St. 47.
„S©*a" iabaja taafc patok in telja
po poitf prejeraana all v florif i n« Sow
pofciljana:
V5p Icto.....f. 4.40
Pol Jcia.......A20
Cctvrt Icta     .    .    .   .    ;. 1.10 Pri oaaatuliL in tako tutii ;>r: ,.;»«-
f.'tiMrcoA" ae plac«ij*"<a iiariuliut tristop-
»io vrsto:
8 kr. fte se tiska 1 krai
i !¦' " "   " 5 !'
7m ve*o crk»   ;m pri^ttiru
V Gorici, 19. novembra 1886.
SOČA
Tedaj XVI.
> stevilke se dobiy&jo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki ulic Klizu ,.»reh kron", na starem trg« m v nanski nlici tor t TrBtn,   via Cft-
Rui'inn, if.
!>«! i-i naj so blagovoljno poBiljajo iii-«-ilni6tvji„Sofie"vG«rici Via Mercato 12, L., narocuiiia pa opravnifitvn „So8o« Via dell a Croce St. i. If,
Knkopisi si> no vraeajo; dopisi naj si,' Mngovoljno frnnkiijojp, -»- Oelalrwn \u tlrugiui licpicnuizuiin so naroftn'ua zniia, ukoso ogUiso pri opravuifttvu.
Avstrijska zunanja politika.
Navada je ze od nekdaj, da naL minister zu-nanjih zadev razodene kaj o /unanji politiki, kadar so delegacije vkup; poseboo Ogri so tako srecni, da dobijo velinom ob&ren odgovor na vsako doticno pralanje, kajti ont nosijo zvonec v veliki politiki, ker placujejo 30 odstotkov skupnih stroSkov, med tern ko Cislajtavci placujemo le 70. Tako smo tudi letos ieljno pricakovali, kaj nam pove grof Kalnoky o zu-nanjih zadevah. Reti moramo, da njegov govor uas ni razveselit, kakor tndi ni pojasnil vseh razmer. An-gleii so z govorom jako zadovoljni, Nemci mirui, ruski listi pa razdrazeni. Ogri zagotuvljajo, da hocejo mir, id to je jako sumljivo. V naslednjem podajemo le^titim cltateljem vsebino Kakiokyevega govora po « Slov. Narodu » in vsakdo naj si razlaga njegove besede, kakor mu ljubo; dolocenega pomeua mcnda 2iv clovek v ojih uc najde. « Narod • pi3e:
« V ogerske delegacije odseku za voanje zadeve govoril je preteklo soboto grof Kalnoky o eedanjem stanjt bolgarskega vpraSauja in o aaie drzave oduo-Jajih nasproti drugim evropskira silam. Kaluokyjev govor pricakoval se je % velikira zanimanjem, kajti upato se je, da se razkrije negotovost, kt obdaja vse evropske razmere, da bodemo za gotovo znali, ali se nam je nadejati krute vojoe, ali pa blazenega mint.
Grof Kalnoky ustregel je temu pricakovanju lc deloma. Glede vpraSanja bolgarskega dejal je, da treba razlocevati, kaj je v njem cisto bolgarskega, kaj pa cvropskega, in kaj nafie avstrijske interese ti-kajocega. NaSa drzava mora se driati Beroiinske po-godbc, ki se brez dovoljeoja sigoatarnih viastij ne sme pxcmeniti. I'o najnovej&h dogodkih v Bolgariji in postopanji generaia Kaulbarsa pa je javno mnenje po pravici razburjeno, a tudi tu treba uvaievati, da je to postopaoje le zacasao, da se njega vainost pretirava.
Avstro-Ogerska dela na to, da se bolgarska samostakost ne bode Skodovaia. Delovanje Kaulbar-sovo uema aid stalnega; ono preide druge teiave pa oatanejo; *e le kadar se slednje odpravijo, nastaue zopet redoo stanje. Radi tega treba potrpezljivosti in prevtduostt, nasa politika ne namerava raz.^trjenja, sploh miesar, kar bi se ne strinjalo z evropskimi po-godbaxni. — V dobi, ko Evropa v malo dneh spravi 5 mthjonov vojakov oa noge, unela bi agresivna po-buka ogromno odgovoraost. Agresivna politika ni v naie drzave znacajt, ampak le konservativna. Fo tej pobtiki nam je dclati sa to, da se novo ustanovljene balkaoske drzave na danih podlagah v samostalne cvetece iadividualnosti razvijajo. Ce se je mirni ta razvoj pretrga!, ni naia khvda.
Grof Kalnoky spominja potem na iansko izja-vo, da bi zjedinenje Bolgarije in Vzhodne Rumelije ne 0U0 proti interesom Avstrije, ko bi se zvrsilo v aporazucmjea^ velesil. Bcroiiaska pogodba napravila je dve loceni drzavi, to pa le zato, da bi Turiija na Balkana juini strani napravila jez proti novim pre-membam. Vlada ima nalogo, biti pripravljena za slu-daje, ki bi doslej izkljucno bolgarsko krizo premenili v cvropsko. Ko bi se oil odposlai rusk komisar, ki bi bil prevxel vlado Bolganjc, ko bi se zasela pri-morska mesta, ali pa deiela, bili bi to slutaji, ki bi nas bili primorali, da se postavimo na odlodno staliSde. To prepreeiti, je za vlado vaineje, nego razpravljati, ali Kaulbars Bolgare tr-pindj, ali se ima sebranje prej ali pa pozneje sklicati.
Minister misii, da se vse mirno *poravna. Jako dobro bode, ako v delegaciji kdo izjavi, da nihLe v drzavi vojoe ne ieli. Vsi zelimo miru, gotovo n e miru za vsako ceno. Po krivem razSirilo se je po Nemtijt mnenje, da se pri nas vojna zahteva, kar je povsem neistuuto. Nase razmere z vsemi vlastmi so za; ,s izvrstne, naia drzava uziva veliko zaupanje, naS program more podpisati vsaka signatarna sila.
Glede NemLije pojavila so se vpraSanja, kako dake bi se prijateljstvo v praksi skazalo. Ob Kbi «e woeje, da ana waka tdi dvd) toli raz5irje-
nih velesil svoje posebue interese, in da se ne mote poganjati za vsak interes svojega zaveznika. Razmera mej Avstrijo in Nemiijo je taka, da le tedaj stopi v poloo mod, kadar gre za popoluem solidai-ne vkupne interese obeli, obc se morata glede pogojev svojega obstanka vza-jemno podpirati. To fiustvo bode vedno imelo svojo moL in Nemiija se bode tudi v bolgarskem vpraSaDji po tern ravnala,
Razmere 2 Rusijo so tudi dobre, obcevanje prijateljsko in Kaluoky zanaSa se posebno na carja miroljubnost in zuafaj, AngleSka ima za Kalnokyja veliko vrednost, odkar se ondu kaLe stalneja in do-sledneja politika. Ko bi se Avstrija morala potezati za svoje pravice, dobivala bode od AngleI-ke gotovo in dejansko podporo. Tudi Italija spoznava, da ima v Vzhodnem delu Sredo* zcmskega morja vazne interese in bode, kadar treba, po tern spoznanji ravnala.
Kalnoky ponavljal je koncem svojega govora upanje, da se ohrani mir, ker Rusija zagotavp, da se bode drzala pogodeb, da ne bode slabila bolgar-ske avtonomije, ter da ne prouzroft ondu prememb brez vkuptiega iporazumljenja velesil.
Koneano izjavil je Kalnoky na vpraSanje Fal-kovo se to, da bi Avstrija ne dopu§cala niti zaLasne ruske ok"pacije na Bolgarskem, in s tern ozuaeil svoje politike srner*.               *
NaS® aajnoveji© poiojilo.
V Gorici, 18. novembi-a 1886. I.
