladosti predsedniku Titu štafetno palico s pozdravi iz Slovenije.
Saša Bižal je delal in še vedno dela v raznih družbenopolitičnih organizacijah in organih. Bil je tudi odbornik in delegat občinske skupščine, zdaj pa je med drugim predsednik občinske konference SZDL.
JOŽE PRIMC
Sredi belega dne in bele Metlike prijeli možaka, osumljenega izsiljevanja
V soboto je HaUm Zulfičari, prodajalec zelenjave in sadja v Metliki, prejel izsiljevalsko pismo. V njem je črno na belem stalo, da mora prinesti k spomeniku na Partizanskem trgu 50.000 din. Če denarja ne bo ali pa če bo.Zulfičari kaj preveč hodil okoli miličnikov, mu bodo ubili hčer, ki živi v Makedoniji.
Zulfičari je tistega dne odpotoval v Ljubljano. Pismo je tako odprl njegov brat Daut, ki je seveda takoj odhitel na metliško postajo milice. Metliški miličniki in novomeški kriminalisti so pri spomeniku postavili zasedo, vendar izsiljevalca ni bilo. V nedeljo je prišlo še eno pisanje z enako vsebino, preko noči se je znašlo v pisemskem nabiralniku. Tokrat je pismo odnesel na policijo Halim Zulfičari. Spet so postavili zasedo. Tokrat ne zaman. Zavitek, ki so ga postavili izsiljevalcu, je okoli 14. ure prevzel 24-letni Fadil Velagič iz Metlike, ki dejanja ni zanikal. Velagič je seveda v priporu.
„PLAČA DOZ“ - Močno dvigalo Združenih cestnih podjetij v soboto ni moglo izvleči v Mimi bočno ležečega tovornjaka, ker potrebuje šest metrov širine, da se lahko postavi. Dva vojaška buldozeija sta zarezala v strugo pravcato cesto in bila naposled bratsko kos nerodni gmoti. (Foto: A. Železnik)
Vidmarju osi zlatih odlit v Dubrovnil
Uspeh KPA Novo mesi na državnem prvens
Iz Dubrovnika se je v nede vrnilo novomeško zastopstvo, je	sodelovalo na državo«
prvenstvu v plavanju s plavut® in v hitrostnem potapljanj* Novomeški klub za podvod« aktivnosti je v kategoriji S tekmovalcev dosegel lep uspehe, saj so v moški konkure* ci prepričljivo zmagali, deklet so bila šesta, v skupnem seštevk pa je Novomeščanom le za ušlo srebrno odličje.
Nedvomno najuspe— tekmovalec državnega prvens' je bil član KPA Novo mesto I(, Vidmar, ki je zmagal kar v šesti posameznih disciplinah, v dve!
 .r , . d vet
(plavanje s plavutmi na 100 mi' *■“................................ 0	W)
hitrostno potapljanje na 100 _ pa dosegel nove državne rekot de. Zmage za Novome^ane S* dosegli še: štafeta 4 x*T00 ffl! plavutmi, Toni Strniša in štafet* 4 x 200 m s plavutmi.
BLAŽIČ PODRL 904 KEGLJE
Spomenik, ki uničuje avtomobile-
Uradno že 58 nezgod na spomeniško zaščitenem mostu čez Mirno pri Boštanju
, i.-,
Sladki tovor grozdja s tovornjaka Jugoprevoza iz Požarevca nekje že veselo vre, v sredo, zadnjega septembra, pa so prazne gajbe s fapom vred nemilo zgrmele v naraslo Mirno.
Ko so inženirci po napornem vlečenju z dvema buldožerjema v soboto popoldne in vso nedeljo dopoldne izvlekli to železje in les iz že malce upadle struge, v njem ni bilo več tahografskega traku.
Kakorkoli že, na neprednostni strani tega nesrečnega, za sedanji promet mnogo preozkega spomeniško zaščitenega mostu ni bilo prostora za tovornjak in osebni avto. Slednji jo je ob svoji prednosti odnesel brez prask, voznik tovornjaka pa je, povrhu še neplavalec, nemočno stal na kolesu pod mostom. Sevniški poklicni gasilci so ga urno zvlekli na suho z reševalnim pasom na vrvi.
