98
Politične  stvari.
Nemčurske demonstracije grofa Antonu Auers-
pergu.
Ce kaka stranka dandanes hoče svoje principe glorificirati, s trte izvije priliko zato, bodi si k godu kakega živega ali na grobu kakega mrtvega; izvoli si za ta cilj in konec osebo ter jo glorijozno predstavlja svetu, prav za prav pa, ker drugače ne gre, hoče poveličevati le načela svoje stranke. Kratkoviden mora biti tak, kdor bi take komedije ne spoznal!
Tako je liberalna nemeurska stranka po vseh kotih Avstrije izbrala si zdaj rojstni dan grofa Antona Au-ersperga (Anastazija Gruna ali Anastazija Zelenca, kakor ga je dr. Prešerin imenoval)," to je, 11. dan aprila t. 1. za svoje demonstracije, ker ta dan bode 70 let star.
Vsi trezni časniki pripoznavajo cilj in konec te godovnice in so že mnogo pisali o njej. Časnik „Po-litik'* posebno je te dni priobčil obširen sestavek pod naslovom „Leier und Recht^* (lira in pravo), v katerem med drugim piše tako le:
Resni čaje, da je A^a s t a z i j G r ii n A v s trij s^e Nemce„ypeljal v narodno nemško literaturo; resnica je tudi to, da prvih 30 Tet "sedanjega stoletja se,ni ^v_Av-striji,.rodil noben Botji pesnik, kakor je Auersperg bil. S tem pa ni rečeno, da so G r (in o ve pesmi bile kaj več kot le blago srednje baze; al ker takrat nikogar v Avstriji ni bilo, ki bi bil kako boljo nemško pesem naredil, zato je bil Anastazij Griin prvak. Bogme! da Avstrijski Nemci nimajo pravice, ošabno gledati na Slovanske pesnike, kajti o tistem času, ko so Slovanski pesniki, kakor Koldr, Puškin, Mieckievicz in Vuk Stefanovic z mojsterskimi svojimi poezijami Kitajsko zidovje predsodkov predrli, ki so dosihmal nastop Slovanskih pesnikov na Parnas branili, predno so si v hudem boji z nasprotniki pridobili svetovno slavo, o onem Času je Anastazij Griin začel pesmi ljubezni skladati, ki so pozornost Nemškega sveta le zarad tega na se obračale, ker so bile delo Avstrijskega nemškega pesnika. Pripomoglo je pa Griinovim pesmam, vzlasti njegovim „Spaziergange eines Wiener Poeten^', in pa „Schutt'* do nekake slave posebno to, da so prepevale svobodo, tožile o terorizmu birokracije in da so zdiho-vale po svobodni spomladi. V letih 1830 je stal Auersperg na Čelu literarne opozicije proti birokra-tični sistemi. Al kako se je ta dandanes glorificirani „pesnik svobode^^ vstopil proti svobodi Slovanov, ko je leta 1848 napočila zarja ustavnega življenja? Zagrizen nasprotnik bil je deležu narodne nenemške svobode, ki je raji v Frankobrodskem parlamentu ponujal Pruskemu kralju krono Nemškega cesarstva, kakor da bi bil privošii Slovanom drobtinico narodne ravno-pravnosti. Znano je njegovo Slovencem protivno ob- » našanje v deželnem zboru Kranjskem, katerega zapu- j stiti je bil moralično prisiljen,  ko je videl,   da borilci  1
za pravice slovenskega naroda se ne dado po njem v kozji rog vgnati. In kako se obnaša v gosposki zbornici na Dunaji? Ali se je katerikrat pod Schmer-lingoni in zdaj oglasil za svobodo in ravnopravnost vsem narodom? Ali je katerikrat črbnii besedico o sili biro-1 krati čni, ki jo je šibal v pesmab svojih? Anastazij Grtln, na papirji nekdaj protivnik birokracije, je zdaj v dejanji nje podpornik. Za vse to nima 70 let stari mož nobenega spomina več, le kloštre preganjati in v druzifa enacih rečeh je še korenjak. In tacega ,,svobodnjaka" slavi dandanes liberalna stranka!!
99