Visoki dczclni zbor dovnlil je naSemu mestu v seji 16. deccmbra 1885 posojilo v znesku 550.000 gld., od katorega naj bi se pla6evale obresti po 5 od eto in katero raj bi so popolno eolafolo v 45 lelih po naSrtih veljavnih za zadnji dve cestui poaojili y z-jcflku 500.000 in 50.000 gld. Izpob -isni denar naj bi se rabil tako, da bi se obioilo 180.00 za novo topnicarsko kosarno, 280.000 za nov vo* ovod, 77.000 za popravo starih in za napravo novih vodotokov v mentu. za nekatere nove ulice in za dodatoa dela h kosarni in k vodovodu, ostalih 13.000 pa za stroSke pri tem posojilu ali zajmu. Predno se Bprejme kak del dovoljenega posojila, treba jepo eklepu dei. zbora, da dobi na§e iupanstvo v to dovoljenje od voleslav-nega deielnega odbora na podlagi naertov in prora-5udov za namenjena dela, odobreuih v staraiinstveni seji.
Zdaj je priSIa doba, da so dokoncane vse pri* prave za zidaDJe topnidarake kosarno in da bodo kmalu do?rfieni nadrti, po katerih bi se razSiril sedanji vo-dovod iz Krotiberga tor popravili ae nekatcri stari vodotoki v mestu. Zito je nas magistrat (iupaustvo) ukrenit, kar se mu je zdelo potrebno, da bi dobil ptvi vecji del omenjenega posojila. Kako sta posto-pala v tem oziru ^upanstvo in staraSin-tvo, povedala je „SocaK Zq o drugi prihki ter izrazila uado, da ve-ieslavni deielni odbor ne potrdi sklepa nasega stare-sinstra, ki zadeva to novo posojilo.
Mesto je izraiunilo, da bi potrebovalo okolo 260.000 goldinarjev, ter je potrkalo na vrata neka-terih mogoteev, da bi mu posodili potreboi denar. Voditeljica pri tem opravilu bila je nasemu mestu do-mac* tvrdka A. V. Jona po g. Pavii, kateri je 4u-paostvu nasvetoval, naj opustt sklop deLelnega zbora io naj izda posojilo po 4 oA ato, ki naj se splaca v 50 letih. Po naSem mnenji nasvetoval je Lid 50 let brzkone zato, ker je laze racuniti a stcvilko 50 nego s 45, in zato, da bi boduci upnik (gotovo je mislil tudi na se) imel nekaj veL lot orano ujivo, ki bi mu dajala vsakoleten gotov pridelek (obvesti). Obresti po 4 od sto je pa najbrie zato priporod&l, ker v tem slufiaji dobiva se uavaduo odbitek ua dol^nih pismih in slavnemu ob6instvu ni tako lehko izracauiti, kako visoke so obresti, katere piaouje v resnioi upniku za poBojeni denar. Nokoliko teme je vsa&eoiu tr^ovcu po godu, a posebe ie trgovcu z deaavOTi. Da je pri tem posojila muo$o twe> spri^uje nam dopiwvwjje
med ^upanatvom in dezcloim odborom, kt se Je moral mnogo truditi, da je viaj uekoliko odgrnil odejo, v katero je ponudnik, naS bodofii upnik, zavil tvojo po-nudbo, oziroma tirjatov.
Vslod poziva imsoga Lupanstva oglaiila eta bq dva pomidiuka, ki sta bila voljna zaloWti mosto s po-tfebnim donarom, namrefi Kreditni zavod (Oredltan-Btalt) v Trstu in A. V. Jona v Gorici, Kreditova po* nudba bila je ugodnejsa, zato jo je sptejel mestni fi. nandni odeek ter priporocil v BtaraSinatveni seji, da bi se sprejola, A. V. Jona bil je 0 mm tem dobro po-dueou tor jo sostavil novo ponudbo, v vsem slieno ponudbi Kieditovi razen v odbitku pri doliaih pUraill, ki ga je zui^l za 20 kr. Kredit jo obofial za vauko obligaeijo, gluseeo se na 100 gold,, v gotovinl 87 gl, 25 kr. (tofoj jo hotel odbitka 12 gl. 75 kr.); A. V. Jona pa 87 gl. 40 kr. (tofoj jo bil zadovoljen z od-bitkom 12 gl. 55 kr.). To novo ponudbo izrodil jo Jona starasiustvu 20. okt. t. 1. med bojo, ko ni bilo ved itiogooe, da bi kdo z njim tokmoval, a prod sojo so je fie oaebno priporofiul uokatorim gospodom, naj bi so blngovoljno nanj ozirali.
Konoo vaoga jo bil, da se je sprojela ponudba A. V. Joao, ki odstojo mestu 202,350 gold.; a zato dobi od masta dolznili pisem za 300.000 gld., od katerih mu bo mesto plaoevalo po 4 od sto na leto. Ne vorao, zakaj ni mosto obo6alo obrosti po 5 od sto, kakor je to dezelni zbor doloCil, kar bi mu bilo ie iz tega razloga v kocist, ker bi izdalo zdaj dolioib pi-sem samo za 260.000 in bi mu jib ostolo le za 290.000. Tako pa ima vsled sklepa deielnega zbora pravioo samo Se do 250.000 gld., kateri mu ne bodo zadostovali niti za vodovod, ki ga je mosto prerafiu-nilo na 280.000 gl. Ali misli mesto razen na dose* danje uzo storjene all fie le dovoljene dolgove vzne-sku 1,100.000 gld. uie na druge f Ali ne bo imel dezelni zbor drugega dela nego dovoljevati nafiemu mestu nova posojila? Kaj pa, ako bi jib. ne mogel vec* dovolitiP
Ali zdaj je zastonj 0 tem govoriti: kar je stor* jeno, ne da ae \e& popraviti. —^upanstvo poslaloje sklep nasega stavefiinstva deielnemu odboru v smielu zgoraj navedenega sklepa deielnega zbora. Dei, odbor pretresal je to zadevo na vse strani; posebno sa je hotel prepneati, ali je posojilo po nadrtu g. Pavie tako ugodno za morfto, kakor bi bilo po nacrtu dez. zbora, in govorilo so je, da je bil dez. odbor trdne volje razveljaviu sklep mestoega starefiinstva gled4 posojila g. Jone, ako bi se pokazalo, da posojilo po Paviinem nacrtu je mestu mauj ugodno nego po dolofibab dez. zbora.
Tu jo nastopila za mestne ra6unarije trda na-loga, dokazati, da Jona je mesta velik dobrotnik, da njegova ponudba donase meelu znaten dobifiek tor je obvaruje velike zgube, katero bi imelo, ako bi so vzei denar na posodo po nafrtu odobrenem po dez. zbotu. Racunarji so svojo. nalogo resili v zadovoljnoot gg. Pavie in Jone, a v popolno nezadovoljnost umnih meScauov. Ker ta stvar ni bila fie v javnost pojaS-njena, kajti slavno obdinstvo moralo je podpisovati peticijo za piofitovo mitro na vevifienega gpspoda kne-zonadskofe, fitojemo si vaveto dolinost, pokazatisvo-jim someficanom, da omenjeni raCuni sloaijo na kri-v i podlagi, da posojilo g. Jone je neugodnejfie za mesco nego bi bilo ono po nafirtu dei. zbora, da toroj defielni odbor bi ne bil smel potrditi sklepa mest-uega starefiinstva z doe 20. oktobra t. i. glede no-vega posojila.