Konec - vsaj kar se življenja tiče - je potemtakem še srečen. Desetletna statistika sevniške miličniške postaje pa govori drugače. Od leta 1970 je namreč prav ta most botroval kar 58 nesrečam! En voznik tovornjaka je izgubil življenje, 12 jih je odneslo s hudimi poškodbami, samo z materialno
škodo jih je to črno točko zapustilo 43.
Sevniška občinska skupščina je ta čas zelo blizu rešitve tega prometnega zamaška na regionalni cesti Celje
- Drnovo. Če bi republiška skupnost za ceste kljub znanim težavam z denarjem le našla vsaj polovico za premostitveno posojilo, bi to črno točko enkrat za vselej odpravili
A. Ž.
Na čateškem kegljišču Terme, bilo pred dnevi odprto prvensf Brežic, na katerem je sodelovalo * ; predstavnikov domala vseh dole! < skih klubov. Z 904 podrtimi kef i je prepričljivo zmagal Jože Blažič i novomeške Iskre, sledijo pa: Pio» za (Rudi Kepa) 874, Rožman (Pal1, zan) 859, Badovinac 847, Turk (o* IMV) 845 itd.
N. GOD
Pestro v Kočevju
NOVOMEŠCANKE V REPUBLIŠKI LIGI
i
DA ZASRBIJO PETE - Ivan Golob iz Sevnice s svojo frajtonarico”. (Foto: A. Železnik)
Novomeška ženska košarkarska vrsta, ki je pred leti nastopila v najkvalitetnejšem republiškem tekmovanju, je tudi letos dobila priložnost za nastope v SKL. Nanj se igralke pod vodstvom trenerja Janeza Pezlja dobro pripravljajo, ker pa so v glavnem vse mladinke, v srečanjih z bolj izkušenimi vrstami ne morejo pričakovati večjih uspehov. Jedro novomeške ekipe bodo v novi tekmovalni sezoni naslednje igralke: Bunc, Kure, Srebrnjak, R. Senica in M. Tomšič, Žnidaršič, Žura, Gal, Auguštin, Jarc, Mežan, Osolnik in nekaj mlajših igralk.
VODI ROŽMAN
Sevničanu bron Balkana
Vse več godcev
Uspeh Mandeljca na modelarskem prvenstvu v Ankari
PADEL JE DESETERAK -Prvi jelen v reviiju oreh o viške lovske družine je padel pred štirinajstimi dnevi v dolini Pen-dirjevke. Jelen deseterak je tehtal 230 kg, uplenil pa gaje Tone Župančič iz Cerovega loga. (Foto: Polde Miklič)
Na prvenstvu balkanskih držav v modelarstvu konec septembra v Ankari se je za barve naše države uspešno boril s svojimi raketami gradbeni tehnik iz Sevnice Janko Mandeljc. Janko je v soboto prinesel s seboj bronasto medaljo. Kot se prvakom spodobi, so jih v Turčiji sprejeli na naši ambasadi.
Tekmoval je z raketami tipa Strimer, ki jih je kot tekmovalno disciplino pri nas uveljavil pravzaprav sevniški klub Vega. To so lahki modeli, ki pristajajo s pomočjo živobarvnega traku namesto padala. Sevničanu je bil nastop na balkaniadi svojevrsten izziv. Modelarji iz vzhodnih držav, celo iz Turčije, so namreč pravcati profesionalci. „Imajo fantastične motor-
čke za svoje rakete," pripoveduje Janko'
Za Studencem srečanje harmonikarjev že v Zabu-kovju
Po prvem delu klubskega kegljaškega prvenstva Brežic vodi Jože Rožman s 5004 podrtimi keglji, sledijo Bizjak 4967, Zorič 4960, Lapuh 4936 idr.