Vsled sklepa nafiega mestnega starefiinstva z dne 20. okt. ki je bil pofcrjen po dezelnem odboru dno 13. t. m., pofiteje A. V. Jona nafiemu mestu 262.350 gld. v gotovini; a zato dobi dolznih pisem za 300.000 goldinarjev, od katerih mu bo mesto pla-Sevalo obresti po 4 od sto, dokler urn v 50 letih ne povrne vse "lavnice. ^ovracanje posojila se bo vtfiilo tako, Vn se oodo izplacevale vsako leto 1. deoembra obresti ad one glavnioe, ki ni bila fie izpladaaa, in ob euem tudi en del glavnice. Prvo leto odplada se po mestuem radunu ua ime glavnioe 2000 gld,, drugo leto 2100 $\dy tre^je \m 2?W, i» *»*> ***** M"
ousek od leta do lata aa 100, 200,300t 400 do 500 gld. celo do zadnjega lata, t katerem » pft* "rime odpla&lo na ime glavniee v zne»ku 13100 gM., na obrestih pa 524 #d. Vidi se iz to lestvice, da na obroatih se plaoa vtako loto manj, na gl*™"-1 pa vaako leto ie6; srednja vaota, ki w bo pla^vala vaako loto na ime glavniee in obreatij, bo snasala 13.956 gl. 24 kr. V wh 50 letm placa^se Pp na-vedenem racana na imo glavniee 3CJ0.000 gld., na ime obreatij 301812 gld., torej sknpaj 897.812 gld. Takaj moramo omeniti, da mestnt raeun in uacrt.
jtlavnioo 300.000 gld., katere meito nikoli no ptejroo, I katero bo moral© poiteoQ placati. Zadmavsota "¦» to prednott, da •• i njo leie racone,-*<* •*• •*fl» Itevila, tor da je vecja od prve in daje tako naSeam mesttt potebea Wis* in spridevalo, danajDredttjo, ker
nartjenega ali dovoljenega; na poti pa jo premtMra-jocemu datkopW«f»i«m ki bi rad livedo! vtaokoat reaniooih obreatij od prejete vaoto t odstotkih, aato, ker zakriva prari nal fioanfini poloiaj in no pove resniee tako jam, da bi jo vsakdo bthko rasumel, co tudt po drug! strani je ne more vsem aakritl Nominalaa vrednost ima srojo veljavo, ker jo bomo morali pla-catt, ali kadar hocemo etvari do dna priti, in pohtve-deti, kako drago imo kapili doner, moramo jo pre-meniti t reeaieno, to jo: prejeio vrednost, ker le ta na* more pouctti o odstotkih, katere placojemo aa poaojilo. Zgortj Bavedeaim Taakoletnim odpUcilom glavniee treba je torej odbiti na vsakih 100 gld. zue-aek 12 gld. 55 kr. ter dodati ga obrestim, h kateriiu ˇ retnici pripada. Prvo loto a? torej odplaea glavniee tamo 1749 gld„ drago >leto aamo 1836 gld. 45 kr., tretje leto aamo 1923 gld. 90 kr. in tako po vrsti do aadnjega let*, t katerem se aplaea glavnica a zadnjim aneakom aamih 11.381 gld. 05 kr. Ysega vkup pa ae plaea t 50 letih glavniee eauio 262.350 gld.; vae drago, kar ae izplaca, namreo Tiota 435.462 gld., so obresti.
Glavno praJanje je zdaj, koliko obreatij pride na ato goldinarjev t enem Ietu, ali koliko odatotkov (pro-oentov) plaoujemo t resnioi g. Joni, ker na tej pod-lagi da ae primerjati poaojilo g. Jone a onim, katero je dovolil deielni abor, ter presojevati, katero je za naa davkoptaeevalce bolje: ono g. Jone ali ono do-voljeno po dot. abora. Ako bi imeli pred aeboj a* mortizaotjski uacrt, po katerem ae bo poaojilo g. Joni povratalo, iaraeonili bi to lahko prav natanko a Ste-vilkami mestnega urada, ker pa takega nacrta nimamo pri rokah, moramo ai a tern pomagati, da aami .se-starlmo nairt, kateri ae bo aicer razlikoval od meat* n c'a v kone&oih atevilkah, ali gled6 odatotkov mora kazati popolnoma to, kar je zakrito v meatnem na-vrtu. Opominjamo pa zopet, da naa na6rt velja aamo za preraSnnanje odatotkov, katere bomo pla^evali g. Joni aa poaojeni denar, in za primerjanje zgore ime-novanih nafirtor g. Pavie in dei. abora. Kar ae tide akapnega zneaka obreatij in vaakoletoih delor t apla-eanje glavniee in obreatij. velja mestni na6rt; to je: v resnioi bomo plafovali 50 let, ia aicer vaako leto od 13.000 do 14.000 go!dM tako da pride pocez na eao leto 13956 gl. 24 kr. an da plaLamo v 50 letih glavnico 262.350 gl. in obresti 435.462 gld. Naa na-crt je za racunanje tako dober, kakor meatoi, ali za izpladevanje bi bil prva leta pretezek, zadoja leta pa prelahek, med tern ko je meatoi akoro za vaako leto enak. Ali tu nam gre, kakor receno, le za ra6un, zaprocente, in te nam pokaze naa nadrt prav natanko.                   —___    (Konec Pride0
Dopisi.
kanal, 16. novembnu — Goriakema .Corrieru", zagrizeoema nasprotnika naie domovine fn milega na-Sega naroda, je zmanjkalo hrane; % vsem orozjem, z vao silo in mocjo zagoal in vrgel ae je nad vrle Ka-nalee. Nafia dolioiea oi se okasila strapene iolci tega liata, & uie v prvem bojnem poskuan apoznali amo in ae uverili, da so mocao kaloi viri, is katerih jemlje porvcila o naa. Sreeni Ijadje, ki iz njega zajemate dnino hrano! •
Na nvodni elanek „Note pro-patriotiche', v it 133 tega liata naj omenim resoici na ljubo le alede5e. Dopbnik v .jCorrieru", tarn iz blaiene Italije dome, porodal je o Litalnicnem petji, katerega pa (kar ma V8i naravnoat v obraz povemo) nili aliSal ni. Pac pa nam je povodal o „86ronadi*, katero ho mu napra-vili pod oknom njegovim trije Kanalci — ki pa niao udje m he manj pevci ditalniJSni — ker ae je prej v kremi same jeze penil in gnal, kakor matka, kadar se ji na rep akpi, ker so imenovani trije pri njegovi mizi slovensko pesen zapeli. 6e so ma jih potem ie par pod oknom zagodli, je earn kriv; moral bi vender vedeti, da m Bog ve kje med radeoearajSniki. In ce prav poraiali, go v &iat bi ai moral ateti, da bo mu pod oknom peli. Ce pa meni goapod iz Tidma, da ae amejo glasovi alovenakih narodoih pesnic pti-merjati Llasom epIovajOm — oJi ae Mm dorn^ Iyer
je Yam aibelka tella — je logieno, €e pumerjamo Halijanako ponofno perje glasovom divjih zverin, kadar same obepnoati rajovejo. Ako pa ielite, da ae Yam dragikras zapoje od ,l>ellc Italie*, proaim, pri-poroCite naa gorko pri draitva .Pro patria" aa par ¦totakov, da ae nam bo reaal laiki kruh ter da tako poatanemo vredni deteiniki aieenega blaienitva itali-
janakega!                                                     .....
Tako je bilo in aft dragaee; ^eamco piiite in ne laii. 6e je io ielel .Corr.' dopis o naiem petji, imel je poalati avojega dopiaaika doe 19. aeptembra t. 1. k nam, potem bi bil videl, kaj si upajo vrli Kanalci. Gotieaoi, ki ao na* tiati dan podaatili, iz-rokli ao ieljo, u*} bi jih kuulu iznenadili z enakim ve<Soom. Kaj previa k temu .Cwiere*? Qoapod^ pred avojim pragom • pomeujte, in «e vam tukaj ai prav, 7aa ne aadriajeina, a vas tudi ne vabimo, da bi k nam zahajaii. I>upi>niku prtporoeamo kje dm* god pridigovati o norem avetniku, cegar ime sem uzo poMbil. Orngod naj ima sreceu Tipeh in obilno ie-tev, a naa naj v mini pua'i,
Z delele, 7. navembra. — (Bodimo pravi ka-tolioani, ne le jkatoliki".) Kaki ao neki ti .katoliki* (z nieaei), ki ate jih omenjaii oze par kratov P Zdi so mi, da ate menili .die Auch-Katholikeo". Nu, U-kib ae tudi pri naa na deieli ne manjka.
Nekateri «> wpeekarji. Y zaaebnem iivljeaji, ,t xdiiu v kotieu" ao dobri krwtijani; a v javooati ne upajo „pokas.itt farbe*. Mialijo at inenda: »dru-ga6e je v looriji, drugata v praksi". In torej vidiroo, da pri volitvab taki potogaejo z verakimi naaprotniki, Lei: moramo iti za avetom. Pri nekej volitvi jih je bilo le 6 za nekega vrednega kandidata. Pozneje pa ao ae Se ti sramovaii, ker niao Sli „za avetom".
Se bolj nevarsi ao drugi, ki ao naravnoat naaprotniki verski. To ao pol-omikanci ali tudi eelo o-mikanci; recimo jim n. pr. turisti ait vLa*ih celo kateri uradniki. Nokateri ti ujame kaj o Bprotipapeiib", sliSi kje kak podel dovtip na atroSke drugili, recimo verakih zaatopnikov, in ko pride z visjih Sol aa kmete, zacne lii prodajati ,veraki nihilizem" na debelo tu na drobno. 0 mafii — rozen .Kaiaermeaae", o apo-vedi noce aliSati; petek ali avetek mu je — klobaaa! Po njib miali bi ae morali avecenikt namuzniti, ko tte are5ajo, kaker nekod.ij rimski haruapicea, tea: Alt ae dajo voditi za noa ti Jjudje? Primeri opazke o ober-bonee in unter-bonce v nokaterih lahkoiivih krogth naSth gdr. Ljudatvo to vidi ter si miali: Saj Se ti ne drie vere, k: ao vender Studirani ljudje! In zopet je potisk navzaol!
Gospodal Hrupite se v casi ab avojim narod-njaitvom; a pokazite bo rea — prave narodnjake! Cuvajte vero in verako prep*-i6anje v naSem ljudatvu; aaj to je jediuo, kar ga vzdr^uje, di ne opeaa. Ye-rujte, da mu s tern uborao malo pomagate, 6q mu podaste svetne omike, pa mu vzamete — vero.
Le na verski. podlagi more ae reSiti dana&ije aocijaluo praSanjet Ce hodete dobrega, rarujte — poieg narodaosti — vero kot zenico v oeesu.
Poaebno kar ao tide bodocnoati, novega nara-Siaja, trudirao se, da mu pomagamo do verako-na-rodne omike ia odgoje. Y ta namen oanovano je drustvo sv. Cirila in Sletoda. Suujmo poddruanico ter podpirajmo jib! Kedor pa more, naj atori Se vec. Sedaj ae ima uatanoviti v Solnogradu katoiiSko vae-uSiliSoe. Potreba za to je rea skrajna; zato pomagaj, co moreS, da bo izpolni i ta zelja, da ae pride v o-kom ailni potrebi: da se bode tudi v visjih Solah po-dajala veraka odgoja. Kajti le ta more v^rediti prave znaSaje, prave moze I
Zuan gcvornik govoril je aicer nedavno drugace. Bekel je: da veraka odgoja ni zadosti dobra za Slovene, ker dela Sloveka bojecega, prijenljivega, ne iz-redi sijnih znacajev itd. Ali rea f
Ce dotidni gQvoraik Selt takth 9ailnihznacajev", ki bi uporabljali vaa moina aredatva, pravidna in ne-poStena, v dosego kakega namena: potem mu pritr-jujem. Veraka odgoja res ne naredi takih zuacajev j naj ai se navadao jezuitom utika v odi — zgornje nacelo. Za vatrajco, krepko, mozato delovanjc a do-voljenimi aredatvi j«a je uprav veraka odgoja kaker navlaSe. Ona v reanici vzgojuje prave, neomahljive znacaje, ki ae ne uklanjajo vsem sovraiaim vtharjem; ki znajo za ideje in idejale trpeti ir. nmreti. PraSaj le aknSojo, poglej v zgodovmo.
Pravi junakx, pravi znacaji so se borili za res-nico in pravico, so nmirali za njo; a napoaled ao vender smagale te ideje, za katere so krvaveti ti znacaji. Uprav na verski podlagi vzgojeni clovek, ki noai vero v arci, ki kh5e a vernim sreem:
„Mo5i, mo5i mi daj moj Bog! Tak krepke, kaker aid gora, Da, 6e bo rusi avet okrog, Propaat me najde ie mola lu more tudi reci:
,Ti streti me moreS, potteti nikdar,
Osode sovrazne besneci viharl*
Prav prari Moutalembert:   »Dajte avetii  moi
krepoatnih,   poirtvovalnih, moinoduSnth,   poniinih v
! veri, nepriatopnih pomehkuieoju in podtestt — pra-
. fib no*; in tedaj bode »m j^Md njilwr ^lasj
Skoro   vedno zmagajo hudo,   gotovo pa ai pridobijo apoitovanje vaeh in mnogi jih bodo naaledovaii 1"
Torej ae tudi jaz ne morem zlagati z omenje-nim govornikom in re6em:
Torej poaluj, torej deldj Za verako-narodno omiko In atoril bodeS s tern veliko, In sebi boi in rodu v diko. Naj bo zadosti, torej:
_____________                     Piko.
Z tieltale, 6. novembra. — (Boa-do o beae-dab). ,To je narndnjak, Se pri beacdi ni bil t* To aera moral sliSiti viSaai. — Nu, lepa beaeda |lepo meato najde! Moreda ao naie vbeaedoH tudi res lepe; to pa vero, da niao zmerom dobre. Premalo ae gleda na to: kaj je za naa, kaj je res v prid in blagost ljudttva, kaj mu more rei blaiitt arce in vedriti urn. (ileda ae najvec le na to, kar Segeta in aegace. Zato je veckrat tezavno, udeJeiiti ae  takih   .bened1*.
Trebalo bi, da bi imel clovek dva Hjaz,*» in bt ju odloiil pa aprcjol po svoji volji. Delatt bi moral, kaker tiati Jakop, ki je bil kuh.tr in ko6ijaz ob jed-nem. In ko je govoril i njim goapodar, zapraSa! je Jaka; S kotn gororite, miloatni, a kuharjom sli a koLijazem ? In alekel je kocijazero auknjo ; a oblekel jo je zopet, ko je goapodar preSel na govorjenje o konjib in koeijab. Hotel aem rati: ni moino biti poleg tetesno, ie niai z duhom, t. j. co se ne ujo-mai ae aporedom.
Torej vi, ki ate ucitelji naroda, ufiiteljl v Sir-jem pomenu beaede — izbirajto akrbno, predno mu kaj podaste v duaevno hrano. Hea da nimamo kaj poaebneg.i na izbero v naSem dramatidaera slovatvu; pa aaj bi se dalo labko pri red iti kaj takega — brez posebne teiave. Treba ju le maio ogoja, Hkro, tru-doljubivoati — area!                                                Z,
IZ gdr, 11. novembra. (Pol in poll) Nu, pa spot sem neljubo trknil z nekom; zdaj imam uzedva roga.   Ni6 no de; aaj upam, di to ni v — zadnje.
LetoAnjih Mohorakih knjig amo ae zelo razvese-lilt. Na ta na6in se druzba aama uajbol^e priporoLa; in nadejati ae jo, da bode Stevilo druStvonikov le So raatlo. Ugaja nam namora d:uStv.>iii!i apiaov, in jo 1-nako ludi piaava poaebno kraani jo/Jk zuanega. goap. Krjavca.
Bog nas reai „Kopriv* in „Kani{ioSev !**
Posebej bi zeiel nekaj opomniti glede poatntli hranilnic. Prav je, da naSa dtuzba vedno to!ce na to. di bi ae U korisiaa naprav» le So bolj udama-cila pri na-. Saj jo znano, da naSi Slorenci niao od' vetS „Sparovut<<. Kjer ga dobi (krajcar), tarn ga zdrobll Znano je tudi, di 6tovek maraikaj pripozaa za dobro; a ipak ostane pri starem kopitu. Zato je dobro u-kreniia naSa druiba a temi opomini!
K temu bi hotel dodati Se nekaj. Delati nam je na to, da ae po§tne-hranilntLce kojige zvijacno u* tihotapijo v kmecke hiSe. Kako to ? Gg. katebett in nfiitelji naj bi dajali pridnim otrokom meato drugi b spominov alt poleg njih tudi poStao-hraoilne karte in zoamke; jednako drugi dobrotaiki mladine. In mesto jabolka, nosilt bi polagoma otroci ob novem Ietu tako karto okrog. ter lovtli — znamk! So ve da vaelej in povnod bi darovalci ne dos^gb avojega namena s tent sred-tvom; a aploh, mentm, bttaposku^ ne bil slab.   Torej: kaj dealer1
Z. Pihalnik.
Politidni razgled.