N. G.
Ob občinskem prazniku se minuli teden v Kočevju zvrstilo 1 zanimivih športnih prireditev, prazniku in 60-letnici nogometn kluba Kočevje je bilo v športni parku Gaj prijateljsko srečanje rt nogometaši ljubljanske Olimpije Kočevjem. Zmagali so Ljubljanč: s 3:0.
Rokometni klub Itas Koče pa je pripravil ženski turnir, katerem je zmagala ekipa Zamet Reke. Rezultati: Novo mesto Zamet 8:10, Itas Kočevje - Nc mesto 14:10; Zamet - Itas Koče 12:5. Za najboljšo igralko turni so razglasili domačinko Stan Jerič, medtem ko je največ zad kov dosegla Milka Mršnik. Vse tekme sta sodila Kovačič in Koz iz Kočevja.
Po dolgem času so se zbrali ti šahisti: 16 jih je tekmovalo hitropoteznem turnirju, na kateri je 1. mesto dosegel Kirasič z 11 točke. Podkoritnik in Ofat I Zimer 9,5 itd.
V Kočevju pa so gostovali pdb' karji in odbojkarice iz Doline 1 Trstu. Zmagali so fantje iz Dolini 3:0, pri dekletih pa domačinke rezultatom 3:2.
Mandeljc je bil edini Slovenec v našem državnem moštvu raketarjev. Čar boja v Ankari je bil tako imenovani maksimum. Romun, Bolgar, Turek, Grk in Janko so namreč dosegli enako število točk. Medalja sicer pripada vsem, raketarji pa ne bi bili raketarji, če se ne bi pomerili še v fly offu, v katerem pa mu je sreča obrnila hrbet. Medalja je že tako bila v žepu.
A. Ž.
MODELARJI NIZAJO USPEHE
PA ŠE UŽITNA JE - Ko je Tadeja Strajnar iz Mačkovca pri Novem mestu v nedeljo v gozdu ob avto cesti zagledala ogromno gobo, si je ni upala utrgati, češ da tako velika goba gotovo ni užitna. Očka pa je kaj hitro ugotovil, da je hčerka našla krasnega jurčka, težkega točno kilogram. Poleg sta našla še manjšega, pa tudi tega bi se še kako razveselil vsak gobar, saj je tehtnica pokazala 32 dekagra-
V soboto je bilo v Celju modelarsko tekmovanje za ..Štajerski pokal". V konkurenci modelarjev iz vse Jugoslavije so ekipno zmagali Novomeščani. Posebej je razveselil BOJAN GREŠAK, ki v kategoriji F1B letos dosega vse boljše rezultate. Tudi mladi GREGOR GOLOBIČ je po enoletnem odmoru s tretjim mestom pokazal,da bo še marsikomu zmešal štrene. Ekipa F1A - Kranjc, Bauer, Žulič pa je s prepričljivim nastopom zopet zasedla prvo mesto.
Rezultati:	F1A 1. Sokolič
(Osjek), 2. Žagar (Ptuj), 3. Videnšek (Lj), 5. Bauer (NM), 6. Kranjc (NM), 12. Žulič (NM), - ekipno prvo mesto. F1B 1. Grešak (NM), 2. Šinanagič (Visoko), 3. Pavišič (Osjek), 6. Brudar (NM), 14. Stankovič (NM) - ekipno drugo mesto. F1C 1. Jovin (Samobor), 2. Velun-šek (Ptuj), 3. Golobič (NM), 5. Grošelj (NM) - ekipno drugo mesto.
Janko Mandeljc: ,Modelar mora ‘žogo* narediti, za njo tekati in jo na kraju tudi popravljati.“
Prvega srečanja harmonikarjev sevniške občine na Studencu se je udeležilo ducat godcev, nadaljevanja v nedeljo pred zabukovško podružnično šolo pa že 17. Kako je občinstvo na podeželju željno takih prireditev, je pokazalo prepolno igrišče okrog spomenika heroja Maroka. Kot tribuno so nekateri uporabili celo prtljažnike na cesti parkiranih fičkov.