Najvaiaejsi del pad vse cvropske politike so razprave in pojasnila o na§i zananji polittki, ki se vrse pred delegacijami v Budimpe&t. (hi* vor grofa Kalnoky-a, ki je naredi 1 po sodbt iz rnskih gasnikov po vsej Rusijt jako neugodeo litis, prinaiarao na drugem mesta. A tu bi imeli se dodati, da se je vriila razprava o tern gc-voru dne 16. t. in. pred ogerskim delegacijskim odsekom za zuuanje zadeve, ki je v marsikaterem oziru pomeuljiva in zanimiva. Ogre namrc6 niso Kalnoky-jeve izjave zadovolile, ker je na§ minister zunaujih zadev zelo previden ter ni Rusijt naravnost z vojsko zugal. Radi tega so ogerske novine razursale vest, da bodo delali Ogri v tern oziru ministry sitnosti. Noben drugi nego grof Andrassy, bivsi minister zunanjih za-devr imel bi biti glavni vodja teh nezadovoljen-cev in narodoih prenapetezev. Bes je tudi ime-novanega dne ogerski grof oporekal grofu Kal-noky-ju ter se kazal nezadovoljnega z mmistro-virai izjavami v dveh ozirih: prvtf ker je nas minister izrekel, da je neobhodoo potrebno so* delovanje Rusije, da se honutije v Bolgariji od-stranijo ter se napravi inir in stalen red v oni kneievim, drogiS to ^e juminja^rdoFoyjasap
izrazil o nem§ki zvezi   in oi  iz ojegovega raz-govora jasno,   bodo-li   Nemci  nas   podpirali in nam pomagali ali ne. Ta nov polozaj pa je na-6tal, pravi grof Andrassy, radi tega, kerjegrof Kalnoky po njeui ustanovljena dvocarsko  zvezo razSiril v trocarsko.   Na to mu je je nas minister  zunanjih zadev   odvrnil,   da po Berolinski pogodbt,   katero je pomagal   skovati   sara   grof Aiidrassy, res ni mogoce stanovitnili in zakoni tih razraer v Boigarlji uvesti, ce llusija pri tem ne sodeiuje. Na drugo vpraSanje pa glede ucmske zveze ni grof Kalnoky  nicesa odgovoril in grof Andrassy, ki je oil roed tem dve uri pri cesarji v wdijenci, je bit s tem popolnomu zadovoljcu. Govorili so Se drugi poslanci,   nekaten so odo-bravaii   Kalnoky-jevo   politiko,   nekaten   pa jo grajali;  toda vaznih rccij ni nobena teh kritik prinesU na dan. Drugi odseki razpravljajo prav marljivo vladme predloge, zahtevajo sem tertje pojasoil,  a do sedaj niso nikjer naSli neopravi-denih predlogov,   radi tega sprejeli  so  vladine naCrte,   ki  bodo  gotovo tudi v skupmh  sejah sprejeti.
0 notranji politiki je §e porocati, da se fcujejo iz Ogerske glasovi, katerim bi bilo prav, da bi se Hrvatjc umirili in putoiaiili; ti glasovi zagotovljajo, da se hrva&ko-ogerska pogodba ponovi tako, kakor Hrvatje zahtevajo. To bi bilo res cudno, ako bi se v Ogerski slovanskemu na-rodtt priznalc pravice. To mora kaj pomeniti.
Bolgarsko vprasanje je se vedno skeleca rana zunanje politike. Vedno Se se vrsti zani-manje okoli tega predineta, dasi ni iz ttolgarije v posiedujem casu uikakih porocil, ni dobnh ni slabih. Vo odpovedi prima Waldemarja govorilo se je, da misli Rusija priporoeJti velevlastiui kneza mingrelskega Nikolaja za prestol bolgarski. Slednji sluzi v ruskej vojski, je neki jako na-darjeu in zelo bogat; toda tudi ta vest je ze prekiicana. Vsi listi bavijo se vecinoma s bol-garskim vpraSanjem ter sestavijajo vse raogoCe in nemogoce zveze velesil za slucaj, ko bi iz tega vprasanja nasUla vojska. Govori se, da bi v tem slncaji bojevala se Avstrija, Anglija in Xtalija proti Rusom, docim bi Nemcija mirno gledaia ter le tedaj Avstriji na pomoc prihitela, ako bi poslednja bila ze premagana. Vse to so pa uganke ali kombinacije in se le prihodnja pomlad odloci, pride li sploh do vojnc med Av-strijo in Husijo all ne.
Domade in razne vesti
G6d ali imendan N<enega Velidanstva pre-svitle cesarice Efisabete praznoral se je danea prav doatojuo v mestu io n* deieii. Vse arednje in ljud-¦ktt *ol# v Uoriei, toltko driavne, kolikor mestne io private*, imele wo aluibo boijo tza presvitlo cesarieo iq to bili potem ueenci in ude.ike proiti sole. — U-6itoljttvo vipavakega okraja piiredilo je v ta namen ainuci 18. I. m. ˇ proatorih cMainioe vipavskc vese-lico s razaovratnim sporedom, pri kat* ti ao delovale tamo uditeljtke modi. Cisti dohodek veselice nakloai ¦e druibi av. Cirila in Metoda. — O besedi podpor-nega druitva goriskega govorimo aa drugem meatu. — Vet*.rani bodo imeli u aoakega povoda v nedeljo ob 9. uri raaao t cerkvi sv. Ignacija. Ako bo lepo vreme sberejo ae na Goriaceku pred Cattarinom ter pojaejo a goJbo in xastavo v cerkev j drugade zbe-rejo ao v cerkvi, kamor pride najbrie tudi nameatnik baron Pretia.
GoriSka ditalnica »i ni oakrbeU aamo lepih proatoror, ampak jih tudi uporablja ˇ namene, katerim imajo sluiiti. Pod vodstvom reWega in mar-Ijirega goapoda. pevovodje zbirajo ae pevci in pev-kinje praT prtdno k pevakim tajam, ki ao vedkrat na teden. Tudi g. reiiser ai je nabral potrebnib ro5nih aodelovaicer ia sodelovalk na deakah, ki pomenijo atet, ter j'm je rardeli) poaameino uloge, v katerih ne urijo. Nadejamo se torej, da veeelica, katero da diUuieA Bvojim udom in gostom v aoboto drugi teden, t. j. 27. t. m., bo dobro obiskana in da se spo-red iavr&i ˇ zadovoljoost obcinatva in v elavo poLr-tovalnih sodelovalcev. Slavno jobSinstvo opozarjamo pa uie xdaj, naj bi se udeleiiio ptve letosnje <Sital-nidne veaelice v prav obilexn SteTilu.
vembra 1886.   PriSetek  ob 7% uri sveiSer.   Spovod
obsega aaalednje to$ke: I.  1. ^S'oveaoa d^m",  ugl.
Volaric ; pojo mozki zbor. 2. Slavn-^ii cjaji*. 3. Hri*
barjeva   BKantata";  poje mozki zb.jr.   -1. BDrazbau,
spol  Sim.  Grcgor^ic;  deklamuje gospodi6iaa  (}. D.
5. BNa boju, ugl. Hajdrib; poje mozki -/Mr:. 6. „Glluh
mora biti" ;  burku v jodnom dejiiuji.   7. ^Cuikvica**,
ugl. Hajd.ih ;-6veterodj)ev.   8. „Kje je meja?\ vese-
loigra v jedaem deja-ji.  II.   0>>ma5a zabavsi v pro-
storih   Marziuijeve  yostdae.   Sjioredu  dodtuia je o-
pomba, da vabilo v^lja ob en em kot vstopuica,   brez
katere nima nikdo viittda.    Neudje,   ki 2elijo  dobiii
vabilo,  naj se oglasijo pri odbcut.   Vatopnina  znaSa
za oseb.i 15 kr. NadplatSo ao hvulozno sprejmejo, ker
I velja cisti dohodek v korist druHtvu.   Ni nam treba
! So poaobe   priporoLaii,  da uaj »c druStveniki v obil-
\ nom Stevilu ndoleid bemede, katero jim odbor poflkrbi,
i kajti podporiut'arj! mo vedno  uuoli  za tike  naprave
1 in  povradajo z vztrajuo  udelezbo  trad sodelovalcev
pri zabavah in besuduh; a nadojumo so, da poeastijo
tudi  itedrustveaiki,  prijatctji  drustva in napredka v
delavskih  stanovih,   veai'Ueo  s6  svojo  navisoLnoslju.
Kdor  no dobi vabila,   uaj se obtue do  druStvoaoga
odbora,  kateri mu jo  rad izrodi.   Torej na avidenje
pri prvi besedi, katera bo letos po dolgom letnom in
jeienskem premoru.
Za studentovsko kuhinio so darovali: prefi. g. Andr. Jokse, vitez dekan v Koboridti, 2 gl,; prog, g. Josip (lolja st., Lupnik v Volcali, 2 gl.; pro»5. g. Junj Poteniel, ^upnik v Uroginju, 2 gl.; 6. g. Franco Maiinic, vikarij na Livku, 2 gl.; 6. g. Anton llva- | licat vikarij v Dreznici, 2 gl.; 6. g. Ivan Muroveo, | vikarij v J'Ugjcb, 1 gl.; e.g. Stefan Htarman, vikarij v Sudlu, 1 gld.; c. k> Jurij Kokelj, vikarij na Trno-vom, 1 gl.; L, g. Anton, Pi pan ml., kaplan v Kobo-ridu, 1 gld.; c. g. Dr. .St. Kumar, vikar v Borjani, 5 gl.; ikupaj 19 gl.
Z a o t r o h k i v r t so dali: 5. g. Ivan Muro-voo, 1 gl.; 5. g. Stefan Starmati, 1 gl,; o. g, Anton Hvttlica, 1 ^1.; »kupaj '6 gl.
Z a d o k 1 i s k o fi o 1 o ao podarili: c. k. Ivan Muroveo, 1 gl.', L. g.YAnton HvaliOi), 1 gUU; sku-paj 2 gl. (Jortp. Jakob 0. v Oorici podaril jo otroskomu vttu in dokliski ioli i<no dolnieo gori^ke ditaloico v vreduosti 10 gld, z obresthm vred tako, da jo bota imola viiak pol. Hvala presr^na blagim dariteOem!
Bratovfidina sv. Cirila in Metoda jo raz-Jtfna od druzbo, ki nosi imona teh slovanskili apo-stolov.   DruAba je samo med Slovenci in ima uaraoii
SoHpchovati  narodno  solstvo;  bratovi6ina je pa tudi rugod  razbirjona  in  ima  namen  eprositi  od Boga zjediujenjo  Blovanskih   razkoluikov   (pravoslavnib)  s kut dinko ceikvijo.   Namen to bratovscino potrjeu je od ittztiih rimskili papezev kot dober in hvalovredon in znatio je, da sedanji pape2 Loon XIU se jo prva leta avojega papeievanja mtiogo  prizadeval,   da   bi dosegcl ta ciij. V to svrhno obrnii so jo posebno do avstnjskih   katoli&kib  blovanov in njegova okro^nica BGrando munus" ostano neovrgljivo sprifievalo njegovo ljubezai do Slovauov in njegovo vrode Leije, da bi se vsi  Slovani v voij  zjediuili,  kakor  so  odtni po rodu in po jeztku.   Zuhbog, da so se onemu piebla-gomu potietju uprli nasi madjarski diploraati, kor so bojijo,  da katoliska Uusija bi bila tudi v politiki se moLnejsa nego je sedaoja pravualaviia Uusija.   To je sicer  tudi  res,   ali pomisliti je  treba,   da z vecjo omiko, kuteio dajo katoiidanstvo, se sirijo tudi blage id.jo, ki branijo kruti aili tje, kjer nima kaj opraviti. Zahodua Kvropa bi se gotovo  laie cldgaia s kato-lisko Rusijo nego s pravoslavno, ker bi imola skupuo podlago  omike,  na kateri bi se med seboj lanko porazumeli. Kdor brani katoliski veri do pravoslavnih narodov, brani vecjemu napredku in splosai omiki do njih in ne zasluzi,  hvale, pa6 pa zasluii grajo in sicer toliko   vecjo,  kolikor glasneje se fopiii kot kul-turonosec (Kulturtrager nach Oaten). Kakor se drugi voselimo  om:ke,   ki nam je dana na podlagi kato-liske vero,  tako jo  moramo  tudi drugim pnvoiciti, naj si bodo neverniki, mohamedani, 2idi,  protestanti ali pravoslavni.   Zato ne moremo odobravati ovir, ki so se sfcavljalo pripravam za zdruienje pravoslavne s katolisko cerkvyo. Morda je pa tudi pi evidnost boija dovolila take mogocne zaviro «ato, da bi so ne adelo, da ao dloveske mo6i xdruiile dve cerkvi,  ki file biU pi-ej ie 1000 let zdruieni, in  da  bi se betf o6ttno pokazalo, da vladar sveta vodi narode po avoji mo-drosti do skupnega oilja. Molitev pt\ivi6;.ega ni brez vspeha; toliko  mauje more biti brezvspeSaa molitev tohko bratov, ki vsak dan prosyo Izvoliearja, naj bi zdruiil v Petrov  hlov   vso slovaoske  narode.   Proti volji in proti nameram  sve.nih politikov  kazejo to mohtve uze nekaj vspeha. NajmanjSi slovanski ˇladar, knez cVaogoraki, sklonil je z rimako stolico  pogodbo radi  katolifianov,  ki bivajo v 6rnogoreki   kneievini, in to je gotovo vesel korak,  ki po svojo pripomore do boljcga  medsebojnega spozuanja  izhodne in  aa-hodue oerkve. Tudi v ruakih visokih krogih nahajajo se  uze  izjave,   ki so ugodue verskemu zjedinjenju vseh Slovanov.   Dr. Vladimir Solojev spisal je raz-pravo'z naslovom: BJe li iztoSna cerkev pravoslavna? t kateri  dokazuje,  da ste  grsko-i«hodna in rimsko-katoljska cerkev obe pravoslavni (pnvoverni), da na-
litikov) in da dejansko zjedinjenjo je mogoce po medsebojni Ijubezni. Taka izjava od strani pravo-slavnega visjoga duhovna je velike vaznosti in kaze, da tudi v iztocnih krogih niso nasprotni zjedinjenju, ki bi bilo v korist pravoslavni in zahodni cerkvi. Govwi »*/», da taki nazori med vi§jimi duhovnimi in svot:iini krogi pravoslavnimi niso rodki, in to daje upanje, da Bog morda v kratkein zdruzi, kar so bili zAfi.>tuiki razkola v svoji nespamoti razdrli, in da pioii U"2ujam oekatotih politikov bodo iskali tudi pi'uvoalaviti avojo mofii v K-iran, kjer so jo vedno n<*ii katdi§ki naiodi in kjer jo zdaj isfiejo nekateri neiinki pcotostanti.
CC gg.  vikariji, ki no
^   .                                t    /kov, ki se jim kupicijo
v advuutuom casu, napraviti rekurza, kakor bi 2deli,
Duhovske zadeva.   uc. gg.
ulegii(.jo nidi duhovskih opravkov, ki se jim" kupicijo
proti namestiiiStvenemu odloku, s katerim so postav* Ijoni v visIm pomo6nik dubovoov, nai poSljejo po-trebne dokuraente, namveo reSitov veloulavnega na-moatnistva z vsemi prilogami in imenovalni dokrot duhovske oblasti, ureduiltvu fl9o6ett, ki jim priskrbi proti primerni odskodnioi rekurze od priatojno osebe. V spremljevalnem pismu ni treba navajati tega, ker je sploeno znano in kar je Lo „So6aH piiala, ampak k veiiemu kake poiebne razloge ali okoliSfiine, ako so ualiajajo v kaki vikarij, Vsakdo naj pohiti, da ne zamudi postavnega obroka dyeh meseeev. — V zadnjl stevilki bilo je po pomoti reSeno, da ao StrziSfia prazna; tain je vso pri starem, a prazen je Kred, kamor jo bil nainenjen Strzifiki vikanj.^-C. g, Qeket priiel jo bil v Kronberg na ogled, a vrnil ie je za-dasno radi krajuili razmor Kopot v Stijak,   Med
iaaom bo oskrbovala Kronberg nokdanjih 6mh.