Gesta občinske Zveze kulturnih organizacij sevniške občine, da takšne prireditve pripravi v gosteh pri novoustanovljenih kulturnih ljubiteljskih društvih, je torej padla na izredno hvaležna tla. Godci so se kosali, kdo bo igral poskočnejše in bolj veselo, kajpak zastonj. S pobrano vstopnino pa bo za lep čas obogatena sicer revna blagajna domačinov, zakaj vse skupaj se je seveda končalo z veselico.
Ob letu bo občinstvo prav gotovo znova prisluhnilo tem in zanesljivo še novim godcem.
A. Ž.
DRAGOCENI BENCIN
mov.
V nedeljo je nekdo vlomil v fička Kocjana Grandliča iz Hrastja pri Mirni peči. Avtomobil je stal na železniški postaji v Mirni peči. Iz rezervoarja je izginilo 10 litrov bencina.
DVESTO KOLESARJEV PO ,,PARTIZANKI" - Kolesarsko društvo No mesto je v nedeljo pripravilo 2. kolesarski maraton po partizanski magistr s startom v Novem mestu, Metliki in Črnomlju. Udeležilo se gaje skoraj 2 kolesarjev iz raznih slovenskih klubov. Vsi udeleženci, ki so uspeš prevozili težko, 90 km dolgo progo, so v spomin prejeli lična priznanja: 1 sliki: trojka rekreativcev, nekdanjih odličnih kolesarjev, Božo Mijajlo’ (Nin), Jože Kastelic (U) in Stane Mijajlovič (Nm), je pripeljala na cilj v urah in 45 minutah in pustila za seboj kar 130 kolesarjev. (Foto: Pavlin)
r
Repič bi zavriskal od sreče
Pred hotelom Večna izguba sem srečal Jožiča Repiča.
- Najraje bi zavriskal pri belem dnevu, tako .sem srečen, objel bi ves svet, je govoril in me povabil za šank.
- Vem, zadel si na lotu in zdaj si poln denatja, sem hotel ob prvem odkriti vzrok njegove sreče.
— Ne bodi otročji! Še nikoli nisem izpolnil lističa, kaj šele, da bi se mi stekali dinarčki v žepe.
— Čakaj. Stanovanje, da stanovanje si dobil v novi stolpnici. To bo, to bo.
— Odpade, kot knof od hlač. Petnajst prošenj sem že napisal, pa nič. Vzrok moji današnji sreči je veliko globlji.
— Trenutek. Žena. rojstvo, otrok. Sin. Krasno. Čestitam!
— Le kaj ti je? Saj dobro veš, da Francka ni bila noseča in da sva že pri drugem otro- -ku sklenila odjaviti obrt te vrste.
— Osemnajstica. Osemnaj-stico si dobil, in to bele barve, kot si si želel. Tudi sam postajam vesel.
— Kakšna osemnajstica neki? V zeleni stoenki se bom
vozil še dolgo naokoli. Saj ne pobiram denaga po cesti.
- Potem si dedoval po stricu.
- V sorodstvu imam napol reveže. Samo čakajo, da bi jim jaz kaj dal.
- S Francko gresta na daljše potovanje, kajne?
- Najdlje, kamor bova Šla letos, je Gornja Repičeva draga, kjer ima ona sestro. Po krompir.
- Povej. Razganja me od firbčnosti.
- Natakar, dvakrat dva de-ci! Rdečega.
- Zini, zini že vendar!
- Štedilnik! Naš! Jugoslovanski štedilnik! Kombinacija: plin-elektrika.
- In zaradi štedilnika skoraj vriskaš od veselja?
- Da, zaradi štedilnika, našega, domačega štedilnika.
- Oprosti, Jožič, toda ne razumem te.
- Poslušaj: kupil sem štedilnik, ker je starega vzel vrag, in ko so mi ga pripeljali in izvlekli iz škatle, smo skupaj s trgovcema ugotovili, daje štedilnik popoln in da mu ne manjka niti najmanjši del! Če to ni dovolj velik razlog za veselje, kar potem je?
TONI GAŠPERIČ _______________________________
vi