,mati faraa, kakor v
„Slovensko bralno in podpomo druStyo ˇ Qorici" r&zpoalaio je avojim udom vabilo k veliki besedi katero priredi xa godovuioo Njenemu V e-1 idanatvu presvitli cesarici Elizabeti ,------.-----------..--.?      .     u  -     -    ,-„...
r pmuik ^wmajw L***»« f iwd*jj* ML w\iM nm ?m p«*» i» »9»w pw (««» **
SkuSnje v doiego ufiitoljako sposobnoiti ea Ijudgke in me&fiansko solo za6olo so so pred tukajS-ujo c. k, izpraSevalno komisijo protokli vtorek 10. t, m. V slovonskom joziku deUta Hkusnjo dva itpiaftana kandidata in 0 kandidatinj.
Solniaa pobirala se jo te dni po drfcavnik srodnjih solah in (n ie jo pokaxalo, da raliiiatrova naiedba, s katero jo solnino r.vieal, jo v resnioi m muogo roditeljo hud davok in r.a marsikateroga defika ovira, katere no more prekoraiiti. Na wSlogiuou pe-tioijo proti toinu povisanju ni so odgovora; a drugim prosilcoin odgovoril je minister, da ne more ovrefii svoje naredbo. Prosnjo, da bi so ministrov ukaz raz* veljavil, pribajajo na Dunaj od vseh stranii, samo naso staresinstvo so v torn ne gano. Ali smo Gorifiaui tako premozoi ali nasi otroci tako pohlevni, da no potrebujemo polajsanja v tej zadeviP
Izgredi med vojaki in oivilisti ponavljali so se zadnje caso zopet skoro vsak dan, ako je res, kar piSo zidovsko glasilo in pobratim mu, kateroga no imeuujemo, katerima prepufiiamo vso odgovornost za tako novice. Nam je le to zaauo po verodoatojni pri5i, ki je ves prizor videla, da preteklo nedeljo zve6er je filo kakih 15 do 20 goriskih mladeni^ev po gospoaki ulioi, dritad se drug druzega pod pazduho, tako da bo vso cesto zaprli. Po oesti so razgrajali, pobirali gruS6 ter metali ga, kamor je priSlo. Torn pridejo nasproti Stiri vojaki, katerim mladenifii se niso toliko ogaili, da bi bili mogli iti naprej. Tedaj rece on vojak: vBaha frei!" (dajte prosto pot!). To je zadostovalo, da se je zaoel prepir iu pre top. Iz tega je razvidno, kdo izziva narede, in koliko pravioo ima nCotriore" zahtevati, uaj ae pazi pri vojakih na red, med tem ko nima uiti boaedice ea inestae raz-sajaloe, ki Ijudt nadlegujejo, za polioijo, katere ves ta das ni bilo videti, za magistrat, ki naj bi izdal svarilo in poduk mladini, da naj ne kali javnega mi-ru in reda. 6e se pridruzi ie aOoir.u naii prosnji de slavnega magistrata, bo morda vender usliiana.
ProteBtanisko propagando, katero vzdriu-jejo na Gori§kem visoki krogi v TrBtu in v Gorici, omenili smo zo zadnji6; a te dni poizvedeli smo, da se uie zopet pripravljate dve deklini v zavodu grofi-nje Latour, rojene Ritterce, v Russizu, da zapustite katoliiko vero ter da prestopite k luteraacem. NaSi ft-amiaonski krogi se tega mo6no vesel6 ter delijo zavodu avojo moralno in ae drugo pomo5 zoper kato-liSke napore, ki so nasprotni zavodu. ObSevanje % Hit-teiji ter obrtna in kupdijska navezauost na nje vzbu-dila je, kakor ae zdi, v nekaterih mozeh neko neos-novano poniino spofitovanje in podpiranje njih Lelj ne samo v gmotnem in politidnem oziru, ampak celo te« daj, ko se dotika ielja visokih protestantov vzgoje katoliSkih otrok, katera mora biti po naravi in pa postavi, bozji in dr2avni, edino le katoliska. V to vrsto spada, ako znamenja ne varajo, Ritterjev od-vetnik in mestni starafiina dr. Nardini, kateremu sc ocitali pUnionci* pred dvema letoma, da bi bil dela; za Ritterjevega Hohenloha namesto za Paceta. Ti gospod je ze pred letom duij podpiral proteBtautskc gospodicno JanoBchy, da je bila imenovana aBistentv oja v nekem mestaem otroSkem vrtu proti katoliki nii. ki jo proaila zn ono mesto in ki ae je ponudila da napravi skuanjo ob istem «asu z g.no Janoschy Isti dr. Nardini, pravoslovec, namenil je bil letos, n< da bi bila sluiba razpisaua. proti obstojedim eolskin
HBSBW
««
an
pri tern beaedo, g.no Janoaeky z» voditeljioe noTemu meetaenw <*|roiken*. Titu„kj * j§ <>W »*. gw**h Ko so so mestoi kaitfeao*„ radi toga pnjoiiii pa i^S^OTt fepwi ia pri mestnero iolekem pwlwrailw, s* je•tmkJ&prekqenil*; pr*teett*t|ig* je bil» P°-puWeoa in objaig ao j* raspia elitabe, y keterem ae sebt«Ta «* pwailk, da »o katolieauake. Ko ao je to izredelo je & Karol Bitter kaj interpeloTal iopana T staraiiaatfeai aeji o imenovaoji vrtnarice. G.na Ja-noscby dobita ppdporo od proteatantake cerkvene ob-ciao;. najbrie so jo boteli xadi toga meata obesih in dr. ifodiaijo b&tako piuaaen, da jo n»mer© pod-piral. To pa lie «nra, da bode asfe katoMki pri mestoih. voiitrah aopet glaso/ali ta dr. Nardinja, ka-dar bo tatba. Zakaj bi no toHH kar *ao tovaroo ia Strafio ˇ elawiiastfo; gotpodsrje, ajih .Take, od?et-aike, xdraTBike, toaniko, raapecalcn odjeminke in doKnikef Potwn bi b*!o Oorica le bolj mnaka » proteataateka wo je in s tern bi ae Mpl) moee* fee doTOBitfu, kl sffi t meato. Potent K ae aklanflo t matta nofoono pobratimiUo and ndl, pcotetteatt is katoliW prott — Slo?e«oam,
Popihia jojt it Gorie* ? bUiena TUlijo ra-oaatki naradoik (tttdfobfl) >kaJajye§akia«bov.kega imtalijoom ki jo t pijaaoati goveril o Avstriji beeedo, ki bi g* bile spnvile t Telike eiteoati. Dome je bi! is Trata in zgnbi karcijo 2G0 gl, katero je imoi pri Tojakih.
Liataica nredniitra, V ftevilko 45. nrinflo se je nekaj titkuakift pafretkar; katera aaao ˇ naglioi prearlt. Taka )• bile aakia rtfea» etaifto aaaweto d»eatTo, orator* mimm« aroder itd. V luUaici, iioateU je pa kar eaa eele vrata rokopisa, take da dophnik is Goriee najbrii ni r»zuaiel, kaj into an kot«H reci geleli ante ma povedati, da aredniatvo mora vedeti lata dopianika, poaebno &ht depiaa kaj graja in obsojnje all 4e ae narajajo dejanja, ki kom« ni»o t fiaat,
in obsojHje all ce «• aatamo dejtnja, ki lioma nwo ˇ cast, i
ker je neaaogoia, da bi nredniitTO prejehi taka rati n* srojo  [ , „,   mm __^mm——-^. y^^y^;w_w -^—>-•
odgotarnoat, ae da bi paaaale prifio, ki to trdi, in raalege, na | [f^^^JC«^*a>^^g^lamWJ>^lCm.'<aa>^3Cwfl
katere a» opira. — Oopja Iapod Kraa in, nakatace dmge apiaa morali 8om> odloiiti radi pomanjkaaja proatora. — Naproseui od aake atraai radi potrjujeaio, da dopia BZem^epi3na dolii-aatf ae ni piaal t VoManaki fari, da ni bit namenjen c. g. Tu in da ja na naatn, ki je dale poTod, da ae je spiaal, dobro npliTaf. 0 tew iaamo piamane dokaze r rokab.
Poslano.
Odgovor ufiteljski pctorici.
GaberieekoTa anana atranka ni dobila aWarnega ratloga proti aadojema dopiaa r ,Edinoati?, Ker ma ni mogla druga6e do iitega, razupila ga je t zadoji .Sodi* kot ptuj, izmiiljet.. inramotgn in hadobeo deals. Obialojemo, da se po te$ poti ho5ete zagovarjati. 0-menjeni dopia ae je piaal in apisal t a r K-o b a r i-du in nikjer drugje. Tudi ni apisal onega do-pisa on earn dopisnik, marred mnogonas; tndi no kaka atranka, n. pr. pevci, ampak ko-boridski triani all Koboridci, kakor je razvidno iz podpiaa, A adaj ao nocete ravnati po syojem ,na-Tadnem gealH, ne: kdo? ampak: kaj?
Teako je obscjal kteri zayeden Koboridac oni dopia, eo so mu tufcajSnje razmere dobro znane, fie maaj pa kteri izmed percer, s kterimi ste delali po listifa, kakor neka SiraJica z mehom. Ear ste Vi preyed govorili ic navelikzvon obe-Sali, smo mi premalo. Dokler nam ne ovrzeta dejanj onega dopiaa a tehtnimi in temeljitimi dokazi, vracamo Vam pridevke, ktero dajete ˇ svoji izjavi pisalcu (piaateem) onega dopiaa, noodpefiatene nazaj. (Is daljfiega .Poalanega" sprejeli amo le te atavke kot stvaren poprarok sa ,Poa1ano" t it. 46. naiega liata, da bi ne dajali poToda nadaljneaa'pre-pirn, ki preseda So taem, ki morajo o tern br&ti. Ur.)
V KoboridH, 14 novembra 1886. ..........                            Prav mnogo atoborideev.
h. 295f0p.
SAMO       I
ˇ Bajvet^ji kroja&iici is Mlofi
GOTOVE OBLEKE
iejt&cu& sssonwre.
v Gorici nabaja se Tetjno na pojjabno izbiro. izdeiana obleka, najnorejSega  fcroja  m moia in za  oiroke od 3 let-aaprej po najnixjib «enah.
Fosebaosti
t wodaih alrarak aa goapoda. n. pr. Meaidikof, Ha-velak. Ubterkoat, aepreaiaiHivi pl«5*i aa. <e*» koiahevine, gate, gomaie, teliio xa Iot, kallkor sa gpredod in dam
Novosti
toliko sa goape, kolikor xm mladeoke in dakleta v veliki in ramoliini anoitai, a uzoroi i* prrih tovaren is Pariia, a Danaja ia it Berolina (fled< Watterpreof; Saachetti, Dolauaa, pJaWer, koiuborin, nepramodjiTib balj is gome, jop vaab barr in ˇ raaaib. oblikab, in rse to t posabni aobtt loijoni od Itacnnd, kjer je «e preakrbljeno za printerjanje.
Osrednja zaloga
izrirnib jop prof. J. Jaeger-ja po tovarnskib ceoab in odej po isteat aiatenia.
Bogato. zaioga ieliko  zananjib   kolikor doniadik rob aa siranja po njeri.
Za castito duhovddino
zimaki plaaSi, povrbno anknje, talar", hlaie, jopitf, domaCa oblaka r valiki izbirK
NAZNANTLO.
Podpisani  naznaajam slavnemu  ob&in-
j atvu,  da  sem odprl   novo  krfrno na Kornji  j | (Riva Corno)  v Gorici,   pod imenom   BPr»
poraladi"   (Alia primavera.)   Prip*pro5ani  se  |
[ pri tej priliki  slarnemu  obfiinstvu,   uaj  me  I
blagovoli  pofiaatiti z mnogoatoviloim obidko-  .pji
| vanjcm.   PrizadeTuti se hocom, da uatreLem  |l|
, avojim    obiskovaleem a  hitio  in. nataneno  V.
ppatrezbo, z dobrimi jedmi  in pijae>mi,  in  M
. vse to po priraeroi coni.                                    Lfj
Uljndno adani                     R«
\                   Valentin Orazzfetti         fU
j]                bivSi poBtreznik pri „Zlatem Levu". [4]
Ravnokar iziSIe!
.liiaiiowyw.l
Jako  priu6na   knjiziSa   dojde   povaod M
dobro, kjer je le Se iskpoa vere ˇ Gospodarja ij^j
nebes  in   zemlje. — Preeastita  dnhovacioa vm
[ vernemu narodu izvestno jako ustre2e, ako ga W
opozori na to v danasnjt brezverni d6bi jako M
I primerno delce.   Na prodaj je pri zalozniku fl5|
X>ragotinii.   Hi'ibar-ju,          M
[ v Ljubljani naBregu §t 10, pri Slaimku in J^
mmm
*&ma*
Podpiaani naznanja slavnemu obSinatva, da v aredo 24 t. m.  odpre   krcmo, katero g jo vzel v najem, pod imenom
COLOSSEO-IOLftSy
v proatorib stare Bierhalle, ulice Teatro h. 6k. 16 ki so popolnoma in lijfno pppravljeni ter pri-skrbljeni z vsem, kar je troba k postern pqStre^bi. Ob enem nazoauja podpisani, da jepre-nesel v iato hiso svojo Siacnno za drvjaeino, in mod tefi ko ae zahralfuje aiamemn ob« fiinatvu za obilno dosodanjo podpuro, se nadja, da se mu ta qhr&ni, ter obljubuje od avoje strain, da atori vso mogoee, da bi za-dovolil BToje odjemnike in goxte, bodisi ˇ itaoaoi z redao bogato zalogo, bodisi r kr6mi a iabra&iaai rini, pivo in dobrimi pijaiami, a, hitro in natanlno postreibo, kakor tudi a nizkjmi cenami,
Slavnemu obSinstvu praudani Lndovik   lie bat.
^mmmmmmmmtmrnm******
mmmmmmfr
Soief Culot,
trgovec na debelo in na drofano
v Xtastelji,
naznanja slavnemu obCiustvu, da itna v avoji itacpni veliko zalogo vsakovrstnih igrad, no-vostij in razlifnih pundik z obleko in brez nje, razne vrate volneoega blaga, rokavico, trno orratne ruto za duhovnike, zapescke raz-uih vref, akprnje, volneno Levlje za zimo a podplati in brez njih rstike volikoeti, in prav mnogo drugib re6ij: najfinojo podobice iz Pa* riza, evetinjo, razpcla vsake vrate tudi z nikla in bole kosti 8 stojalom, kipo, rozne vc-nco, najrazlijnejsih vrst in tudi z bisemili raatioy najfineje na veri^ici se «rebfti itd. Gene tako nizke, da se ni bati tokraovanja.
mmmmr&M
mmmmm

\» prodaj
je v Oseljnnn Sempaske zupanije
POSESTVO,
obsegajoce lepo zemlji&e, ki meri onajst ujiv, gozda in oranc zemlje, zasajene a trta-mi, ob vozuji cesti, ki vede od Lijaka v Kar-nico, — ter prostorao in lepo MAo za ko* lona (kmeta). Cez posestro teee vode za eno mliusko kolo, ki nikcli ne usahne. Kdor ieli kupiti, naj se oglasi pri apraTni-§tvu liata, ki pove lastnikovo imo.

HaVtiateljstto zastavljavnice (Monte di pietaV), n$^anoTjjene po grofa Thurnu v Gorici, naznanja, da bode dne ^ dee. t, L zafiela javoa draiba (kant) aereSenik zastav III. cetrfe leta 1885, t. j. tistih, ki sa bile zastavljene juiija, avgusta in seBterot)ra„1385.
Ravnatelj: B. LOTISGNL
Rlisko olje zoper protia
edino, mnogo tiaoc kr»t spoqesio kcienito aradstro zo-per protai,, trganje, bolezni r krifi, nmrle nde itd. itd. Ifikdo w se Se varal T BTOJih nadah! Naj ae ne cpoati poaknsnja. Vsakdo b* iznajditefcn &?ale*en ! Cena hO i?**.1..*!? s«L„°fc*»a wloga * cEngekapoifeeke. n» Bpnap, I. Am Hof 6.; v Qorici pri J. Criatefolatti-jn. LH«rji; t Trai^pn A. Praxmater-ji, JeJwrjL
»• -"'" •¦  i...... -¦-.-,» .. 'iL'lii.j .
mm.*J*w*t*..»**• * «^l*,- t^Mm$* mmrflmi.